SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 27 de agosto - 27. avgusta 2009 KONČNI CILJ: NARODNA SPRAVA V nedeljo, 23. avgusta so tudi v Sloveniji obeležili prvi vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ta dan so v začetku aprila ob sprejemu resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, kjer izražajo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi izglasovali Evropski poslanci. Z njim želijo dostojanstveno in nepristransko počastiti spomin na te žrtve. Poslanci v Evropi so prepričani, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove. Ob tem prvem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci podala posebno izjavo, ki jo je podpisal msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadškof koadjutor in predsednik te komisije. Takole piše: Evropski parlament je 2. aprila 2009 pozval ,,k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin". Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato slovensko javnost poziva, da se 23. avgusta pridruži vseevropskemu dnevu spomina na naše žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov: najprej okupacije s strani nacističnih in fašističnih okupatorjev, nato pa revolucije, ki jo je izvajala Komunistična partija. Slovenci smo eden izmed tistih evropskih narodov, ki so fašistični, nacistični in komunistični teror in nasilje posebej kruto doživeli. Medtem ko sta v našem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim na tako nedvoumno obsodbo še čaka. Razlogi za to so različni. Eden je tudi v tem, da je komunizem pri nas ostal dolgo časa na oblasti in da je prikrival svojo resnično podobo. Na to meri Evropski parlament, ko pravi, da ,,noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine" in da ,,ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni." Še več, v zadnjem času poskušajo nekateri celo „rehabilitirati" našo komunistično preteklost in njene nosilce, s čimer omalovažujejo krivice, ki so jih nosilci režima zakrivili. Ponovno poimenovanje ceste po Titu v našem glavnem mestu in ohranjanje poimenovanj ulic in trgov po nosilcih komunističnega režima je v popolnem nasprotju s črko in duhom omenjene resolucije Evropskega parlamenta kakor tudi z resolucijo št. 1481 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov. Dejanja te vrste kažejo na stanje duha in etičnih načel dela občestva v Republiki Sloveniji in so v posmeh vsem žrtvam komunističnega totalitarizma. Pri tem ne mislimo samo na tisoče pobitih med vojno in po njej, temveč tudi na žrtve političnih procesov, Golega otoka in vse druge, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanja in izključevanje samo zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ,,na liniji Partije". Vsako poveličevanje nosilcev režima, ki - kot je izrecno poudarjeno v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije — ni deloval kot pravna država in v katerem so se hudo kršile človekove pravice, pomeni tudi kršitev temeljnih demokratičnih ustavnih vrednot in načel. Končni cilj tovrstnih spominskih prizadevanj mora biti narodna sprava, kajti resnična in trajna sprava lahko temelji samo na resnici. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato ponovno poziva k nepristranskemu ugotavljanju resnice ter k dejanjem resnicoljubnosti in sprave. Komisija pričakuje, da se bo odkrivanje in obeleževanje prikritih grobišč nadaljevalo z vso prizadevnostjo in doslednostjo, ki jo zasluži. Komisija hkrati poziva vse, ki so za to pristojni, predvsem pa uredništva najrazličnejših glasil in spletnih portalov, da preprečujejo tako imenovani sovražni govor, ki ga je med nami vse preveč. Sovražni govor je bistveno povezan s totalitarnimi ideologijami, nanje spominja in jih oživlja, hkrati pa preprečuje procese sprave, medsebojnega spoštovanja in prijaznega sožitja med različno mislečimi in verujočimi. Prizadevanje zanje je naša dolžnost in v njih je tudi naša prihodnost. Prvič obeležili dan spomina na žrtve totalitarizmov študijski center za narodno spravo je z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, občino Krško in TV Slovenija s predvajanjem filma Maje Weiss Angela Vode, Skriti spomin, 23. avgusta na gradu Rajhenburg v Brestanici obeležil vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osrednji govornik svečanosti je bil zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda, ki je dejal, da dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov Slovencev ne razdvaja. Sprejeti tako trditev pa bi pomenilo zanikanje vseh temeljnih vrednot demokracije. Tako, kot se Italija sooča z neofašizmom ter Avstrija in Nemčija soočata z neonacizmom, se po Grandi tudi nekdanje komunistične države soočajo z neo-komunizmom, tako neofašizem kot neonacizem in neokomunizem pa so posledica trdoživosti totalitarizmov ter nekaterih napak tranzicije in demokracije. Vir njihove moči ni v idejni moči, v prepričljivosti konkretnih totalitarnih ideologij in praks, ampak v socialnih razmerah, države v tranziciji iz totalitarizmov v demokracijo pa podcenjujejo socialne probleme, ki so najboljše gojišče totalitarističnih nazorov, je nadaljeval. Ta praznik v svojem bistvu ni toliko zagledan v preteklost, ampak je - tako Granda - dan vere in upanja v boljše življenje, je praznik svetosti življenja, nedotakljivosti pravic človeka in državljana. Hkrati je tudi manifestacija za demokracijo, je poudaril. „Problem današnje slovenske družbe ni toliko v tem, da tega izjemnega datuma parlamentarna večina ni sposobna artikulirati, temveč v tem, da so v Sloveniji še vedno prisotni miselni vzorci, ki jih je večina Evrope že zdavnaj poslala na smetišče zgodovina oziroma jih ni nikoli priznala," sodi Granda. Kot je ocenil, se domnevne ali dejanske politične nasprotnike ne obravnava kot politične tekmece, ampak kot sovražnike. „Uveljavlja se jezik Golega otoka in praksa popolnega izničenja človeka," je podčrtal. Granda je menil, da je normalno, da se z nekom ne strinjaš, da pa mu ob tem vzameš osnovne atribute človeka in državljana in svetost življenja ter ga obravnavaš na način, ki dopušča le še njegovo popolno moralno diskvalifikacijo, ki ji lahko sledi le še eksistenčna ali celo fizična likvidacija, pa je po njem zaskrbljujoče. Občinstvo in goste so pozdravili še župan občine Krško Franc Bogo-vič, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, režiserka filma Maja Weiss in direktorica študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Med ostalimi so bili med gosti predsednik SDS Janez Janša z ženo Urško Bačovnik Janša, predsednica NSi Ljudmila Novak in več poslank ter poslancev državnega zbora. Huda jama mora počakati Rudarska inšpektorica je 16. julija začasno ustavila izvajanje rudarskih del v jašku 2 v Hudi jami, so potrdili na rudarski inšpekciji. Za nadaljevanje del bo po njihovem treba pridobiti rudarski projekt, na podlagi katerega bo ministrstvo za gospodarstvo izdalo dovoljenje. O ustavitvi del v Barbara rovu je prejšnji konec tedna poročalo več medijev. Izvajanje rudarskih del v jašku 2 so začasno prepovedali na podlagi določil zakona o rudarstvu, so zapisali na inšpekciji. Zakon namreč določa, da inšpektor lahko z odločbo prepove izvajanje rudarskih del do odprave pomanjkljivosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja delavcem grozi nevarnost poškodb. Sanacija jaška 2 se je do globine 10,5 metra izvajala na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Celju. V njej je preiskovalni sodnik družbi RTH (Rudnik Trbovlje-Hrastnik) odredil, da v Barbara rovu pregleda prvi in drugi jašek (pri čemer naj odstrani zrušek, ki onemogoča dostop do drugega jaška) ter ugotovi, ali so v njih posmrtni ostanki. Če najde človeške posmrtne ostanke, naj družba stori vse potrebno, da bo svoje delo lahko opravil izvedenec za sodno medicino in da bo delo potekalo varno, je preiskovalni sodnik odredil izvajalcem. Rudarska dela so se izvajala na podlagi službenih nalogov, ki jih je izdal tehnični vodja delovišča. Zaradi vode, ki se steka v jašek 2 in zaradi porušene stene, kjer so bile v preteklosti etaže, s takim načinom dela ni več mogoče zagotoviti potrebne varnosti delavcev, navajajo na inšpekciji. Po njihovem mnenju namreč obstaja nevarnost zruškov ali nepredvidenih nevarnih pojavov. Za nadaljevanje izvajanja rudarskih del v jašku 2 je zato po navedbah rudarske inšpekcije treba izdelati rudarski projekt. V njem bo projektno obdelana tehnologija sanacije jaška 2 in vsi potrebni varnostni ukrepi za nadaljevanje sanacije jaška. Za izvajanje del po projektni dokumentaciji pa bo treba pridobiti dovoljenje za izvajanje del po zakonu o rudarstvu. To dovoljenje bo izdalo ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za rudarstvo, in sicer na podlagi posebne vloge. Ta mora vsebovati revidiran rudarski projekt (po informacijah ministrstva je že v izdelavi), dovoljenje za poseg v prostor (ki je že izdano) in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del (družba RTH te pogoje izpolnjuje). Kot so še zapisali na inšpekciji, se je z njihovo odločbo zaradi zagotavljanja varnosti delavcev začasno ustavilo zgolj izvajanje rudarskih del v jašku 2. Vsa ostala dela, ki so potrebna za ugotavljanje obstoja in obsega vojnega grobišča v objektih Barbara rova v Hudi jami, pa se lahko nadaljujejo, še navajajo na inšpekciji. Upajmo, da je vzrok ustavitve del resničen in dobronameren. A resnica, ki je bila zakopana nad šestdeset let, bo morala ponovno čakati. Brez panike: končno resnica vedno pride na dan! Kozmus znova zlat Primož Kozmus je na svetovnem atletskem prvenstvu v Berlinu zmagal v metu kladiva. Tako je olimpijskemu naslovu dodal še naslov svetovnega prvaka ter popolnil vitrino slovenskih odličij na svetovnih prvenstvih. Leta 1999 je namreč v Sevilli bron v skoku v daljino osvojil Gregor Cankar, pred dvema letoma pa je bil Kozmus srebrn v Osaki. To pot se mu prvi met ni najbolje posrečil, saj je oplazil zaščitno mrežo, njegovo orodje pa je pristalo pri 75,14 metra. Napako je popravil že v drugem poizkusu, ko je kladivo zalučal 79,74 metra in prevzel vodstvo. Njegov tretji met je meril 77,21 m, četrti 79,28 m, v petem poizkusu pa je z metom 8 0,15 metra še utrdil svoj položaj na vrhu. Ko je že bilo jasno, da je zlata medalja njegova, se je še zadnjič podal v metalni krog in vrgel najdlje - kladivo je poletelo 80,84 metra daleč. Veseli smo njegovega uspeha, saj je ponovno ponesel slovensko ime na svetovni atletski vrh. vtisi iz slovenije iz življenja v argentini „Čudeži" se dogajajo tudi drugje TONE MIZERIT S korenitim gojenjem vsega, kar je (zdravega) slovenstva, si je skupnost v Argentini priborila priznanje (skoraj) vseh, ki so spoznali njene sadove. 'Priborila' ni ravno najboljši izraz, saj priznanje ni posledica tekmovanja, pač pa izraz pohvale za napore in skrbi, da bi naslednji rodovi ne izgubili bogastva, ki ga predstavlja slovenstvo. Izrazi kot 'čudež' in podobne laskavosti so nas navdali s ponosom in zadovoljstvom za delo, ki so ga v preteklosti opravljali naši predniki, danes pa njihovi nasledniki. Včasih pa me obide občutek, šivanju narodnih noš. Brezplačno seveda. Njeno razmišljanje je tako: v skupnosti vsak dela, kar zna, torej je njen prispevek skupnosti šivanje narodnih noš ... In mi je še naprej hodilo po glavi: kaj vse se dela in naredi v ZDA, v Kanadi, Avstraliji, - pa se omejim na te dežele, ker so najbolj oddaljene, ker je med njimi in Slovenijo ogromno vode in na tisoče kilometrov - pa se nam niti sanja ne! Tudi drugod so ljudje, ki bi dali vse, ali veliko, ali kolikor zmorejo, ne da bi pričakovali za opravljeno delo - za narodov blagor, brez sarkastičnega prizvoka - ne denarne ne moralne zahvale. Le za to, da se ohranja in goji slovenska zavest, da ne izgine to, za kar bi dali življenje. Ustanovitelj našega tednika Miloš Stare je zapustil zajeten arhiv pismem, s katerimi je vzdrževal stike z mnogimi ljudmi po vsem svetu. Mnogo papirja, ki je priča potovanj z ladjo, letalom, dolgih teden, mesec ali več - da se je odgovor vrnil po isti poti in v podobnem času, če se ni kje nesrečno izgubil. Pa spet na novo ... Takrat ni imel na voljo niti enega izmed današnjih pripomočkov, ker telefonske povezave niso bile to, kar so danes, ko dobimo sporočilo v isti minuti, ko je bilo napisano, pa odgovor odpošljemo v naslednji minuti, v kateri ga naslovnik tudi že dobi. Danes pa, s faksi, elektronsko pošto, takimi in drugačni- da je - v nekate- Ga. Kristina Majowski na 16. taboru Slovencev po svetu rih primerih, ob nekaterih priložnostih, med nekaterimi ljudmi - beseda 'ponos' ostala že nekje zadaj in se nevarno približujemo mejam prepovedanega oziroma slabega. Da edinole v Argentini obstaja ,,duh, ki oživlja", kot je rekel pisatelj Karel Mauser, ki je prav tako delal za ohranjanje slovenstva v ZDA. Da edinole v Argentini obstaja prostovoljno, neplačano delo, s katerim se zidajo Domovi, vadijo koncerti in gledališke igre, kuhajo skupna kosila in prirejajo tombole. Takole nekako mi je hodilo po glavi, ko smo spremljali letošnjo turnejo Plesne skupine Triglav iz kanadskega Winnipega pod vodstvo ge. Kristine Majowski. Ga. Kristina ni prišla v Kanado takoj po vojni, ampak kasneje. Tudi ni izvedenka za slovenske folklorne plese; nekoč se je v Sloveniji udeleževala tečaja slovenščine, pa se navdušila in nabrala tudi nekaj znanja o plesih. Vse to je posredovala plesalcem iz svojega okraja. Zivi v Winnipegu, ki ni ravno blizu glavnega mesta ali Toronta (v zračni črti bi bila razdalja podobna Buenos Aires-Comodoro Rivadavia, pa še malo čez). Ga. Kristina je po poklicu šivilja. Med tednom opravlja svoj posel, konec tedna pa se posveča plesnim vajam in - Z Boštjanom Kocmurjem na Seminarju o slovenskem plesnem in drugem izročilu mi telefonskimi zvezami - poznamo kaj več o delu in načinu življenja naših sorojakov v izseljenstvu? Bojim se, da ne. GB Združitev Prekmurskih Slovencev Osrednja državna proslava ob letošnji 90. obletnici združitve je bila v Beltincih, slavnostni govornik na proslavi pa je bil predsednik DZ Pavel Gantar. Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo. Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju. V zgodovini slovenskega naroda združitev Prekmurja z matico ni imela velikega pomena in so se je uradno le redko spomnili. Od leta 2006 pa ta spominski dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prosti dan. Umetniški program za proslavo, poimenovano ,,Goristajenje 1919 - 2009", sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe, pri čemer sta vsebino zajela iz ustvarjalnega opusa prekmurskega glasbenika in pesnika Vlada Kreslina. Proslave so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk s soprogo, premier Borut Pahor ter nekateri ministri in poslanci DZ. SLS je ob 90. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudarila pomembnost praznika tako na državni kot na simbolni in individualni ravni. V stranki opozarjajo, da mora država razmišljati, kakšno bo Prekmurje jutri, v razvojnem gospodarskem in socialnem vidiku. Ob tovrstnih prazničnih priložnostih je po mnenju SLS prav, da se poglobi razmišljanja o državi in vitalnih temeljih slovenske državnosti. ,,Kot se ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Sloveniji zavedamo pomena, da slovenski narod lahko živi skupaj znotraj svojega ozemlja, je tudi danes za državo zelo pomembno ozemlje samo," izpostavljajo v SLS. Obenem dodajajo, da je slovensko ozemlje na kopnem in morju tudi danes, ko je Slovenija sa- mostojna, eden izmed najpomembnejših temeljev slovenske države in njene suverenosti. V NSi so v sporočilu za javnost spomnili, da je bila pobudnik tega praznika v letu 2005 prav njihova stranka. Pri tem pa opozarjajo, da praznično vzdušje ,,grenijo razmišljanja nekaterih 'rodoljubnih' politikov (tudi lokalnih), ki se že nekaj časa ukvarjajo z ukinitvijo tovrstnih praznovanj. Seveda v imenu recesije in globalne gospodarske krize". Kot so prepričani v NSi, je sporočilo slovenski in predvsem prekmurski javnosti dala ,,rekordno skromna udeležba Pahorjeve ministrske ekipe" na letošnji državni proslavi v Beltincih, prav tako sta bila navzoča samo dva koalicijska poslanca. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je nacionalni praznik in nacionalnim praznikom se pač ne moremo in ne smemo izogniti, dokler imamo nacionalno državo in obstajamo kot narod, ocenjujejo v NSi in dodajajo, da Slovenci nismo nikoli „resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve priključitve prekmurskih Slovencev, ki so bili v okviru ogrske države tisočletje njena nepomembna manjšina". Dva datuma skrbita zakonca Kirchner: december letošnjega leta in oktober 2011. V decembru nastopijo novoizvoljeni parlamentarci, s čimer bo vlada izgubila dosedanjo večino. Čez dve leti pa bodo predsedniške volitve in priljubljenost vlade nenehno pada. S polno paro. Iz postopanja vlade v parlamentu je razvidno, kako se jim mudi. Število zakonskih osnutkov, predvsem pa njihova vsebina in narava, jasno kaže, da hoče vlada doseči potrebna orodja za dobo, ko ne bo več vsemogočna. Tako je že spravila skozi obe zbornici zakon o predanih pristojnostih. Kaj je to? Da parlament prepusti vladi določene pravice, ki mu po ustavi pripadajo, med temi predvsem pravico določati davke na izvoz. Ta hitrica pa lahko povzroči neprijetna presenečenja. Tako se je zgodilo z zakonom o stanju nujnosti v poljedelstvu. Eden izmed členov tega zakona oprošča davkov na izvoz kmete nekaj desetih občin province Buenos Aires, ki jih je suša posebej prizadela. Zakon je bil soglasno potrjen. Ko pa so v vladi tega zavedli, so se jim naježi i lasje. Saj ne pomeni veliko denarja. Gre za princip, da se kmetom v nobenem oziru ne popusti. Vlada je napovedala veto temu členu in sprožila pravi potres. Vladni poslanci pa so morali priznati (vključno predsednik kmetijske parlamentarne komisije), da zakonskega besedila dejansko niso brali. To potrdi staro resnico, da je parlament izgubil svojo neodvisnost in da vladni poslanci na ukaz dvigajo roke (ali pritiskajo na gumbe), ne da bi vedeli kaj pravzaprav volijo. Pritisk na vseh frontah. Vlada tudi skuša pridobivati na času v svojem stališču do medijev. Omenili smo že ,,podržavljenje" nogometa. „Nogomet za vse" je geslo, po katerem je država v enem tednu vbrizgnila v ožilje nogometne trgovine 400 milijonov pesov, čeprav je prej minister trdil, da država ne bo dala enega pesa. Seveda, izredne pravice dovoljujejo, da se „preusmerijo" sredstva državnega proračuna. V normalni državi se to lahko stori po izglasovanju zakona, pri nas je dovolj vladni dekret. Kljub temu je doslej še skrivnost besedilo pogodbe, ki sta jo podpisala predsednik Argentinske nogometne zveze in predsednica države. Res je bila prej pogodba med nogometno zvezo in privatnim podjetjem monopolne narave. Razlika je sedaj v tem, da ima monopol država. Medtem pa na severu zapirajo socialne jedilnice, ker vlada Karitasu ne daje več denarja. Slišijo se tudi obtožbe pritiskov na predstavnike privatnih medijev. Časo- pisje seveda ne ostane tiho. Množijo se omembe vladnih spodrsljajev, korupcije, neizpolnjenih obljub, itd. Borba se šele začenja. Oh kako je dolga, dolga pot. Več kot dve leti manjka do prihodnjih predsedniških volitev, vendar moramo v vsaki politični gesti iskati vpliv tega dogodka. Na vladni strani jih skrbi le, da bi obdržali v rokah čim več oblasti, ker je enotnost bloka zagotovljena. Razpršitev pa prevladuje v opoziciji. Ne le, da se ne vidi pravega kandidata, ki bi se lahko zoperstavil tistemu, ki ga bosta izbrala zakonca Kirchner. Sploh še ni na obzorju nobene močne stranke ali povezave, ki bi se kazala kot možna alternativa. Vlada skuša prikrojiti pravila igre lastnim interesom. Opevana politična sprememba se kroji po vladnih potrebah. Možnost primarnih volitev, kot jih poznajo v Združenih ameriških državah, bi onemogočila, da bi se peroni-zem odcepil neposredno pred volitvami. Vse bi moralo biti organizirano že pred začetkom primarnih volitev. To pa otežkoča delo opozicijskih arhitektov. Je pa vprašanje, če bo vlada lahko reformo izpeljala pred zamenjavo parlamenta. Drug vladni udarec je predlog, da bi za volilno televizijsko propagando lahko uporabljali samo državno financiranje strank. Privatni prispevki se ne bi smeli uporabiti v ta namen. Izkušnja z de Narvaezom, ki je prodrl preko televizije, jih je izučila. Seveda, medtem bi vlada ,,komunicira-la" o svojem delu, in na državne stroške izvajala prikrito propagando. Vedno bolj kalne vode. Kdor je pričakoval, da se bo Kirchner umiril po volilnem porazu, se je grobo zmotil. Slovar bivšega predsednika ne vsebuje besede ,,dialog", temveč samo ,,spopad". Tako si lahko razlagamo vse zaletavanje ob ustanove, podjetja, pa tudi osebe. Tako vsaj razne zaplete razlaga senator Reutemann, ki je prišel navzkriž s svojo kolegico iz Santa Fe, ki je naivno(?) omogočila v senatu obdelavo zakona predanih pristojnosti. Je vse zaradi možnosti, da Reutemann kandidira za predsednika? Jasno (čeprav nesramno) je povedal, kaj lahko vlada naredi s predsedniško kandidaturo. Je bila jeza resnična ali odigrana ,,za ljudsko uporabo"? Reutemann bi bil res najboljši kandidat. O njem se je v osebnih pogovorih pozitivno izrazil tudi vrh cerkvene hierarhije. A skuša obdržati popolno neodvisnost predvsem od Duhaldeja, katerega je bistro ,,proglasil" za kandidata. Tudi Felipe Sola se je v Lujanu, a kar sam, razglasil predsedniškega kandidata. Še en v tej tekmi. slovenci v argentini SDO/SFZ Celodnevni izlet v Lago Escondido SLOVENSKA VAS Zveza mater in žena Centralni mladinski organizaciji SDO in SFZ sta na državni praznik v ponedeljek, 17. avgusta organizirali skupni iz et na obrobje mesta, kjer se v kraju Tristan Suarez nahaja Lago Escondido. Bilo nas je 125 mladih iz vseh slovenskih domov. Zbrali smo se v sanjuškem Domu ob 9. zjutraj in odšli na celodnevni izlet. Čeprav je ravno tiste dni precej deževalo, nas je Bog na dan izleta obdaril s krasnim vremenom. Ves dan smo z velikim veseljem uživali sveži zrak, visoka drevesa in mirno jezero, kjer smo lahko pluli s čolni in se na vso moč zabavali. Na razpolago so bile še razne igre kot vrv, da smo se spuščali nad jezerom in stolp, na katerega smo plezali. Vse to nam je pomagalo, da smo preživeli zanimiv in zabaven dan v družbi dobrih prijateljev. Za kosilo so fantje pripravili ,,Paty", s katerimi smo se res vsi dobro najedli. Po kosilu smo šli nekateri spet na igre, drugi so pa dolgo časa prepevali različne pesmi. Zvečer smo veseli odšli, hvaležni Bogu za vse kar smo lepega preživeli, organizatorjem, ki so mnogo dela i in skrbeli, da mladina preživela tako prijeten dan. in tudi je vsa K. D. V soboto, 8. avgusta ob 17. uri smo se žene Slovenske vasi v Lanusu zbrale v Hladnikovem domu z namenom, da oživimo že pred leti ustanovljen tukajšnji odbor Zveze mater in žena. Želimo s tem pomagati drugim in med seboj gojiti prijateljstvo in dobro počutje. Na srečanju smo izvolile odbor, ki je prevzelo odgovornost za poslovno dobo dveh let. Odbor sestavljajo: predsednica, ga. Martinka Miklič Rozina; podpredsednica, prof. ga. Marta Šmalc Čampa; tajnica, ga. Olga Sladič Fink; blagajničarka, ga. Zali Virc Urbančič; odgovorna za upokojence, gdč. Mari Urbanija; dele-gatinja, ga. Marija Ur- bančič Grbec; gospodinji, ga. Marjetka Mehle Fernandez in ga. Franka Požes Jemec; odbornice, ga. Marija Zorec Sušnik, gdč. Ani Lipovec in ga. Rosa Levstik Barle. V nedeljo, 16. avgusta po slovenski maši ob 10. uri smo se zbrale na naši prvi seji. Ob kavi in čaju smo pričele načrtovati naše delo, ki bo kulturnega, družabnega in verskega značaja, poleg dela z upokojenci in socialnega, ki ga več let dobro opravljata Mari Urbanija in Marija Urbančič Grbec. Odboru želimo, da bi dobro sejal in da bi še bolje žel. Zavedamo se, da ne bo lahko, a z združenimi močmi in z božjo pomočjo upamo da bomo lahko dosegle kar smo si namenile. PRISTAVA Dan državnosti v Prešernovi šoli ,,Bela je, modra, rdeča našemu rodu svetinja ..." V soboto, 28. junija smo na Pristavi praznovali dan osamosvojitve Slovenije. Vsi smo ponosno nosili pripete slovenske zastavice. Najprej so zastavonoše vseh razredov prinesli slovensko in argentinsko zastavo. Potem smo glasno zapeli obe himni. Andrejka Papež Cordoba je imela na skrbi vso prireditev. Povedala nam je, zakaj praznujemo ta dan in nam z lepimi in globokimi besedami razložila pomen samostojnosti. Posebno je poudarila važnost slovenske in argentinske osamosvojitve. Spomnila se je tudi žrtev, ki so izgubile svoja življenja, ali pa tistih, ki so morali bežati v tuje kraje. Dodala je še priložnostne poezije, ki so ganljivo olepšale program. Nato so otroci nižjih razredov pod vodstvom Marjanke Ayerbe Rant zapeli pesem „Slovenija, rad te imam", ki jo je prav zanje napisala Anka Savelli Gaserjeva, otroci višjih razredov pa so podali pod vodstvom Luke Klemenčiča ,,Samo milijon". Bilo je kratko, a jedrnato. Odšli smo ponosni, ker smo Slovenci in čeprav smo daleč, ljubimo Slovenijo tako kot Argentino. Maruča SLOVENIJA - HRVAŠKA Kronologija mejnega nesporazuma Zaključimo z objavo kronologije nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih s vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško v več kot 18 letih osamosvojitve. 13. oktober 2008 - Zunanji minister Dimitrij Rupel je Hrvaško opozoril, naj iz pristopnih dokumentov z EU umakne tista, ki prejudicirajo mejo. Zagreb je to zanikal in 11. decembra izrazil pripravljenost podpisati dvostransko izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje. Ko je Slovenija hotela, da bi bila dana v okviru EU, je to zavrnil. 17. december 2008 - Predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku s premierom Borutom Pahorjem dogovorili, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj s Hrvaško glede meje in ga predložila DZ. 19. december 2008 - Slovenija je na hrvaški pristopni konferenci zaradi preju-dica meje dala zadržke na enajst poglavij. 21. januar 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z Eu. Predlagal je med-iacijo, oblikovanje mediacijske skupine pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahti-saarija. Državi sta jo načelno podprli (slovenska vlada 26. februarja; hrvaška 9. marca), a nista bili enotnega mnenja o njenem mandatu. Hrvaška jo je podprla samo kot način oblikovanja predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu. 18. februar 2009 - DZ je sprejel sklep za zaščito slovenskih interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato, s katerim je želel preprečiti razpis referenduma o tem vprašanju. V sklepu je zavrnil poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na dan 25. 6. 1991, "ko so slovenski organi izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na levem bregu Mure pri Hotizi, ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom". Izvenparla- mentarna Stranka slovenskega naroda je kljub temu skušala zbrati podpise za referendum, a jih ni uspela zbrati dovolj. 24. februar 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Sanader na prvem srečanju na Mokricah nista zbližala stališč glede reševanja vprašanja meje. 25. marec 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovičem predstavil nov kompromisni predlog o reševanju vprašanja meje, ki naj bi vseboval ad hoc arbitražo. 22. april 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju na srečanju z Žbogarjem in Jandrokovičem predstavil nov dopolnjen predlog, ki je predvideval rešitev vprašanje meje z oblikovanjem petčlanskega arbitražnega sodišča. Hrvaška je 5. maja predlog sprejela (tudi v saboru 8. maja), Slovenija pa je v odgovoru 19. maja predlagala več dopolnil. 27. april 2009 - Zunanji ministri EU so prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo. 4. junij 2009 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Danilo Türk in Stipe Mesič sta se ob robu vrha predsednikov JVE na Cetinju zavzela za zmanjšanje napetosti v odnosih med državama. 15. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je Sloveniji in Hrvaški predstavil s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog, ki bi bil za Slovenijo sprejemljiv. 18. junij 2009 - Hrvaška je zavrnila zadnji Rehnov predlog, češ da je bil njegov aprilski ,,vzemi ali pusti". S tem je izstopila iz procesa pogajanj z Evropsko komisijo, kar sicer Zagreb zanika. Hrvaški premier Ivo Sanader je predlagal, naj parlamenta držav sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje ali pa naj pravniki Evropske komisije in Sveta EU ugotovijo, ali hrvaški dokumenti res prejudicirajo mejo. 23. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je po šestih mesecih intenzivnih prizadevanj Evropske komisije in po tem, ko so izčrpali tudi čas „podaljškov", sedaj čas, da državi najdeta rešitev. 7. julij 2009 - Na dan nastopa nove hrvaške premierke Jadranke Kosor je MZZ povabil Zagreb, naj se vrne k pogajanjem na podlagi zadnjega Rehnovega predloga. 31. julij 2009 - Prvo srečanje premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor. Odpira se novo upanje. g. jože razmišlja družina in družba Mešani zakoni Tudi o teh moramo govoriti. Niso noben tabu in si pred njimi nikar ne zakrivajmo oči. Mešan zakon je mišljen v tem, da je eden ali ena Slovenec, oziroma njih potomec, drugi pa je, v tem primeru in v tej deželi, Argentinec. Teh mešanih zakonov je vedno več. Temu se ne smemo čuditi in vznemirjati. To resničnost moramo jemati kot čisto naravno dejanje. Isto se je godilo z vsemi izseljenskimi skupinami, vedno in povsod. Mi nismo nobena izjema. Novih slovenskih priseljencev ni več, mladina pa se ima pravico poročiti. In nimamo veliko izbire. Lažje je najti življenjskega druga v okolju, kjer oni živijo, študirajo in delajo. Pri vsem tem je nadvse važna ljubezen. Ne samo tista mladostna zaljubljenost, ampak, tista prava ljubezen. Gre namreč za vse življenje in prava ljubezen nikdar ne mine. Ona tudi ne pozna meja, posebno ne tistih, ki jih postavljamo mi ljudje: barva kože in oči in druge. Niti ne razlika v jeziku. Narodnost ima samo relativen pomen. Za nas je zakon zakrament, ki je po božji volji. Je nerazvezljiv. To je do smrti enega od njiju. Na ta pravilni pogled, naj mislijo tisti, ki si izbirajo svojo „boljšo polovico". Ta naj ima, vsaj v glavnih zahtevah, isto mišljenje in enake poglede. Isto naj velja tudi za versko usmerjenost, za starost obeh in za kulturno-vzgojni smisel življenja. Na vse to je prav, da mislijo mladi. Za nas starejše pa naj velja, da je zakon kot zakrament, neprimerno višji kot narodnost. Ta je naravnega reda, zakrament pa je božjega in nadnaravnega reda. Ni rečeno, da narodnost postavimo na drugo mesto, ampak, da obojno sprejmemo kot božjo voljo, kar v resnici tudi je. Tudi mladi imajo svoje pravice in mi starejši ne smemo biti do njih krivični. Morda komu to ni všeč in bi želel drugače. Je pa to usoda vseh izseljencev, pa je tudi dokaz, da smo vsi ena sama božja družina. V vseh, tudi v mešanih zakonih sta oba poklicana k svetosti in naj si med seboj pomagata, da to svetost dosežeta. Tudi mešani zakoni imajo obljubo božje pomoči in naj na to računajo v vseh trenutkih in v vseh različnih danostih. Tudi mešane zakone sestavljajo ljudje. Na to naj mislijo oni, ki v njih živijo in mi, ki jih spremljamo od zunaj. Svetniki so v nebesih, na zemlji pa smo ljudje. Prav bi bilo, da bi tudi v mešanih zakonih skrbeli za dvojnost v jeziku, za molitev in verske navade in v ostale dobrine. To zahteva prava ljubezen in spoštovanje do drugih in mešani zakoni bodo koristili vsem in vsi bodo izpolnili božjo voljo. Čigava naloga? Lep današnji dan je bil zelo primeren za obisk pokopališča izven Ljubljane. Takšni dnevi so dragoceni tudi zato, ker srečaš veliko ljudi, s katerimi se zapleteš v pogovor. Tako sem tudi jaz srečala znanko, s katero sva se zapletli v pogovor. Njena teta, ki živi v Ljubljani, stara 82 let, je postala zelo nebogljena in ne zmore več skrbeti zase. Niti na stranišče ne more več sama. To ni prišlo naenkrat, trajalo je nekaj let, da je tako oslabela, korak za korakom. Mož ji je pred 6 leti umrl, otrok nima, sorodnikov v Ljubljani tudi ne. Na to stanje se sploh ni pripravljala, se tudi ni hotela pripravljati. Zdaj pa okrog nje ni nikogar, ki bi ji kaj pomagal. Nečakinja je komentirala takole: ,,Družba naj bi bila vendar dolžna poskrbeti za ljudi, ko se znajdejo v takšnem stanju." V meni pa se je porajala vrsta vprašanj: Ali nismo tudi sami dolžni kaj storiti, ko še zmoremo? Ne vsega prelagati na družbo. Družba smo mi. Vsakdo od nas mora vedeti, da bo z leti postajal vedno starejši, bo vedno manj zmogel. To pomeni, da si je treba v starosti urejati stanovanje tako, da postaja vse bolj dosegljivo. To pomeni tudi, da je treba v svoji okolici najti ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč vsaj v prvem trenutku. Res niso vsega krivi drugi. Nekaj tudi mi sami, če misel na to odlagamo in je nočemo sprejeti. Seveda je situacija včasih takšna, da res ne gre brez organizirane pomoči. Lahko smo zanjo hvaležni. Prav pa je tudi, da sami storimo vse, kar je v naši moči. Metka Klevišar Voda je življenje Letni časi potekajo v znamenju tekočine, med vsemi tekočinami pa je najboljša voda. Privoščite si jo na, v, pod in ob svojem telesu! Čista voda je najbolj zdrava pijača, saj odžeja in priskrbi telesu potrebno tekočino, ne da bi ga pri tem zastrupljala z barvili, sladili in podobnim. Zato je za vodo vedno pravi čas, najdemo pa jo v vseh segmentih naše vsakdanjosti, zato res velja rek, da je voda življenje. Voda je bila priljubljena pijača naših babic, nato pa so jo za nekaj časa zamenjale bolj komercialne in predvsem manj zdrave pijače. V zadnjih letih pa se veliko ljudi vrača k bistvu: v lokalih in doma najraje srknejo požirek čiste vode. Nekateri sicer prisegajo na tisto, obogateno z okusi, a dobra stara voda je še vedno najboljša brez vsega, morda le z rezino limone, ki ji da še posebej osvežilen okus. Nekateri jo hodijo iskat k izvirom, drugi jo kupujejo v plastenkah. V zadnjem času po spletu krožijo novice, da naj voda iz plastenk ne bi bila zdrava, a na preverjanje teh novic bo potrebno še malo počakati. Vsekakor pa si vodo privoščite v vsakem trenutku in še preden začutite žejo, saj ste takrat, ko jo začutite, že dehidrirani. Voda vam bo pomagala odvajati strupe iz telesa, zato jo imejte vedno pri roki. VODA ZA UŽIVANJE Za bolečine v sklepih, težave s kožo in okrevanje po poškodbah je odlična termalna voda, ki je imamo tudi pri nas v številnih termalnih zdraviliščih. Namakanje v njej pomaga telesu, da si hitreje opomore, da dobi nazaj izgubljene moči in da se regenerira. Odlična pa je tudi za plavanje, saj krepi krvni obtok, mišice pa so zaradi breztežnosti v vodi manj obremenjene, zato lahko v njej delamo vaje po poškodbah, nesrečah in drugih težavah lažje ter tako začnemo ponovno krepiti svoje telo. Druga zelo priljubljena voda za uživanje je morska, ki ima zaradi specifične sestave ugodne učinke na kožne bolezni, na primer luskavico; vdihovanje morskega zraka pa že pregovorno blaži dihalne težave in vse bolezni, povezane z dihalnim aparatom. Poleg tega se bodo v slani vodi vaši malčki hitreje naučili plavati, saj v njej deluje sila vzgona, ki nas potiska proti površini. Ne pozabimo pa tudi na čudoviti podvodni svet, ki ga lahko opazujemo pri snorkljanju po čudovitih obalah. VODA ZA PLAVANJE Čeprav se lahko namakamo, uživamo in plavamo tudi v vodi za plavalce, je voda, namenjena prav njim, vendar nekaj posebnega. Ker plavajo v bazenih, je seveda klorirana (poklicni plavalci imajo zaradi klora velikokrat precej uničene lase in kožo), hkrati pa je za najboljše rezultate potrebno plavati v hladnejši vodi kot nam ustreza za namakanje. Plavanje je eden najboljših športov, pri katerem se razgiba celo telo in delujejo skoraj vse mišice, zato ga priporočamo pri vseh starostih. VODA ZA KUHANJE Voda ne predstavlja samo večine našega telesa, ampak tudi večino naše prehrane. Osnova vsakega obroka je prav voda in težko si predstavljamo, da bi pripravili kosilo brez nje. Za poletne mesece vam svetujemo mali eksperiment: ko boste preživljali počitnice ob morju, si za spremembo skuhajte testenine v morski vodi. Okus vas bo gotovo prijetno presenetil in navdušil tudi vaše goste. ARGENTINSKA ODBOJKA U-21: 3. NA SVETU Tudi Slovenec Kristjan Poglajen Meseca novembra lani smo poročali, da je Argentina osvojila 1. mesto na Južnoameriškem prvenstvu v Braziliji. Premagala je domačo reprezentanco ter pridobila pravico tekmovanja na SP v Indiji letošnjega avgusta. In tako je bilo. Julija meseca so igralci odpotovali na pripravne prijateljske tekme v Francijo in nato prispeli v Indijo. Tam so igrali odigrali proti Kubi (3-0), Franciji (23) ter Grčiji (3-0). Prvi v coni, so v naslednjem krogu srečali Belgijo (2-3), Indijo (3-0) ter Rusijo (3-0). Polfinalna tekma je argentinsko selekcijo znova postavila pred Kubo, a to pot so Karibčani mnogo boljše igrali in zmagali (3-1). Potrti, a z željo po bronasti medalji, so Argentinci premagali Indijo (3-0) ter zasedli najvišje mesto v zgodovini kategorije. Prvo mesto je pripadalo Braziliji z zma^o proti Kubancem (3-2). Član te argentinske reprezentance je argentinski Slovenec, drugi rod slovenskih potomcev, Kristjan Poglajen. Prijazno se je odzval vabilu na razgovor. Iskrene čestitke Kristjan. Kakšna je bila tvoja osebna izkušnja na SP? Nepozabna. Ogromno novega, koristnega sem doživel, ne samo športno, tudi duhovno. Lepo je bilo biti del te skupine. Med nami, še posebno med mladino in ljubitelji odbojke, si vzbudil veliko pozornost. Zavedam se tega. Z družino sem imel stalne stike. Vsem hvala za pozornost, za spodbudo, dobre želje in molitev. Vem, da so mi bili prijatelji ob strani.. Udeležba v tej reprezentanci je bila del nekega projekta, kateremu si se pridružil po potovanju RASTi v Slovenijo. Kakšen je zaključek in kaj nameravaš za naprej? Zaključek je zelo pozitiven. 1. mesto v Braziliji. 1. mesto na turnirju 6. dežel v Italiji, 3. mesto na SP v Indiji. To je več kar sem si lahko predstavljal in vse v kratkem času. Za naprej si želim napredovati in priti v glavno selekcijo. Konkretno pa septembra meseca nastopim v Liga Nacional z ekipo Villa Maria, Cordoba (trener je Juan Cichelo . . - isti iz U-21). To bo Kris^jan s približno 4. mesece. pokalom Kateri so temelji toli- kih dosežkov te skupine? Gotovo da generacija dobrih igralcev, sponzoriranje, podpora argentinske ustanove FEVA. Pa še stalna vrhunska tekmovanja, ter vodstvo trenerja (Juan Cichelo), ki nas je navduševal in zahteval, da pridemo do viška. Vemo, da ste tvorili zelo prijateljsko skupino. Kateri so bili temelji tega? V glavnem ponižnost, prijateljstvo, zboljšanje, spoštovanje, popolna predanost, energija ^ Poglajnovi so odbojkarji. Koliko je to vplivalo na tvojo sedanjost? Družina je zelo vplivala. Jaz sem najmlajši. Bratje in sestre so federativno igrali in jaz sem se ogromno od njih naučil. Mladinski dnevi, MTO je pa povzročil, da sem bil vedno v stiku z Našim domom, s prijatelji ^ Kakšni so bili tvoji začetki? Začelo se je v šoli Monsenor Solari. Sledilo je tekmovanje v Federaciji, nato prihod v Velez Sarfield, Belgrano de Cordoba, selekcija. Sedaj je poklic in služba, del mojega življenja. A začel bom s študijem Delavskih odnosov. Kdo je tvoj vzor v odbojki? Nimam ideala, morda bi bil Brazilec Giba. Je karizmatičen ter odličen v tehniki. Argentinska ekipa. Kristjan je na skrajni desni Bil si precej časa od doma, daleč od družine, prijateljev, skupnosti. Si pogrešal? Zelo se pogreša, a človek se počasi privadi. A toliko ljubezni in lepe zelje olajšajo razdalje. Kaj te je najbolj presenetilo v Indiji? SP se je igralo v mesto Pune. To je 3. industrijsko mesto. Take revščine še nisem videl. Večinoma brez obutev, ženske opravljajo težka dela, voda je onesnažena in s to vodo perejo perilo, zato imajo ljudje poseben duh. Krave, zelo svete in se sprehajajo med ljudmi po cestah. Spomeniki imajo oblike slona ali kakšnega upodobljenega božanstva. Presenetljivo. In za konec? Hvala Bogu za vse kar sem lahko doživel, za družino in rast v športu. Hvala vsem za stalno spodbudo, ter skupnosti za spremstvo mojih korakov. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti Številke Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je junija znašala 9,1 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot maja, je objavil državni statistični urad. Registriranih je bilo 86.481 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških se je junija glede na maj zvišala na 8,3 odstotka, pri ženskah pa na 10,2 odstotka. V letu 2008 je v Sloveniji umrlo 18.308 prebivalcev, od tega 9174 moških in 9134 žensk, kar je za 1,5 odstotka oz. 278 prebivalcev manj kot leta 2007. Stopnja umrljivosti je bila 9,1. Med umrlimi je bilo 52 otrok, starih manj kot eno leto, navajajo na Statističnem uradu RS. V PRIPRAVAH NA ZIMSKO GRIPO Prve doze cepiva proti virusu nove gripe bo Slovenija dobila konec septembra ali v začetku oktobra, takrat pa bodo lahko potekala prva cepljenja, je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Cepljenja bodo potekala v štirih intervalih, prvi bodo na vrsti zdravstveni delavci, na mesec pa bo prišlo okoli 100.000 doz cepiva. GORENJE MED ARABCI Gorenje je podpisalo pogodbo za pomemben posel na Bližnjem vzhodu, kar pomeni, da bo njegove izdelke v Združenih arabskih emiratih in Omanu prodajalo največje regijsko distribucijsko podjetje za belo tehniko, zabavno elektroniko in mobilne aparate Jumbo Electronics. SLOVENSKI MED TUDI V SLOVENIJI V Sloveniji pridelan med bo v bodoče lahko nosil tudi znotraj EZ ime Slovenski med, in sicer na podlagi pridobitve zaščitene blagovne znamke^ - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Na Čebelarski Zvezi Slovenije že opravljajo strokovno presojo za pridobitev certifikata, postopke za pridobitev certifikata pa so začeli tudi čebelarji. po svetu SARDELIŽ Nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelic je minuli teden umrl za posledicami srčne kapi med dopustom na otoku Korčula. Sardelica so našli mrtvega v morju pri družinski hiši v mestu Prižba, hrvaški mediji pa še poročajo, da je bil bivši socialdemokratski politik srčni bolnik. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je ob tem povedal, da je bil Sardelic prvi človek, ki je prepoznal Miloševicevo agresivno politiko in jo je tudi javno obsodil. RAZSELITEV GUANTANAMA Ameriška administracija se še vedno ukvarja z vprašanjem, kam v ZDA bodo preselili del ujetih osumljenih teroristov iz Guantanama na Kubi, selitev ujetnikov v tujino pa medtem poteka bolj gladko. Predstavnik Bele hiše je dejal, da jih bo v kratkem Kubo zapustilo šest. Gre za ujetnike, ki so jih ukazala izpustiti sodišča oz. so do takšnega sklepa prišli v procesu revizije, ki jo je ukazal predsednik ZDA Barack Obama. Ti zaporniki naj ne bi bili nevarni. Tisti, ki veljajo za res nevarne, pa Obama namerava držati v ujetništvu za nedoločen čas. AFGANISTAN JE VOLIL Vodja misije Evropske unije, ki je nadzorovala potek predsedniških volitev v Afganistanu Philippe Morillon je povedal, da so bile volitve na splošno dobre in poštene, vendar pa v nekaterih delih države zaradi nasilja in zastraševanja niso bile svobodne. Morillon je poudaril, da je še prezgodaj za ocene, tudi glede tega, ali so bile volitve kredibilne, in dejal, da se je proces šele začel. Je pa po njegovem mnenju to zmaga za afganistansko ljudstvo, in zatrjuje, da je bila grožnja talibanov glede sabotaže volitev „resnična". Zmago sicer še pred uradnimi izidi razglašata tako sedanji predsednik Hamid Karzaj kot tudi njegov glavni tekmec Abdulah Abdulah. JEDRSKA ENERGIJA Iranska vlada je inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo dovolila večji nadzor jedrskega reaktorja v Natancu, kjer izdeluje obogateni uran. Inšpektorji bodo lahko v objektu, ki je že skoraj povsem dokončan, namestili kamere in s tem zagotovili, da bo obogateni uran uporabljan samo za civilne in ne vojaške namene. ZASTRUPITEV V kitajski provinci Hunan se je s svincem zastrupilo več kot 1300 otrok. Lokalne oblasti so že zaprle bližnjo tovarno za predelavo mangana in priprle dva vodilna predstavnika podjetja. To je že drugi primer množične zastrupitve otrok s svincem na Kitajskem v zadnjem času. AVSTRALIJA Avstralska enota ameriškega energetskega velikana ExxonMobil in kitajska energetska družba PetroChina sta podpisala dogovor, vreden 50 milijard avstralskih dolarjev, po katerem bo kitajska družba dobivala utekočinjen zemeljski plin iz 1939 - 1959 Pred dvajsetimi leti, 1. septembra 1939, se je začela druga svetovna vojna. (...) SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Romanje v Lourdes Slovenci s področja Vel. Buenos Airesa so tudi letos priredili romanje k lurški Materi božji v Lourdes. Bilo je v nedeljo dne 23. avgusta popoldne. (...) V spodnji cerkvi je imel mašo g. dr. Alojzij Starc. Pridigo po evangeliju je imel spiritual slovenskega bogoslovja v Adrogueju g. dr. Filip Žakelj. Lepo je govoril o Mariji ter o dveh njenih vnetih častilcih župniku Vianeyskemu ter škofu Slomšku. (...) SAN MIGUEL Slovenski tečaj Simona Gregorčiča Pouk v verouku se je pričel 13. marca in je vsaka dva tedna ob petkih od 17. do 19. ure. Poučuje ga č. g. župnik Stanko Škrbe. Tudi ta tečaj vodi učiteljica gdč. Mija Markež, ki je pričela s poukom 30. junija in je vsaka dva tedna ob torkih od 17. do 19. ure. Mlade glavice z zanimanjem slede pouku. Sobo za pouk radevolje nudi požrtvovalna družina g. Franca Kogovška. Tečaj obiskuje 12 otrok in sicer 7 dečkov in 5 deklic. Razdeljeni so v dve skupini. Tečaj posečajo naslednji: Kogovšek Franci in Ivan, Koenig Janez in Karel, Rupnik Jožko, Skvarča Karel in Silvester, Koenig Anica, Leskovec Majda in Tilka, Rupnik Ljudmila in Verica. MENDOZA Letošnji slovenski tečaj obiskuje v Slovenski hiši 41 slovenskih otrok. V višji skupini je 13 dečkov in 9 deklic, v nižji pa 12 dečkov in 7 deklic. Na roditeljskem sestanku so starši pristali na predlog učiteljev, da uporabljamo kot učno knjigo v tečaju Kunčičeve-ga Gorjančevega Pavleka. BOJAN DEVETAK: ŽIVA VODA Najnovejša slovenska knjižna publikacija v Buenos Aires je približno 50 strani obsegajoča zbirka pesmi Bojana Devetaka. Knjižica nosi sicer datum 1956, pa je izšla pred kratkim. Knjigo je založil avtor sam, prav tako tudi sam opremil z linorezi (...) Slavko Srebrnič Svobodna Slovenija, 27. avgusta 1959 - številka 35 RESUMEN DE ESTA EDICION avstralskega nahajališča Gorgon. Po dogovoru, ki ga morajo potrditi še regulatorni organi, bo PetroChina v naslednjih 20 letih kupil po 2,25 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina letno. Gre za največjo izvozno pogodbo v zgodovini Avstralije. CIA: SPORNI DOKUMENTI Ameriško pravosodno ministrstvo je odločilo, da bo znova odprlo skoraj ducat primerov brutalnih zlorab terorističnih osumljencev v Iraku in Afganistanu. S tem bi se zaposleni v ameriški obveščevalni agenciji CIA in njihovi sodelavci lahko znašli na zatožni klopi zaradi neprimernega ravnanja z osumljenci. Kot razkriva časopis New York Times, je to odločitev, ki preklicuje odločitev administracije nekdanjega predsednika Georgea Busha, sprejela komisija za etiko na pravosodnem ministrstvu in jo že predala državnemu tožilcu Ericu Holderju. ŽALOVANJE V JUŽNI KOREJI Južnokorejci so se v soboto slovesno poslovili od nekdanjega predsednika Kim Dae Junga, ki je državo vodil med letoma 1998 in 2003, za svoja prizadevanja za mir in spravo s Severno Korejo pa je leta 2000 prejel Nobelovo nagrado za mir. Kot je na državnem pogrebu dejal južnokorejski premier Han Seung Soo, je bil Kim veliki voditelj moderne zgodovine. Od nekdanjega predsednika se je že v petek poslovila tudi delegacija iz Severne Koreje. EUROPA HONRA LA MEMORIA El Parlamento Europeo, en la reunion del 2 de abril del corriente ano, proclamo al 23 de agosto como el d^a para la memoria, en toda Europa, de las v^ctimas de todos los reg^menes totalitarios y autoritarios, para honrar su memoria de modo digno e imparcial. Con tal motivo la Conferencia episcopal eslovena emitio un comunicado que se publica como editorial en este numero. En su texto se recuerda que el pueblo esloveno es uno de los que tuvieron experiencias crueles con el fascismo, el nazismo y el comunismo. En otro apartado se refiere a que, recordar a las v^ctimas, no se refiere solo a los muertos durante la guerra y despues, sino a las v^ctimas del proceso pol^tico que durante decadas sufrieron la injusticia, la discriminacion y la exclusion por no comulgar con la ideolog^a dominante. (Pag. 1) KOZMUS DE ORO El pasado lunes los amantes del deporte en Eslovenia estuvieron de festejo. En el mundial de atletismo, disputado en Berl^n, el mejor deportista esloveno, Primož Kozmus, al-canzo el primer puesto en lanzamiento de martillo. Recor-demos que este hombre record obtuvo el oro en Pek^n 2008 y la medalla de plata en el mundial de Osaka en 2007. Kozmus demostro ser el mejor lanzador de martillo del mundo, y por tercera vez consecutiva en competencias de primera liga alegro a la hinchada eslovena. (Pag. 1) ANEXIÖN DEL TERRITORIO TRANSMURANO El 17 de agosto es fecha nacional en Eslovenia y se recuerda la anexion del territorio de Prekmurje (la region Transmurana) a Eslovenia. Un poco de historia: Prekmurje estuvo administrativamente 900 anos fuera del ambito esloveno, en la epoca del Imperio Austro-Hungaro, que tras su ca^da, segun la Conferencia de paz de Par^s, fue asignado al Reino de los Serbios, Croatas y Eslovenos. Pero, parte de los Transmuranos de Porabje, quedaron bajo Hungr^a, ya que el l^mite establecido era la cuenca entre el r^o Mura y el Raba. Esta region fue ocupada, sin luchar, por tropas yugoslavas. En 2006, cuando decidieron sobre que fecha sera considerada patria, optaron por el d^a en que el poder de las autoridades militares fue asumido por un administra-dor civil. Esto sucedio en Beltinci el 17 de agosto de 1919, en una masiva manifestacion popular. De la celebracion participo el presidente y el primer ministro esloveno, entre otros funcionarios nacionales. (Pag. 2) UN D^A DE RECREACIÖN El lunes 17 de agosto, 125 jovenes de todos los centros eslovenos fueron de excursion por todo el d^a, a Lago Escon-dido en Tristan Suarez. Partieron a las 9 de la manana y, felizmente, el tiempo soleado los acompano todo el d^a entre la arboleda y el lago. Segun sus palabras la pasaron jes-pectacular! Entonces, que se repita. (Pag. 3) NUESTRA INDEPENDENCIA El 28 de junio los alumnos de Prešernova šola festejaron el d^a de la independencia eslovena. Todos llevaban en sus solapas, orgullosos, la bandera eslovena. Las banderas, eslovena y argentina, fueron tra^das por un alumno de cada grado y luego se cantaron los himnos. Andrejka Papež Cordoba explico que es la independencia. Los alumnos, en dos grupos, cantaron con la direccion de Marjanka Ayerbe Rant y Luka Klemenčič, respectivamente. (Pag. 3) ESLOVENO DE SELECCIÖN Uno de los integrantes del seleccionado argentino de voley sub 21 es el deportista Cristian Poglajen. Descendien-te de eslovenos, represento a la Argentina en el Mundial en India en agosto de corriente. En la semifinal se enfrentaron con Cuba que vencio 3-1. La pelea quedo por la medalla de bronce frente a los locales y el resultado fue para la Argentina 3-0. El grupo logro la mejor marca historica en la categor^a sub 21. En el reportaje que se publica, Cristian definio la experiencia como inolvidable, en el grupo y a modo personal. Pese a la distancia, el apoyo de la familia y los amigos fue constante gracias al mail. El cierre de la etapa en la sub 21 representa para el mas de lo que esperaba, pero el deseo de mejorar y superarse para llegar a a mayor es el nuevo desaf^o. En septiembre, defendera la camiseta del equipo de Villa Mar^a (Cdba.) en la Liga Nacional. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Karla Draksler, Alenka Žnidar, Olga Sladič Fink, Maruča Zurc, Irena Poglajen in Jure Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O