/\mieri$k/i domovina
N.yta-
m./- H?, 4.SPIRIT 0^K«j« l*» 6AifaUA9€ ONLf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 12, 1967
SLOV&HAM
M&ftttIM® NCWSPAP^
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
GDP guvernerji
so posSali iami|eni
Ko ise bliža čas predsedniških volitev, ne vidijo republikanski državni guvernerji pred seboj jasne poti.
PALM BEACH, Fla. — Kot vsako leto, so republikanski guvernerji imeli svojo zimsko konferenco v Floridi. Veliko so govorili o poklicnih težavah, še več pa seveda o političnem položaju v deželi. Resda se jim politična sreča smehlja, toda ne vedo, kako bi smehljaj izrabili. Najbolj jih mori vprašanje, kdo naj bi bil republikanski kandidat za predsednika v prihodnjih volitvah. Kandidatov se je javilo kar preveč, saj so v njihovih lastnih vrstah zaenkrat kar trije: Romney, Rockefeller in Reagan. Morda se bo pa še kdo oglasil. Zato je večina guvernerjev prišla do sklepa, da bi bilo najbolj, da zopet kandidira bivši podpredsednik Nixon, ki je bil te dni tudi v Palm Beach. Guvernerji ne marajo dosti za Nixona, toda vsaj vedo, kakšen je, saj so nekateri med njimi imeli z njim opravke, ko je bil Eisenhower za predsednika.
Prav takrat in prav tam je isti čas zborovalo 17 načelnikov republikanskih državnih strank. Urejevali so finance, delali načrte za volivno kampanjo in seseda govorili o vseh kandidatih in ne samo o predsedniškem. Soglasno so sklenili, naj stranka pridobi sedanjega glavnega ravnatelja Blissa, da bi ostal na svojem mestu in vodil volivno kampanjo. Po tradiciji ima namreč predsedniški kandidat pravico, da izbere svojega glavnega rav-hatelja.
L. 1964 je na primer kandidat Goldwater izbral Burcha za svojega glavnega ravnatelja, kar je bodilo dosti nezadovoljnosti v republikanskih vrstah in ,tudi Pripomoglo k Goldwaterjevemu Porazu. Stališče 17 načelnikov državnih republikanskih strank je ponoven dokaz, da Bliss uži-zaupanje vseh tistih republikanskih voditeljev, ki delajo in 116 samo politizirajo.
V Palm Beachu je bilo tudi kar vidnih republikanskih kongresnikov. Očitno so šli tja z imenom, da preprečijo v za-^odku nesporazume med guver-^erji in člani kongresa, ki se po-Uvljajo ob vsakih volitvah. Re-Poblikanski kongresniki so seve-^a veliki optimisti. So trdili gu-Vernerjem, da potrebujejo v kredstavniškem domu le 31 no-Uh republikanskih kongresni-k°v, pa bodo imeli predstavniški d°rn v svojih rokah. Seveda so krepričani, da bodo toliko man-^atov lahko z lahkoto iztrgali ^6mokratski stranki iz rok.
Odlično črnilo
^ RlM, It. — Stari rokopisi ka-wO, da so v srednjem veku ^dali izdelovati odlično črnilo, 1 Se je ohranilo skoraj nespre-lileirjeno skozi stoletja.
Novi grobovi
Valentine Mola
Sinoči je umrl v Elder Care Nursing Home v Windsorju, O., Valentine Mola z 905 Ansel Rd., vdovec po 21. oktobra letos umrli ženi Frances, roj. Jarc. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Podrobnosti jutri.
irs, Johsi F, lasiiiidf m tfeiii©kraf§ki mmjl
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo zvečer je Mrs. John F. Kennedy prvič po smrti svojega moža prišla na kako politično prireditev. Bila je na večerji, ki jo je pripravil državi odbor demokratske stranke v New Yorku v hotelu Plaza. Prišla je v spremstvu bivšega guv. A. Harrimana in se zadržala nekaj časa pri coctail party, pa odšla nato ob roki svaka, sen. R. F. Kennedyja v jedilnico.
Sen. R. F. Kennedy je bil poleg državnega demokratskega zastopnika v glavnem odboru demokratske stranke, vodnik cele prireditve. Pri njej sta v slogi
Kongres se lene, da
bi ta leden še! domov
Kongres bi rad ta teden zaključil svoje delo in odšel na božične počitnice, ki bi jih rad raztegnil do 15. januarja 1968-
WASHINGTON, DC. — Kongres je v božičnem razpoloženju in se mu mudi domov. Njegovi vodniki upajo, da bodo lahko letošnje zasedanje zaključili v petek ali vsaj v soboto. Edino, kar jih lahko zadrži od tega je spor okoli sprememb v Social Security zakonskem predlogu in vprašanje pomoči tujini, ki bi jo nekateri radi še bolj omejili, kot so jo v pooblastilnem zakonu.
Liberalni senatorji se posebno pritožujejo nad popuščanjem senatnega dela konference pri sestavljanju skupnega besedila. Trdijo, da je bil sporazum dosežen na račun ubogih in groze, da se bodo borili za zavrnitev skupnega besedila v Senatu. To bi utegnilo privesti do podaljšanja debate preko za to predvidevanega časa in s tem seveda
sodelovali obe skupini v stran ki, Johnsonova in Kennedyjeva. | tudi zavlačitve končanja zase-Udeležilo se jo je večje število Janja. Posebno jih jezi, da za-državnih guvernerjev, senator- konski predlog omejuje šte-jev in kongresnikov.	| vilo podpiranih otrok v vsaki dr-
Mrs. J. F. Kennedy je bila ta- žavi na to v tekočem letu. V ko-koj obkrožena od fotografov in likor jih bodo posamezne države časnikarjev ter radijskih in te-| temu številu dodale, bodo mo-levizijskih poročevalcev. Bila je'rale za nje plačevati le iz svo-središče vse pozornosti in vsega jih sredstev brez prispevka zvez-zanimauja. Nekaj pozornosti je ne vlade.

’ctnco •
.>rcn>
pran
Eretežho oblačno z verjetno-
lo dežja. Najvišja temperatura So.
oritegnil na sebe le sen. McCarthy, ki je pred 11 dnevi objavil, da bo pri primarnih volitvah kandidiral proti predsed-liku L. B. Johnsonu.
Špancem ibo treba več delati
MADRID, Šp. — General Franco bi rad pred svojim odhodom naučil Špance pridnosti' videva za ta namen 1.9 bilijona, ori delu. Do sedaj je veljala na- toda nakazalni zakon po sodbi zada, da se opoldne pretrga de- J kongrresnika G. Mahona, načel-
Vprašanje pomoči tujini je težavno zaradi velike razlike. Senat je pretekli teden odobril 2.73 bilijona, 520 milijonov manj, kot je predložil predsednik, pa 534 milijonov več, kot je v ta namen odobril Dom.
Kongres mora izglasovati še tudi sredstva za vojno proti revščini. Pooblastilni zakon pred-
'o kar za tri ure, ki ga rabi -panski delovni narod za kosilo n odmor. General Franco pravi, la je dve uri zadostujeta, s čemur seveda Španci niso zado--oljni. Režim misli, da bo v tem /prašanju zmagal, ne skriva pa woje želje, da bi počasi skrajšal 'udi dve uri na eno ali pa sploh \a ameriški delovni čas.
nika Domovega nakazilnega odbora, ne bo šel preko 1.6 bilijona.
V tekočem proračunskem letu je Kongres izglasoval vsa finančna sredstva, potrebna za vojskovanje v Vietnamu, povsod drugod, pa je odščipnil, kar je le mogel. Do neke mere je bil širokogruden le pri glasovanju
KoBisemfiviia koalisija pokvarila nova pokojnine
WASHINGTON, D.C. — Kdor je sledil razpravam o novih pokojninah v Social Security je lahko že poleti ugotovil, da je senat veliko bolj socijalno misleč kot predstavniški dom. V senatu so imeli za potrebe naših zavarovancev veliko več smisla kot v predstavniškem domu, zato so v senatu izglasovali tudi boljše zakonsko besedilo kot v domu.
Senat je bil za 15% povišanje pokojnin, predstavniški dom pa le za 12.5%. Senat je želel, da nove pokojnine obveljajo čim preje, dom jih je porinil šele na pomlad. Da ima predstavniški dom tako malo smisla za starostno zavarovanje, je treba pripisati konservativni koaliciji republikanskih in reakcijonarnih južnih demokratskih kongresnikov.
Ta koalicija je v domu izglasovala zakon, v skupni kongresni konferenci pa uveljavila svoje stališče: upokojenci bodo dobili le za 13% višje pokojnine in še to povišanje bo stopilo v veljavo šele koncem februarja. Ako ne bi republikanci in južni demokrat j e potegnili skupaj v domu, bi zakon dobil drugo podobo.
Da bo ironija popolna: ravno isti teden, ko je Kongres izglasoval veljavo novih pokojnin z marcem leta 1968, je pa izglasoval povišanje plač nekaterim federalnim uradnikomukar za nazaj od 1. oktobra. Kot se vidi, so v očeh Kongresa upokojenci državljani “posebne vrste”.
AFL-CIO PODPRLA VLADO V VIETNAMSKI POLITIKI
Zborovanje AFL-CIO v Miami Beach v Floridi je z veliko večino podprlo resolucijo, |ki se zavzema za politiko predsednika L. B. Johnsona v Vietnamu.
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
Urednik Glasila KSKJ Ivan Račič je dobil sporočilo, da mu je 30. novembra umrla v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki 89 let stara mati Frančiška Račič, roj. Obreza. Njen mož Janez Račič je umrl 14. januarja letos, zapustila pa je poleg sina Ivana Račiča v Clevelandu še hčerko Zalko, por. Zupan, doma na posestvu sina Toneta Račiča, v Tržiču na Gorenjskem hčer Anico, por. Brezar, v Sudburyju,
V razpravo o resoluciji je posegel sam predsednik G. Meany, o njej je govorilo še kake pol ducata drugih glavnih vodnikov AFL-CIO. Americo Toffoli, taj-nik-blagajnik Delavskega sveta v Coloradu z 66,000 člani, je
Sovjetsko svarilo ZDA
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je uradna poročevalska služba TASS izdala izjavo vlade ZSSR, v kateri svari ta Združene države pred “močnim odgovorom” na kak morebitni ameriški vdor v Kambodžo ali na blokiranje njene obale.
MIAMI BEACH, Fla. — Nekaj delavskih vodnikov se je upiralo resoluciji, ki je bila predložena konferenci AFL-CIO v podporo politiki zvezne vlade v Vietnamu. Ogromna večina delegatov je glasovala za resolucijo in javno zavračala ugovore njenih nasprotnikov. Proti glasovanju o resoluciji je nastopil Charles Cogen, predsednik Ameriške federacije učiteljstva. Po njegovem, naj bi se AFL-CIO ne vmešavala v spor okoli vojskovanja v Vietnamu, ker je v tem	______ __________ ^
vprašanju splošna ameriška javnost tako močno razdeljena.	Canada, pa sina Lojzeta,
Delegati so glasno kazali svojo nevoljo nad tem predlogom. na 0keh straneh oceana pa tudi Za resolucijo o podpori vladni politiki o Vietnamu je gla- 20 vnukov in 20 pravnukov. K sovala ogromna večina okoli 1000 delegatov, ki zastopajo jVe^nemu počitku so jo položili
14.3 milijone organiziranih delavcev v ZDA.________________2 decembra na cerkljanskem
’	! pokopališču poleg njenega mo-
Ooldlserg htis OdsfepiSilža. G. Ivan Račič je bil letos v ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— PoRtju doma na kratkem obi-Kot vsak naš glavni delegat pri sku in je svojo mater po 47 le-ZN, se tudi sedanji poslanik A. tih dobil še živo in kljub viso-Goldberg tam nič kaj dobro ne ^•im Rtom še bistro.
počuti. Ima z našo administra- Glavna letna seja_
cijo iste težave kot pokojni nje- Klub slovenskih upokojencev gov prednik A. Stevenson. Ina Holmes Ave. ima jutri, v sre-Tudi on je bolj nagnjen na do, ob enih popoldne važno let-stran golobov, zato ni ravno po- no sejo v Slovenskem domu na vsod priljubljen v Washingtonu.! Holmes Avenue. Na seji bo vo-Saje ni bil tudi zmeraj zadovol- j litev odbora za leto 1968 in raz-jen z našo politiko do ZN. Na'govor o pripravah za veselico, drugi strani pa tudi ne more ki bo 4. februarja. Po seji božič-pokazati na posebne uspehe, saj!niča z brezplačno večerjo in pi-so ZN postali otroški vrtec za;jačo za vse člane in članice ob črne diplomate, kot je hudomu- prijetni glasbi na lastnem mag-šno pripomnil nek .pyronsk? di- j ne;ofonu. Vsi vabljeni! plomat.	j v bolnici—
Večkrat mu hodi na robe tu- J John Rebol, 18220 Eastpark di pripadnost z judovski rasi. Drive, je v Euclid Glenville bol-Njegovi nasprotniki mu na pri- , niči, soba 818. Obiski so dovo-mer po krivici očitajo, da pre-jljeni. več drži z Izraelom.
predložil, naj se konferenci prebere resolucija 522 delegatov na zborovanju delavskih vodnikov za mir v Chicagu, ki se zavzema za ameriški umik iz Vietnama. Čeprav je konvencija glasno protestirala proti predlogu, je G. Meany kljub temu dovolil, da se resolucija prebere. Pripomnil je, da je izjavo bral pred zborovanjem v Chicagu v Sunday Worker, uradnem glasilu Komunistične partije. Po njegovem je bilo mirovno zborovanje v Chicagu zasnovano v — Hanoiu.
Dva delavska vodnika, ki sta organizirala mirovno zborovanjc-v Chicagu, pa na njem nista govorila, sta označila Meany-jeve izjave za neresnične in žaljive.
Med 6 delegati, ki so glasovali proti resoluciji v podporo vladne politike v Vietnamu je bil tudi Sam Pollock, predsednik Okrožne unije mesarjev 427 v Cleve-
Izjava obdolžuje Združene države namene poslati njihove čete landu.
v Laos, skozi katerega vzhodni G. Meany, tajnik-blagajnik W. del vodi znana Ho-Či-Minhova Schnitzler in 27 dosedanjih pod-pot iz Severnega Vietnama v predsednikov so bili znova iz-Južni.	voljeni na svoja dosedanja me-
sta.
o višjih plačah vojakom in civilnim uslužbencem zvezne vlade.
— Tri od štirih ameriških farm pridelujejo žito.
Vsekakor mora naša politična javnost računati s tem, da se bo iz federalne administracije umaknil v kratkem času že drugi
mara.
Bonin bodo ZDA vrnile Japonski
TOKIO, Jap. — Zunanji mi-golob”. Prvi je bil McNa- njster Takeo Miki je dejal, da
pričakuje japonska vlada, da bo v februarju prihodnjega leta podpisala z vlado Združenih držav dogovor o vrnitvi otoka Benina v japonsko upravo. Otok imajo Združene države zaseden od druge svetovne vojne.
Goldberg še ni uradno odstopil, Johnson pa še ni povedal, koga bo imenoval za naslednika.
Posledica razvrednotenja funta za nas dolar
CLEVELAND, O. — Kriza, ki je sleila razvrednotenju angleškega funta je bila kratka, je trajala komaj dober teden. Zato je svet nanjo hitro pozabil in ni pomislil, da bi bila utegnila imeti posledice tudi zunaj Anglije. Tudi našo javnost so prepričevali, da dolar ni bil prizadet. Pa ni bilo tako.
Sedaj so namreč znani računi tistih narodnih bank, ki so bile udeležene pri pobijanju funtove krize. Morale so pro-doti na borzah za $800 milijonov zlata, ameriške rezervne banke so dale od tega zneska okoli 60%, torej $475 milijonov. Da je povpraševanje po zlatu tako hitro naraslo, je samo ponoven dokaz, da svet ne verjame več tako slepo v stabilizacijo papirna^ tega denarja, da ne bi njegove vere mogel porušiti vsak kritičen dogodek na mednarodnih denarnih trgih.
Za Ameriko je važno dejstvo, da dolar ni nobena izjema več, akoravno naša federacija to uradno trdi. Se-
daj so prišle namreč na dan sledeče zanimive zakulisne novice:
V kritičnih dnevih krize angleškega funta so se zbrali voditelji glavnih narodnih bank v Zahodni Nemčiji, da tam hitro ukrepajo, ako bi bili novi ukrepi potrebni. Ko se je pa trg pomiril, so rekli ameriški delegaciji, da ne bodo več mogli sodelovati v bodočnosti pri podobnih akcijah, ako bi bile potrebne, ako Amerika ne napravi reda v financah, to je ne pokrije primanjkljaja v plačilni bilanci in v federalnem proračunu. To je najhujše svarilo, kar jih je do sedaj doživela ameriška finančna politika, obenem pa tudi očiten znak nezaupanja tujine v resno ameriško voljo, da poskrbi za stabilen dolar.
Tuji bankirji imajo prav.
Amerika je imela 1. 1947 za $24.6 bilijonov zlata. Ta količina je ostala v bistvu nespremenjena do 1. 1958, od takrat je bil pa vsakoletni odliv zlata večji kot priliv. Ta-
ko ga imamo danes le še za $12,434 bilijonov. V slabih desetih letih je torej dežela zgubila polovico zlatih zalog, ki so padle v enem samem tednu po razvrednotenju angleškega funta za 474 milijonov. Tako nimamo danes niti toliko zlata, da bi mogli pokriti vse obveze, kar jih imamo za plačevanje v zlatu. Ne smemo pričakovati, da bi tak trenutek mogel nastopiti že jutri, toda nezaupanje tujih bančnih voditeljev je resno opozorilo, da položaj našega dolarja ni tako rožnat, kot nam ga slika federalna administracija.
Res pa je, da količina zlate podlage za naš dolar prav nič ne vpliva na njegovo kupno moč. Kupna moč se spreminja po drugih vidikih in ne po količini zlata, ki ga imajo federalne rezervne banke. Je odvisna od tega, ali trpimo inflacijo ali ne. Le inflacija rodi spremembo kupne moči — seveda na slabše — ne pa zlata podlaga. Pa vendar ima tudi zlata podlaga svoj pomen. Do-
kler ljudje vedo, da za dolarjem leži toliko in toliko zlata, mu lažje verjamejo. Ako bi te količine zlata ne bilo, bi se marsikdo skušal znebiti dolarja za vsako ceno v strahu, da bo denar zgubil svojo veljavo, kot so jo evropske valute po prvi in drugi svetovni vojni, še bolj pa pod komunističnimi režimi, na primer v Jugoslaviji.
Gornja zgodba ima tudi svoj žalosten konec. Izjava tujih denarnih oblastnikov je naravno prišla na ušesa našim politikom v Kongresu, posebno članom znanega Millsove-ga odbora, ki sabotirajo davčno zakonodajo. Debatirali so o njej, obtoževali vsakdo svojega bližnjega, sklenili pa niso ničesar, akoravno so prav oni pozvani, da napravijo red v federalnih financah.
Zato razumemo stališče zunanjega sveta: ta svet zaupa Ameriki, ne zaupa pa ameriškim politikom. To je huda sodba, žal se je pa naša javnost premalo zaveda.
ifomska eksplozija za sprostitev pSiiia uspela
FARMINGTON, N. M. — V nedeljo popoldne ob 12.30 so eksplodirali 4,240 čevljev globoko pod zemsko površino 26 kiloton obsegajočo atomsko bombo. Cilj eksplozije je bil sprostiti naravni plin, ki je zajet v zemskih plasteh pod “nepropustnim pokrovom”. Eksplozija naj bi napravila skozi nepropustni pokrov nekak rov ali “dimnik”, po katerem bi nato lahko pustili plin na površino.
Preskus sta pripravili skupaj El Paso Natural Gas Company in Atomska komisija ZDA. Stal je 4.7 milijona dolarjev in je prvi svoje vrste. Ko bo njegov uspeh v celoti znan, — dotlej pa je vsaj več tednov, če že ne me- ^ secev, — bo šele mogoče preče- j niti njegov dejanski pomen za pridobivanje olja in plina iz zemeljskih globin.
Novi časi jn razmere
Poroke so postale tako drage, da je sedaj največkrat oče neveste tisti, ki se ob poroki joka.
Razprava proti literatom v ZSSR odložena
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj bi se morala začeti razprava proti štirim mladim literatom zaradi “blatenja Sovjetske zveze”, j Obtoženi so javno branili svobodo izražanja in se zavzemali za obsojene Sinjavskega in Da- j niela. Pisali so svoj literarni list in ga dajali brat svojim prijateljem in znancem.
Zadnje vesti
BOMBAY, Ind. — Vrsta potresnih sunkov v Zahodni Indiji je napravila hudo škodo v Bombayju in okolici ter na področju južno od tod. Do 100 ljudi naj bi bilo mrtvih, okoli 1000 ranjenih, 10,000 pa brez strehe.
AUCKLAND, N. Z. — V Novi Zelandiji imajo za okoli 600 milijonov dolarjev neprodane volne. Radi bi se jo odkrižali, pa iščejo kako. Sedaj je Oddelek za znanstvena raziskava-nja v Wellingtonu objavil, da so volno predelali v hrano, ki je bogatejša na proteinih kot meso. Žal ta nova hrana ni posebno okusna.
NEW YORK, N.Y. — Ko se je znani glasnik in propagator črne sile S. Carmichael včeraj vrnil domov s svoje 5-meseč-ne poti po svetu, na kateri je obiskal Kubo in Severni Vietnam, so mu takoj vzeli potni list. Ali ga bodo tudi pozvali na odgovor zaradi pozivanja k državljanski vojni in k porazu ZDA v Vietnamu, je še negotovo.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 238 Tuesday, Dec. 12, 1967
na duhovno. Če bo zanemaril duhovno, ga čaka težka pre-skušnja ali morda celo katastrofa v dnevih, ki bodo odločevali o njegovi usodi.
Žal so pa naši časi taki, da ob velikem materijalnem napredku vidimo le malo duhovnega. Dočim se blagostanje razvija naravnost bohotno, se duhovni napredek zvija v krčih in pada iz ene krize v drugo. Svet pa zastonj čaka na rešenika, ki bi mu kazal pot iz te slepe ulice. Večina človeškega rodu se tega zaveda in je nesrečna. Srečni so pa tisti, ki najdejo v svoji veri “pot, resnico in življenje”. So obvarovani vsaj pred glavnimi prepadi, ki jih ustvarja naše kolektivno in posamično blagostanje. Geslo “ne samo od kruha” je lepo, toda pravilno ga moremo razumeti le takrat, kadar ga presojamo z vidika, ki sega preko materijalne plati našega bivanja.

Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
Temne strani blagostanja
Sicer to vprašanje spada bolj na moralno polje kot v politiko, pa vendarle je važno tudi za politično življenje, če ne na vseh pa vsaj v nekaterih pogledih.
Blagostanje najprvo človeka pomehkuži. Odvadi ga napornega življenja. Ga sili, da skuša doseči vsako stvar s posvetnimi pripomočki, največ z denarjem. Tako postane denar tisto sredstvo, ki naj služi vsem socijalnim akcijam. Tipični so v tem oziru naši javni proračuni. Vse njihove postavke se vrtijo okoli denarja. Pa vendar želijo tisti, ki so pomoči potrebni, le prepogosto tudi nekaj drugega, hočejo imeti poleg sebe človeka, ki čuti z njimi, ki jih skuša razumeti, ki bi jim rad pomagal z drugim in ne z denarjem.
Take zlate duše srečamo le redko v našem življenju. Včasih vidimo, da jih ni nikjer, niti v družinskem življenju. Zmeraj bolj poredko slišimo vprašanje, kdo me ima pa rad, zmeraj sili v ospredje vprašanje, kdo mi bo dal denar. Tako se zgodi le prevečkrat, da blagostanje razkraja družinsko življenje: kjer je dosti denarja, tam se vse žrtve merijo z dolarji, vrednost osebnih žrtev pada na ničlo. Stanovanje opremljeno z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki, polni hladilniki, avtomobili v garažah, vse to nam je v veselje, toda nas obenem tudi pomehkuži. Kakor hitro se pojavi nevarnost, da je treba osebno kaj žrtvovati, se pa skrijemo, se izmikamo, skušamo našo vest pomiriti z denarnimi prispevki. Zato smo pa tudi otopeli za usodo svojega bližnjega. Padel je človek ob avtomobilski cesti; na stotine avtomobilistov drvi mimo in nikomur ne pade v glavo, da bi se ustavil. Leži človek na pločniku, komaj vsaki deseti se zmeni zanj. Postali smo preveč sebični, ker se nam predobro godi.
Mehkužnost in sebičnost, ki izvirata iz blagostanja, se čutita tudi v javnem življenju. Zmeraj težje je dobiti ljudi, ki se hočejo žrtvovati za ta ali oni posel brez pričakovanja odškodnine v denarju, časti, vplivu, hvali itd- Zmeraj manj se zavedamo naših dolžnosti do skupnostti. Če jih pa spoznamo, se jih najrajše znebimo s materijalnimi žrtvami. So pa slučaji, kadar to ni mogoče. Od obvezne vo jaške službe se na primer ne moremo odkupiti, zato se ji hočejo izmakniti na vse mogoče načine. Pri tem igra blago stanje veliko vlogo. Poglejmo samo v Vietnam! S kakšno zagrizenostjo se tam borijo proletarski Vietnamci. Resda hrabrosti ne manjka tudi našim četam, toda v požrtvoval nosti se pa z vietnamskimi vojaki ne morejo meriti.
Blagostanje rodi tudi zaljubljenost vase. Nikjer toliko nečimrnosti kot med premožnimi in bogatimi sloji nikjer ni toliko nepotrebnega tekmovanja za prazne stvari kot ravno med njimi. Kar ima ena bogata družina, mora imeti tudi druga; naj bo potrebno ali ne. Drugi se zope zaverujejo v ugled in plačajo zanj vsako ceno, se pač ne zavedajo, da je največ vreden tisti ugled, ki ga za denar ne moreš pridobiti. Blagostanje nas tudi zapelje v prepričanje da je vse dovoljeno, kar se da doseči z denarjem. Z denarjem se da kupiti celo nesreča svojega bližnjega. Kolikokrat to lahko doženemo na raznih kriminalnih procesih, pa se nad tem nihče ne razburja.
Blagostanje pa menja tudi značaj celih narodov. Iz zgo dovine je znana resnica, da je že veliko narodov propadlo radi svojega blagostanja. So se pomehkužili, razvadili, so zgubili smisel za narodne ideale, so se vtopili v lagodno življenje, pa je prišel čas z njihovimi sovražniki in jih pokopal. Predrzna bi bila misel, da se to ne bo več dogodilo-Resda so danes časi drugačni, da je tehnica vojskovanja hudo napredovala in da si bogati narodi lahko privoščijo vojno opremo, ki je drugi ne morejo kupiti ali proizvajati. Toda ravno v Vietnamu vidimo, da materijalno orožje še ni vse. Saigonske čete so na primer tehnično veliko bolje opremljene kot hanojske, pa vendar jim niso in ne bodo kos. Jim vsaj zaenkrat manjka pravega duha za vojskovanje. To se zgodi lahko tudi vsakemu drugemu narodu.
Si lahko oskrbi vse, kar je tehnično potrebno za vojskovanje, pa bo vendarle podlegel, ker je njegov sovražnik sicer na slabšem glede orožja, toda na boljšem glede duha, zavednosti, discipline, požrtvovalnosti, hrabrosti itd. Razlika med Atenci in Špartanci se lahko še zmeraj ponovi, seveda v čisto drugi obliki.
Iz tega lahko izvajamo samo en nauk: narodi z velikim blagostanjem naj si dvakrat premislijo, predno se spustijo v vojno. Naj ne mislijo samo na rakete, atomske bombe, vojno letalstvo, naj presodijo tudi, kakšne so moralne vrednosti in prednosti bodočega sovražnika, drugače se bodo urezali, kot se je Amerika v Vietnamu.
Če navajamo vse temne strani blagostanja, to ne po-
DULUTH, Minn. — Razmere vseh vrst se zadnje čase zelo hitro spreminjajo. To velja za gospodarske, kulturne, politične in socialne razmere. Pravijo, da to povzroča vsestranski preobrat v tehniki, ki vozi skozi zadnje čase s hitrostjo, ki ji je mogoče komaj slediti. Ta preobrat zahteva novih ljudi, izurjenih, da razumejo vse novo, ki se pojavlja drugo za drugim. Za vse to je pa treba pripravljati in vež-bati stalno nove ljudi, nove mehanike, ki niso več mehaniki včerajšnega tipa — ampak sedanji mehaniki in strojniki. Biti morajo že skoro nekaki izšolani inženirji za to ali ono stroko,
hodnje leto enkrat proti pomladi. Po tej okolici je v prejšnjih letih še pred prvo vojno delalo v rudniku in drugod mnogo naših rojakov.
* OBČINSTVO OSMEGA KONGRESNEGA DISTRIKTA je dalo priznanje svojemu zastopniku, Johnu Blatniku, ki jih že 25 let zastopa v zveznem kon gresu v Washingtonu. Kongresnik Blatnik, slovenski sin rodom iz Chisholma, je obhajal v septembru 25 letnico njegovega uradovanja v kongresu. Pred 25 leti je bil izvoljen in vse odte daj uspešno deluje kot tak. osmi kongresni distrikt, v katerega spada velik del našega
a žalujočim sorodnikom pa sožalje!
— Poročila v lokalnih listih so o smrtnih slučajih zelo kratka in nepopolna. Samo ime, pa starost, včasih še starosti ne omenjajo. Sorodniki naj poročevalcem lokalnih listov dajo v takih slučajih malo več informacij. Kdo so umrli, odkod, itd.
Naj zadostuje za enkrat, pa še drugič kaj. Vse čitatelje lepo pozdravlja
Andrejček.
KULTURNA KRONIKA
i/3[sijonarji-!i6drža¥!|agiI bodo morah' iz fsidija
CLEVELAND, O.
časa ni bilo v Ameriški Domo- * vini pisanja od naših misijo-
Vaška Venera
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. novembra, je dramatsko društvo Lilija postavilo na oder v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. burko Vaška venera. Dejstvo, da slovenski , človek pogreša igranje in pri-^ ■'ikazovanje življenja na odru, je
j prišlo do izraza tudi to pot, za-
j kaj dvorana je bila zelo lepo za-narjev v Indiji. Sedaj jih ima-'sedena Toda zdi se mi; da bi
mo spet nekaj. Toda vsebina ni ob dejstvu mQrala živeti tudi
bila se nikoli tako huda, kot jV^ da bi za redke ^ ki jih
1:0	. v j imamo, skušali odbrati kar se
P Stanko PODERŽAJ piše: da dobre stvari Za pustni čas je
Kakor ste morda ze zvedeli,
drugače ne morejo obratovati železnega okrožja, spada okrog kompliciranih strojev pri delu 105 raznih mest, večjih in manj njihovega poklica. Zato in odtod je zadnja leta vedno močnejše povdarjanje staršem in mladini:
V šole, da se pripravite za življenje, ki ima zdaj drugačnejše zahteve, kakor pa ga je imelo včerajšnje življenje.
Po modernih tovarnah, kjer proizvajajo vsake vrste stroje, aparate za vse vrste poklice, ne morejo postaviti k strojem neizurjene in nepoučene ljudi. V osnovah računstva in mer ter poznanju lastnosti raznih elementov, itd., to dajejo nekaj učencem že osnovne in navadne obrtne šole. Za odgovornost ob r ato van j a strojev, je treba že višjih študij. To nam pove, da kako važen je v sedanjih časih opominjajoči klic: Mladina v šole! Vežbajte se danes za jutri!
Ko bodo zahteve po izobrazbi še večje!
Boljše dote ne more dati svojim otrokom nihče, noben oče ne mati, kakor če jih izšolajo za bodočnost. Na svetu vse prepade od časa do časa, veljava denarja, vrednost v blagu — le kar ima kdo kakega znanja v glavi, ki mu ga more dati le šola v mladih letih, to ostane, to je naložen kapital v lastni glavi vsakega in nihče mu ne more vzeti, nobena slaba gospodarska ne druga politika. Kapital je to, ki ga lahko uporabi kadar je potrebno.
*	NAŠE MINNESOTSKO VREME postaja že bolj hladno zadnje tedne. Je navadno tako pri nas, da z novembrom dobimo navadno že belo odejo, mrzli valovi severa pa potisnejo svoje sape med nas in najboljša obramba proti temu je toipla peč, pa gorak kožuh. Tako je že od nekdaj tod okrog; pritožiti se glede tega ne vemo kam.
*	USLUŽBENCI ST. LOUIS OKRAJA bodo dobili povišane plače. Okrajni odbor je te dni odglasoval povišanje za 25c na uro.
Zaposlitev delavcev je navadno v zimskih sezonah pri nas v Minnesoti nižja, kakor v poletnem času. Vzrok temu je največ to, ker pozimi radi hude zime pristanišča zamrznejo. Odpirati se začne še le ko pride po-
mladi odtajanje ledu po in ob — Na Virginia pa so pokopali pomolih.	iz cerkve Presv. Srca 21 let sta-
— V bližnjem Colerainu bodo rega Rudolfa J. Špolar. Pokojni
ših ter vasi in občin. V Duluthu se je zbralo okrog 5,000 raznih zastopnikov omenjenih krajev v Arena-Auditoriumu. Navzoč je bil tudi podpredsednik Z. D Humphrey, ki je v njegovem govoru našteval in poveličaval delavnost in zanimanje slavljenca za dobrobit njegovega okrožja. Bila je veJika proslava. Duluth Herald je omenjal, da bi težko kaka taka proslava celo v Min-neapolisu pritegnila toliko udeležencev, kakor je baš ta.
Za Slovence so take vesti prt jetne, ki govore o sinovih slovenskih staršev, ki se odlično uveljavljajo na visokih položajih Z. D. Čast jim!
* NA POLITIČNE ASPIRANTE, na njih gibanja in ponujanja, da bi nam prodali njihove politične modrosti, gledamo v Minnesoti skozi naša lastna očala. Te so izdelane po formulah naših gospodarskih potreb, ki se pojavljajo na poljih delavske in farmarske politike. Minnesota je znana kot farmarska pokrajina in gori po našem o-krožju kot dežela rud in lesa. Večino tvori torej farmarstvo in delavstvo. To pove, odkod, iz česa in zakaj se je rodila Farmarska Delavska Stranka. Skozi njo in z njo se borijo delavci in farmarji za svoje interese. Druge stranke so med nami v manjšini, dasi imajo nekaj pristašev.
Te zadnje mesece se hodijo med nas zelo ponujat demokrati, republikanci in še nekaj drugih. Sprejemamo jih z odprtimi očmi in odprtimi ušesi. Predno bi jim kaj zaupali, bi jim pa povedali, da naj najprvo pokažejo z dejanji, da bi videli, če so vredni našega zaupanja. Preveč skušenj smo že imeli v preteklosti s takimi aspiranti. Pred volitvami besed in obljub veliko — po volitvah pa nič dejanj. Taki so naši zaključki o njih.
* NOVI GROBOVI:
— V Hibbingu so pred nedolgim pokopali 80 let staro Mrs. John Polich.
— Na Aurori pa je pred kratkem umrl 83 let stari John Virant, ki je bival na naslovu 320 W. 2nd St.
smo ravno zdaj v hudi krizi: Indija se brani tujerodnih misijonarjev. Iz Delhija je bil izdan nalog, da nam dovoljenj za bivanje v deželi ne bodo več obnavljali. Mene od Slovencev sicer to ne zadene, ker sem indijski državljan, zadene pa vse druge moje sobrate. Vsega skupaj bo zadelo naslednje število misijonarjev: 43 jezuitov, 25 salezijancev, 50 drugih vrst redo vnikov-misijonar jev in okrog 60 sester. To so številke, ki se nanašajo samo na kalkutsko nadškofijo. Kakšna katastrofa! Rabimo dosti molitve, da se vsaj v zadnjem trenutku kaj spremeni in ukaz vsaj nekako omili.”
Če mi bo mogoče, bom še kaj od tukaj poročal. Rdeči vpliv raste. V Bengaliji imamo takore-koč rdečo vlado. Vse je razburjeno, lačno. Ljudje stradajo, zlasti tisti na deželi, ki nimajo svojega pridelka. In to so skoraj vsi naši ljudje. Imovitih, tudi srednje, je malo. Do decembra bo zelo hudo. Tukaj so oči vseh uprte v misijonarja, a zaradi novih odredb in homatij ni več tiste pomoči kot svoj čas. Ko le ne bi bila ustavljena v najbolj kritičnem času za nas. Rojakom se zelo priporočam v vsakršno pomoč.”
V drugem pismu, napisanem nekaj dni na zgornjim, pa piše p. Poderžaj v zvezi z nevarnostjo, ki grozi tujerodnim misijonarjem v Indiji še tole: “Božji načrti so dostikrat nam nerazumljivi. Nekoč jih bomo razumeli. Zelo Vam misijon priporočam v vsakršno pomoč, posebno duhovno. Rdeče morje nam grozi ne samo od zunaj še bolj od znotraj. Tudi na desno so nevarnosti, neposredno še večje. Memento!”
P. Lojze DEMŠAR pa nam v pismu od 5. t.m. tozadevno sporoča naslednje: “Tukaj se stvari nekam čudno pleto. Moglo bi priti do tega, da nas vse ven poženo. “Spokati” bomo morali svoje stvari in iti kam drugam. Svet je velik in dela za nas povsod dosti. Slovenski jezuiti sedaj gredo v Zambijo v Afriki. Bomo šli še mi tja in se zopet enega jezika naučili, itd.
Kot bralci AD že vedo, je bil Demšar letos na obisku v domovini in je v svojem pismu o tej tole zapisal: “Lepa je naša slovenska domovina, res lepa. Kar težko mi je bilo ločiti se od nje, saj je prej nisem dosti videl, ker sem bil le doma in doma pomagal na polju. Sedaj sem je videl nekaj več.
S. J.
primerno, če vzamemo tudi manj posrečeno burko, drugače pa je škoda, da se dobri igralci mučijo s stvarjo, ki spada že v davno preteklost. Mislim, da bi se namesto burke dalo dobiti dobro komedijo, naj omenim Glavni dobitek, ki smo ga sicer pred dolgimi leti že videli, pa bi tudi zdaj gotovo odtehtal vrednost Vaške venere.
Igralci so iz burke ustvarili, kar se je pač ustvariti dalo. Gospodarja Tička, ki v družini nima besede je postavil Avgust Dragar. Dober, star igralec je, okreten in tudi to pot je bil. Lepo mu je pomagala kot pravi hišni gospodar žena Cecilija, ki ima prvo in zadnjo besedo. Igrala jo je Julka Zalarjeva. Njuno hčer Majdo je predstavljala Zdena Zakrajškova. Igrala je prijetno. Njene visoke misli so poganjek tujih ljudi, tako tudi misel, da bo vaška venera, čeprav sama ne ve dobro, kaj naj |
to bo. V srcu je vendar ostala preprosta in v njem Brulčev Tone le še živi.
Gospoda čičigoja, veseljaka, je dobro igral Srečko Gaser. Prav tako je bila posrečena nekdanja njegova dobra znanka Filomena Čičigoj, ki jo je predstavila Jelka Pretnar. Hlapca Poldeta je igral Ivan Hauptman. Niti ni bil hlapec, v vojaških letih ga je imel gospod čičigoj in nanj pozabil kakor na Filomeno tudi. Deklo pri gospodarju Tičku je igrala Marinka Hočevarjeva. Bila je že parkrat na odru in se mi zdi, da se dobro nareja. Ima lep in razločen glas in dobro izgovorjavo, kar je za oder veliko. Tudi nastop ima prijeten.
Režijo je imel v rokah Ivan Jakomin. Ustvaril je iz igre, kar se je pač dalo. Šepetalca je o-pravil Miro Odar, za maske je skrbel dr. Pavlovčič, za oder pa Slavko Štepec. Kar sem vedno rad zapisal in zapišem tudi to pot: skrb za lepoto odra pri Lilij inih prireditvah je vredna vse pohvale.
Današnji čas je pretkan z zabavami, ki so tudi potrebne. Čez-dalje bolj pa se pozna, da bodo zabave prerasle vse drugo. In to bi bila škoda. Mislim, da bi ne bilo napak, ko bi igralske skupine segle v stiski za igre tudi po tistih igrah, ki so bile na odrih pred desetimi leti in so imele vsebino. Prepričan sem, da je dobremu igralcu mnogo lažje igrati nekaj, v čemer vidi neko ceno, kakor pa igrati nekaj, kar je preračunano samo na afekt. Zapišem to z najlepšimi željami, ker sem vesel, da pri Lilijinih igralcih še živi volja in nazadnje — z njih delom sem zvesto desetletje živel.
Karel Mauser
IZ NAŠIH VRŠI
MILWAUKEE, Wis. — Dragi g. urednik! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za Ameriško Domovino, s katero sem zelo zadovoljna. Le moje zdravje je na žalost bolj slabo, oči mi pešajo, noga me boli, da komaj pridem po stopnicah, k sveti maši me pa pelje moj sin drugače ne bi mogla več v cerkev. ,Kaj hočemo, leta so se nam nabrala in treba bo misliti na slovo od tega sveta in oditi za našimi dragimi.
Vsem skupaj voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Zbogom in pozdravljeni! Vaša naročnica
Louise Persha
* % *
DEMOPOLIS, Ala. — Cenjeno uredništvo! Prejel sem Vaše ljubeznivo sporočilo, da mi bo naročnina potekla. Takoj Vam pošljem ček za obnovo iste za eno leto. Ameriško Domovino imam rad. K meni prihaja že dolgo časa in navadil sem se na njo. Vendar bi Vas lepo prosil, če Vam je mogoče pomagati, da bi jo bolj redno prejemal. Zadnje čase se dogaja, da list izostane kar po cel teden. Prosim posredujte pri pošti.
Novic iz mojega kraja Vam ne morem poročati, vsaj takih ne, za katere bi Vi že ne vedeli. Slovenski naseljenci tukaj so večinoma pomrli, le par nas je še
bok, da sem še vedno v vozičku. Prilagam naročnino za eno na-daljne leto. Vam želim mnogo uspeha in Vas lepo pozdravljam!
Mary Pogan * * *
TORONTO, Ont. — Spoštovano uredništvo! Zopet Vam pošiljamo enoletno naročnino za Ameriško Domovino, katero 2 veseljem čitamo in tudi dovolj redno prejemamo.
Lepo pozdravljam vse sodelavce v uredništvu, vse dopisnike in tudi vse čitatelje. Želimo Vam vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1968.
Tine Sušnik z družino * * *
PHOENIX, Arizona. — SpO' štovani! S priloženim čekom obnavljam naročnino za nadaljne' ga pol leta. Zadnje čase se nič kaj dobro ne počutim in tud* težko čitam. Upam, da se mi b° zdravje kmalu zboljšalo, nakar se Vam zopet oglasim.
Z Ameriško Domovino seb1 zelo zadovoljna in jo rada berem. Tudi dostava je v redir Hvala za ves trud, ki ga imate 2 izdajanjem slovenskega lista.
Vam, vsem naročnikom in sO' trudnikom želim prav vesele božične praznike in srečno nO' vo leto.
Lepo pozdravljam!
Mrs. Lucy Glavač
* * *
BARBERTON, O. — Spošto' vana Mrs. Debevec! Tukaj Vab1 pošiljam naročnino za pol let3'
Velik pridelek
kratkem ustavili obrat, tako objavlja Pickands Mather & Co.,
je pohajal v Bemidji State College. Na lovu se je obstrelil, kar
meni, da srno proti njemu. Ravno narobe: mislimo, da jejtvrdka. Podjetje bo prodano Pa- je posledica smrti, pravi poro-čioveški rod dolžen, da dviga svoje blagostanje, toda ne 'eific Isle Mining Co., Nova. tvrd-1 čilo.
ATLANTA, Ga. — V zadnjih 30 letih pridelajo v ZDA toliko breskev, da jih pride na vsakega prebivalca povprečno 22 funtov letno.
srne ga omejiti samo na materijalno plat, mora misliti tudi ka bo baje odprla rudnik pri-' Vsem pokojnim mir in pokoj, površine.
— Polovico vse površine Nizozemske Ježi nižje od morske
razstresenih tu pa tam po Ala- Ameriška Domovina mi prinaŠ3 bami.	mnogo veselja in zodovoljstv3.
Lepo pozdravljam uredništvo Je dober list in ga toplo prip°' in upravo, naročnike in čitatelje ; ročam.
našega dragega lista Ameriške J Vsem skupaj želim vesele b3' Domovine, katerega naročnik žične praznike, srečno in zdr3'
hočem za vedno ostati.
Vsem skupaj prav vesele in zdrave praznike!
John Miklič * * *
IMPERIAL, Pa. — Spoštovani! Oprostite, da sem malo pozna z nakazilom naročnine. Poleti mi je umrl mož, nato pa sem nesrečno padla in si zlomila
vo novo leto.
Mary Zakrajšek
WICKLIFFE, O. — Cenjen'1 Prav lepa hvala, da ste počak3^ na naročnino, katero Vam dane5 pošiljam. Vsem želim vesel b° žič in srečno novo leto.
Vaša naročnica
Mrs. Mary Kap6*

AMERIŠKA DOMOVINA,
KANADSKA DOMOVINA
Božičnica v Slovenskem domu v Torontu
TORONTO, Ont. — Že nekaj dni gore po milijonskem velemestu Torontu božične lučke, na Vogalih so se pojavile zelene smrekice, po trgovinah je naval, po pisarnah pa štejejo dneve do obletnice Kristusovega rojstva. V duhu Božiča smo.
V	Slovenskem domu pripravljata Društvo Slovencev in Slovenska telovadna zveza skupno BOŽIČNICO za 17. decembra popoldne. Prikazali bomo sv. Miklavža in parkelj ne ter nekaj petja in dramatike. Sv. Miklavž bo obdaroval tudi vse navzoče otroke. Lansko leto je tak večer priredila STZ z velikim uspehom.
Slovenski dom bo serviral, večerjo po končani prireditvi vsakomur, ki si jo bo poželel. Darila sprejemajo pred predstavo v garderobi. Vsi ste prisrčno vabljeni. Čisti dobiček pojde za Slovenski dom.
Moose banket, ki ga redno Vsako leto prireja Slovenska telovadna zveza, bo 27. januarja. Opozarjamo vse cenjeno občinstvo, zlasti številne slovenske lovce, da si rezervirajo ta dan. Igral bo orkester Slavček. Meso sta letos darovala ing. F. Grmek in L. Podgornik. Oba moosa sta Ustrelila v Elk Laku, ko sta lovila jeseni iz koče STZ. Meso bo letos še posebno okusno, ker sta bila oba moosa mlada. Pečenko bo pripravila ga. Hacetova.
Od STZ lovcev sta bila letos tudi uspešna L Ambrožič, ki je Ustrelil moosa-bika za Timmen-som in A. Dolenc, ki je podrl dva jelena v Bancroftu na lovski farmi. Obema seveda čestitamo!	i
G. Lino Podgornik, dolgotrajni član STZ, odbojkaš, lovec in atlet, se je oženil v soboto, 2. decembra z gdč. Mary Semelmen sli kakor smo jo imenovali v Bancroftu “Marjanco”. Slavje^ je bilo v Slovenskem domu zvečer ob priliki banketa. Mlademu paru vso srečo in obilo blagoslova v zakonskem življenju.
STZ — Toronto -----o------
Umrli so Levičnikoi? ešs
TORONTO, Ont. — Pred kratkim je prispela v Toronto žalostna vest, da je umrl v vasi Gabrje, v župniji Dobrova, ugledni Posestnik Jože Zorc — Devičnikov oče. Bil je to mož vere, ki je živel v obilni molitvi in zaupanju v pomoč božjo, v skrbi za svojo obilno družino ter v nenehnem delu na lepo urejenem posestvu. Bil je vzor — pravi Vzorec — res dobrega katoliškega moža.
V	javnost in ospredje ni silil. Bil je pa ponovno večkrat izvoljen v občinski odbor, kjer je bil potem oddeljen v druge gospodarske pododbore, katerim Se je posvečal z vso resnostjo. Ker je bil skrajno nesebičen, natančen in resnicoljuben, je bila njegova beseda vpoštevana, njegov nasvet z odobravanjem Prevzet. Ko sva se večkrat vračala od raznih sej že v poznih Polnočnih urah, sva pri gabrski cerkvi, kjer se je najina pot proti domu ločila, stala še uro ali več ter iskala prave rešitve za to ali ono zadevo. In v takih pogovorih sem šele spoznal prijatelja do dna, kako globoko veren in dober človek je bil.
Posestvo je imel lepo, moderno urejeno. Bil je umen sadjar
Gramofonske plošče
SLOVENSKE IN DRUGE
uvožene iz starega kraja.
Naj večja izbira na tem kontinentu!
Zahtevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
COMET RECORDS
555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Canada___
in čebelar. Za vse se je zanimal, v vsem se je razumel. Njegovo vzorno gospodarstvo je bilo znano po vsej okolici. Imel je pri hiši uslužbence in pozneje so mu bili tudi otroci v pomoč, ko so doraščali, a vedno je bil sam prvi pri delu. Vendar je pa pri vsem, nikdar postorjenem delu dobil prilike, da je poleg druge vsakdanje molitve pokleknil pred kip Srca Jezusovega, ki ga je imel postavljenega poleg družinske sobe in če ne cel rožni venec, zmolil vsaj nekaj očena-šev v zahvalo in priprošnjo Njemu, ki mu je vse žrtvoval — vse zaupal.
Ko mu je starejša Francka dobro dozorela in bila materi in očetu v pomoč ter ju že v marsičem razbremenila, pa je povprašal zanjo sin posestnika Če-mažarja in jo popeljal na svoj dom v Kleče pri Ježici za — ta mlado. Tam je potem podpirala “tri ogle” pri hiši, rojenice so jima pa natresle 9 otročičev.
Pa je prišla druga svetovna vojna in z njo komunistična revolucija. Sin Jože, fant izredno dober v vsem, je postal najboljša moč pri hiši in v marsičem razbrenjeval zgaranega očeta, je bil v stalni nevarnosti, da ga bodo odvedli partizani v gozdove in ga vpregli v službo komunizma. Če bi se jim pa upiral, bi ga pa na kak drug način odstranili, kot so mnogo drugih. Zato se je javil domobrancem ha Dobrovi. Od časa do časa je ootem še priskočil večkrat domov v pomoč ob težjih delih. Ob koncu vojne je odšel z drugimi vred v Vetrinj — bil vrnjen in ubit nekje v kočevskih gozdovih ... Z bratom Jožetom, ;o pa odšle tudi tri njegove sestre — Marija, Anica in Lojzka — ter tri njegove sestrične — \nica, Julka in Vera ter bratranec Štefan, ki je sedaj v Colorado, ZDA, z družino. Torej je odšlo osem Zorčevih — štirje Devičnikovi in štirje Jarčevi, sinova in hčere dveh dobrih mož bratov. Vse te so sedaj v Torontu poročene, vse s številnimi in uglednimi družinami. “Očetova molitev zida otrokom hiše” ...!
Tako sta Devičnikova oče in mati ostala sama doma, na raz-oolago vsem šikanam in tegobam, ki so se porajale takoj po našem odhodu. Takrat so imeli komando doma najslabše vrste 'judje — pokvarjenci in posto-oači, ki niso gledali, kaj je moje in kaj tvoje; prilaščali so si vse, kar je njim služilo. Tudi posestvo so zaplenili in kar je bilo najboljšega takoj odvzeli in stalno jima grozili, da ju bodo pognali s posestva. Vendar se pozneje to ni zgodilo.
Najhujše trpljenje je bilo za nju takrat, ko sta zvedela, da so jima ubili sina Jožeta, ki sta toliko upanja polagala vanj. Ker so bile hčere na isti poti s sinom, sta se seveda bala tudi zanje ter z grozo pričakovala tudi pri njih naj hujšega. Strašno je bilo trpljenje in kdor ni občutil takega duševnega trpljenja, si ga sploh ne more predstavljati. O-četa je to trpljenje popolnoma sključilo tako, da je hodil v dve gubi. Oči so od stalnega joka začele odpovedovati tako, da se je moral podvreči operaciji, kar mu je oči zboljšalo.
V zadnjih dveh letih sta bili hčerki Marija in Anica z možema Cvetkom in Mihevcom doma
RU še nam, ki smo ga tako zelo potrebni.
Lojze Ambrožič, st.
¥ znamenju ilkfavža in steki del
TORONTO, Ont. — S prihodom adventa se zresnimo od prešernosti in radosti prejšnjih tednov. Sem in tja že zadeva u-šesa beseda o božičnih praznikih. Pa ti so se daleč in pot do Jezuščka v jaslicah je treba pripraviti in srca ogreti za Njegov prihod. Tako hladno je okrog nas. Zmote časa vise kot težki oblaki na nebu, da često ne čutimo žarkov dobrotnega Sonca. Le pričakovanja je polno v duši, da bo jutri lepši dan, svetlejši, da si bomo med seboj delili srečo in mir in bogastvo božjega usmiljenja. Delež pa si moramo sami zaslužiti. Vrata k nebeškim zakladom, ki so skrita v duši, pa moramo sami odpirati z močjo dobrih del in ljubezni. K temu nas uvaja adventni čas.
Še enkrat je v slovo poletju zašumelo v naši cerkveni dvorani. V soboto, 2. decembra, so članice Katoliške ženske like pri Mariji Pomagaj priredile bazar in vaško veselico, čez dan so razstavljale in prodajale najrazličnejše predmete, ki so jih zbrale ali napravile požrtvovalne roke. Po vsej okolici je dišalo po dobrih poticah, ki so jih prejšnje dni pekle za bazar. Zvečer pa so na veselico privabile kar precej domačih in znancev iz široke farne skupnosti. Naša nadobudna dekleta, oblečena v modra krila in bele bluze z belimi predpasniki so postregla gostom z okusno večerjo (golaž s polento ali zelje s kryayj,co). Potem pa so se zavrteli ob prijetnih zvokih orkestra “Veseli študentje”. Za svojo dobrodelno akcijo so članice KŽL izvedle med večerom srečelov. Dobiček bodo poklonile za kritje potnih stroškov dveh novih slovenskih misijonarjev, ki potujeta v afriški misijon na otoku Madagaskar. Tako smo združili zabavno s koristnim in prešli v tihi adventni čas.
V nedeljo, 3. decembra, pa je bila dvorana polna naj mlajših. Ob pol petih popoldne jih je obiskal sveti Miklavž v beli o-bleki z zlato palico in visoko škofovsko kapo na glavi. Štirje beli angeli so ga spremljali. Pred njimi pa so oder v zlobnem pričakovanju zasedli parkeljni, katerim so se od jeze, zavisti in sovraštva bleščala oblačila. Bili so prava nadlega in strah; pa dobri otroci, varni pri mamicah in očetih, so se na vse pretege križali, molili in pogumno stali pred Miklavžem, ko je prišla vrsta nanje.
Preljuba domača navada Mi-klavževanja je v našem Torontu vsako leto svojevrstno doživetje. Je del naše narodne tradicije, ki se ne sme zgubiti ob ameriškem Santa Clausu. Mi-klavževanje je izrazit kos slovenskega mozaika obredov in navad. Z njim se vrača naša mladost, ko se spomnimo dobrih staršev, ki so nas učili pokorščine, molitve in strahu božjega. Spomnimo se dni, ko so po zasneženih vaških poteh zaropotale verige parkljev. Otroci so se skrili za peči ali v materina krila. Potem pa je kmalu potrkalo na vrata . . . Včasih je sam sveti
Julnovietnanuka OF in Združeni narodi

ZDRUŽENI NARODI, N.Y. Diplomat je v ZN so dobili za praznike nov predmet za neskončne debate: kaj naj počno južnovietnamski komunisti v ZN. Gotovo je želja vietnamske OF, da izkoristi govorniški oder v ZN za svojo propagando in da za isti namen naveže tudi stike z vsemi diplomati, kar jih je v ZN. Ali bi pa prišli v New York še s kakšnim drugim namenom, se danes še ne da reči. Najbrže tega niti delegacija OF sama ne bi vedela ob prihodu v New York. Kdor namreč pozna disciplino v rdeči diplomaciji, dobro ve, kako malo samostojnosti imajo zastopniki rdečih vlad. Saj je pokojni ruski zunanji minister Wišinski upal komaj kihniti brez dovoljenja iz Kremlja.
Tu se pa začnejo težave za komuniste. Južno vietnamska OF je naj prvo odvisna od Ho-Či-Minha v Hanoiu. Brez njegove-

Miklavž stopil v hišo. S svetlo na obisku. Da je bila to po toli-i palico je mirno odrinil rdečega,
kih letih prijetna sprememba za vse, ni treba praviti. Zelo je želel videti še Lojzko, najmlajšo, kakor seveda tudi ona njega, pa jima ni bilo dano. Se bosta pa z mamo več pogovorili — kajne Lojzka.
Dragi prijatelj Jože! Vem in prepričan sem, da že vživaš mir v BOGU. Izprosi pri Njemu MI-
kosmatega parklja v kot, včasih pa so mu srebrni angeli pomagali. Joj, kako nas je bilo strah tistega koša, ki ga je črni parkelj nosil na hrbtu. V smrtnem strahu smo zmolili vse, kar smo znali in upali, da nas bodo angelčki varovali. Včasih so nagajivega bratca peklenščki malo pobodli z vilami, a v sneg ga
navadno niso odnesli. Dobri sv. Miklavž se je ljubeznivo sklonil k malim glavicam in naročil angelom, naj pogledajo, kaj je pripravil za nas: suhe hruške in krhlje, pomaranče in piškote, zvezke, svinčnike in nepozabne punčke, konjičke, papirnate Miklavže in angelčke in neskončno domišljijo otroške duše . . . Mar ne vidite, da ne moremo tega kar tako zavreči ali zamenjati za tujo šaro ... Kar zadeva našega Miklavževanja: marsikaj bi se dalo še izboljšati, kar pa ni samo skrb prirediteljev, temveč vse slovenske skupnosti in zlasti staršev, ki uvajajo svoj rod v lepoto in bogastvo slovenskih verskih in narodnih običajev. Letošnji obisk je bil nadvse zadovoljiv. Le malo več spoštovanja do sv. Miklavža smo pričakovali, da bi ga skupno spremili nazaj do nebeških vrat in nekoliko več sijaja na Miklavževem dvoru . . . Drugo leto se bo dobri škof spet vrnil. Do takrat se bodo pomnožile vrste bistrih glavic, katere bodo skrbne mamice pripravile za njegov o-bisk. Predrzni parkeljni pa si bodo prav tako pridobil naraščaj . . . Potem pa nam Bog pomagaj.
Sreda, 6. decembra, godovni dan sv. Miklavža, ima za našo farno mladino precej pomena. Svojo kulturno izvežbanost so spremenili v dobrodelnost. Eno uro svoje mladosti so posvetili ubogim in neozdravljivo bolnim v Queen Elizabeth Hospital v Torontu. Člani folklorne skupine “Nagelj” so v ta božični program, pozdrav slovenske torontske mladine bolnikom, vpletli slovenske narodne plesne motive, petje božičnih pesmi, recitacije ob spremljavi glasbe in klavirske točke. Program sta sestavila gg. Ciril Soršak in Peter Čekuta; gdčni. Anica in Silvija Ovčjak pa sta s harmoniko in kitaro izvrstno prispevali k lepemu večerru. Dekleta so nastopala v narodnih nošah. Navzoči pa so imeli priliko videti tudi slovensko fantovsko narodno nošo. Njihov nastop je bil kot u-trinek božične zvezde, nepričakovano darilo. S hvaležnostjo so spremljali spored in še več želeli.
Naša dekleta in fantje pa upa-ja, da so s svojo navzočnostjo za kratek čas olajšali bedo in težave in prinesli v mračna življenja žarek božičnega veselja. Naj dobri Bog poplača njihovo nesebično delavnost in jih usposablja za nadaljnjo izpolnjevanje osebnega in narodnega značaja na podlagi Kristusovega nauka, lepe domovinske ljubezni ter službe umetnosti.
Anica Resnik
ga dovoljenja in njegove ved' nosti bi ne smela storiti nobenega koraka. Morala bi torej menjati svojo taktiko, kolikokrat bi to zahtevala vlada v Hanoiu. Seveda pa moramo dopustiti možnost, da južnoviet-namska delegacija OF s tem ne bi bila zadovoljna. Nekateri — očitni optimisti — trdijo že sedaj, da se komunisti iz teh delov Vietnama ne razumejo zmeraj preveč dobro. Zaenkrat pa je treba iz previdnosti računati s slogo med OF in vlado v Hanoiu.
Ni pa samostojna niti vlada v Hanoiu. Mora poslušati nasvete iz Peipinga in iz Moskve. Nasveti se ne bodo praviloma krili, kajti Peiping bo že iz samega kljubovanja skušal zmeraj svetovati to, česar v Moskvi nočejo. Kaj naj Hanoi napravi v tem slučaju? Morda je bila ravno ta megla” v trikotniku: OF-Hanoi-Peiping-Moskva povod, da so južnovietnamski komunisti izjavili, da jih ne bo v New York. Če bi pa prišli, bi v New Yorku naleteli na nemogoč položaj. Tam bi našli delegacijo saigon-ske vlade, torej diplomacijo, ki je sploh ne priznajo. Ali naj v znak protesta zapustijo ZN?
Optimisti v ZN pa gredo preko vseh teh pomislekov in težav in pravijo: glavno je, da so vietnamski komunisti v ZN in da je tam tudi delegacija saigon-ske vlade. Naj se izogibajo drug drugemu, kolikor hočejo, v posredne ali neposredne stike bodo vendarle prišli, kot posredovalci bodo moskovski in satelitski diplomat j e zmeraj na razpolago. Ta optimizem je na šibkih nokah: Peiping bi se takoj razjezil in stavil ultimat in vietnamska OF bi morala iti domov, morda celo proti svoji volji.
Prihod vietnamske OF delegacije je torej odvisen od vseh drugih okoliščin in ne od taktiziranja. ZN in ameriškega državnega tajništva. Temu pa ameriška javnost posveča premalo pozornosti.
Kardinal med gobavce
MONTREAL, Que. — Paul Emile kardinal Leger, nadškof Montreala, je z dovoljenjem papeža Pavla VI. odstopil kot montrealski nadškof in včeraj vzel od nadškofije slovo, da odide v Afriko misij onarit med gobavce.
Za to delo se je 63 let stari kardinal odločil, ko je nekoč bral v časopisu prošnjo “za miloščino za gobavce, ki umirajo od lakote”. V razgovorru s časnikarji, ki so ga spraševali o tej odločitvi in ob njegovem odhodu iz sveta in z visokega položaja, je dejal E. P. Leger, da današnji svet ne potrebuje toliko lepih besedi kot odločnih dejanj. Kot vedno: besede le mi-čejo, dajanja pa vlečejo.
Kardinal je povedal, da je v 10 dneh dobil 1500 pisem, 100 od njih takih, v katerih ga “mladi ljudje prosijo, da bi ga spremljali” na njegovi poti. Pripomnil je, da bi moral narediti 100 govorov o Afriki, da bi se morda javila le ena oseba za tako dejanje . . .
GM pristala na enakost plač 'v Kanadi
DETROIT, Mich. — General Motors Corporation je pri razgovorih z Unijo avtomobilskega delavstva pristala načelno na enake plače delavstva v ZDA in v Kanadi, postavila se je le na1 stališče, da bo to vprašanje reševala v razgovorih z zastopniki delavstva v Kanadi.
ta
Gobavci tudi v Torontu
TORONTO, Ont. — Gobavost je v zahodnih deželah zelo redek pojav, vendar so nedavno odkrili zdravniki v Torontu pri nekem 38 let starem gradbenem delavcu to bolezen. Trdijo, da njegova bolezen ni nevarna za širjenje, pa so ga kljub temu začasno v bolnici ločili od drugih ljudi.
Uradna statistika kaže, da živi na področju Toronta 17 gobavcev, katerih bolezen pa je bila ustavljena in ni nevarna več ne za nje ne za njihovo okolico. --------------o-----
Kanada ostane v NATO
OTTAWA, Kan. — Zunanji minister P. Martin je pred svojim odletom v Belgijo na letni posvet članic NATO poudaril, da bo Kanada zvesto izpolnjevala svoje obveznosti do NATO in da nima namena umakniti iz Evrope svoje letalske divizije, kot je nedavno poročal torontski list Globe & Mail.
—-----o-----
Velik porast števila nezakonskih otrok
VANCOUVER, B. C. — Po uradnih podatkih je število nezakonskih otrok na področju Vancouver j a porastlo od leta 1961 do letos za 46 odstotkov. Oblasti preudarjajo, kako naj bi naraščanje zaustavile in zmanjšale. Glavno sredstvo vidijo v poučevanju mladih deklet o preprečevanju spočetja, ker boj proti ‘nemorali’ ni več moderen.
Zdi se, da se moderni rod v pogledu spolnega življenja drži načela: Skušnjave se najlažje iznebiš, če se ji — predaš! Res čeden rod se nam obeta!
------o-----
Jšitidn spet ¥ kmm
KAIRO, Egipt. — Jemenskim republikancem se mora slabo goditi, kajti celo njihovi prijatelji v Kairu se ne morejo bahati z jemensko republiko. O tem ne pričajo samo govorice, ampak tudi dejstva. V Kairo bi bil na primer moral priti jemenski predsednik Iriani na konferenco, ki naj pripravi dnevni red in gradivo za sestanek na vrhovih, ki se bo vršil prihodnji teden v Rabatu v Maroku. Pa ga ni, zadržali so ga “važni oprav-
liikemu številu vseljencev filipinskega, kitajskega in japonskega porekla na Havajskih o-tokih, pa tudi mehiškim vsel-jencem v državah Texas in Kalifornija. Je pa tudi nekaj priseljencev iz Evrope, ki se bodo sedaj poslužili te olajšave.
Upajo, da senat ne bo nasprotoval predlogu, ker ga zagovarja par vidnih južnih senatorjev.
Italija išče nafto v Jadranskem morju
RIM, It. — V Italiji je ves promet z nafto in vsa predelava afte v rokah državnega monopola ENI, ki pa včasih opravlja svoje posle v sodelovanju z zasebnimi domačimi in tujimi podjetji. To podjetje je sedaj dobilo nalogo, da preišče ves zahodni del Jadranskega morja, ali ne bi bilo mogoče tam iskati nafto in prirodni plin.
ENI je razdelila vse področje na štiri dele. V severnem delu ob obali od Trsta do Ankone bodo preiskave kmalu končane, v srednjem delu bodo končane do spomladi, v južnem pa do konca 1. 1968. ENI bo del svojih koncesij odstopila zasebnim podjetjem, med njimi tudi petim ameriškim kompanijam, ki delajo z ENI že okoli Sicilije, Sardinije in v južni Italiji.
CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo
Razpis službe
Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Nastop službe z januarjem 1968. Pismene ponudbe na Ameriško Domovino.	(x)
Moški dobijo delo
Pomočnika sprejmemo
za našo izdelovainico klobas. John Cecil’s Sausages, 478 E. 152 Street at N. Marginal Drive. Telefon: IV 6-1944.
(12, 14, 18 dec)
Gear Cutler - Grinder
(External)
VICTOR R.
ki”.
V jemenski prestoiici Sani se vršijo v nekaterih delih mesta baje poulični boji med republikanci in monarhisti. Točnih in zanesljivih poročil je seveda malo. Značilno je pisanje egiptovskega časopisja o Jemenu.
Časopisje trdi, da so monarhisti pod vodstvom “1,000 belih najemnikov”, ki jih je poslala zahodna Evropa in seveda tudi Amerika. V glavnem štabu monarhistov pa seveda sedijo zaupniki ameriške CIA! S tem je pripravljena pot za trditev, da so bili jemenski republikanci poraženi od evropskih najemnikov in ameriške CIA!
Te melodije slišimo vsakokrat, kadar v Aziji ali Afriki levičarji zgubljajo bitke z desničarji. Zato novice iz Kaira o Jemenu niso prav nič originalne.
------o------
Stari vseljenci bodo lažje debili državljanstvo?
WASHINGTON, D. C. — V Kongresu je le malokdo opazil, da je predstavniški dom izglasoval dodatek k imigracijskemu zakonu, ki bo korristil starim vseljencem. Sedaj velja namreč zahteva, da mora vsak kandidat za državljanstvo znati angleščino v govoru in pisavi. Resda so bile oblasti v tem pogledu pri starih kandidatih in kandidatinjah zelo obzirne, pa je vendarle ta pogoj prestrašil marsikaterega vseljenca, da ni prosil za državljanske pravice, ker ni obvladal jezika v besedi in pisavi.
Novi zakonski dodatek odreja, da vseljenci, ki so stari nad 50 let in so že 20 let v naši deželi niso obvezani, da polagajo izpit v jeziku. To bo prišlo prav ve-
Brcwm’ng Co.
38294 Pelton Road Corner Lost Nation Road, Willoughby, Ohio
(238)
MALI OGLASI
V najem
2-sobno stanovanje za 830 in 3-s ob n o stanovanje za 836.50, v fari sv. Vida, vroča voda. Kličite FA 1-3204.	(x)
Stanovanje v najem
Lepo 5-sobno stanovanje v duplex hiši, blizu cerkve sv. Vida, se odda v najem. Za pojasnila kličite: FA 1-3204.	(x)
Naprodaj
E. 45 St., lepo veliko poslopje, ekstra stanovanje zgoraj ; gorak dom za veliko družino. Velik lot, garaža za 3 čare.
JOS. P. MULL, Broker UT 1-2345
(238)
V najem
Pet lepih sob se odda, spodaj, na 1251 E. 74 St., blizu Superior. Kličite 391-3071.
(241)
Sobe za samce
Oddamo opremljene spalne sobe za moške. Idealno za upokojence. Blizu avtobusa in ra-pida, na 11900 Madison Ave. Lakewood. Vprašajte v restavraciji.	(239)
V najem
Petsobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na 1235 Addison Rd., plinski furnez, zmerna najemnina. Za pojasnila kličite 432-0906.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Kovač Pere
(Bajka, — Spisal J. E. Rubin.)
Cesar sam je z vojskovodji li, a morali so ležati v boleči-
obupaval sredi tabora. Peregrin se je ustavil pred cesarjem in rekel:
“Prišel sem, cesar, kakor si ukazal. Bojeval se bom, kakor boš zapovedal.’’
Cesarju je bil Peregrin prav všeč, kakor se je zdelo; celo nasmehnil se mu je.
“Ti boš ostal vedno pri meni,” je rekel potem, “vidim, da si močan.” Peregrin je z eno roko trikrat vzdignil kladivo pred njim.
“Zapustil sem mater, cesar, In želim boja. Tudi nevestico imam in nazaj k njej pojdem.” Spustil je kladivo na tla in gledal cesarja. Cesar je bil še mlad mož, šibkega telesa in majhnih brčic; kakor o-trok se mu je zdel, vnet, a neizkušen.
Okoli stoječi generali so izkušali dvigniti kladivo, a zardeli so od sramote, ker ga niso mogli. Tudi cesarju ga je ponudil Peregrin, češ, poskusi ga vzdigniti, če moreš, a cesar ni hotel niti poskušati in je rekel :
“Kaj bom poskušal, ko vem, da ga ne . . a sram ga je vendar le bilo.
“Za jutri le pripravi svojo moč,” je rekel cesar in odšel z generali dalje.
Peregrinu se je zdelo malo ošabno, a prijel se je za brke, dolge in mogočne, in čez pas se je pretisnil, kakor bi hotel reči: Saj me je le nekaj... vas pa tako malo ...
Vojska je ležala in počivala za jutrišnji naskok. Generali so malo namrdnili obraz, po taboru pa so zastokali ranjenci; radi bi se bili bojeva-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
DOCTOR’S OFFICE & PRACTICE for sale in southwest industrial location. Patients records and equipment. Due to death. 749-1912
(241)
LYONS BY OWNER Store for Sale. Equipped for full grocery, delicatessen, butcher shop. HI 7-6175
TV SHOP
Fully equipped. For sale cheap or will sell separately.
CA 6-0759	or	CH 3-0359
REAL ESTATE FOR SALE
AUSTIN BY OWNER Newly remodeled, recently decorated, 3 bdrm. frame residence. 1st fl. air cond. gas ht. 2 porches, 2 car gar. Columbus Pk. Assumption Greek Resiirrection Catholic & Emmet Schls. All trans. $11,000 Reas. 848-9395	(239)
WOOD DALE BY OWNER Beautifully Indscpd. 3 bdrm. all face brk. ranch. Fin. bsmt. 2 >/2 car att. garage. Very Ige. wooded lots. Can, be divided.	595-9453
LIBERTYVILLE BY OWNER 8 rm., 3 bdrm., l1/^ baths, Brk. raised ranch. % acre Indscpd. Cent, air cond. Blt-in kit. 2-c. att. htd. gar. Crpt. drapes, storms, screens, Fam. rec. rm. Close to everything. $35,000.	PH: 362-2775
___________________________ (238)
OAK FOREST BY OWNER 6 rm. brk. split level, 3 bdrms., 1% baths, mod. kit. w-w crptg. large lot, Priced mid $20’s. Near everything. Open house Sunday 1-5. 687-5625.
(238)
nah. Večerjali so, pripravljali meče in orožje in se krepčali za spanje. Vse je šlo spat. Peregrinu so dali konjsko pleče in vina, a oni ni šel spat. Po zelenih planjavah se je vila in šumela mogočna Donava, kakor da šumi vojski pesem uspavanko. Daleč okoli je bila ravan obsejana z mesečino, pokrita s srebrnimi meglami, kakor stoje vojske 0-klopljenih vitezov. Peregrin je gledal v jasno noč, pregledoval je vozove, okope, meče, ščite in med njimi mirno počivajoče trume vojakov . . .
Drugi dan se je uvrstila vojska. Trombe so zapele, zaropotali so bobni, zarožljalo je orožje, v jasnem soncu so se zableščali ščiti, konji so za-rezgetali, vojaki so zavpili: hura! in z nekakim pogumom drli nad sovražnika, nad turški tabor. Peregrin je bil med prvimi; dali so mu bili v roke nanjtežji ščit in najtežji meč; ker pa se mu je zdel lahek ko pero, je rajši vzel kladivo in pogumen in vesel je šel prvič nad sovražnika. Spomnil se je matere in amuleta in bal se ni prav nič. Turki so ga zagledali, ko je stopal pred vse-
mi drugimi, in ker ga niso še nikoli videli in se jim je zdel nevaren, so se vrgli vsi najmočnejši naravnost nanj; on pa je začel s kladivom mahati po timskih glavah, mlatil je grozno okoli sebe in pogani so odletavali mrtvi kakor muhe pod muhalnikom. Vojaki so dobili pogum in so drli za Pe-regrinom; tudi cesar se. je zagnal jezen kar v prve vrste in za njim generali. Turki so se bili z vsemi silami, a kaj? Celi kupi so jih obležali. Deset Turkov na en mah. Takega še ni mati rodila, so si mislili Turki in se jeli s strahom u-mikati. Peregrina ni dosegel, ni zadel nihče. Oči so mu sijale od veselja, včasih mu je jeza pokrila obraz, žile na roki so se napele in mahnil je še silneje in padla je nova vrsta . . . Turki pa v beg . . . Ko cesar to zapazi, se opogumi znova in gnali so se za Turki naprej. Peregrin je mlatil s kladivom, pred njim pa so bežale cele vrste. Na vse strani so bežali. Cesar se je z vojsko počil. Zavpili so: hura! in polegli po tleh. Ko so si od prevelikega veselja odpočili, je prišel cesar prav k Peregrinu in je rekel:
“Ti si junak — rešil si me. Plačilo ti ne odide . . . Obdaril te bom z bogastvom in zemljo.”
Peregrinu pa ni bilo za bogastvo in zemljo in je rekel:
“Kar ukažeš, cesar, to storim.”
In zopet so vstali in šli za Turki. Podili so jih tja v globoko Turčijo, čez mejo, daleč še od Donave in vsem na čelu
bi morala biti
vsaki slovenski hiši
■mmmm
strašni kovač Peregrin s svojim kladivom. Zmago za zmago so pridobili in vso zemljo, ki so jo prej vzeli Turki.
Peregrin je postajal bolj in bolj bojevit. Mnogo pogumnih generalov je že padlo. Ko so prišli že čisto blizu morja v turško zemljo, je prišla nova vojska. Spet je bil Peregrin prvi junak. Cesarja pa je jezilo, da mu Peregrin pribori vse zmage; hotel se je tudi sam izkazati, a bil je mlad in neizkušen; hotel je junaških del, junaške slave; zagnal se je v najhujši boj med Turke, planili so vsi besni nanj, zadela ga je puščica v grlo — in padel je mrtev in okrog njega kup vojakov in Turkov. Začel se je grozen boj. Puščice so frčale mimo oči borečega se Peregrina, krogle so ubijale na desni in levi, a njega ni zadela nobena in bil je po glavah Turkov, da je skoro sam ostal, ker je vse bežalo. To je bila zmaga na turški zemlji. Ker so morali generali žalovati za cesarjem in cesarici naznaniti, da je postala vdova, so se vrnili nazaj z ostankom vojske. Med njimi je stopal kovač Peregrin s kladivom in dočim so drugi peli, je on molče korakal z njimi, želel je še boja in zmag.
Vse cesarjeve dežele je napolnilo veselje zaradi zmag in vsi so slavili močnega kovača. On pa ni bil vesel; želel je še boja in zmag .. .
V.
Vrnili so se na Dunaj. Zelo so jih slavili ljudje in pozabili skoro žalovati za cesarjem. A ko so jim naznalili, da je cesar ubit od Turkov, so žalovali cele tedne potem.
Cesarica je zelo jokala, ko so ji pripeljali cesarja mrtvega domov. Oblekla se je črno in govorila ni z nikomur; kaj so bile njej zmage, ko ni imela več cesarja! Prišli so generali pred njo z vso vojsko, ki je dobila na Dunaju za prestane trude mnogo jesti in piti; generali so skesano potegnili sablje in jih uklonili pred njo, upognili so glave, kakor bi hoteli reči: Tu imaš nas, če smo krivi, da njega ni. Storili smo, kar smo mogli; tako je bilo usojeno; ni bilo mogoče drugače. Mi sami smo trpeli, bili se in se vojskovali, glej, priborili smo zmag in deželo dobili nazaj. A cesarica se ni dala utolažiti. Vstala je pred njimi visoko gori na stopnicah in rekla s trdim glasom:
“Kdo mi ga maščuje?”
Vsi o molčali in še nižje upognili glave, kakor bi vsi z enim glasom govorili: Ni mogoče, vaša milost. Glej nas, tvoje sužnje, storimo vse, a to — ni mogoče. Najmlajšemu
iz njih je padla sablja iz rok. Cesarica je čakala odgovora in gledala poveljnike in vojsko pred seboj. Dolgo je tra-! jal molk, odgovora ni bilo od nikoder. Smrtno tiho je bilo. Peregrin je stal prav tam vza-daj in gledaT cesarico. Bila je mlada in lepa, da se je nehote spomnil na svojo nevestico. DunajČanje so ga obsuli in ga radovedno ogledovali, a on se ni menil za nje. Ko je pomislil na besede nesrečne cesarice, je stisnil kladivo v roki. Mislil je, kako bi zopet prišel v boj; lahko bi si priboril milost pri cesarici; cesar mu je obljubil, da ga obdaruje, cesarica bi ga nagradila z darovi in on bi smel domov, pa bi morda celo njegova nevestica bila tako lepo oblečena ko cesarica. Neka ošabnost je prišla nad Peregrina — hotel je naprej, naprej. Ko bi prišel celo na cesarski dvor, s seboj bi pripeljal mater in nevestico, ali pa bi ne bil več kovač in bi lahko potem vodil vojske. Veselje je imel nad Turki. Sto misli ga je motilo in tedaj je cesarica drugič vprašala:
“Kdo mi ga maščuje?” Zopet molk. Peregrinu se je zmračilo lice. Ljudstvo je šumelo po trgu in vojska je stala tiho, generali pa so imeli poniknjene glave . . . češ, slu-
žimo ti z vsem, a tu ni mogoče ; vse bi storili, toda tu se konča naša moč. Cesarica jih je gledala srepo in dvignila roko nad njimi. In tretjič je vprašala:
“Kdo mi ga maščuje?” Ljudstvo je zašumelo. Kakor iz spanja se je vzbudil Peregrin in samo od sebe mu je ušlo iz ust:
“Jaz.”
Močan glas se je razlegal
iz ozadja vojske do cesarice.
“Kdo?” je vprašala radostno. Generali so dvignili glave, in ljudstvo je zarjulo od veselja. Vsi so gledali, kdo si je vzel tako težavno nalogo.
(Dalje prihodnjič)
Pojasnilo
“Vedno, kadar sedem k klavirju, se začne ta tepec dreti.” “Draga moja, meni se zdi, da je otrok — preveč muzikaličen.”
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•fr Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani, fr Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
ffliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiain.
a
S
K
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE ODŠLA ZA VEDNO OD NAS, NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MAMA IN STARA MAMA
Jerica Penko
dne 12. decembra 1965
Kako le nam mineva čas, kako življenja čas beži, kar šla za vednp si od nas, kako pogrešamo Te vsi.
Pri Bogu uživaj večni mir, naj On Ti milost dodeli,
Le to nam je tolažbe vir, da enkrat združimo se vsi.
MATEVŽ, soprog EMA, hčerka VNUKINJE IN VNUKI
Cleveland, O. 12. decembra 1967.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške m ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
=	• članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
3 K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje-----------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 -----------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago SL Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
(ME ...........................................
NASLOV .......................................
MESTO .........................................
DRŽAVA .......................... CODE .........
^miiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiminiiiHiiiiiimniiimmiiimmiiniiiimiiiimiiiininiiiiiimmiiimiiiiiiiimiuimimmiiiiiK1
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ............................
Moj novi naslov:
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NENAVADNI PRIMEREK >— V imorskem akvariju iu Miami, Ela., (imajo ‘med drugimi 'tudi tole “širokousto” ribo. Kljub velikim Ustom pa ni [riba prav fiič \nevarna, je preje plašna kot napadalna.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam /f svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.