PRIMC DNEVNIK postale I V^ppT - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 136 (4910) TRST, petek 9. junija 1961 V pričakovanju sestanka treh laoških princev Kambodža si prizadeva, nevtralizirati ameriško sabotiranje konference o Laosu Gromiko je iz Moskve odpotoval spet v Ženevo - Hruščev je poročal Suvani Funti in Sufanuvongu o svojih razgovorih s Kennedyjem ŽENEVA, 8. — Na pobudo feamboške delegacije so * voditelji indijske, burmanske in kamboške delega-Je na konferenci o Laosu sestali na posvetovanje. JJjnboška delegacija je sporočila, da so govorili o deda 2-U mednar°dne nadzorstvene komisije, o gospo-v !?ki pomoči Laosu in o možnosti koalicijske vlade Laosu po sestanku treh laoških princev - Suvane Fu- Sufanuvonga in Buna Uma. Suvana Fuma in Sufanu-,----------------------- sta prišla v Ženevo .“hes, jn sicer Moskve, J®r sta imela razgovore s .nisčevom. Ob prihodu v enevo nista podala nobe- ?e izjave. Večina delegacij sta i?evi upa’ da p0 na se" .»nku treh princev mogo- Sv doseči sporazum o koa- 2®i vladi, čeprav si a- ®tiška vlada na vse nači- ®Prizadeva, da bi onemo- sleherni sporazum v in tudi uspeh ženev- ® konference. I j ta okvir spada tudi zad-I akcija kršitve sporazuma la ,mirju v Padongu, kjer MlnV Patet ije a z.a®ele vojaške operaci-hfl i *z. tega kraja izženejo ki ee.,in ameriške častnike, tMSOv.i*k bili spustili na to ltvr°čje, ki je pod nadzor-Ist r vla(inih čet in čet Pa-k Laosa, Zato je do kršitve Uj hzuma o ustavitvi sovražil1 vPrišlo s strani uporni- Cet Vi o rt iiV« Ttoiiilt o - D,e‘. čet, ki so jih vodili a-Ev i častniki. Večina opa-^ sicev v Ženevi je mnenja, ^ za nov ameriški poiz-krL da se onemogoči uspeh A e?oe' d nSleški in sovjetski pred-"btk sta se danes sestala ,*«ii na posvetovanje. Angleški predstavnik je povedal Pu-škinu, da so mu nekatere delegacije sporočile, da se ne morejo udeležiti konference, ker niso še končale posvetovanj s svojimi vladami zaradi položaja, ki je nastal ob novi kršitvi sporazuma o u-stavitvi sovražnosti. Angleški predstavnik je dalje izjavil, da omenjene delegacije upajo, da bo mednarodna nadzorstvena komisija r.aglo poslala prvo poročilo v zvezi s tem. Zato je potrebno sejo odložiti in datum prihodnje seje bo sporočen pozneje. Na vprašanje časnikarjev pa je angleški predstavnik povedal, da so odložitev konference pravzaprav zahtevale samo delegacije ZDA, Velike Britanije in Francije, dočim so ostale delegacije želele. naj bi danes popoldne sklicali novo sejo. Sovjetska delegacija pa je objavila sporočilo, ki pravi, da sta se oba predsednika posvetovala o sklicanju redne seje za danes. Sovjetski predstavnik je bil za sklicanje seje, britanski predstavnih pa je predlagal njeno odložitev. Ker se nista mogla sporazumeti o datumu nove seje, sta sklenila, da bodo • princ Bun Um se je danes Hltm 11 liliji, ,1,11 .. II ■■■itn, lil 1111111111111 n iitiiiuniii it .in mn lil Po ysej Italiji se nadaljuje stavka univerzitetnih asistentov novo sejo sklicali pozneje Medtem je odpotoval iz Moskve v Ženevo sovjetski zunanji minister Gromiko, kar tolmačijo v Ženevi za dober znak. Ameriški državni taj-rrk Dean Rusk pa je sporočil, da se »za sedaj, ne bo vrnil v Ženevo, in isto je sporočil tudi kanadski zunanji minister. Vendar pa je ameriški predstavnik Harri-man danes izjavil, da ni res, da je ameriška' delegacija sklenila zapustiti konferenco, temveč pričakuje iz Washing-tcna navodila. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma ki je prišel danes v Ženevo, je pred odhodom iz Moskve izjavil, da upa, da bo s podporo SZ kmalu vzpostavljen mir v Laosu. »Odhajamo v Ženevo, je dodal Sumana Fuma na letališču, v prepričanju, da bo vaša podpora dala ugodne rezultate«. Včeraj je na kosilu, ki ga je priredila sovjetska vlada laoškima voditeljema, podpredsednik sovjetske ’ vlade Mikojan sporočil, da je Hruščev poročal obema princema o svojih razgovorih s Kenne-dvjem v zvezi z Laosom. Mikojan je dodal, da se je SZ udeležila ženevske konference na podlagi dejstva, da se na njej ne smejo obravnavati laoške notranje zadeve, ker mora o teh odločati Laos sam. Naloga konference je pripraviti sporazume, ki naj zagotovijo priznanje suverenosti in neodvisnosti Laosa. Predsednik uporniške vlade Overjeni profesorji so v pričakovanju današnjega razgovora s prosvetnim Fistrom prekinili stavko - Napovedana 72-urna stavka v prevozništvu to 8. — Danes se je začela stavka univerzitetnih wtehtov in poverjenih profesorjev. Na številnih uni-80 bili izpiti prekinjeni, deloma ker jih ni C fhogoče začeti brez asistentov in poverjenih pro-™ sfkfit.H.vl iaio komisiie. de- 'jev, ki v velikem številu sestavljajo komisije, de- Pa tudi zaradi solidarnosti, ki so jo pokazali šte- ^ docenti s stavkajočimi profesorji. suSor je znano, so asi-jj in poverjeni profesorju stavko iz številnih dJSov, ki gredo od neza-Jrj/bih plač (v nekaterih Ulj ®bih sploh niso plača-do zahteve preureditve ^ dedovanj in do zahtev, j..6 tičejo splošnega vpra-UjiMišjega šolstva v Ita-vth r teh njihovih zahte-Podpirajo tudi štu-Iti jhe in številni docenti, jstva pri srcu ureditev ,>es so se sestali v Mila-Predstavniki vsedržavne bv , univerzitetnih asistenti^ n-aVz°či so bili tudi pred-Hir, zveze poverjenih pro-Po sestanku je zveza ftjvk v Potrdila, da se bo »nadaljevala, dokler ne I -ja dosegli svojih smotrov, i« (a Poverjenih profesorjev S n.,0?ločitev podprla, ven-° je ostala pri odločitvi, .Pa Jo '*ds,a le davi zavzelo predli S|jf0. ter je odložila sleher-S ‘*P na čas po jutrišnjem V»U s prosvetnim mini-ki^ Roscom. Zveza poverje-S Pr°fesorjev je namreč da-P0zvaia vse včlanjene sek-kjj’ daj prekinejo stavko in kej0 u petka dalje spet zač-v«rja^v°jo dejavnost na uni- ®*«tai?0^ogni Pa s0 se na izredni skupščini 'bati )sbi.i univerzitetni asi-80 bili proglasili J^eieii0(1 9- do 14- iun‘ia-\ j 1 so resolucijo, ki pra-,?Uia. bolonjska sekcija po-'bo a vsedržavno predsed-Wv®ze univerzitetnih asi-kostj0V' naj z največjo odloč-v1 in PodPre vsa gospodar-•t), , druga vprašanja uni- ki so podlaga sedanje-'test P ra' Prip ■'Uita','! Po ?V, 1 sredstvi delo predsed- C Brn,- su Pomaga seuanje-i kija neSa gibanja. Reso-V11!« i>riavi dalje, da je zdru-bilm Popravljeno tudi v pri- lltL ll O fin vn „ i , nli-n. ^ht02-Veze univerzitetnih asi- > ... ž univerze. ie bilo iiv*t?V| teži tudi po učin-„ .reorganizaciji italijan- je duo v Bologni i?0lS]fanje tamkajšnjega aka-•H jJjKa sveta, na katero so ??vtJ^vabljeni tudi a»isienti, ,'kf •rni profesorji, predstav-kftk i atov in političnih N ®Plju so asistenti in jktiesJeni profesorji prekinili jkive sleherno dejavnost na 0 U ? Stavka bo trajala s hitgj1 le Pozvala vse uni-h «W,‘ne organizacije, naj bi i10 sestali 18. junija v kl|j 1 da. bi proučili položaj n sk‘b univerz. 1 ®kt Pa°^ ,lorenlinske univer-' danes sporočil, da ^®*‘i n«j se univerza ju- tri spet odpre. Napovedal je, da se bodo v soboto začeli izpiti, če pa bodo izpitne komisije lahko začele delovati, se bodo izpiti začeli že jutri. Dalje je rektor pozval posamezne fakultete, naj odredijo datume nadaljnjih izpitov, tako da prizadeti ne bodo utrpeli nobene škode. Predsedstvo zveze univerzitetnih asistentov je novoj sporočilo, da se protestno gibanje nadaljuje v pričakovanju jutrišnjega razgovora s prosvetnim ministrom. Sporočilo o-menja tudi napoved «važnih parlamentarnih pobud, da se na zakonodajnem terenu konkretizirajo vprašanja, k* jih je sprožila ta zveza#. Sporočilo javlja tudi, da se navodila poverjenim profesorjem, naj prekinejo stavko, ne tičejo asistentov. Prosvetni minister Bosco je davi podal pred prosvetno komisijo v senatu izjave v zvezi s sedanjimi stavkami na univerzah. Pridržal si je odgovor na interpelacijo senatorja Lu-porinija na seji senata po jutrišnjem razgovoru s _ predstavniki prizadetih združenj. Minister je izjavil, da je vlada že izvedla nekatere konkretne in učinkovite ukrepe, ter da ni zavrnil zahtev univerzitetnih docentov in da so že 9- maja bili zainteresirani pristojni uradi, ker se tiče najnujnejših zahtev, med katerimi je tudi zvišanje odškodnine za znanstvena razij skovanja. Pripomnil je, da ni mogoče takoj rešiti vprašanj za kritje večjih izdatkov, ker niso bili še odobreni zadovni zakoni, ki so povezani tudi z drugimi gospodarskimi izboljšavami šolskemu osebju. Na koncu je minister izrekel u-panje, da bo jutrišnji razgovor pripomogel k razjasnitvi vseh vprašanj. La Malfa pa je v poslanski zbornici predložil interpelacijo Fanfaniju in prosvetnemu ministru in vprašal, kakšno stališče namerava vlada zavzeti v zvezi s sedanjimi stavkami. Sindikata CGIL in U1L civilnega osebja v obrambnem ministrstvu sta proglasila za 12. junija stavko v zvezi z akcijo, da se dosežejo gospodarske izboljšave. Italijanska zveza nameščencev v prevozništvu je sporočila, da je bil danes sestanek sindikalnih predstavnikov z ministrom za delo Sullom v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe za nameščence pri avtobusnih podjetjih, Ker ni bil mogoč sporazum, je sindikalna organizacija potrdila napovedano 72-urno stavko, ki bo 10., 11. in 12. junija Sindikalni organizaciji CG IL in UIL osebja 1NPS sta proglasili splošno stavko na- meščencev za četrtek 14. junija ves dan, ker ni bil še urejen pravni položaj osebja. «»----------------- SZ predlaga Dunaj za sedež OZN NEW YORK, 8. — Sovjetska vlada je že večkrat predlagala, naj bi sedež Združenih narodov premestili iz New Yorka na Dunaj. To je v torek potrdil na Dunaju kancler Gorbach, ki je povedal, da je sovjetski poslanik Avilov že večkrat nakazal to možnost, še preden je voditelj sovjetske parlamentarne delegacije Volkov predlagal to v svojem govoru ob zaključku bivanja te delegacije na Dunaju. Tudi Hruščev je v nedeljo govoril o tem na večerji, ki jo je priredil predsednik Schaerf. mzgovarjal v Parizu s predsednikom francoske vlade De-brejem. Pozneje je s svojimi izjavami pokazal, da nima resnih namenov sporazumeti se s Suvano Fumo in Sufa-r.uvongom, ker se mu zdi, da se bo z ameriško pomočjo lahko vzdržal na oblasti. Trdil je, da je «ves svet sokriv«, ker »noče sprejeti stvarnosti«, in da bo v treh mesecih »ves Laos komunističen«. »Možje Patet Laosa napredujejo s puško na rami; toda velja ustavitev sovražnosti in nihče ne more streljat; nanje«, je dodal Bun Um in pripomnil: »Močnejši so na vseh frontah. Zavzeli bodo Luang Prabang, Vientian, Savanaket in vse, kar hočejo. Nihče jih ne more ustaviti«. Te izjave Bun Uma pričajo, da Bun Um priznava, da je ogromna večina ljudstva na strani zakonite vlade in da bodo uporniki prej ali slej primorani popustiti kljub mečni ameriški podpori. Bolivijski parlamentarci na obisku v rale vse vodstvo podjetja, in sicer njenega direktorja, tehničnega direktorja, računovod jo, načelnika kontrolne komisije in še koga drugega. Alžirci povabljeni na konferenco v Kairu KAIRO, 8. — Pripravljalna konferenca nevezanih držav je soglasno sklenila povabiti alžirsko vlado, naj se udeleži dela konference. Takoj zatem se je delegacija petih članov alžirske vlade udeležila dela konference. Nič ni bilo še sklenjeno glede vabila zakoniti kon-goški vladi, kj ji predseduje Gizenga. Predsednik vlade vsedržavno konferenco o kmetijstvu 350 delegatov zastopa nasprotujoče si interese veleposestnikov, malih kmetov, spolovinarjev, kolonov in kmečkih delavcev - V treh komisijah se bodo pričkali, kako rešiti krizo italijanskega kmetijstva (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Danes se je v Rimu začela konferenca o kmetijstvu, ki ima namen temeljito proučiti vzroke resne krize italijanskega kmetijstva in nakazati vladi in parlamentu smernice za rešitev vsaj glavnih vprašanj. Konference se je udeležilo nad 350 delegatov, ki zastopajo 176 sindikalnih organizacij in važnejših kmetijskih sektorjev, poleg strokovnjakov in izvedencev. Državni zavod za kmetijstvo, Zavod za statistiko, Zavod za proučevanje potrošnje in Državni svet za gospodarstvo in delo so pripravili številne monografije in elaborate, ki zadevajo vprašanja: socialno skrbstvo v kmetijstvu; strokovno izobrazbo, kmečko posest, temeljne vrste kmečkega posestva, davčno obremenitev v kmetijstvu, študijo o potrošnji, razvojne poti italijanskega gospodarstva, tržišče kmetijskih proizvodov, skupno tržišče ie poljedelstvo itd. Po kratkih uvodnih besedah predsednika FAo Sena je konferenco otvoril predsednik vlade Fanfani, ki je hkrati tudi pobudnik te konference. Za njim je spregovoril predsednik Državnega sveta za gospodarstvo in delo Campilli, končno pa še predsednik konference prof. Bandini, ki se je dotaknil zlasti vprašanja, ki nastaja z vključitvijo italijanskega kmetijstva v evropsko skupno tržišče in s potrebo po boljši strokovni izobrazbi in tehnično pomočjo. Bandini je še podčrtal težškoče, ki izhajajo iz različnih stališč, ki jih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Z letalom Jugoslovanskega aertransporta je prispela danes iz Stanley-villa skupina 50 kongoškib otrok in študentov. Kongoškj otroci se bodo šolali na račun Rdečega križa v Boki Kotorski, študentje pa bodo štipendisti jugoslovanske vlade v Beogradu. V Jugoslaviji je na obisku tudi parlamentarna delegacija Bolivije. «Bolivija želi biti na strani Jugoslavije kot njen iskren prijatelj, ki vsaj moralno lahko podpre vsako državo v njenih splošnih naporih za zmago miru na svetu,# je danes izjavil jugoslovanskim novinarjem vodja delegacije Armando Moliniedo. Poudaril je, da je delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji zgodovinski korak, in obvestil novinarje, da je predsednik Bolivije jmvabil Tita na obisk v Bolivijo. «Mi smo danes videli velikega državnika, vašega predsednika Tita,# je dejal Moliniedo. «Dobili smo vtis, da je to človek, ki dinamično dela, ki globoko pozna vaše domače in svetovne probleme. On je za vašo državo veliko jamstvo nadaljnjega napredka.# B. B. V Budimpešti aretirano vse vodstvo tovarne DUNAJ, 8. — Med nekim piegledom v računskih knjigah kemičnega industrijskega podjetja «Novokemija» v Budimpešti so odkrili, vrsto primanjkljajev m drugih ((napak#. Skoda, ki jo je podjetje utrpielo, znaša nad en milijon 700 tisoč madžarskih forintov. Zato so oblasti areti- DiifiiuiiimiiiiiiiimimiiHiitmiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiimimuiiiiuuiiiiiiHiuuniiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiHinHiirr.ni Francozi začenjajo razgovore z Alžirci v Evianu Hoteli bi prekiniti konferenco - Alžirska delegacija je včeraj znova sprožila zadevo petih alžirskih zaprtih ministrov PARIZ, 8. — V francoskih Franciji, in je poudarila, da krogih zadnje dni vztrajno govorijo o možnosti prekinitve dela konference med Francozi in Alžirci v Evianu. Govorijo, da se bodo razgovori v Evianu nadaljevali do 20. junija in nato bodo sedež konference premestili drugam. Francozi bi hoteli konferenco prekiniti za nekaj časa. Alžirci pa temu nasprotujejo in poudarjajo, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja in da hočejo Francozi konferenco ,-aboiirati. Po današnji seji je francoski predstavnik izjavil, da sta obe delegacij začeli novo fazo, ki naj eventualno omogoči, da se estvarijo skupne perspektive glede samoodločbe v Alžiriji.' »V tem duhu je nadaljeval predstavnik, je minister Joxe podal danes splošno obrazložitev francoskega stališča glede vseh do sedaj obravnavanih vprašanj. Delo se bo nadaljevalo po tej metodi«. Predstavnik je dodal, da je a'žirska delegacija danes pojasnila svoje stališče glede postopka in glede jamstev za referendum o samoodločbi. Delegaciji sta se sporazumeli, da bosta še dalje obdržali tajnost glede svojega dela. Prihodnja seja bo v soboto ob 18.30. Alžirski predstavnik Malek je sporočil, da je alžirski delegat na današnji seji podal nekaj pojasnil glede jamstev za samoodločbo na celotnem alžirskem ozemlju in za dobo od sporazuma do referenduma. Uprava v Alžiriji bo morala biti v rokah obeh strani. Alžirska delegacija je znova sprožila primer petih alžirskih ministrov, ki so zaprti v ■iiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiilitmiiuimifiinHiiiitiiitiiitiuMiiinimiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiniiiruiitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiii Tretji dan razprave o Angoli pred VS OZN Portugalsko zatiranje v Angoli je možno samo s sredstvi NATO Reorganizacija glavnega štaba angolske osvobodilne vojske pod vrhovnim poveljstvom Roberta Holdena ■ Portugalci so v zadnjih dveh mesecih in pol pobili okrog 30.000 Angolčanov NEW YORK, 8. — Danes se pred Varnostnim svetom OZN že tretji dan nadaljuje razprava o položaju v Angoli. Včeraj popoldne je delegat Cejlona ponovno poudaril, da ta položaj ogroža mir in mednarodno varnost. Indijski delegat pa je izrazil upanje, da bodo prijatelji in zavezniki Portugalske prepričali portugalsko vlado, naj spremeni svoje ravnanje. Hkrati je poudaril nevarnost, ki jo vsebuje podpora portugalskemu kolonializmu pod krinko zavezništva NATO. Nato je govoril še delegat bivšega francoskega Konga. Sledil je portugalski delegat Ga-rin, ki je obtožil ((angolske teroriste#, da so pod vplivom Moskve in da so počenjali o-krutnosti nad belci in črnci. Ostalim delegatom je razdelil nekakšne fotografije, s katerimi je hotel ((dokumentirati# svoje ' trditve, da so ((teroristi pobili okrog 1500 mož, zena in otrok#. Danes zjutraj pa je najprej govoril delegat Gane, ki je obtožil Portugalsko, da je suženjska dežela. Dodal je, da bi morale države članice atlantskega pakta storiti vse, da se kolonialistična politika Portugalske v Angoli preneha, ker spada med najbolj odurne kolonialistične politike na svetu. Poudaril je, da bi portugalski kolonializem propadel, če bi Portugalsko izključili iz NATO, kajti samo v atlantskem paktu’ latTko prejema orožje in sredstva, s katerimi izvaja zatiranje v Angoli. Ganski delegat je nato pozval Varnostni svet, naj odločno nastopi v Angoli, kajti v nasprotnem primeru bo prišlo do odkritega spopada med afriškimi deželami in Portugalsko. Delegat Liberije je dejal, da je položaj v Angoli zelo težaven. Nato je odločno izjavil, da so za rešitev angolskega vprašanja pripravljene sodelovati tudi druge države, če je na to pripravljena tudi Portugalska. Kongoški delegat iz Leopoldvilla je zahteval mednarodno pomoč za angolske begunce. Pozval je portugalsko vlado, naj prizna angolskemu ljudstvu pravico do samoodločbe, in naj sprejme načelo neodvisnosti Angole. Končno je izjavil, da se strinja z resolucijo, ki so jo predložili delegati Liberije, Cejlona in ZAR. Na popoldanski seji so delegati Nigerije, Etiopije, Malija in Maroka ostro obsodili portugalsko politiko v Angoli in so pozvali Varnostni svet, naj takoj sprejme potrebne ukrepe. Francoski delegat je zahteval konec nasilja v Angoli in je izjavil, da bo Francija z naklonjenostjo sprejela gospodarske, socialne in politične spremembe v Angoli, Seja se bo nadaljevala jutri. Iz Leopoldvilla pa poročajo, da je včeraj Roberto Holden, predsednik «Zveze ljudstva Angole# izjavil, da je postal vrhovni poveljnik osvobodilne vojske Angole, ter da bo imel še štiri pomožne poveljnike, od katerih so nekateri v Angoli. Izjavil je: «Borba ljudstva Angole za svobodo je vstopila v odločilno razdobje. Pod mojim poveljstvom je sedaj okrog 20 tisoč mož. V prihodnjih dneh bomo začeli široko gverilsko akcijo in prav zaradi tega smo reorganizirali glavni štab#. Holden je nato povedal, da je od začetka upora v marcu letos pa do danes padlo okrog 30.000 Angolčanov pod portugalskimi udarci. V svoji izjavi je nato zanikal, da bi prejemal od Gane orožje in da njegova vojska doslej ni prejela nobene tuje pomoči, razen finančne podpore nekaterih prijateljskih afriških dežel. Odločno je napadel vlado Zahodne Nemčije, ker je na skrivaj poslala fašistični portugal-sli vladi 10.000 brzostrelk. Iz Oporta pa poročajo, da je portugalska policija aretirala, danes arhitekta Arturja An-drad?ja. znanega voditelja por. tugalske opozicije. Andrade je bil generalni tajnik za propagando bivšega generala Hum-berta Delgada. bi njih udeležba na pogaja njih omogočila hitrejši potek pogajanj. Francoska delegacija pa je ostala pri svojem stališču, da se položaj petih zaprtih ministrov ne bo spremenil. Francoska delegacija je podala pregled do sedaj obravnavanih vprašanj. Pregled različnih stališč bo podan pozneje, ker je sedaj prezgodaj izvajati zaključke. Zatem je alžirski predstavnik izjavil, da se je raziskovalna faza pogajanj v nekem smislu končala. Razgovori morajo sedaj začeti novo fazo, da določijo skupne perspektive za obe delegaciji, kai se tiče samoodločbe. V Suk Ahrasu blizu Alži-ra je včeraj večje število Al-žircev manifestiralo z alžirskimi zastavami v rokah. Poli-ciiski agenti so jih razgnali. Uvedli so policijsko uro. Alžirska osvobodilna vojska je objavila sporočilo, ki pravi, da je zasedla in uničila 15 francoskih utrdb na meji n'ed Alžirijo in Tunizijo. Med spopadi 31. maja južno od Jusefa so bila zažgana tri francoska oklepna vozila. Istega dne je alžirska vojska1 sestrelila eno francosko lovsko letalo, zvečer pa so alžirski borci razstrelili skladišče streliva v utrdbi El Guared. Francoski železničarji so sklenili danes, da bodo uvedli taktiko »stavke«, ki je v tem, da bodo strogo spoštovali vse pravilnike. Akcija se bo začela po vsej državi prihodnji teden sporazumno z vsemi tri mi sindikalnimi organizacijami. To strogo spoštovanje pravilnikov bo imelo za posledico, da bo v dveh ali treh tednih povsem dezorga-niziran železniški promet. Železničarji, ki ob prihodu vlakci na postaje pregledujejo kolesa, lahko iz previdnosti odredijo, da je potrebno takojšnje popravilo, ali pa da je potrebno zamenjati vagon. Na enak način bodo vsi drugi železničarji s pretirano vestnostjo lahko povzročili velike zamude. Za to taktiko so se odločili, ker je »klasična stavka« postala praktično nemogoča ker imajo ministri možnost mobilizirati stavkajoče. Včeraj je nad milijon kovinarjev prekinilo delo za nekaj ur v raznih mestih. Stavkajoči zahtevajo predvsem zvišanje realnih mezd, povratek k 40-urnemu delovnemu tednu in četrti teden plačanih dopustov. Včeraj je bil »dan akcije« rudarjev, ki so po več ur prekinili delo. Danes zjutraj je prišlo v majhnem mestu Morlaixu v Bietagni do incidentov. Skupina 500 kmetov je zasedla sedež prefekture in postavila cestne bloke na vseh glavnih prteh. Druge velike skupine kmetov pa so demonstrirale po ulicah. Podprefekt je zbežal na sedež orožništva. Današnji incidenti so posledica incidentov pretekle nedelje, ko je skupina kmetov odnesla volilne žare v kraju Pont-1,’Abbe in jih zažgala. S tem so hoteli protestirati zaradi nizkih tržnih cen za krompir. Tedaj so aretirali 16 demonstrantov. Z današnjo zasedbo podprefekture so hoteli doseči izpustitev aretiran;h. Pozneje so demonstranti zapustili sedež podprefekture m odstranili cestne bloke. O današnjih dogodkih se je predsednik vlade Debre dolgo razgovarjal z ministrom za kmetijstvo. «»------- Volitve v Iranu TEHERAN, 8 - Danes so u-radno javili, da je vlada za-htevala pooblastilo za razpis volitev v Iranu najpozneje v roku treh mesecev »Do danes je predsednik vlade Amini zatrjeval, da ni mogoče razpisati volitev pred potekom 6 mesecev, ker da je potrebno spremeniti sedanji zakon. Minister za kmetijstvo pa je danes pojasnil to spremembo, s tem da so pravniki, ki so bili vprašani za mnenje, izjavili, da mora šah na podlagi ustave ukazati razpis novih volitev najpozneje en mesec po razpustitvi parlamenta Predstavnik je pripomnil, da bo vlada po tem ukazu imela tri mesece časa. da _ pripravi volitve in tudi možnost menjati volilni zakon. Raketa na jedrski pogon? WASHINGTON, 8. — Predsednik ameriške kamisije za atomsko energijo dr. Glenn Seaborg je včeraj izjavil, da ZDA pripravljajo raketo na jedrski pogon, ki jo bodo iz- obdelanih veleposestev, zniža. zagovarjajo zastopniki raznih organizacij in s tem povezanih različnih interesov. Te organizacije so namreč predložile kar 176 poročil, v katerih se prelagajo različne in pogosto nasprotujoče si teze glede rešitve sedanje krize: nekateri poudarjajo nujnost radikalnih sprememb, predvsem kar zadeva spolovinar, stvo, drugi spet zagovarjajo potrebo po pravni in socialni utrditvi kmečke posesti, itd. Tudi kar zadeva davčno obre. menitev, so mnenja deljena: veleposestniki zagovarjajo jk>-trebo po občutnem znižanju davčne obremenitve v korist vseh kmetovalcev, medtem ko se šibkejši kmečki sloji potegujejo za to, da bi znižanje davčne obremenitve šlo predvsem v korist male kmečke posesti. Pretežni del poročil se zadržuje tudi na važnem vprašanju zadružništva v kmetijstvu. Otvoritveni del konference se je zaključil s poročilom predsednika Bandinija. Imenovali so tri komisije, ki bodo proučile vprašanja na dnevnem redu konference. Vse tri komisije, od katerih ima vsaka po 33 članov, bodo zaključile svoje delo, do 24. t. m.; nato bodo pripravile vsaka svoje poročilo, nakar se bodo sestale 30. t. m., da bi diskutirale o poročilih. Konferenco bodo ponovno sklicali na plenarno zaseda, nje 10. julija, na katerem bodo razpravljali o poročilih treh komisiij. gredvidevajo, da se bo konferenca zaključila 18. julija. Po otvoritvenem delu konference so razni delegati povedali novinarjem svoje mnenje in svoje stališče do določenih vprašanj. Veleposestniki so povedali jasno in glasno, da se bodo borili proti vsakršni reformi spolovi-narstva: Foa in Romagnoli (delegata CGIL) sta kritizirala molk predsednika vlade glede kmetijske politike, kar po njunem mnenju pomeni, da vlada pristaja na sedanjo preobrazbo kmetijstva v kapitalistični in monopolistični smeri. Spolovinarji pa ne morejo čakati na zaključek konference, sta poudarila Foa in Romagnolii, in borba za agrarno reformo se bo vedno bolj stopnjevala. Bonomi (predsednik demoknistjansKe kmečke organizacije) je počrtal, da kmečki sloji čakajo z »upanjem in zaupanjem# na rezultate konference. Socialdemokrat Ande Rossi, generalni tajnik UIL-Terra je poudaril, da bo njihova delegacija zahtevala reformo spolovi-narstva, popolno odpravo ne- o sestavi kmjčkega prebival, stva; druga komisija, kmečko posest in tretja proizvodno ceno industrijskih artiklov in služnosti. Vodstvo PSI je danes proučevalo rezultate upravnih volitev pretekle nedelje. O tem je poročal Corona. Glede na-zadovanja v pokrajini Rovi-go vodstvo pričakuje poročilo tamkajšnje federacije o vzrokih tega nazadovanja. Predstavnik levice Valori je dejal, da je te delne neuspehe na nedavnih volitvah pripisati dejstvu, da volivci ne odobravajo politike levega centra in da zato ti rezultati ((opominjajo večino PSI, naj popravi svojo politiko#. P:tracini se ni strinjal s to oceno in je poudaril, da se PSI ne more vrniti k zastarelim formulam in da mora le stopnjevati svojo opozici-jo sedanji vladi, zlasti kar zadeva vprašanje šole in deželne ureditve. Prihodnja seja vodstva bo verjetno 21. t. m., po deželnih volitvah na Sardiniji, Komunist Walter Ceccaroni je bil danes izvoljen za župana v Riminiju; zanj je glasovalo 16 komunističnih in 5 socialističnih svetovalcev. Socialdemokrat Macina je dobil 14 glasov (12 demokristjan-skih in dva PSDI). Centralni odbor KPI je danes dopoldne nadaljeval diskusijo o poročilu Ingraa, na popoldanskem zasedanju pa je Giancarlo Pajetta poročal o »udeležbi mladine v borbah za demokratično obnovo in socializem«. V poslanski zbornici je po zaključku splošne diskusije o finančnih proračunih sprego-loril minister za finance Tra-bucchi ki je med drugim napovedal, da bo v kratkem predložil ministrskemu svetu zakonski osnutek o režimu delniških družb; kar zadeva prijave dohodkov, je minister dejal, da jih je bilo letos sicer manj po številu, v primeri z lanskim letom (5 milijonov 54.181), da pa se je povečalo število »koristnih« prijav (1.059.118) in da se je povečala prijavljena vsota (8C9 milijard). Zakladni minister Taviani je povedal, da je javni dolg znašal konec aprila 5.933 milijard, denarni obtok pa se je primeri s stanjem 31. decembra lani zmanjšal za 174 milijard in je konec preteklega leta zna šal 2.327 milijard. Papirnati br.rkovci za 500 lir bodo v veljavi do 31. decembra 1963, da bi državna kovnica mogla dati pravočasno v promet srebrne kovance. Jutri bosta kutikom finančnih proračunov odgovorila še minister strelili med leti 1965 in 19671 nje najemnin in preobrazbo | pella in Pastore. ter jo bodo uporabili za vesolj- gorskega gospodarstva. v senatu so odobrili prve ske polete s posadko do Lune Jutri dopoldne bodo komi- člene vladnega načrta o gra-in še dlje, in sicer še pred le- sije začele delo. Prva komisi- d>lvi avtomobilskih cest. tom 1970. | ja bo obravnavala vprašanje I a. P. ............................................................................ Kennedy pogajanja o namerava nadaljevati Laosu in o jedrskih poizkusih Vendar pa ni pokazal nobenega namena, da bi popustil - Posvetovanja treh zahodnih vlad v zvezi z dunajskimi razgovori - Sovjetski protest, ker je Luebke obiskal Berlin WIAiSHINGTON. 8. — Predsednik Kennedy je govoril danes na zborovanju časnikarjev tiskovne agencije «UPI». Izjavil je, da ZDA nimajo za sedaj potrebe delati jedrske poizkuse in da bodo nadalje, vale pogajanja v 2enevi o ustavitvi jedrskih poizkusov in o Laosu. Glede prekinitve jedrskih poizkusov je Kemnedy izjavil, da je važno, da ZDA nadaljujejo pogajanja. Poudaril je: «Ce se ne bomo mogli sporazumeti, hočem, da bo popolnoma jasno, da so šle ZDA kolikor mogoče daleč in se do »krajne meje potrudile, da pride do rešitve. Nočem odgovornosti pred svetom, da smo onemogočili sklenitev »porazuma. Ste dalje se bomo držali našega načrta pogodbe in bomo pokazali svetu resnost, s katero gledamo na položaj.# Na vprašanje o možnosti, da ZDA obnovijo jedrske poizkuse zaradi zastoja na ženevski konferenci, zlasti zaradi tega, da pripravijo nove jedrske raketne izstrelke, ki jih bodo morale uporabljati za svoje vesoljske programe, je predsednik odgovoril: »Kolikor mi je do sedaj znano, niso potrebni jedrski poizkusi v okviru atomskega programa ZDA.# Glede Laosa je Kennedy izjavil; «Ostali bomo v Ženevi in videli bomo, ali je mogoče doseči nevtralen in neodvisen Laos.# Poudaril je, da se obe strani načelno strinjata o tem, da je treba zagotoviti neodvisnost Laosa, in je nadaljeval: «V teh pogojih, če ne moremo doseči uspeha za rešitev tega vprašanja, bo težko doseči sporazum o katerem kor drugem vprašanju# Poudaril je važnost u-s’avitvt sovražnosti in je pozval vse udeležence konference o Laosu, naj začnejo »prava pogajanja#. Pozval je zatem svoje po- slušalce, naj se zavedajo, da imajo ZDA pred seboj ne samo dolgo temveč tudi težavno nalogo. Rekel je, da je prišel z Dunaja s trdnim prepričanjem, da «za težavna vprašanja, ki se postavljajo pred ZDA, ni nobene lahke in nagle rešitve#, in da se bo ((svetovna borba med svobodo in komunizmom# nadaljevala mnogo let. Dodal je, da nobena dramatična politika in noben sklep ZDA «ne more sam na sebi takoj menjati ravnotežja sil v našo korist#. Kennedjr je nato izjavil, da so Američani navajeni misliti v smislu^ naglih odločitev in naglih rešitev in morda se v celoti ne zavedajo, kolikšno potrpljenje Do potrebno. Na neko drugo vprašanje je Ken-nedy izjavil, da je za ZDA važno nadaljevati pogajanja za sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov, tudi «če je iz dunajskih razgovorov s Hruščevom postalo jasno, da predvidevanja niso ugodna.# V Londonu izjavljajo, da se bodo v kratkem začela posvetovanja med glavnimi zahodnimi državami v zvezi z dunajskimi razgovori, da koordinirajo svojo akcijo. Sinoči je Kennedy s tem v zvezi izjavil: »Vsi se strinjamo v tem, da je na Zahodu mnogo dela m po naših razgovorih so bili sprejeti sporazumni ukrepi, da se lotimo dela.# V Londonu pravijo, da se bodo posvetovanja začela med visokimi funkcionarji in se bodo nadaljevala na višji ravni. Kar se tiče Velike Britanije in ZDA, bo britanski zunanji minister lord Home šel 13. junija na tridnevni o-bisk v ZDA. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriška vlada sedaj proučuje dve sovjetski spomenici, ki ju je Hruščev izročil Ken-nedyju na Dunaju. Ameriška vlada bo odgovorila Bela hiša je danes sporo- čila, da si je predsednik Kem-medy znova pretegnil mišice v križu, ko je 16. maja z lopato premetaval zemljo, ko je vsadil na svojem posestvu drevo. Zdravniki razmišljajo, ali naj bi Kenmedy uporabljal bergle, da bi 'hitreje o-zdravel. Močne bolečine je čutil že med svojim potovanjem v Evropo, a ni tega nikomur povedal. Hrbet ga je bolel že takoj po vojni, in to je bila posledica njegovega službovanja v vojni mornarici. Agencija TASS poroča, da je sovjetska vlada protestirala pri ameriškem, angleškem in francoskem poslaništvu v Moskvi zaradi navzočnosti zahodnonemškega predsednika Luebkeja in raznih članov Bundesrata v zahodnem Berlinu. Ustni protest je bil sporočen tudi zahodnonemškemu poslaništvu. Protestna nota je sestavljena v zelo odločnem tonu. Sovjetska vlada poudarja, da ja navzočnost uradnih predstavnikov v zahodnem Berlinu mednarodno izzivanje, ki spravlja v nevarnost mir in lahko zaplete položaj okoli bivše nemške prestolnice. V Bonnu zatrjujejo v diplo-matskih krogih, da bo Hruščev verjetno pozval vse udeležence vojne proti Nemčiji, naj se sestanejo v okviru velike mirovne konference verjetno v Moskvi ali v vzhodnem Berlinu. Baje je dal to razumeti Kennedyju med dunajskimi razgovori. Baje bo Hruščev predlagal, naj se države zmagovalke v zadnji voj. ni sestanejo najprej neuradno da odstranijo nesoglasja, zatem pa naj se lotijo pogajanj za mirovno pogodbo z Nemčijo. Vprašanje nemškega predstavništva naj bi za se-daj pustili ob strani in ga obravnavali pozneje. Zatrjujejo, da bo Hruščev predložil ta svoj načrt na kongresu RP SZ, ki bo oktobra jr Moskvi, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. junija 1961 Vreme včeraj: najvišja temp. 22.3, najnižja 15.2, ob 19. uri 20.8 stopinje, zračna tlaik 1012.1 se dviga, veter 7 km severozahoanik, vlaga 7G odst., padavine 21.5 mm, nebo pooblačeno. morje rahlo razgibano, temp. morja 20.6. stopinje f % st s dnevnik Danes, PETEK, 9. lunija Primož sonce vzide ob 4.15 in zatone on 19.53. Dolžina dneva 15.38. Lun* vzide ob 2.19 in zatone ob 15“-Jutri, SOBOTA. 1«. junija Marjeta Seja tržaškega občinskega sveta Protifašistično zborovanje 7 ... . Jutri ob 18.30 na Trgu Sv. Jakoba Govorili bodo Pincherle, Calabria in Vilhelm - Poziv Neodvisne socialistične zveze Zaradi zadnjih resnih dogodkov, ki so imeli velik odmev tudi v občinskem svetu, so tržaška federacija KFI in federacija PSI, Nova delavska zbornica CGIL, mladinska komunistična federacija, socialistično mladinsko gibanje, Vsedržavno združenje italijanskih partizanov, Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev in Zveza demokratičnih fena sklenili, da skličejo v soboto 10. junija ob 18.30 na Trgu Sv. Jakoba zborovanje proti fašističnim izzivanjem. Na zborovanju bodo govorili dr. Bruno Pincherle, občinski svetovalec PSI, Arturo Calabria, tajnik Nove delavske zbornice CGIL, in Adolf Wilhelm, član vodstva tržaške federacije KPI. Zveza partizanov tržaškega ozemlja in Združenje bivših političnih preganjancev tržaškega ozemlja pozivata vse svoje člane in simpatizerje, naj se udeležijo tega protestnega zborovanja proti fašističnim izzivanjem. V zvezi s tem zborovanjem Je izdalo vodstvo Neodvisne socialistične zveze naslednje sporočilo: Kakor v drugih deželah republike je fašizem, ki ga podpirajo kapitalisti, znani reakcionarni in šovinistični krožki, rasisti ter domači in tuji kolonialisti tudi v Trstu in v naši deželi tu pa tam pokazal svoje gnusno lice in privlekel iz ropotarnice svoje obrede ter svojo pogubno totalitarno, pro-tidelavsko, nacionalistično in revanšistiono ideologijo. Pri tem so ga dopuščali, ščitili in često podpirali s svojo ustrežljivostjo vladni organi ter tisk velikih italijanskih monopolov. Zato postaja novi fašizem vedno bolj predrzen v svojem izzivanju demokratične in antifašistične zavesti velike večine prebivalstva ter sklicuje shode, sestanke in javna zborovanja. cialistična zveza vse svoje člane in simpatizerje, ter vse antifašiste in demokrate obeh narodnosti, naj se udeležijo protestnega zborovanja proti fašizmu, ki bo 10. junija ob 18.30 v Trstu na Trgu Sv. Jakoba. V iMiljah seja gradbene komisije Sinoči se je pod predsedstvom župana sestala občinska gradbena komisija. Člani komisije so -najprej proučili vprašanje načrta novega občinskega stadiona, strelišča, u-reditve obale med Miljami in Sv. Rokom ter proučili vprašanje morebitne ureditve srednjeveškega gradu. Komisija je nato odobrila 26 prošenj za gradnjo novih poslopij, med njimi tudi načrt za gradnjo nove ljudske hiše z devetimi stanovanji v naselju Zindis ter načrt arhitekta Piccininija za gradnjo petnadstropne hiše z 20 stanovanji ter pisarnami v Ulici 25. aprila. Tiskovna konferenca ZDŽ Vodstvc Zveze demokratičnih žena je sklicalo za danes ob 16. uri na sedežu v Ul. S. Lazzaro 16 tiskovno konferenco o temi: »Stališče UDI do zakonskega načrta o priznanju pokojnine gospodinjam)). Na tiskovni konferenci bodo navzoče tržaške delegatke, ki pojdejo v Rim, kjer se bo- I do sestale s člani komisije za delo poslanske zbornice in s predstavnikom vlade Bucalos-sijem. Sestanek vodstva PSDI Vodstvo tržaške federacije PSDJ je na svojem sestanku med drugim proučilo tudi položaj v Italcementi, kjer delavci že 20 dni stavkajo zaradi nepopustljivosti gospodarjev. Vodstvo PSDI izraža delavcem v njihovi upravičeni borbi vso svojo solidarnost. PSDI izraža svojo solidarnost tudi uradnikom Arri-goni. PSDI sporoča nadalje, da je bila v sekciji pri Sv. Ivanu skupščina članov, ki so izvolili novi odbor sekcije. Nadaljevanje razlage novega občinskega regulacijskega načrta Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je prišla po običajnih vprašanjih svetovalcev na vrsto resolucija KPI o zgraditvi doma za starčke in dela nezmožne. Končno je odbornik Geppi nadaljeval z obrazložitvijo regulacijskega načrta. Med sejo je prišlo tudi do prerekanja med svetovalcem Tonelom (KPI) in županom. Tonel se je namreč priglasil za besedo, ker se je čutil užaljenega zaradi županovega ravnanja v zvezi s sejo 29. maja, ko je očital županu, da je hotel zadušiti razpravo. 2upan je namreč takrat zapustil sejo in zatem pisal vodji skupine svetovalcev KPI pismo, ki je bilo za Tonela žaljivo. Župan pa ni pustil včeraj Tonelu do besede, češ da sme govoriti le o morebitnih žalitvah, ki se nanašajo na tisto sejo, ne pa na pismo. Po daljšem prerekanju .............................................. Zanimiva tiskovna konferenca na sedežu Delavske zbornice V ponedeljek enotna stavka gradbenih delavcev v podporo delavcem v podjetje Italcementi Dvaindvajseti dan stavke v podjetju Italcementiki ima zaradi tega skoraj milijardo lir škode ■ Slabi delovni odnosi ■ Čutiti je že pomanjkanje cementa Obe sindikalni organizaciji gradbenih delavcev sta sklenili proglasiti enotno solidarnostno stavko v podporo delavcem podjetja Italcementi, ki so včeraj stavkali že 21. dan Tako bo v ponedeljek stavkalo ves dan okoli 5 tisoč gradbenih delavcev našega področja. V zvezi s stavko v podjet-iih Italcementi sta pokrajin ska sindikata CGIL iz Vidma in Trsta izdala proglas, v katerem ugotavljata, da je podjetje Italcementi že izgubilo okoli eno milijardo lir zaradi tako dolge stavke. Ce pa bi pedjetje sprejelo vse delavske zahteve, bi znašali višji stro- „ _ , . ... .. , ški komaj 250 milijonov lir V Trstu gredo fasisti celo ta- za o£iten imer J - I a J. J fkneiMiO- ■* monopolistične trme. Sindikat ni organizaciji zato očitata vladi, da še ni intervenirala in prisilila monopolistično podjetje na popuščanje. Istočasno tudi ugotavljata, da se čuti resno*"£o&1in3kanje stvarne demokratične deželne u- ko daleč, da priredijo zborovanje ob obletnici žalostne vojne napovedi od 10. junija 1940. Da bi protestirali proti tem nedopustnim in nevarnim izzivanjem ter da bi delavci in vse prebivalstvo našega ozemlja dvignilo svoj ogorčen glas v opomin, vabi Neodvisna so- Stavka šoferjev avtobusov v soboto, nedeljo in ponedeljek Včeraj so pričeli stavkati uradniki finančnih ustanov . Danes stavka 200 pleskarjev ladij Jutri 10. junija bodo pričeli stavkati uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij. Stavka bo trajala 72 ur. Tudi to stavko so enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru, ker se delodajalci upirajo pogajanjem za obnovo delovne pogodbe. Šoferji, sprevodniki in drugi u-službenci zasebnih avtobusnih podjetij namreč zahtevajo, da se jim prizna enako ravnanje in tudi isti plačilni ter delovni pogoji, kot jih že uživajo uslužbenci občinskih prevoznih podjetij. V Trstu vlada med pripadniki te kategorije zelo borbeno razpoloženje, ki je prišlo do izraza tudi pri prejšnjih stavkah, saj med šoferji in sprevodniki ni bilo stavkokazov in so se nekatera podjetja poslužila redkih mehanikov. Na vsak način pa se bodo prizadeti uslužbenci še pred stavko sestali in posvetovali o najboljšem in najbolj učinkovitem načinu borbe. * * * Včeraj so pričeli tudi v Trstu stavkati uradniki vseh državnih finančnih ustanov, odnosno ustanov, ki spadajo pod PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi m naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst ministrstvo za finance in zakladno ministrstvo. Stavka je enotna in stoodstotna ter so jo napovedali za nedoločen čas. Do stavke je prišlo, ker je ministrstvo odbilo nekatere najbolj pereče in važne zahteve prizadetih uslužbencev. * * * Včeraj so se razbila pogajanja o pokrajinski dopolnilni pogodbi delavcev, ki čistijo rjo in barvajo ladje. Sindikalne organizacije so takoj proglasile enotno stavko, ki se bo pričela že danes in ki bo trajala do sobote. Stavkalo bo okoli 200 delavcev. prave, ki bi lahko izvršila pritisk na monopolistična podjetja. Proglas zaključuje s pozivom prebivalstvu, naj podpre upravičeno borbo delavcev Italcementi. Tajništvo sindikata FILEA-CGIL pa je včeraj pričelo z nabiralno akcijo v korist stavkajočih delavcev Italcementi. Sinoči je bila na sedežu Delavske zbornice zanimiva tiskovna konferenca, med katero so člani notranje komisije obrazložili razloge, ki so delavce prisilili, da so pričeli s tako enotno in odločno stavko. Centralno savzmteljstvo, ki je v Bergamu, je namreč odbilo delavske zahteve, da se skrči delovni urnik ob istih prejemkih in da podjetje izplača proizvodno nagrado v višini 200 delovnih ur, pa čeprav so podobne zahteve že sprejele vse ostale cementarne v Italiji. Italcementi ima nedvomno možnosti in sredstva, da te skromne delavske zahteve sprejme, saj gre za največje italijansko tovrstno podjetje, ki ima 30 tovarn, v katerih je zaposlenih okoli 5500 delavcev, ter' proizvaja 36 odstotkov vsega cementa v Italiji. Podjetje je 1959. leta razdelilo štiri milijarde dobička in povečalo svoj kapital na 24 milijard lir. V letih 1958-59 so porabili za modernizacijo naprav 8.5 milijarde lir. Delovni odnosi v tem podjetju niso dobri, saj se trmasto drže najnižjih postavk, ki j.h predvideva delovna pogodba in slabo ravnajo z zaposlenimi Kot primer so navedli obstoj centralnega sindikalnega urada, ki obstaja v Bergamu pri generalnem ravnateljstvu in ki odloča o vseh pa tudi drobnih sindi- nilllllllllllllllllMIIIIIIMMIHIIIIIIIIIIIIIIIIlIlTlinilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintfllll Na tržaški univerzi Študenti podprli stavko profesorjev Tudi na tržaški univerzi, kot po vsej Italiji, stavkajo univerzitetni profesorji. Njih stavko so podprli tržaški študentje in vse skupine, ki so zastopane v akademskem svetu (izvoljenem predstavništvu akademikov), so izdale skupno izjavo. V izjavi podčrtujejo upravičenost zahtev profesorjev in izražajo svojo solidarnost. Stavka profesorjev odraža krizo italijanskega šolstva, ki ni kos nalogam in zahtevam in katero oblasti zanemarjajo. Akademski svet pričakuje, da bo odgovorno ministrstvo v kratkem sprejelo upravičene zahteve profesorjev, tako da se bodo lahko izpiti ponovno pričeli v redu polagati. Kot je znano, so piekinjeni zaradi stavke vsi izpiti. Končno pravijo, da je treba v celoti rešiti vprašanje šolstva v Italiji in da se ne sme omejiti na posamezne sporadične ukrepe, da se zagotovi demokratičen razvoj šolstva. UGI (laična napredna organizacija akademikov) pa je v posebni izjavi izrazila solidarnost s študenti in akademskimi sveti Bologne in Florence, ki so priredili znane manifestacije. S tem so obsodili desetletni načrt o šolstvu, saj bi ta načrt samo zbirokratiziral šolstvo. UGI tudi podpira zahtevo akademskega sveta univerze v Florenci, da mora odstopiti rektor profesor Paolo La Manna, ki je zahteval policijsko intervencijo v poslopju univerze. Tržaška federacija PSI izraža v krajšem proglasu svojo solidarnost z univerzitetnimi piofesorji, ki se demokratič- no bore za svoje pravice in podčrtuje, da spada ta borba v okvir krize italijanskega šolstva. Nesreči na delu Na delu v lesnem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 36-letni Mario Godina z Reške ceste štev. 81, a ne hudo, saj bo okreval v dobrem tednu. Pomagal je pri raztovarjanju lesa z železniškega vagona, pa se je zrušil kup desk in ena je padla na Godino ter mu nekoliko poškodovala kolena in ičvo roko, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. V pivovarni Dreher, kjer je zaposlen kot šofer, pa se je ponesrečil 52-letni Luciano Calza. Spodrsnilo se mu je in je nerodno padel ter se pobil in ranil po glavi ter kolenu leve noge. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Vzel si je življenje Verjetno zaradi slabega zdravja si je včeraj okrog poldne vzel življenje 84-letni Matteo Antonaz, ki je stano-val s svojimi svojci v naselju San Sergio 1900. Ko ni bilo nobenega doma je dobro zaprl vsa okna in vrata kuhi nje, spil kozarec vina in pokadil cigareto, nato pa odprl plin. Njegovo truplo je prva zagledala nevesta Vero-nika, ko se je vrnila okrog 14. ure domov. kalnih vprašanjih, Tako na primer o prehodu nekega delavca iz kategorije ročnega delavca v kategorijo kvalificiranega delavca. Tako dolga in enotna stavka delavcev vseh cementarn Italcementi in tudi tržaške cementarne, ki je v žaveljskem industrijskem pristanišču, je privedla do občutnega pomanjkanja cementa na lokalnem trgu. Tako so nekatera gradbena podjetja že bila prisiljena ustaviti gradnje, druga pa jo bodo po vsej verjetnosti v kratkem. Do sedaj so namreč dobavljali določene količine cementa iz oddaljenejših cementarn v Chioggi in Ravenni, ki pa so že izčrpale svoje zaloge. Razen tega pa je seveda ta cement zaradi daljšega prevoza občutno dražji. Sindikalni predstavniki so r.ato sporočili, da je ministrstvo za delo interveniralo, in kaže, da bo prišlo do sestanka prihodnji torek. Vendar pa v uradnem sporočilu m niti govora o pogojih, na osnovi katerih naj bi se pogajali, kar seveda ne nudi nobenega jamstva in" so zato tudi osrednje sindikalne organizacije sklenile, da se stavka nadaljuje. Razveljavljen odlok vladnega gen. komisarja V Uradnem vestniku generalnega vladnega komisarjata št. 12 od 21. aprila 1961 je bil objavljen dekret štev. 8, ki določa povišanje tako imenovanega solidarnostnega prispevka, katerega morajo plačati kmetje v vzajemnostni sklad Kmečke bolniške blagajne. S tem dekretom je generalni vladni komisar povišal omenjeni prispevek od dosedanjih 12 na 18 lir za vsak delovni dan. V našem dnevniku smo v tej zvezi že dne 14. maja letos objavili članek, v katerem smo po daljši obrazložitvi napisali, da je dekret vladnega generalnega komisarja štev. 8 od dne 6. aprila letos v osnovi zgrešen in da zaradi tega nima nobene pravne osnove. Takrat smo bili napisali, da omenjeni dekret ne bo mogel biti uveljavljen. Uradni vestnik št. 16, ki je izšel dne 3. junija 1961, je našo napoved potrdil. Vladni generalni komisar dr. Palamara je namreč izdal odlok št. 11, ki je svoj odlok od dne 6. a-prila 1961 štev. 8 — preklical! V odloku štev. 11, ki Je bil podpisan dne 19. maja 1961, pa je kljub temu rečeno, da je prispevek za vsak ugotovljen delovni dan določen na 18 lir in ne na 12 kot je bilo doslej. Po našem mnenju pa je tudi ta dekret v nasprotju z veljav- nim) zakonskimi določili. Mnenja smo namreč, da vladni generalni komisar ni imel pravice povišati prispevka na r8 lir, o čemer govorijo razni členi veljavnih zakonov. Toda o tem bomo podrobneje spregovorili v eni od prihodnjih številk našega dnevnika. Za danes pa vsekakor z zadovoljstvom ugotavljamo, da je vladni generalni komisar dr. Palamara upošteval naše ugovore ter razveljavil odlok štev. 8, ki je bil pravno neosnovan. «»----------------- Komemoracija Matteottija Jutri ob 18. uri bo tržašfka FSDI nr svojem sedežu v UL sv. Frančiška počastila spomin Giacoma Matteottija, ki so ga umorili fašisti 10. junija 1924. Lik mučenika in tedanje zgodovinske dogodke bo na kratko orisal prof. Carlb Schiffrer v navzočnosti vodstva in članov. je dal župan na glasovanje i sec. Spričo *tega je Radich de- predlog, ali naj se prizna Tonelu pravica do besede ali ne. Običajna večina je seveda dala prav županu. Omenjena resolucija, ki jo je predložil v imenu KPI svetovalec Radich, ugotavlja v uvodu, da zavetišče za dela nezmožne v Ulici Gaspare Gozzi in dom starčkov v Ul. Pascoli, ki ju upravlja ECA, ne zadostujeta za naraščajoče potrebe starčkov in dela nezmožnih. ECA prejema vedno nove prošnje za sprejem v omenjena domova, pa ne more tem prošnjam ugoditi, ker ji primanjkuje prostorov. Tudi dom upokojencev ONPI, ki razpolaga samo z 240 mesti, ne zadostuje za mestne potrebe, in sicer tudi zato, ker služi tudi za upokojence iz drugih pokrajin. Ker je naloga občine, da poskrbi za dela nezmožne, se občinski svet obvezuje, da bo nakazal 100 milijonov lir za ustanovitev sklada, ki bo namenjen za zgraditev in upravljanje doma starčkov in dela nezmožnih. V ta namen nalaga občinski svet občinskemu odboru, da stori potrebne korake, da doseže za to pobudo prispevek države, pokrajine, Tržaške posojilnice in drugih ustanov. Svetovalec Radich je na kratko orisal resolucijo in njen pomen. Dejal je, da se je v ta namen ustanovila posebna komisija, ki se je doslej sestala dvakrat in v kateri so bila mnenja o nujnosti zgraditve takšnega doma deljena. Pomožna ustanova socialnih asistentov je namreč napravila anketo in prišla na njeni podlagi do zaključka, da je v Trstu na razpolago 1909 mest za starčke; v raznih domovih pa da jih je 1650; potemtakem naj bi bilo celo odveč prostorov. Od omenjenih 1650 starih ljudi v domovih jih je dve tretjini žensk in ena tretjina moških. Toda to je le navidezno, kajti ECA ne more sprejeti vseh starih ljudi, ki so prosili za sprejem v domove. Razen tega so všteli v to število tudi prostore v hiralnici pri Sv. Ivanu in v hiralnicah v begunskih taboriščih. Toda predlog KPI se nanaša na dom za zdrave starčke in ne na kako hiralnico. Upoštevati je treba tudi, da je v Trstu skoraj 40.000 upokojencev in da jih mnogo ne more ostati pri otrocih ter morajo zato prositi za sprejem v domove. Upoštevati pa je tudi treba, da so pokojnine nizke ter da ne znašajo povprečno niti 11.000 lir na me- jal, da upa, da se bo tudi komisija izrekla za zgraditev doma. «»------- Nerodno je padla \ domači kuhinji ie včeraj 85-letna Annamaria Depan-gher vdova Ferletti iz Ulice Risorta 12 nerodno padla m si zlomila nogo. Z rešilnim avtom so žensko odpeljali v bolnišnico, Tčjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. «»—_ Ukradli so perilo in plošče Neznanci so pred dnevi obiskali klet, iz katere so odnesli 60-letnemu Giuseppeju Lancianu iz Drevoreda XX. septembra 71 nekaj obleke v skupni vrednosti 20.000 lir. Iz avtomobila, ki ga je Marija Žerjal iz Miramarskega dievoreda 323 parkirala blizu nekega lokala v omenjenem drevoredu, so neznanci odnesli 15 gramofonskih plošč in gumijasto preprogo ter rezervno kolo. Z lambreto v avto Včeraj popoldne se je 19- letni Claudio Corrado iz Ul. Silvio Pellico 10 peljal z lambreto po Ul. Rossetti navzgor, na križišču z Drevoredom XX. septembra pa je trčil ob motofurgon, ki ga je vozil 32-letni Celso Barnobi z reške ceste 29. Zletel je na tla m se pobil ter ranil v dimlje, koleno leve noge in po desni reki. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek; zdraviti pa se bo moral dober teden. Poskus samomora V trenutku psihične zmedenosti si je v noči med sredo in četrtkom hotela vzeti življenje 50-letna Ada Guarnieri por. Pacor iz Ul. Davis 17. Skcčila je z balkona v tretjem nadstropju in treščila na notranje dvorišče. Zlomila si je levo nogo in se precej pobila in ranila po obrazu. Mož ie nemudoma poklical rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. Povedal je, da si je žena hotela vzeti življenje že pred nekaj dnevi, ko si prerezala zapestja. LOTERIJA V TOREK Finančna intendenca sporoča, da 'bo žrebanje loterije, ki' bi moralo biti jutri 10. junija, v torek 13. junija. Rfc 4SBŠ 90* -as- «5 Slovensko gledališče v Trstu V soboto 10. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 11. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu Emmerich Kalman «Čardaška kneginja» opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STE IN - BELA JENBACH Prevedel: M. L. Scenograf: JOŽE CESAR Koreograf: NADA KRI2MANCIC Korepetitor: ALEKSANDER VODOPIVEC Asistent režije: STANE STAREŠINIČ Zbor naštudiral in instrumen-tiral dirigent: OSKAR KJ UDER Režiser: A D RIJ A N RUSTJA Veljajo gledališki kuponi Uprava SG obvešča cenjeno občinstvo, da so cene za opereto nekoliko višje zaradi izredno velikih stroškov, ki jih zahteva taka uprizoritev. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom pri blagajni dvorane iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiuiimmiiiimimiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiimiiniii Na kazenskem sodišču TržašKo sodišče ni pristojno za razpravo o Konjski masti Proces bo v Tarantu, ker so v zadevo zapleteni južnjaki Včeraj se je začela na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Boschini, zelo zapletena razprava proti skupini oseb, ki so obtožene, da so izdelovale in prekupčevale nedovoljeno živalsko mast za prehrambeno uporabo. Pri tem procesu gre pravzaprav za več ločenih kazenskih postopkov. Pri prvem postopku sedijo na zatožni klopi 54-letni Um-berto Coloni iz Ul. del Bosco 10, mesar po poklicu, in 46-letni Giovanni Maranesi iz Milana. Prvega obtoženca dolžijo, da je proizvedel 29.747 kg živalskih maščob, ki niso odgovarjale zakonskim predpisom. Od te količine so pristojni organi zaplenili 710 kg. Maranesija pa dolžijo, da ni plačal predpisanega proizvod nega davka za čez 6.000 kg maščob, ki jih je proizvedel Coloni, od katerega jih je odkupil. Drugi proces se nanaša spet na Colonija, ki je obtožen, da je proizvajal razne maščobe živalskega izvora (ni pa šlo niti za maslo niti za svinjsko maščobo), za kar ni imel potrebnega dovoljenja. Na tretjem procesu se morajo zagovarjati 60-letni Igna-zio Cicala iz Taranta, 57-letni Giordano Pulpo, tudi iz Ta- ranta, omenjeni Coloni ter 40-letni Gregorio Cicala iz Taranta. Cicalo Ignazia in Pul-pa dolžijo, da sta predelala čez 96.000 kg tekočih živalskih maščob. Omenjena obtoženca in Colonija dolžijo nadalje, da niso plačali predpisanega davka za nekaj čez 18.000 kg maščob. Gregoria Cicalo dolžijo končno, da je predeloval konjske maščobe, ne da bi bil za to pooblaščen. Na včerajšnji razpravi so sodniki prišli do zaključka, da ta razprava ne spada v njihovo pristojnost. Zato so sklenili, da se pošljejo vsi akti kazenskemu sodišču v Tarantu. Ta sklep izvira brez dvoma iz dejstva, da so v to afero, ki je svoj čas vzbudila precejšnje zanimanje pri tržaškem občinstvu, zapleteni ljudje iz južne Italije, in sicer imenovani prekupčevalci iz Taranta. Organi upravne policije so v februarju lanskega leta odkrili pri «Vovkovcih» med Domjom in Dolino nekakšno tovarno živalskih maščob. Slo je brez dvoma za večje količine maščob živalskega izvora, ki pa so povečini romale v druga mesta v notranjost republike. Tako imenovana si V torek in sredo Je bila v Trstu brazilska gospodarska delegacija, ki Jo Je vodil veleposlanik Joao Dantas. Ob zaključku razgovorov s tržaškimi gospodarskimi krogi je veleposlanik priredil tiskovno konferenco, med katero Je izrekel tudi nekatere kritike. Veleposlanik je sporočil brazilsko namero, da se ustanovi v Trstu stalno skladišče na 90.000 kv. m pokritega in 15.000 kv. m odkritega prostora. Skladišče bi služilo ža tranzit najraz-ll*nejših brazilskih proizvodov proti državam Srednje Evrope, Bližnjega in Daljnega vzhoda «fabrika» ni bila pravzaprav nič drugega kot lesena baraka, v kateri so predelovali kosti in drug material, ki ga je lastnik dobival iz notranjosti države. Na prizivnem sodišču Odložena razprava za priznanje očetovstva Pred civilno sekcijo prizivnega sodišča, ki ji predseduje dr. Geri, se je začela včeraj razprava v zvezi z znanim primerom priznanja očetovstva Sereni Gasparin, stari 16 let, doma iz vasi Meduno v Furlaniji. O tem primeru se razpravlja že dalj časa. Pred leti so ga obravnavali sodniki v videmski pokrajini, nato sodniki v Benetkah, a končno je vsa zadeva prišla pred ka-sacijsko sodišče v Rimu. Slednje je sklenilo, naj o njem ponovno razpravlja prizivno sodišče v Trstu. Razprava je bila določena za včerajšnji dan. V resnici se je tudi pričela, toda sodniki so sklenili, da jo odložijo na 9. novembra letošnjega leta, ko bodo odločali o tem, ali naj sprejmejo ali ne nova pričevanja. Kot smo že poročali v našem listu, gre za primer o-menjene Serene Gasparin, katere oče je bil ustreljen 18. decembra 1944. Mladi partizan, saj mu je bilo komaj dvajset let, se je 1944. leta spoznal z mladim dekletom v Medunu. Se istega leta so ga Nemci ujeli ter ga zaprli. Spočetka se je zdelo, da se bo rešil, toda nekega dne so Nemci sklenili, da bodo postrelili določeno število talcev zaradi uboja nekih nemških vojakov. Tako je prišel na vrsto tudi Sereno Maraldo, oče še nerojenega otroka. Nekaj trenutkov preden so ga Nemci ustrelili je Maraldo govoril z duhovnikom Mariom pozzijem, kateremu je dejal, naj priporoči njegovi zaročenki, da dobro vzgoji otroka, ki se bo rodil. Pripomnil je še, da je bil trdno namenjen, da se poroči z Gasparinovo. Duhovnik Mario Pozzi se je takoj zavedel, da je pri tem primeru šlo za oporoko, čeprav v tistem trenutku ni obstajala nikakršna možnost, da bi se ta oporoka izvršila po zakonskih predpisih. Celotna razprava, ki se že več let vleče pred sodišči, je pravzaprav bila mogoča samo zaradi formalizma, ki še dandanes preveja, žal, v mnogih primerih poslovanje sodnih organov V petek 16. Junija ob 21. uri v Avditoriju KRSTNA PREDSTAVA v nedeljo 18. junija ob 17. uri v Avditoriju ponovitev JOŽKO LUKES Prgišče Drama v treh dejanjih Režiser: J02KO LUKES Scenograf: J02E CESAR Glasbena oprema: U. VRABEC Gospodinja Marija - Leli Nakr-stova; Mario in Andrej, njena sinova - Julij Guštin in Silvij Kobal; Claudia, Mariova žena -Nora Jankovičeva (igr. šola): Stric Franc - Stane Raztresen: Ivan, njegov sin - Stane Starešinič; Ema, Ivanovo dekle - Miranda Caharija (Igralska šola): Stric Angel - Modest Sancin; Polde, hlapec - Alojz Milič; Vana, dekla - Zlata Rodoškova; Gospod župnik - Justo Košuta:, Doktor - Rado Na-krst; Merlak-Edv,ard Martjnuzzi; Mariova in Claudina otroka - * * * * # * Prodaja vstopnic od srede 14. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffe Moscolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija). 'S- 98» -31& 4t;s- 98» 98» C Ž01.SKE PRIKKUITVB ) SLOVENSKA OSNOVNA SOLA Na OPC1NAL prireji 10. t. m, ob II. uri zaključno prireditev. Vljudno vabljeni immimilMIMIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIId OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 8. junija 1961 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. RODILI SO SE: Alessandro Misson, Fabritzio Misson, Olivia Zambon, Maurizio Bertocchi, Marco Reiner, Paolo Capri, Antonia Mercandel, Miriam pisco, Silvia Cotsolii, UMRLI SO: 79-letn.i Ervino Koerbl, 63-letna Gioseffa Chiara-dia por. Tedesco, 64-letn.i Luigi Rossignoli, 50-1 etni Anton i no Ca-storina, 74-ietni Riccardo Ghira, 80-letna Mana Kaspar vd. Pelle-grin, 94-1-etnl Giovanni Cernigoi. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo Ul. Bernini 4; Glu-fti. ureta. Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta-maro-Nen Ul. Dante 7. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranCe • . • • • limone ....... češnje . . ........ jagode ....... jabolka ...... hruške ........... breskve ........... beluši (špargeljni) pesa............... čebula............. stročje ........... razna solata .... prva solata . . . C . nov krompir .... grah .............. paradižnik ... j zeleni radič I . . . zeleni radič II . . . špinača............ bučice ............ Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec). 330 353 353 106 153 118 69 411 141 118 212 176 165 353 176 106 153 118 18 141 83 80 250 160 30 50 40 59 94 83 24 212 47 63 140 100 150 250 200 24 53 42 47 120 94 36 129 71 150 250 200 50 100 80 70 120 90 12 120 36 Prosvetno društvo PROSEK - KONTOVEL priredi v soboto 10. junij® od 20. do 22. ure in v nedeljo 11. t. ®. od 10. do 18. une razstavo Osvobodilne fronte ki bo v društvenih prostorih na Proseku Vljudno vabljeni vsi! V nedeljo 11. junija 1961 ob 20.30 uri nastopi v Kopru na Titovem trgu URALSKI DRŽAVNI RUSKI NARODNI 2B0E PLESOV IN PISMI gg. Rezerviranje vstopnic na dežu SPZ, Ul. Geppa 9 te«1 31-119 od ponedeljka 5. 1 dalje v uradnih uran. [ OtEPAU TEATRO NUOVO Danes ob ■ redstava bra- dveh delih a. .■ s'ab?,injja vi quaggiu», oandra . P Re-in Vittorija Franceschija. zerviranje mest in Pf? gaj. vstopnic pri gledališki b!a7 y ni in pri osrednji blagajn Pasaži Protti. ( K 1 INi O ) 0o- Nazionale 16.00 «Londonska^^ šast». Technicolor. Paul ložaj Ma5- sie, Davvn Addams. PnP°v dano mladini. Fenice 16.00 «Prednji obuoancev». Toshiro M -vri' Excelsior 16.00 «Ognjena ‘ g. da» Technicolor. Barbara e_ den, Steve Forrest, Del Ri'- jgri- Grattacielo 16.00 «Podveza ^ va resnico«. Ted Ray> Kent- • do Arcobaieno 16.00 »Dvoboj skrajnosti«. Eastmaocoior _ ra Montiel. Maurice P°n L Supercinema 16.00 «PoieUe bežni«, inginar Bergman. Alabarda 16.00 «Marisol. o^j. iz Madrida«, technicolor j, sol, Anselmo Duarte. dan. Aurora 16.30 «Z nogo v Pel!.,.,ii Prepovedano mladini, dan. Cristallo 16.30 »Dekle v bi«. Marina Vlady. darto mladina. Zadnj* iziož- • i sil*** Garibaldi 16.30 «Uivja Paul Nevvmann, Lita rfrriorl' Capitol 16.30 «Cudovita ca«. Technicolor, Y. po- Impero 16.30 »Gulliverjeva tovanja«. tianne*' Italia 16.30 «Skrivnost pol) E.aii. Techmicolor. Richard Zadnji dan. Masslmo 16.00 »Cirkus str(ri()j, Techiniicolcr. Anton .san® Erika Remberg Prepo mladim. Moderno 16.00 »Neapelj^01 Vittork) P4 ble, Soptua Loren, Sica, Astorla 17.00 «2adn)i Co»an t Ad>II’s' tnes«. Technicolor J- n ^ Astra 16.30 »Ti kaj pravi5”-gnazzi In v‘anello. Vittorlo Veneto 20.45 «2ivi0 namit«. Proza. ie»' Ideale 16.00 »Dekle z Technicolor Tony Oart' ,0nl>. Marconi 16.00 «1 caV3 (jlif1 Techmiiciolor. Sandra Ote' Robertson. vetett' Savona 16.00 »Nevihtni 0t- Technicolor Carol Bake , tono Gassman. iclk8*' Odeon 16 00 «Ceška d^jy Sian Laurei, Oliver pa IZLET O y PROSVETNO DRUŠTVO SKEDNJU priredi v nedeljo jullJJ „ in 1961 izlet v Soško dolino p. Izviru Soče. Vpisovanje v neoeljek in četrtek na jjpl društva v Skedenjski U“ od 20.30. do 22. ure. IZLET SPDT NA SNE2^1*,, 18 junija izlet na Snet”1 Vpisovanje Kot običajno Geppa 9/1. »Sla**0 Prosvetno društvo j j® Škamperle« priredi 1 ln t* lija društven) Izlet saRled 1,1 člane v Ljubljano, na v Bohinj. Vpisovanje na vsak večer jd 20.30 dalj - .M—. IH. t DAUOVI IN IMIlk*^.^ ----------------------jziet» Zadovoljna udeleženka p z «Jadranom» iz kabin® tfr daruje 500 lir za Dija** tico. MALI OOLAgl* PODI IZ FURNIRJA kv. m — se prodajo v til bini 3, Valute Trst 1 dolar 6 1 9775“ | švicarski frank 143.45 funt šterllng 1730.50 francoski frank 126.35 marka 156.26 šiling 23.83 j dinar 0.70 i marengo 4700,- I zlat« 705.— Sporočamo žalostn^ n8 nas je za vedno zapusti dobra stara mama dobra stara mama ^ Marija Kapun Pogreb nepozabne ja' bo danes ob 17. uri iz losti na Pesku štev. 1 n če pokopališče. Žalujoče družin*- g Kapun, Petaros in Pesek, 9. VI. 1961. JMhorskj dnevnik — 3 9. junija 1981 Ob 20-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte Razvoj in delo O F pri Sv. Ivanu proslavi 20-letnice ustanovitve Osvobodilne fran-sedežu društva «Slavko Škamperle* pri Sv. Iva-le bil podan pregled de lovanja Osvobodilne fronte jv “Jenih prvih začetkov do osvoboditve na področju ■fvana. Zaradi njegove dokumentarne vrednosti ob-jjiamo ta pregled v celo ti's samim avtorjevim pri-«°m, da gre samo za zgoščen in žal tudi še nepo-^,n.prikaz, ki pa je tudi tak zgovorna priča o veli-- žrtvah in o junaštvu naših preprostih delovnih 01 v borbi za narodno in socialno svobodo. > ^nastankom fašizma je na-j ^e<1 delovnim ljudstvom, . e“no pa je me(j siovencii r2?° P^ganjani tudi ; i !. narodnosti, odpor pro-«(» •1U' ie fašizem " .njal vse in vsakega, ki “ z njim povezan. Od-Erofi fašizmu pa je nuj-*9hteval žrtve. Tako mo- '■ bil Že 15, avgusta 1940 za-L t*iti prvo ',*a dne smrtno žrtev, v tržaški ječi -mladi Slavko ?°neo umrl SB>Perle Tod L * organizirani odpor in L™a borba Slovencev in proti fašizmu na -itn* ^az* se ie začela šele jlavom OP. pri Sv. Ivanu. -„ * težkoči je moral ak-ti-5» . Prebroditi pri svo- ;a Eolitičnem delu na te-L -. ^rva, medsebojno od-Ble Slovencev, kot posle-y -Cistične kontrole in te-:;VoS’ druga, stalno nadzor-t- S° ga vr®ih capo-fab-ji;isa i Po hišah, ki so jim »t, ®dkazane po fašistični ■ o Praktično so ti ljud-^Eravljali vlogo politične ‘vije. C« 's Pri Sv. Ivanu izrekel da f-armelo, je vsakdo ve-id da gre za zloglasnega C?,ns*ega pašo Carmela i|tj.riJa, ki je paševal v fa-1, “em krožku «Quis con-tjK. as*> nekdanjem slovenili rodnem domu. Ta je ij slrahovati ljudi, poseb-L-.a Slovence. Sestavil je iij, ‘n° nasilnikov, ki so zveni med drugim tudi Ve°Stl^na^ in kier so ouli nsk:o govorico, so ljudi :)tju0rnal° napadli gostilni-Pa v najmilejšem pri- j?0Vi kaj razbili. Slovenske ce i) ■' m obrtnike je znal Ji eten način izsiljevati )h8»^10vati. Za delavce in lae pa je bila samo fa-ij aa izkaznica priporočilo tt^el°- Brez te ni bilo (ifedi fega je bilo proti-kl0 Cn° delovanje pri nas-«tlj . nspirativno. Toda čim -( sIe šlo v širino, tem bolj Sa- v javnost in tako liji .Jaizpostavljeno poli-b l? njenim vohunom. Za- %] 0rk°li je sodeloval je bjp,1 da to pomeni pri ra-z-i»Ht anJu mučenje, ječo, kon-i(l^ arjjskp taborišče ali 't J j a Pa je protifašistič- Su t Vanje zavzel° vkIJub \w?ak obseg, najbolje pri-(t, osovražen je bil pri j, aaizem Vic Prvih svetoivanskih '» C”-S®1 f°v. Mica, poveza-Jakobu, je 4 vc*cn tov. Ma- je začel ustvarjati •*.OF pri Sv. na teren tov >if' Zveze. Tudi Josip Udo-'sfičn poslan od komu-' - e Partije na teren, da v “e 7 , ei - .organiziranim delom i J'.Damiano Chiesa) za-!?■ rjer>ja partizanske ide- ,Mvs 30 izpust'1! 22.1.1943 S4 zato, ker je imela »i{ b nedorasli hčerki, '• t-8 Je prišel iz ječe šele zpatj,u fašizma. 1 ^lUniia 1943 smo slišali . u pokati bombe in Sij ‘z pušk. Tedaj je v Po*‘c‘j° junaško pad- UOv!18 V'voda. Ji §vr‘š Matevž je sestavil ' Ivanu prvi odbor. V ■V 5Ja bila tudi pokojni .Sle a*j in Vladimir Mar-' V istem času je Da-‘ščanec - «Slovenka» % hala žene, Vlada Se-U(Ji Bidovec Morana pa '«iu fašizm a so se pri- ■»Ij*1 zlo: Ao*.estsvljati prvi terenski Gp žena in mladine, i*® s0naspr°fi vojašnici, ka-t v0'2a3edli medtem nem-ifj “Jaki, se je ustanovil odbor pionirjev. da 86 b° p° zi°mu Prenehalo tudi pre-antifašistov, se ni Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Lahka glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.49: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željan; 17.20: Pesem in ples: 18 : Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književ- nost in prireditve; 18.30: Aram Hačaturjan lin Igor Stravinski; 19.: Sola In vzgoja; 19.20: Glasbeni kaleidoskop; 20.: Šport; 20 30: Od godal do harmonike; 21.: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasbe; 22.00: Josip Tavčar: «Pesnik Rabiindranath Tagore«; 22.15: O slovenski klavirski glasbi; 22.45: Koncert v jaz- zu. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Giani Stmparich; «Drugi breg«; 15.05: M. Eulambio: Koncert za klavir in orkester; 15.30: Kvintet videmskega jazzovskega krožka. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8 : Prenos RL; 12.: Glasba po željah; 13.40: v živahnem ritmu; 14.: Melodije iz operet; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor RTV Ljubljana’; 15.30: Godbe na pihala; 16: Parada orkestrov; 16.30: Današnje teme; 16,40: Prvo dejanje Verdijeve opere »Erna-ni«; 17.40: Plesni motivi; 18.: prenos RL; 19.: Orkester RTV; 19 30: Prenos RL; 22.15: Orkester Marthy Paicn; 22.35: Pojejo G. Novaa, N. Kneže-vič ..i V, Vukov; 23.: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9 - Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.: Vaši učitelji; 11.30: Kol. dirka po Italiji; 11.40: Pojo Mazettii, Rondinel- Fetek, 9. junija 19ftl la, VuiHalba, 12.20: Glasbeni album; 13.: Po vesteh poročilo o kol. dirki po Italiji; 13.30: Pojo Niilla Pizzi, Tonina Tortelin itd.; 14.: Po dnevnih vesteh poročilo o kol. dirki po Italiji; 15.15: Poje Yves Mon-tand; 15.55' Vreme na ital. morjih; 16.: Program za najmlajše; 16.30: Count Basie in njegov orkester; 17.20: Operni svet; 18.30: A. De Musset: »Margot«; 19.: Oddaja za delavce; 19.25: Filmske i,n gledališke novosti; 19.50: Kol. dirka po Italiji; 20.: Uspeli motivi; 21.: Simfonični koncert; 22.45: Ciganska glasba; 24.20: Plesna glasba. II. program 9.; Jutranje vesti; 10.: Revijski program; 11.: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobo-lo; 14.: Naši pevci; 15.: Pesmi za Evropo; 13.30: Po dnevnih vesteh poročilo o kol. dirki po Italiji; 16.: Kol. dirka po Italiji; 17.15: Orkester Le-roya Holmesa; 17.30: Vaš juke-box; 20.20: Kol. dirke po Italiji;’ 22.40: Gran gala; 21.55: Pogovorimo se o tem. ///. program 17,- Skladbe Gustava Mah-lera; 18.: Beneški humanist,; in francoski preporod; 18.30: Na programu skladbe M. Haydna in W. A. Mozarta; 19.: Mladinski kriminal; 19.30: Betti-nellijeva «Kratka sonata«; 20.: Vsakovečernii koncert; 2.1.30: Pierre de Marivaux: ((Zveza žensk«; 22.20: Gledališki pregled; 22.50: Na programu Haydn, Pagamini, Boccherinl. Slovenija 8.05: Danilo Bučar: Belo- kranjske pisanice; 8.30: Igramo za vas; 9.: Naš podlistek; 9.20: Črnske duhovne pesmi; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Lirične in plesne skladbe; 10.35: Zvočna mavrica; 11.: Slavne tenorske a-rije; 11.30: Človek in zdravje; 11.40: Majhni ansambli; 12.00: Ciril Pregelj; Narodne; 1215: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 12.40: Pisani zvoki; 13.30: Iz opernega sveta; 13.45: Slovenski oktet; 14.05. Radijska šola; 14.35: Uvertura ter tntermezzi; 15.45: Radijska univerza; 16.: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Zabavni orkester; 17.35: Iz komornih del Lucijana Marije Škerjanca; 18.; Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 18.15: Lahka glasba; 18.30: V dvoranah Svobod in prosvetnih društev; 20.: Kvintet Jožeta Kampiča; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 2.0.30: Veliki skladatelji; 22.15: Godala v noči; 22 35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23 05: Evropsko prven- stvo v boksu; 2310: Nočni koncert. Ital. televizija 12.: TV šoia; 16 : Kol. dirka po Italiji; 17.: Program za naj-mlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Tedenska oddaja za gospodinje; 19.30: TV pošta; 20.30: TV dnevnil z registracijo o kol. dirki po Italiji; 21.25: TV TV igra M. Urcuharta in C. Maddena: «V preiskavi«; ob koncu v Evroviziji: Svetovno prvenstvo v boksu in TV dnevnik. Jug. televizija Beogrfg 15.00: Evropsko prvenstvo v boksu - prenos polfinalnih tekmovanj; JRT 19,: TV dnevnik Beograd 19 30: Evropsko prvenstvo v boksu -prenos polfinali ih tekmovanj; Ljubljana 22,: II. jugoslovanski jazz festival - prenos z uieda. makniti. In tedaj se je vendarle premaknil. Potegnil ga je za seboj tok in s tem naju rešil. Potegnil me je za sabo.« «Cez čas sem se na drugem mestu spet ustavila, potegnila čoln na kopno in pripravila taborišče. Tu sem prebila prvo noč. Naslednje jutro sem se odpravila proti fjordu, ki sem ga izbrala za cilj svojega izleta. Toda mnogi vodni tokovi so mi preprečevali pot. Kljub vsemu sem s sinčkom na hrbtu ves dan hodila in hkrati čutila tolikšno radost, kakršne nisem čutila še nikoli v življenju. Pihal je zelo hladen veter, hkrati pa je. bilo sonce zelo toplo, kajti na vsem nebu ni bilo niti oblačka. Sneg in led okoli mene pa sta u-stvarjala čudovito lepoto. To tako prijetno potovanje je trajalo tri dni in tedaj sem sklenila vrniti se proti bazi. Ko sem v čolnu veslala komaj uro, se je vreme naglo spremenilo in me prisililo, da sem spet stopila na kopno, da nevihta mine.« »Ko sem tako prispela v majhen zalivček, se mi je zdelo čudno, kako da ni tu niti ene ptice. Komaj sem se za nekaj korakov oddaljila od čolna, se je izza neke stene, kakih 30 metrov pred menoj, pokazala glava belega psa z odprtim gobcem in ostrimi zobmi. Za to glavo so se izza stene dvignile še štiri druge, ki so s svojimi čekani grozile meni in otroku.« Nato drzna mati pripoveduje, kako so ti psi, ki jih je v teh krajih še veliko, psi ali zarod onih psov, ki so v času zadnje vojne služili kot vprežni psi onim redkim vojaškim enotam, ki jih je vojaška služba priklenila na ta področja in ki so ob koncu vojne pse enostavno prepustili samim sebi. In ti vojaški psi, povečini z belim krznom, so se v naslednjih letih tako močno razmnožili, da so oblasti razpisale nagrado 150 funtov za vsako ubito žival. Samo ob sebi se razume, da so v povojnih letih te živali in njih poznejši zarod podivjali in da se je ženska z majhnim otrokom znašla v velikih težavah, ko je ugledala pred seboj pet režečih se žrel, ki so komaj čakala, da bi se nanjo zagnala. Ker pa je vedela, da jim ne sme obrniti hrbta, pač pa da jih mora ves čas gledati v oči, se je začela počasi ritenski pomikati proti prenosni zibelki, v kateri je bila pustila otroka, in nato proti čolnu, ki je bil kakih deset korakov dalje, ob obali. Ta doživljaj drzna ženska takole zaključuje: »Z bliskovito naglico sem vrgla zibelko v čoln in čoln sunila v vodo. Z olajšanjem sem opazila, da je čoln zdrsnil v vodo. V istem trenutku pa sem se od strahu zledila, ko sem v naslednjem trenutku, ko sem se bila obrnila, čutila za seboj vročo sapo psov, ki so se pognali za menoj, čim sem jim obrnila hrbet. Toda tako naglo sem skočila v čolm da sem za seboj slišala le šklepet čekanov in je vseh pet psov šavsnilo v prazno.« «Sedaj je bilo vse odvisno od čolna; če nasede še ob obali na plitvini, za naju s sinčkom ni več rešitve. Na srečo pa je_ bila voda takoj globoka in čez nekaj sekund sem mogla z njim ravnati po svoji volji. Na obali pa so podivjani psi, ki so bili povrh vsega še vsi preglajeni, divjali desno, levo in v svojem besu divje rjoveli.« ((Preostanek zgodbe ni več zanimiv. Vrnila sem se v ba zo, zanetila velik ogenj in dolgo spala. Toda niti dolge ure spanja mi niso mogle več izbrisati strahu, ki sem ga doživela z od lakote pobesnelimi psi.« (Čardaška kneginja» na tržaškem odru vizami IM Premiera S G v tržaškem Avditoriju 31. maja Dirigent: Oskar Kjuder; Režija: Adrijan Rustja Obledeli spomini in upravičenost Po naključju sem ujel zaključek nedeljske oddaje ob 13. uri «Kdo, kdaj, zakaj?« na tržaškem Radiu, ko so — žal precej klavrno — v intervjuju odgovarjali na vprašanja trije pomembni sodelavci uprizoritve Kalmano-ve operete «Cardaška kneginja«: Kerina Pelicon s sra- mežljivo ugotovitvijo, da je «baristka» zategadelj, da lahko plačuje drage ure pouka solističnega petja, dirigent O. Kjuder (sicer tako uničujoče temperamenten fant) z jecljanjem o nepomembnih rečeh, in navsezadnje še korepetitor Aleksander Vodopivec s posrečenim dialogom, katerega poanta bi bila nekako izražena v ugotovitvi, da temelji upravičenost te uprizoritve v dejstvu, da je bila o-pereta pred 30 leti v modi. No, hvala lepa! Ce bomo tako opravičevali repertoarno politiko, potem: živela čitalnica! (Seveda — ker je bila pred kaj več ko pol stoletja v modi!) Ali ni bolj preprosto sprijazniti se z dejstvom, da je opereta sicer precej dvoumna estetska reč, pa naj c njej zgodovina slovenske muzike piše tako ali drugače, da pa navzlic temu še vedno «vleče», zlasti predstavnike starejše generacije, ki z opereto obujajo zbledele portrete svojih spominov. In da se ves ta spektakel že iz materialnih razlogov nekje splača, saj uprizarjanje, operet navsezadnje ni nobena pregreha, ker služi zabavi in je v nekem smislu tudi psihična rekompenzacija znamenite nevroze naših dni. Torej: ni upravičena zaradi tega, ker je «bila v modi pred 5.0 leti» (asociativno: ker je treba dodeliti prostor pod soncem tudi ljudem, ki so prestrelili Abrahama!) ampak zato, ker SG služi tudi kulturni zabavi in z uprizarjanjem operet maši ere-pertoarne luknje» na konicah gledaliških sezon. Pa še zato, ker v opereti lahko s pridom združi nekaj obrobnih ljubiteljskih dejavnosti, poživlja n. pr. baletno šolo, omogoča uveljavljanje pevskih ambicij itd. Mimo tega pa je taka uprizoritev koristna tudi za »kondicijo« obstoječega orkestra pri tržaški glasbeni šoli, pa za prijazno in uspešno sodelovanje dveh slovenskih kulturnih institucij, gledališča in glasbe- ■■iiiiiiiiniiiiifiiiiiiiitlliiiiiiiiiiniinlllllniiiiMiiiiiiiiiiiiii ne šole. Zabavo svojemu občinstvu in žlahtnost skupnega dela — to sta po mojem mnenju dve vrednoti, zaradi katerih je kazalo postaviti to dvomljivo reč na oder. Sploh pa velja za klasično opereto, postavljeno v sodobnem času pred sodobno publiko in na sodobnem o-dru eno samo načelo: otresti s sižeja naftalin in ga o-čistiti moljev, ki so nagrizli v njem še tisto, kar je bilo nemara dobro in — za naše pojme — sprejemljivo! In ga prevetriti v našem ozračju, kadar je to možno. Tu, pri Stein-Jenbachovem tekstu, je bilo treba ohraniti zgodbo o Sylvi Varescu, tej violetsko■ manonski varianti avstro-ogrske operete, a jo opremiti po možnosti z rekviziti sodobnejšega humorja. No: kneza Lippert-Welersheima seveda ni moč spremeniti v tovarnarja (modra kri je mo dra kri, hudiča vendar!), grofa Bonija pa tudi ne v — denimo kontrabandirja, ki bi v materialnem smislu nekje odgovarjal nazivu grofa v lestvici plemenitnikov. In tako jr pač ostalo vse, kakor je bilo. Sopuh razkošja, ki ga ni bilo ... Opereta je razkošje. Je dekor, ki vrvra v loncu nakuhanih domislekov. Je imenitno sozvenevan je lažnega teksta, skritega v tisočerih, gubah bankrota. Je lestenec, | ki s fin-de-siecleovskim napuhom meša fantazmagorije v kristalnih čašah knezov, gro> fov, kontes, generalov, kavalirjev in drugih takih bedastih tipov. Operete brez vsega tega ni, je prazna, malo tudi smešna. Je opereta v o-guljeni kombineži, skozi katero je videti marsikaj, predvsem pa strahoto preživelega okostja. Zal seveda vsega tega na tržaški predstavi ni bilo. Iz mnogih docela razumljivih in upoštevanja vrednih razlogov: predvsem ni denarja. In tu se lahko u-stavimo, kajti z denarjem se da danes kupiti tudi prepričanje. Oder v Avditoriju je za take stvari neprikladen, žebljev tja ni mogoče zabijati. In tako naprej. A se mi zdi vseeno vredno zabeležiti, da me to m niti preveč motilo. V vsem ]e bila namreč neka simpatična vznesenost in nad občinstvom je ves čas med premiero krožil sinji ptič ljubeznivega razumevanja. Kajti za to predstavo se — kot za mnogimi drugimi — skriva trdo delo in spodbudna potrpežljivost: dirigent O- skar Kjuder je Kalmanovo partituro preinstrumentiral (kdor ve, kaj se to pravi, si bo mislil, da je nor!), naštudiral zbor in orkester, preklinjal, da se je kadilo, in m Prizor iz Kalmanove operete iiCardaška kneginja«, ki jo bo. do v soboto 10. in v nedeljo 11. t. m. uprizorili v Ljudskem domu v Križu. iiiiimiiiiimiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiit Ob koncu šolskega leta. Ponavljanje učne snovi jamči njeno obvladanje Nekaj napotkov pred polaganjem obračunov Bliža se konec šolskega leta. Se dobra dva tedna in potem bo obračun. Se je čas, da se nekateri rešijo. Program je izčrpan, ostane nam le še ponavljanje. Vsak učenec, ki si želi trdno in trajno zapomniti med letom predelano snov, kar je glavni pogoj uspešnega učenja, si jo bo zapomnil le, če se ne uči samo za red ali pa če hoče obdržati snov v glavi le do takrat, ko bo verjetno vprašan. Za uspešno učenje je važno tudi to. da učno snov tudi razumeš. Snov, ki smo jo razumeli, si tudi bolje zapomnimo, bolje kot ono, ki smo se jo nagulili na pamet. Nikoli se ne uči snovi, če je ne razumeš. Potrudi se, da jo boš najprej sam razumel, če ti to ne uspe, zateci se po pomoč, bodisi k sošolcu, staršem ali pa k učitelju. Ce si jo razumel, tem bolje, toda zavedaj se. čeprav je to neobhodno potreben pogoj, ni še jamstvo, da si jo zapomniš. Tudi snovi, ki si jo razumel, se moraš učiti, moraš ponavljati, kajti ponavljanje je mati znanja. Pomen ponavljanja učasih učenci podcenjujejo, ker se ne zavedajo, da je ponavljanje važna stvar in da mora biti vsakdanja naloga učenca. Kaj in kako naj učenec ponavlja? U-čenči mislijo, da je treba snov ponavljati le takrat, ko so jo že pozabili. To ni res. Ce tako delamo, zvonimo po toči. Glavni pomen ponavljanja ni v obnavljanju, v klicanju v spomin že pozabljene snovi, temveč v .preprečevanju pozabljanja. To se pravi, ponavljati je treba, preden se snov pozabi, ko je še sveža, ne šele tedaj, ko je že pozabljena. Dijaki pa imajo to na vado, da ponavljajo le pred izpraševanjem, pred šolsko nalogo, pred zaključkom leta, skratka takrat, ko so snov žc zdavnaj pozabili, namesto da bi ponavljali vsak dan sproti in se tako borili proti pozabljanju. S ponavljanjem učne snovi se začne ta- koj, neposredno po tem, ko so jo obravnavali v šoli. Najbolje še isti dan, najkasneje pa naslednji dan. Ponavljaj Pa tako, da ne bereš iz knjige ali zapisov iz zvezka, temveč se skušaj najprej sam spomniti, kaj in kako je učitelj razlagal. Učne snovi, ki se je boš spomnil sam, brez vsake pomoči knjige ali zapiskov, ne boš zlepa pozabil. Sele snov, ki se je ne moreš nikakor spomniti, poišči v knjigi in jo nato skušaj sam obnoviti in ne z branjem. Tako ponavljanje je naporno, ker se moraš pazljivo učiti in z mislimi biti pri stvari in ne kdo ve kje. To je napornejše kot samo brati iz knjige in da pri branju misliš na stvari, ki s snovjo nimajo nič skupnega. Toda ta način ponavljanja je uspešnejši, kajti brez naporov, brez premagovanja težav ni nikjer uspeha, ne pri učenju in ne pozneje pri delu. Snov, ki ti še ni znana, ali ti je nerazumljiva, preberi najprej vso v celoti, da boš vedel za kaj gre. Nato pa jo skušaj sam ponoviti. Tako boš ugotovil, kaj že znaš in česa ne razumeš. Ponovno preberi samo tisto mesto, ki pa visi razumel ali si ga nisi še zapomnil. Nato ponovi še snov v celoti. Ce je snou obsežna, jo razdeli na več delov in ponavljaj vsakega na opisan način. Na koncu, ko posamezne dele že znaš, preglej še enkrat celo snov. Med ponavljanji pa morajo biti časovni presledki, mora preteči nekaj časa. Mnogo bolje je, da ponavljaš neko snov v petih dneh. vsak dan enkrat, kakor pa v enem dnevu petkrat. Tudi zato mora biti ponavljanje tvoje vsakdanje opravilo. Pri ponavljanju naj te tvoji starši ne motijo, naj takrat odklopijo radio, naj ne govorijo glasno in naj obiske odvedejo v drugo sobo. Ti pa sobo pred učenjem pre zrači in uči se takrat, ko te drugi opravki še niso utrudili. Ce se boš tako učil, ti je zajamčen uspeh. Torej le pridno na delo, da ne bo ves trud zaman. D. K. navsezadnje spravil opereto na oder. Predstavo je vodil z zanesljivostjo rutiniranega dirigenta, njegov orkester je pel, zbor je zvenel. To pa je bilo — po muzikalni plati — za izvedbo kar dovolj. Tudi režiser Adrijan Rustja je skušal uveljaviti nekaj starega in razgibanega operetnega duha, a mu je to v danih improviziranih scenskih pogojih komaj uspevalo. Igralci so se zdeli precej ravnodušne figure na šahovnici o-peretnega odra, na šahovnici, kjer sta si soigralca pravočasno požrla vse kmete in igrata le še s plemenitniki in konji. Jože Cesar, scenograf: moj bog, kaj pa naj stori drugega, kot da z belo obarvano žico sili gledalca k spodbujanju lastne fantazije. Dva ali tri posplošene madžarske plese je z mladimi člani baletne šole postavila koreografinja Nada Knžman-čič. Mislim, da je korepetitor Aleksander Vodopivec uspešno opravil svoje sizifsko delo. Izvajalci po vrstnem redu, k- ga navaja gledališki list: knez Leopold Maria, figura gipsoidnega starca z revmatičnimi aristokratskimi nasledki — dober Stane Raztresen. Prav tako njegova žena Anhilta — Leli Nakrstova. Njun sin Edtvin Ronald — Jožko Lukeš, ki je zadovoljil z igro, nadvse pa presenetil kot pevec s precej zajetnim, prijetno obarvanim baritonom. Doslej skrite ženske paralele je nakazala Miranda Caharija v vlogi kontese Stasi: ognjevitost, neobrzdan temperament, velik smisel za operetni meti er in ples pa dražljivo petje mimo konvencionalnih manir. Skratka: malo dobrega vetrčka, šarmantne spogledljivosti, če ne o-menim tudi siceršnjih vizuel-nih kvalitet. Prav tako je bil v vsakem pogledu uspešen Stane Starešinič v vlogi grofa Bonija: odkril je novo dimenzijo burleskno-revijske prilagodljivosti in elegance, zlasti pa je zadovoljil kot pevec. Protagonistka Silva Varescu, «kraljica nočnih zabavišč» (takrat so imeli ljudje o teh rečeh še drugačne pojme): zelo dobra subreta Nerina Pelicon s pojočim, odprtim sopranom in potrebnim šarmom za obvladanje ta operetne heterogenosti. Danilo Turk: zajetna figura sicer statičnega generala. Primeren: poročnik Ronsdorf Julija Guština. Odličen v izmišljanju originalnih gagov (kot po navadi) Fery pl. Ke-rekes Silvija Kobala. Tokrat velja to tudi za tolstega Mi-kšo, ki ga je postavil Edvard Martinuzzi. Posebej je pa vredno omeniti čudovitega cigana z odlično violinsko i-gro: Silvan Križmančič. Sodelovali so še: Justo Košuta, Zlata Rodoškova, Josip Fišer, Slavica Bandi, Alojz Milič, Fabio Pečar, Franko Drašič, Florijan Drašček, Nino Bandi, Rinaldo Vremec, Elvi Miklavec, Marta Verk, Tatjana Sosič, Alenka Križnič, Ina Piščanc, Dragica Jerina in Edvin Guštin. Sumljive zaključne klepetavosti... Ce zdaj še enkrat premislimo: postavitev operete iz amaterskih pobud, a s profesionalnimi sodelavci, ki — razen Peliconove — niso poklicni pevci, terja pač več kot povprečno navdušenje. Rekli smo že: veliko vztrajnosti, dobre volje, kup nevšečnosti, ki jih je bilo treba sprotno ubijati. Zato ponavljam, da je dvojna zasluga Oskarja Kjudra za vse, kar smo videli in slišali dobrega ob .tej uprizoritvi. In če dodamo, da so bili vsi «zelo pridni» (kako smešna ugotovitev za delo, ki je marsikomu razjedalo živčni sistem), je to dvakrat premalo. In je tudi preskromno, če dostavimo, da zaslužijo pohvalo. Kdor ve. kaj pomeni opereta (seveda vedo, a enostransko!) in kaj pomeni, da morajo ljudje peti, plesati, igrati, pa tega še nikoli niso ptav zares početi, ta lahko objektivno oceni vrednost te tržaške postavitve. Tu je žlahtnost nekega dela. ki ga je treba vrednotiti. In ga vrednotimo: ne s papagajskimi superlativ i, ampak z i* skrenim priznanjem, da je bila uspešna uprizoritev vredno plačilo za trud, vložen vanjo. MiLi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiniiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaminiii,) OVEN (od 2:1. 3 do 20. 4.) Znašli se boste v poslovnih težavah. Pot, ki Jo boste ubrali, bo narekoval razum In ne srce. Cdlična moralna forma. BIK (od 21. 4. do 20 5.) Nemudoma se bo treba prilagoditi pogojem dneva. Stari spomini vas utegnejo mučiti. Velika vitalnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Iskrenost bo potrebna v odnosih s kolegi Srečne ure z osebo, ki jo ljubite V družinskem krogu bo potrebna avtoriteta. RAK tod 23. 6. do 22. 7.) Posel, ki sedaj životari, bo s časom postal donosen. Več uvii- Sl! devnosti do mlajših. Zdravje zadovoljivo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Napeti bo treba vse sile za uspeh nekega dela. Več zaupanja v bodočnost in manj žalovanja za preteklostjo. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Bodite previdni: vaše zadržanje bi utegnilo povzročiti ljubosumnost. Sreča bo naklonjena nekemu vašemu načrtu, TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaše ideje se bodo uveljavile: vztrajajte na začetku poti. Večerni načrti za konec tedna. Prehodna živčna razdraženost. ŠKORPIJON (od 24 10 do 22. 11.) Preprečite kritike na vaš račun. Nasprotovanje načrtom ljubljen« osebe utegne privesti do dolgotrajnejšega spora. STRELEC (od 24. 11. do 20. 12.) Utrditi bo treba obstoječo poslovno zvezo. Več zanimanja, za probleme okolice in manj e-goizma. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Vaša vkga v delovnem o-kolju bo pomirjevalna. Organizacija nekega potovanja utegne bit; vzrok za manjšo diskusijo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) VaSi argumenti so dovolj močni za uspešno borbo s konkurenti. Ne predajajte se pretiranemu pe. simizmu Nekdo vas iskreno ljubi. RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Zamenjati bo treba sodelavca. Prišel je trenutek za izpolnitev obljube sentimentalnega značaja Zdravje odlično. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — i>. junija ffforlško-beneški dnevnik Napravite pravočasno svojo prijavo Obmejni promet v Beneški Sloveniji Prosta izbira zdravnikov INAM Na bioidh je biio v maju T v.v ni i ■ . n ■ ■ 11.961 prehodov s prepustnicami v Trzicu, Doberdobu m Ronkah---------------------------------- V okviru proste izbire zdravnikov za zavarovance bolniške blagajne, ki stopi v veljavo s prihodnjim prvim julijem tudi na Goriškem, imajo zavarovanci s področja Tržič, pod katero spadajo tudi Jamlje, možnost izbire med 15 zdravniki iz Tržiča za splošne bolezni in med 2 zdravnikoma za otroke do šestih let. Imena in naslov teh zdravnikov so objavljeni v posebnem seznamu bolniške blagajne. Na tem področju se vrši prijava izbire v Tržiču, Oratorio «San Michele* v Ul. Aliieri 2, od 7. do 21. julija, in sicer vsak dan od 8. do 13. in od zdravnika tudi v primeru, če 15.30 do 20. ure, razen ob četrtkih, ko velja urnik od 8. do 13. in od 15. do 17., ob sobotah od 8, do 16. in ob ne- deljah od 8. do 13. ure. Za zavarovance s področja Ronke, pod katero spadajo tudi Doberdob in Poljane, pa so na izbiro štirje zdravniki ^z Ronk. Prijava izbire zdrav- !ika se vrši v ambulatoriju MAM v Ronkah, Ul. Duca 'Aosta, v času do 11. junija sak dan od 8. do 13. in od 15.30 do 20. ure. Opozarjamo vse prizadete, da morajo prijaviti izbiro iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniin Ponovno priznanje našim šolam Še dve slovenski učenki nagrajeni za svoje naloge Včeraj smo v našem listu pisali o dijakinji III. razreda slovenskega liceja, Mariji Els-bacher iz Žabnic, ki je dobila obvestilo, da bo prejela nagrado za svojo nalogo o o-brambi dreves. Poleg nje pa sta bili nagrajeni še dve slovenski dijakinji. Ustanova «Latte e i suoi derivati«, ki ima namen pospeševati potrošnjo mlečnih izdelkov po vsej Italiji, je letos organizirala med učenci osnovnih šol tudi na Goriškem tri natečaje v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki. Natečaja so se med drugimi udeležile tudi učenke slovenske osnovne šole v Ul. Randac-cio. Prvo nagrado v tem natečaju je dobila prav učenka 5. razreda te šole, Marta Bregant in njena razrednica, učiteljica Angela Cotič je bila povabljena v Rim, kjer se je prejšnji teden udeležila »dneva mleka in mlečnih izdelkov*. Komisija, ki je nalogo Bre-gantove ocenila, se je o njej izrekla zelo pohvalno, obenem pa je kot posebno nagrado poslala za ves 5. razred osnovne šole v Ul. Randaccio še pet •iiiiimiiiiimiMiiiiiiiimiiiimiHiiiiiiiiiiHiiiii OD VČERAJ DO DANES I N O J v GORICI CORSO. 16.30: »Blazna leta*, dokumentar filmov od 1919. do 1929. leta. VERDI. 16.30: «V dveh je ie- kaj drugega*, B. Crosby. Ci-nemascope, ameriški barvni film. V1TTORIA. 17.15: «Pollyanno-va skrivnost*, J. Wyman in R. Egan. Ameriški film v barvah. Programu sledi barvna slikanica »Paperino in vodne smuči*. CENTRALE. 17.30: «Crne suknje in rožnate nogavice*, A. Newiey in A. Aubrey. Cine-mascope, ameriški film. Mladim pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. Danes zaprto. — «»— DEZLRNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna So-ranzo, Korzo Verdi št. 57, telefon 28-79. _—#»—— TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,8 stopinje ob 16. uri in najnižjo 14,6 stopinje ob 0.15 uri; vlage je bilo 85 odstotkov. škatel mlečne čokolade, bonbonov, sira in raznih drugih mlečnih izdelkov. Seveda je bil ta dar zelo dobrodošel vsem učenkam, ki so se s prejetimi dobrotami dobro posladkale. Kot tretjo učenko slovenskih šol, ki je bila nagrajena, pa naj omenimo še dijakinjo III. razreda slovenskega licejo, Marijo Ceščut iz Sovodenj, ki je bila izbrana, da se je lahko edina iz go-riške pokrajine brezplačno u-deležila štiridnevnega tečaja o fiziki, ki je bil prejšnji mesec v Milanu. Tudi ta dva primera nam potrjujeta dobro pripravo u-čencev v slovenskih šolah, ki se čestokrat uveljavijo pri javnih natečajih, kjer ni kakšnih rasnih, jezikovnih ali drugih diskriminacij. Natečaj za pokrajinskega tehnika Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj z diplomo in izpiti za mesto laboratorijskega tehnika v mikro-grafsko-zdravniškem oddelku pokrajinskega higienskega laboratorija v Gorici. Za udeležbo pri natečaju je potrebna diploma višje srednje šole in starost od 18 do 32 let. Prošnjo z vsemi predpisanimi prilogami je treba poslati na pokrajinsko tajništvo najkasneje do 12. ure dne 31. julija. Tam lahko dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Odložene sodne razprave Zaradi bolezni sodnika so bile odložene pri okrajnem sodišču v Gorici vse razprave, ki so bile na dnevnem redu za včerajšnje zasedanje. Na vrsto bodo prišle torej prihodnji teden, po vsej verjetnosti v četrtek. «»------- Z zidarskega odra je padel Včeraj okrog 9.15 dopoldne so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 39-letnega Antonia Benvenutija iz Lu-ciniga pri Trevisu. Benvenuti je namreč padel v tovarni parketov na Tržaški cesti št. 82 v Gorici, kjer je bil zaposlen na 4 metre visokem zidarskem odru. Iz neznanih vzrokov je izgubil ravnotežje in treščil na tla. Zdravniki so mu ugotovili le manjše poškodbe, zaradi katerih bo okreval v treh dneh. Zato so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. želijo obdržati tistega zdravnika, ki ga imajo sedaj pri INAM. __________„---- Roditeljski sestanek v Dijaškem domu V nedeljo 11 t. m. ob 15. uri bo v Dijaškem domu na Solkanski cesti roditeljski sestanek za starše gojencev tega zavoda. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, na katerem se bodo lahko starši in vzgojitelji pogovorili o raznih vzgojnih in drugih problemih, ki se tičejo naših o-frok, vabi. uprava zavoda vse prizadete k čim večji udeležbi. Goriški srednješolci vabijo starše in prijatelje na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV ki bo v nedeljo 11. junija ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio Na sporedu so pevske točke in pravljična igra JANKO IN METKA Nastopajo dijaki nižje srednje in strokovne šole. Vstop je prost; pobirali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake. Čeprav tudi na področju ljanov; most pri Miščeku 775 Beneške Slovenije hodi vedno več ljudi preko meje s potnimi listi, ki jim omogočajo kroženje po širšem področju, pa moramo ugotoviti, da je t"udi obmejni promet s propustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji v porastu. To bo deloma tudi v zvezi z nastopom letne dobe, ki omogoča zlasti gibanje v turistične namene in druge izlete. Tako so na področju Beneške Slovenije zabeležili na sedmih obmejnih prehodih v preteklem maju 11.961 prehodov v obeh smereh s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji. Na posameznih prehodih je bil promet naslednji: Mednarodni mejni prehod pri Stupici: s propustnicami je prešlo mejo 1343 italijanskih in 5573 jugoslovanskih državljanov, z dvolastniškimi dovoljenji pa 16 italijanskih in 26 jugoslovanskih državljanov; skupaj torej 6958 prehodov, ali nekaj več kot polovica. Pri Učeji je prešlo mejo v obeh smereh 569 ljudi, od tega 239 italijanskih in 330 jugoslovanskih državljanov; Most Vittorio 938 ljudi, od tega 63 italijanskih in 875 jugoslovanskih državljanov; Robedišče 1131 prehodov, od tega 64 italijanskih in 1067 jugoslovanskih državljanov; Ce-pletišče 673 prehodov, od tega 148 italijanskih in 525 jugoslovanskih državljanov; Solarji pri Dreki 662 prehodov, od tega 172 italijanskih in 490 jugoslovanskih državljanov; most Klinac 255 prehodov, od tega 43 italijanskih prehodov, od tega 430 italijanskih in 345 jugoslovanskih državljenov. Razstava psov v občinskem parku Poseben odbor je že na delu, da bo tudi letos organiziral v Gorici četrto mednarodno razstavo psov, ki bo v parku goriškega županstva v nedeljo 18. junija. Za razstavo se zanimajo večja evropska podjetja, ki se bavijo z rejo psov žlahtnih pasem in tako se predvideva, da se bodo udeležili te razstave psi iz Holandske, Nemčije, Avstrije in tudi iz Jugoslavije. Nekaj primerkov bo prišlo tudi iz Anglije, poleg velikega števila domačih italijanskih zastopnikov. Da bi razstavo še bolj poživili in ji zagotovili večji obisk in zanimanje zlasti pri ženskem občinstvu, nameravajo vključiti v prireditev tudi modno revijo z modeli najboljših italijanskih modnih hiš. Ta revija naj bi se vršila v prvih popoldanskih urah, ko se bodo na razstavi pripravljali za ocenitev in nagraditev najboljših razstavljenih psov. Čila j le in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK in 212 jugoslovanskih držav-Karavana kolesarjev je šla včeraj čez Gorico Zlato medalje mesta Gorice je dobil Francoz Stolker Ogromna množica ljudi je pripravila tekmovalcem več km dolg špalir Ogromno množica Goričanov co pa so prišli okoli 13. ure. 2e je včeraj opoldne pričakala u-1 pred vhodom v mesto se je od deležence kolesarske dirke po glavnine ločila skupina sedmih Italiji, ki so vozili tudi po go- kolesarjev, ki je imela nekaj riški pokrajini. Nekaj po 12. stotin metrov prednosti. Od te uri so peljali čez Dol, v Gori- skupine, ki so jo tvorili Assi- relli, Junkermann, Stablinski, Cloarec, Contemo in Schroe-ders se je ločil Francoz Mies Stolker (številka 4), ki je z naskokom 30 sekund pred svojo skupino prvi zavozil čez leteči cilj pred parkom Rimem-branza na Korzu Italia in si tako osvoji) zlato medaljo in pokal. Glavnina je v dolgi koloni pripeljala skozi cilj 1’10” za Stolkerjem. Preden je karavana prispela v Gorico, je predstavnik «Gaz-zette dello šport* Bergomasco prejel iz rok podžupana dr. Poterzia zlato medaljo in pokal, ki ju je občinska uprava namenila kolesarju, ki bo prvi pripeljal na cilj. Bergomasco se je zahvalil za darilo, ki so ga izročili Stolkerju na koncu etape v Vittoriu Venetu, ob- t Francoz Mies Stolker Je prvi privozil na cilj pred parkom Rimembranza in si tako priboril zlato medaljo mesta Gorice in pokal enem pa je podaril dr. Poter-ziu diplomo in se mu osebno zahvelil za dobro organizacijo. Kolesarji so se pripeljali v Gorico po Tržaški cesti, kjer so na križišču pred bencinsko črpalko zavili proti severu v Ui. Duca d’Aosta. Najbolj gost špalir so meščani pripravili kolesarjem od križišča Ul. Duca d’Aosta, vzdolž Ul. 24. maggio, na križišču pred Garibaldijevo kavarno in vzdolž Korza. Ker je bila zelo primerna ura, je bilo na pločnikih skoraj vse «kar hodi ino gre*. Po ostalih ulicah Gorice skoraj ni bilo žive duše. Ob prihodu jih je občinstvo toplo pozdravljalo. Marsikje je bilo videti tudi napise tega ali onega kolesarja, ki si je pridobil simpatije tudi med goriškimi športniki, zlasti med mladino. Pred karavano je vozilo več desetin reklamnih avtomobilov, k) so metali letake in preko zvočnikov opozarjali na svoje izdelke. 1} Včeraj 18. etapa kolesarske dirke po Italiji , Med Trstom in Vittoriom Venetom razen zmage Giustija nič zanimivega Danes prva gorska etapa Vittorio Veneto-Trident - Spremenjeno 20. etapa: start bo v Tridentu, cilj pa v Borniu Pambianco je bil vesel in razigran. Vzroki niso manjkali: predvsem ima na sebi znak najboljšega — roza majico in vrhu tega ne bo treba preko preveč strmega prelaza Gavio iiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiimimiiiiiiiiimiimiiiiiiuiiiiimiiiimiioiiiiimimtiimiiiimmmHim Evropsko boksarsko prvenstvo v Beogradu Po včerajšnjem počitku odločilne borbe za naslov Danes polfinalna, jutri pa finalna srečanja BEOGRAD, 8. — Izbira najboljših boksarjev Evrope je končana. Od 146 tekmovalcev iz raznih držav, se je v polfinalne borbe uvrstilo 40 boksarjev. Med najboljšimi jih je 8 iz Sovjetske zveze, 5 Poljakov, 4 Italijani, Romuni, vzh. Nemci, 3 Jugoslovani in Angleži, 2 Francoza, Švicarja, Škota in po 1 Avstrijec, Madžar ir. zahodni Nemec. Zanimivo je, da od 8 članov češkoslovaške in bolgarske ekipe niti eden ni dosegel polfinala. Sinočnji program se je končal v napeti borbi nasprotnikov težke kategorije, med katerimi je posebno zadovoljila občinstvo napeta borba med vzhodnim Nemcem Guenther-jem in Angležem Wolkerjem. To je bila devetminutna borba neprekinjenih napadov in u-darcev. Zmaga je po sklepu sodnikov pripadla vzhodnemu Nemcu Guentherju, čeprav je bil po mnenju občinstva stvaren zmagovalec Anglež, ki je skoro za glavo višjega Nemca v prvi rundi skoraj knockou-tiral. Italijan Penna, ki je premagal Cehoslovaka Nemca in Rus Abramov, ki je knockou-tiral Madžara Saboa, sta se pokazala kot izvrstna borca. Borba med Poljakom Vugnjevi-vičem in Avstrijcem Svaritze-kom, ki sta se oba tako izčrpala, da sta v zadnji rundi samo mahala z rokami namesto, da bi udarila, se je končala z zmago Poljaka. Danes je bi) prost dan, jutri se bodo nadaljevale polfinalne, v soboto pa finalne borbe. o« »» w ■ w ; 60 jo ; » m «o«o » ;«» «• >: «: «> > w j* •*? n«, procjeestivi «• Ko iu n. sfu m. *>.r m. m. «.s m.t **.• »st »«• nl' Profil današnje etape z vzponi na prehoda Falzarego in Pordoi [tole- NOGOMET HHIIIIIIIIMIIIIIIIIHHIIIIIIIHIIIIIIHPIIIIIIIIIMinMimHllimillllllHIIIIIIIIIHIIIiHHHIUIIimimil V nedeljo na igrišču v Štandrežu Juventina • Osoppo Zaključno tekmovanje prvakov za nogometno prvenstvo druge deželne kategorije se bliža svojemu koncu, pa še vedno je odprto vprašanje, kdo bo prvi in kdo drugi. Odgovor na to vprašanje se pričakuje od nedeljske tekme med domačo Juventino in ekipo Osoppo, ki je doslej nabrala največ točk. Tekma bo na igrišču v štandrežu in vlada zanjo veliko zanimanje med domačimi navijači, ki bodo prav gotovo v velikem številu prišli spodbujat svoje moštvo. Ce bo Juventina v tej tekmi zmagala, bo prav gotovo napredovala. V takem primeru se bodo borile ostale tri ekipe, Panzano, Zop-pola in Gonars med seboj za tretje mesto. MILAN, 8. — Novi trener Milana Nereo Rocco je danes proučil spored turneje milanske enajstorice po Sovjetski zvezi. Milančani bodo odpoto- vali iz Pariza po srečanju z Nimesom za »alpski pokal* 19. t. m. in bodo prispeli v Moskvo še istega dne. # * * MILAN, 8. — Prireditveni odbor nogometnega turnirja «Mitropa cup* je dovolil odložitev srečanja prvega kola tretje skupine Udinese-Klad-no, ki bi moralo biti 18. t. m. na sredo 21. Srečanje bo na igrišču Moretti v Vidmu. * * * STOCKHOLM, 8. — Kurt Andersson, ki bo verjetno v prihodnji sezoni igral za U-dinese, je bil med včerajšnjim derbyjem med AIK in H‘amanby najboljši mož na i-gnišču. Andersson, ki igra za AIK, je dosegel dva gola in je s tem največ pripomogel k zmagi lastnega moštva s 3-1, «»------- Za ponovitev tekme z Juventusom Zavrnjena pritožba vodstva Interja RIM, 8. — Prizivno razsodišče profesionalnega odseka italijanske nogometne zveze ,je danes z nujnim postopkom proučilo priziv Interja proti odločitvi, da se tekma med milanskim moštvom in Juventusom ponovi. Razsodišče je In-terjevo pritožbo zavrnilo. VITTORIO VENETO, 8. — Današnja etapa, ki 3elctl;no sarje pripeljala iz Trsta v Vittorio Veneto in prakrš„ih pod vznožje gorskih velikanov, je bila brez vsa posledic za lestvico. 2e takoj po startu iz Trsta, ki ga je dal župan dr. Fran-zil, je prav Von Looy sprožil prvi napad. Njegov namen je bil jasen. Hotel je namreč pripraviti pot njegovim klubskim tovarišem, ki so takoj skupno s tovariši Anquetila zavzeli prva mesta v pisani karavani in se začeli vzpenjati proti Opčinam. Petim beguncem, med katerimi pa ni bilo Van Loova, ki je raje ostal z glavnino, sta se pridružila še Balmamiom m Con-terno. Ob koncu vzpona na Opčine je prva skupina privozila 35” pred glavno skupino, kjer je bil Pambianco s svojo roza majico na prvem mestu. Na ravninskem delu proge so nekateri poskusili z begom, toda glavnina jim ni dovolila in je vse prisilila, da so skupno vozili po Dolu do Gorice, kjer si je Stoiker zagotovil prvo letečo nagrado dneva. Glavnina je privozila kmalu za njim in je pri Ločniku dohitela begunce, šele pri Štivanu ob Nadiži je prišlo do ostre borbe za cilino nagrado med Pobletom in Van Looyem. Sprint se je izplačal, saj je bilo zmagovalcu na razpolago 100.000 lir. Spanec je bil hitrejši in njegova denarnica je tako ponovno obogatela. Po tem sprintu je enajst kolesarjev, posebno zaradi zaprtega železniškega prehoda, zbežalo in si je nabralo 200 m naskoka. V Vidmu se je ta prednost še povečala, tako da so imeli pri Casarsi že preko 4’ naskoka. Vožnja bežečih je hitra in tudi mirna, ker se glavnina za njih ni zmenila. To je popolnoma razumljivo, saj je imel najboljši med njimi Ber-tran v lestvici nič manj kot 45 minut zamude do roza majice, medtem ko so bili ostali še nižje v lestvici. Tik pred ciljem je udeležence Gira zajelo neurje, ki je preplašilo gledalce. Begunci so pognali še hitreje in med njimi je bil najhitrejši Giusti, ki si je zagotovil zma- Točno opoldne je župan dal znak za start iz Trsta. Kolesarji so pritisnili na pedale in se podali na pot proti Vittoriu Venetu. Etapa je bila precej monotona, kar je popolnoma razumljivo. Naporni del Gira šele pride go. Skupina je Pr_ivo|ilf^ioUt veda mokra do koze, kasneje. e(a. Jutri bo 249 km ^°^p0rd0' pa s Falzaregom in jjjie-itm Gorski vozači bo kaje :i:i i. se n* si se- li tako priliko, da se ^ jo, pa čeprav ta etapa 0me- ..................F no- bo- JU, pa Kcpiav - ni smela biti odločilnega^ na. Najhujši napor čaka ko lesarje pojutrišnjem do morali preko Stel ziner, Zaradi vremenskih ^tiki niso dovolile, da o gavie> li cesto preko prela?a,Dreiae' morali prireditelji SP niti progo. Kolesarji bodo cilj ce, startali v Trident , jr ne bo v Resii kot je %, *. mamicn’ 22. Couvreur, *'j-,ll>' Fontona, 15. Poblet, ‘(LrrKkjj, to, 17. Ernzer. 18. Coijl j Taccone, 20. BattistmL *3 ju iiiamiou, ui«"---,-« i--,! co, 24. Mazzacurati, ‘ • jjo, ‘ rini, 26. Conti, 27. P'z.„0»fe Stolker, 29. Moresi, J«-31. Sabbadm itd. , «» ' Dirka po Sloveniji in . Avstrijec Miiller PrV ^ v lestvici pred Žir°vl,olets- BOVEC, 8. — V PrV1 jfe fZ pi druge etape kolesa ke po Sloveniji in . VeS ,il Reka-Bovec je zmaga* rCv0 Petrovič, ki je Prr°?°fern c*,j. v 3 urah 48'05”. V ist.c Avs'f:. p sta prišla na cilj (ui‘,vaa jec Mueller in JugosD> , t rovnik. V drugi PolnflVet L progi Nova Gorica;" v c> : zmagala ekipa Dunaja 5tv , 1 ura 56’25”, V sploS»I pr' vodi Avstrijec Muelf ^ Jugoslovanom 2irovni m To je bila dokaj drzma misel, Janez žnebljev z Orehka nikakor ni hotel verjeti nekaj takega, toda ko so njega obirali... «Takrat pod Gabrkom, če se še kdo spomni, mi je eden rekel, naj pozdravim straž-mojstra. Nemara iz norčavosti, ker so vedno nekoliko pripiti. Dva sta stala pri volih, dva sta me držala za roke, in ti so bili mutci. Oni pa, ki je plenil, pravi; Imaš otroke? Da, prikimam, zakaj govoriti se mu res ni dalo. Koliko, to je hotel vedeti. Z roko nisem mogel pokazati, zato sem požrl slino in se odhrkal. Tri, pravim. In ta zlomek je šel in mi vrnil tri krone. Potem me je vprašal po ženi. Ali je zdrava, je vprašal. Ne, pravim, žena mi je umrla. Bomo dali za maše, je rekel in tako sem si odjedel dobršen goldinar.* Križmanova ura vzdihuje nad zapravljenim časom, toda vozniki ne morejo iz hiše, preden ne pove vsak svoje zgodbe. Poleg tega ima Križman vedno istrsko vino, vedno zdravo vino v zdravi posodi. Na ta način se zamujajo, vozniki... Cesta se je shladila. Obakraj nje se izgubljajo v temi pašniki in njive in griči. Iz takšne pokrajine hlapi vonjava poletne noči in opaja ves tisti kričavi drobiž bipalkarjev, ki se skriva v travi. Cvrčanje valovi mehko ta božajoče... Mar niso lepe te poletne noči! Pod kolesi škriplje pesek, tu in tam cvenkne volovska podkev ob kamen. Voznik se pozibava na vozu, kakor da ima trup iz testa in v glavi nihajočo težo. Toda ujec Primož je vsekakor posebnež. Kaj deš, fant? Nič, kaj naj bi rekel... Prava sreča, tak sorodnik! V začetku je bilo šest sto kron ta iz teh je zrasla nova hiša. Seveda, marsikaj ji še manjka tej hiši, ali sedaj živijo v njej kakor se spodobi ljudem. Okna so okna in ne hramske line in dim ne uhaja več skozi vrata; največ pa je vredna streha, lična in vama pred ognjem. Testeni mož se ohlapno maje, glava se pozibava s preslegastim klobukom vred. In ker je polna misli in ugibanj, se človek niti ne ove, kod vozi; na levi je slivarska cerkev in takoj potem bo vas. Cerkev ždi nemo in spokojno v mračini, le zvonik se je potegnil iz teme pod zvezde. Pod lesenimi in železnimi križi počivajo kmetje iz duhovnije, sami pokojniki, ki jim ni do nočnih sprehodov, zato je popolnoma odveč kamniti zid okoli pokopališča. Bog in svetniki pa čeme v svojem tihem hramu, zatopljeni v verske skrivnosti. Potemtakem bi šel voznik lahko brezskrbno mimo posvečenega kraja, nič bi ga ne moglo motiti v njegovem razmišljanju. Ali vnanji občutek, da se je nekaj zganilo, da je nekaj živega v bližini, mu obme oči v ono smer. In tam je bilo kaj videti! Noč ni kdo ve kako svetla. Mesec se topi, tolikšen je kakor zbrušena koserica, toda sence, ki hiti sem od pokopališkega zidu, vendarle ni mogoče prezreti. Poleg tega se privid bliža, naravnost proti vozu se nese — in kako naglo! Moža iz testa ni več. Udje so mu oleseneli, telo pa se je napelo v togi nepremičnosti kakor leden okmik. Voznik bi se moral prekrižati, moral bi zmoliti zarek, da bi pomagal sebi in nesrečni duši, toda glasu ni iz ust. Zataknil se je nekje v grlu ta sedaj mu pači obraz. Iz kurje polti na temenu štrcajo lasje m silijo v klobuk — to potemtakem niso nikake pravljice. Ko priplava strah na nekaj korakov, ga voznik spozna. To je pač Vrvarjeva Karlina, zlomek jo nesi, prav ona — in lasje se poležejo, led se otaja v telesu. Karlina, bog ti daj pamet! Ona pa nič, gre mimo voza, čez pot na slivarske vrtove in tam izgine. Vola parkljata naprej, njima ni mar strahov. Vol se vica na tem svetu in se nikdar ne vrača. Enakomerno parkljata naprej in prav tako enakomerno se zibljeta prijazni rogati glavi — zdaj sem, zdaj tja... Voznik korači vštric z Liscem. Oklepa se dlakastega vratu, taplja ga prijateljsko ta nekajkrat strese Ali ali se ramena. Junijska noč je. Kakopak, toda človek se zasedi ta tako ga obide hlad. Da, da... X. Sem od Gabrka kopitlja rjava kobila. Ce ni to De-jakova mrha... Kajpak, Dejak se je bil odločil, da si sam ogleda zaloge ledu v ločanskih ledenicah, on se nikakor ni hotel zanesti na dopovedovanja voznikov. Poleg tega je imel še drugačne opravke. Vozataji, pravi, to so vam prevejanci. Potem iztegne roko, razkreči prste in dokazuje. Smo se ali ne tako domenili? To mi povejte! kdo pravi, da se nismo? Ne, nihče ne reče tega. Potemtakem se držimo dogovora, tako se ga! Ali Ločanci vedo, kaj je riba? To ni bedro mastenica, ki ti visi tam nad ognjiščem. Riba usmradi. In vsega hkrati tudi ne moreš prodati. Danes je lov, dober lov, jutri ga ni, torej je treba skrbeti za zaloge. Za spravo v hlajenih hramih. Ti pa bodo zdaj zdaj prazni. In pivovarna, o tej tudi še nismo govorili. Dejak si otipava čelo in vzdihuje. Ha, kam gredo moji denarji, pravi, ta se še dalje prereka z Ločanci. Ločanci? Nikjer ni videti nobenega, le rjava kobila kopitlja trudno po razgreti cesti. Le kam gredo moji denarji, ponavlja zgubljeno. Potem se obrne, ker se je vštric s kočijico pojavil človek, toda kakšen! živa grmada, bi rekel, opaljena od sonca, poraščena s posušeno travo; nekakšen medved, stlačen v preslegasti hlačnici in v ostanek srajce, umazane in razklane tja do popka. Kakšna prsa, mila mati, kakor ledine! Tolovaj, potemtakem! Seveda, prav tako čubasto gleda izpod rumenih obrvi. Toda to je pogled pretečega otroka, kdo bi se ga bal! Dejak pristavi kobilo. «Kdo si?* ki 5« «Jakob. » «Jakob? Ali tisti iz svetega pisma?* «Ne. Z Brezovega brda.* Jakob govori momljaje, tako kakor otrok, ogiblje hrapavih črk. «In kaj nosiš v torbi?* «Kruh,* pravi Jakob. Tako, taito! Rekel bi mu, naj prisede, Toda po njem se pase mrčes, vrag vedi, koliko «Nek,» pravi Dejak, «ne grem tja.* . . d® Nihče ga ni vprašal po tem, a on reče tak0' se otresel potepa. Nato udari z vajeti. Hi-got- & Tako nadaljujeta pot. Dejaku se potresava trebušasto obilje n®fLje j račenimi stegni, vrhu povešenih ramen se b*#J* lika glava. Vročina je bila huda in prepira 2 ^ & nikakor ni bilo moč obnoviti. Misli in pogl^ aHl, ,*■ uhajali k čudnemu kristjanu. Cesto bo he. Seveda, Jakob je obdelaval pot z medvedJ pali, dvigal je prah, več prahu nego stara, rai kočij ica. , Je $ Nikakih skrbi nima, tako si misli Dejak. naspi, njegovih misli ne more biti več kakor 2 no žlico. Hudoben tudi ni videti... $vOl «Na,» reče spotoma, »vzemi!* Potem naj S pot. Jaz moram tod, proti Slivju. .. »Vzemi, če rečem.* o& ii V zabuhli roki se sveti kovanec. Zapeljiv^^o^, škrlica izziva pohlep s svojim leskom, toda zdravi čuti ne morejo zaupati nezanesljivost ^1»^, vajoče zavesti. Ošine tisto reč s svojim P°r g. pogledom — slepilo je bržčas, kakor sonce, ai ^ ge' Žareč ogorek nemara... Iztegnjena roka je nja, preteče zlo, kakor palica. Jakob odkima. ., »Peče.* tie* (Nadaljevanje