369
Razne reci.
—  Presvetli cesar je podelil županu v Ložu gosp. Gregorju Lahu zlati križec za zasluge.  Čestitamo.
—  Presvetli cesar je podaril sledečim občinam, po uimi poškodovanim na Koroškem : Sorgu 300 gld., Smar-tnem ob Vrbskem jezeru 800 gld., ter občini Stein-dorf za zidanje šole 200 gld.
—  Upokojen  je   6. gosp. Anton Zorman, župnik v
Revijah.
—   Mestni zbor ljubljanski je   sklenil    konečno v
^eji dne 17. t, m., da se pripusti poštnemu erarju prostor na trgu Jožefovem za zidanje novega poštnegs in telegrafskega poslopja.
—  Dolenjska železnica. Obravnave zaradi zidanja dolenjske železnice, ki so se vršile dalje časa med trgovinskim ministerstvom, kranjskim deželnim odborom in dotičnim komorcijem, so se dognale definitivno.
—  Potrjena izvolitev. C. kr. trgovinsko ministerstvo je potrdilo izvolitev gospod Ivana Perdana za predsednika in gospod Antona Kleina za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—  ^Matica slovenska" bode imela dne 25. t. m. odborovo skupščino v društveni hiši na Krongresnem trgu štv. 7.
—  Častiti g. Jakob Lebar. kaplan v spodnji Idriji, je imenovan za farnega vikarija v Črnem Vrhu.
—  Promoviran je bil dne 7. t. m. na Dunajskem vseučilišču č. g. Hilarij Zoro, c. kr. profesor na Goriški realki.
—   Cesaričinja vdova, nadvojvodinja Štefanija je prišla te dni v Opatijo, ter ostane tam tri tedne.
—  Idrijska cesta, ki pelje od sv. Lucije na Goriškem do Idrije, je sprejeta v državno upravo. Država jo prevzame 1. julija 1892. Za uravnavo ceste je pre-računjeno 100.000 gld. Za Baško cesto je dovoljenih za prihodnje leto 15.000 gld.
—  V Bolcu na Goriškem so *e konečno vender-le iznebili prejšnjega župana Jonka> ter je bil izvoljen za župana g. Anton Šulio.
—  Pogorelo je v torek prejšnjega tedna v vasi Ravne, na levem bregu Soče pri Kobaridu 24 hiš, mnogo gospodarskih poslopij in ves živež. Zgorela je tudi 70 let stara ženica.
—  Razglasilo. Na podstavi deželuega zakona z dne 18. februvanja 1885. (dež. /$ak. št. 13) se s tem splošao naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za pleme-nitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 15. decembra 1891. pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je, zglasilo zvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, Kakor tudi pleme, starost, barvo ia stajališče žrebčevo. Za žrebce pod 4 leti in za norišse žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregle-davala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. C. kr. deželaa vlada za Kranjsko.
—  Umrla je v soboto zvečer gospa soproga namestnika c. kr. državnega pravdnika v Ljubljani, g. dr. Kavčiča.
—  Prelat Alojzij Karlon, štajerski, nemško-kon-servativni deželni in državni poslanec, je nevarno zbolel.
—  Umrl je v soboto g. dr. Gregor Tušar, c. kr. gimnazijski profesor v pokoji v Gorici.
—  Nova brambovska vojašnica, katero je zgradila kranjska dežela, se je izročila v porabo vojaški upravi. Poslopje je napravljeno za dva batalijona vojakov. Poleg tega so pa še velika skladišča in baraka, v kateri bodo nastanjeni vojaki o vojaških vajah. Potrošilo se je za to zgradbo blizo 280.000 gld.
—  V Ločniku na Primorskem napravi se slovenska ljudska šola.
—  Iz BuenosAyres-a se poroča, da je v pokrajini Santa Fe' naredil vihar mnogo škode. Mesto Arrayoseca je malo ne razrušeno. Prišlo je tudi mnogo ljudi ob življenje.
Iz Angleškega so poročali časniki o strašnih viharjih, ki so posebno na morju provzročili velikanske škode. Veliko ladij se je potopilo ter mnogo ljudi. Tudi iz Španjskega se poroča o raznih nesrečah na morji.
370
—   Na Koroškem je nek potepuh napadel 801etnega starčeka Filipa Čereba iz Metlove. A starček se je tako vspešoo branil s palico, da je potepuh kar pobegnil.
—  V Švici pogorela je velika vas Meiringen, ki šteje 2600 duš.
—  V Pragi našli so v sobi nekega berača z imenom Fran Tvrdy hranilnično knjižico v vrednosti 350.000 gl. in razun tega še razne vrednostne papirje v vrednosti 100.000 gl.   Ves imetek ceni se okoli pol milijona gold.
•v
—   Črnogorski knez Nikola podelil je bulgsrskemu pisatelju Petru Ivanovu Danilov red III. vrste; prevel je namreč „Gorski Vieuac" na bulgarski.
—  Nepostaven zakon. Izraelit Hermann Gross in pravoslavna Sofija Manojlovič hotela sta se poročiti. Po ogerski postavi nista pa mogla stopiti v zakon, ker ni hotel Gross ostaviti svoje vere. Pred nekaj leti preselila sta se na Dunaj. Manojlovičeva izneverila seje pravoslavni veri ter prestopila k židovski, in nato poročila sta se v tamošnjej sinagogi. Dobila sta sina-žida. Toda le kratka jima je bila sreča. Soproga preselila sta se pred meseci v Sentomaš. Toda njiju zakon proglasila je ogrska oblast-nija vsied postave neveljavnim in sina nezakonskim. V nedeljo dobil je podžupan dopis od patrijarha Brankoviča, v kojem ga sili, naj dete krstiti ukaže. Zanaprej nosilo bode dete ime svoje »nezakonske" matere.
—  Požar v grobnici. Čuvaj grobnice, v kojej je v Mirafioru na Piemonteškem shranjena grofinja Mirafiori, morganatiška soproga kralja Viktorja Emanuela L, našel je te dni razbita vrata, a iz luknje v zidu, za kojem je krsta, valil se je dim. Približavši se, zapazi, da se je prijel ogenj krste. Pogorela je črna blazina, na kojej je ležala glava, kakor tudi bombaž, s kojim je bilo telo ovito. Grofinia Mirafiori umrla je 27. prosinca 1886. v Pizi, in je shranjena v župnijski cerkvi v Mirafioru. Pred tremi leti sezidal je njen sin v bližini cerkve majhno grobnico v slogu Pantheona v Rimu in dal narediti krsto enako Viktor Emanuelovi, koji je pokopan v Rimskem Pantheonu. Na grobu zapisane so besede: Grofinji Roži di Mirafiori, morganatiškej soprogi Viktorja Emanuela I. — Njen sin Emanuel.
—  Ponarejanje vina. Dne 8 t. m. je došla državnemu zboru peticija Dunajskih vinskih veletržcev, s*katero prosijo, da bi se postavno prepovedalo prodajati sadno vino pod imenom pravega vina. Letos se je namreč izdelalo nenavadno mnogo sadnega vina, katero se meša s pravim vinom ter se pod imenom pravega vina tudi prodaja. Ta želja ni sicer neopravičena, kajti dete naj sa krsti s svojim pravim imenom. AH dandanes se nam vendar zdi čudno, da se vinski veletržci prekrižavajo, pred mešanjem pravega vina 8 sadnim moštom. — Da bi ga le oni ne mešali — še s kako hujo stvarjo — kakor je nedolžni sadni mošt.