Z3Z. števili.
V Ljubljani, v četrtek, 9. ohtobra 1913
XLV1. leto.
.Slovenski Narod" velja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:
zelo leto .......  K 24—
SI leta . 12-— trt leta....... 6-
sa mesec   • . 2-—
v upravniStvu preje man: celo leto.   .  •  • m   .   •   K 22-—
pol leta........II*-
četrt leta •.......5'50
na mesec   •••«••   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlsiroi Knaflora ulica it. 5 (v pritličja levo,) telefon št 94.
Izhaja Tsak dan zvečer Izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: pet ero s topna petlt vrsta za enkrat po 56 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d,
to je administrativne stvarL
—— Posamezna številka veiia 10 clnarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se nt ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod4 velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 2S-—
pol leta .«•••••  • 13 —
četrt leta   «•••••   , 6*50
......2-30
na mesec
za Nemčijo:
celo leto ... .   .  K 30«-
za Ameriko ln vse druge dežele! celo leto.......K 85.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nlloa it 9, telefon 4t 85.
—a
Pittroich in slov. sodniki.
(Iz sodnih krogov.)
Nekateri listi so izrazili dvome a resničnosti pogovora, ki ga je imel poslanec dr. Verstovšek z višjesod-nim predsednikom Pittreichom; dvomi so za objektivnega človeka precej umljivi, ker kaj tako gorostasne-ga še noben predsednik nadsodišča ni govoril.
Mi pa, ki zasledujemo dejanja in nehanje tega famoznega predsednika, se temu nikakor ne čudimo več.
Nasproti dr. Verstovšku, kateri ga je interpeliral zaradi zapostavljanja slovenskih sodnih uradnikov, se je izvolil izraziti, da slovenskih sodnikov na boljša mesta sploh ne da in jih tudi ne bo dal, ker nimajo nobenega širšega obzorja, svoje delo mehanično opravljajo, ne da bi še skrbeli za daljšo samoizobrazbo, ker bero le »Slovenski Narod« in še kak poljuden časopis — »Slovenca« pa niti ne čitajo.
2e sam poslednji stavek karak-terizuje dovolj infernalno taktiko tega predsednika.
Glede na to, da kakega Pittrei-cha sploh niti najmanje ne briga, kaj kdo čita, se more navedena opazka o časopisih edinole smatrati kot vaba, s katero si je skušal pridobiti poslanca ljudske stranke za pritrditev njegovemu mnenju o nesposobnosti slovenskih sodnikov ali da ga vsaj s to vabo zadržuje pred kakimi koraki vprid teh »liberalnih« slovenskih sodnikov.
Če se pa mora kak predsednik nadsodišča poslužiti takih denuncijantskih sredstev, da prepriča poslanca o manjvrednosti — svojih sodnikov, tedaj je očitno, da o nji niti on sam ni prepričan in da je hotel s svojo kritiko le oškodovati slovenske sodnike iz čisto drugega motiva!
Kdor Pittreicha in posebno njegova dela pozna, pa tudi takoj ve, iz kakega motiva slovenske sodnike obrekuje.
Smoter njegovega predsedovanja je namreč rafinirano premišljeno stopnjevana germanizacija vseh sodnih uradov na Slovenskem, da potem na podlagi takih nacijonalnih »uspehov« prileze višje!
Čestitamo sodni upravi na tako zmožnem predsedniku!
Če pa hoče kdo pravično presoditi sposobnost kakega slovenskega uradnika, tedaj mu je treba v prvi vrsti gledati na to, koliko se rabi slovenski in koliko nemški uradnik pri poštenem sodnem delu.
Slovenskemu uradniku se naprti vse delo, ker ga razume in zna slovensko, nemški pa navadno poleg lenari, ker se s strankami ne razume in niti slovenskega protokola ne ume sestavljati. Na ta način se vedno dogaja, da ima slovenski uradnik (glej posebno slovenske avskultante!) nedopustno veliko dela, dočim lahko posveti nemški uradnik rešitvi ene zadeve 2 do 3 dni.
Umevno pa je zaradi tega tudi, da slovenski sodnik, če svojega zdravja neče spodkopavati, svojega dela ne bode municijozno natančno izdeloval, med tem, ko nemški uradnik pri obilici časa, katerega ima, lahko goji ta šport.
Povprečno pa delo slovenskih sodnih uradnikov zaradi tega že zdavnaj ni mehanično!
Enaka je trditev, da slovenski uradnik nima širšega obzorja in da za samoizobrazbo ne skrbi, tudi le skrajno predrzna. Za to, da je med našimi sodniki tu in tam kateri družabno nekaj zaostal ali da nima potrebnega nastopa, zadene ravno glavna krivda sodno upravo, ki pošilja večino slovenskih sodnih urad-
nikov v nedostopne, od sveta zapuščene kraje, kjer človek nima prilike, da se vsestransko naobrazi in katera s svojim za nemškutarske štreberje prikrojenim sistemom iz-podkopuje čustvo samostalnosti, značaj in ponos pri slovenskih uradnikih. Ti štreberji vohunijo sami in po nižjih uradnikih po aktih slovenskih sodnikov in denuncirajo najma-lenkostnejše pogreške.
Slabe izjeme se pa nahajajo povsod med sodniki in sicer gotovo ne najmanje med onimi nemškimi uradniki, ki so svoja dijaška leta pre-bumlali kot burši.
Če torej izusti tako splošno obsodbo predednik nadsodišča le po vseh pripadnikih — ene narodnosti, potem se mora človek le prijeti za glavo in vprašati: ali ima ta predsednik svojemu stanu primerno obzorje? Ali se s takimi izjavami od-gojuje sodni naraščaj? Ali se s takimi besedami naravnost ne sili Človeka k prepričanju, da govori iz šefa sodne uprave le pristranost, vznikla iz nacijonalne zagrizenosti?
Jugoslovanski (prosimo pač brez razlike strank) in severoslovan-ski poslanci Avstrije (posebni češki, kateri baš v zadnjem času pri sodnih imenovanjih nič manje ne čutijo kot mi krivično švabsko pest) naj intenzivno zasledujejo za Slovane uničujoče delovanje teh navidezno avstrijskih »zastopnikov pravice« ter ž njimi ob dani priložnosti energično po-metejo! Pri nas vlada Pittreich, satrap Iiochenburgerjev, na severu Hoch,enburger sam!
Štajerski deželni zbor zopet delazmožen.
(Slovenski klerikalni deželni poslanci prenehali z obstrukcijo iz strahu pred novimi deželnozborskimi volitvami. — Zvišanje deželne doklade na pivo za 2 K pri hektolitru. — Zvišanje vseh drugih deželnih do-klad.)
V C e 1 j u , 8. vinotoka.
Tudi minuli teden se je štajerski cesarski namestnik grof Clary pridno pogajal z zastopniki slovenskih klerikalcev ter nemških nacijonalcev za dosego delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. Kakor nam je v ponedeljek tako lepo razložila mariborska »Straža«, so stavili slovenski klerikalci najprej za ustavljenje ob-strukcije te-le predloge:
»1. Zakon o šolskem nadzorstvu, ki ga predlaga v deželnem zboru vlada. Po njem bi imeli odločati o slovenskem in nemško - slovenskem šolstvu v posebnem oddelku deželnega šolskega sveta, ki bi bil tako-le sestavljen: predsednik (namestnik ali podpredsednik štajerske namestnije), šolski referent, duhovniški zastopnik lavantinske škofije, deželni nadzornik za slovenske in dvojezične ljudske šole, slovenski deželni odbornik in zastopnik slov. učiteljstva. (Torej delitev deželnega šolskega sveta.)
2. Izplačilo zaostalih cestnih doneskov okrajem in sklep glede cestnih doneskov v bodoče.
3. Brezobrestna posojila za vinograde.
4. Solvenske meščanske šole in ena slovenska kmetijska gospodinjska šola.
5. Ko se bo dovolilo zvišanje deželnih doklad, se mora istočasno razdeliti deželni šolski svet v zgornjem smislu in se morata ustanoviti slovenski in nemški deželni kulturni svet za Štajersko.«
Te predloge je nemška večina kratkomalo odbila ali iih tako spre-
menila, da niso imele za slovenski narod več nobene vrednosti. Toda strah pred volitvami je bil velik in dr. Korošec je pogajanja pogumno nadaljeval. Tokrat je zahteval že dosti manj in sicer:
1. Ustanovitev vsaj ene slovenske meščanske šole že v šolskem letu 1914/15; za Nemce se istočasno naj ne ustanovi več ko ena meščanska šola.
2. Ustanovitev slovenske gospodinjske šole na državne stroške v Št. Jurju ob J. ž. Dežela prevzame vzdrževanje.
3. Cestni doneski naj se zopet izplačujejo od 1. januarja 1914. Isto velja glede brezobrestnih posojil vinogradnikom.
Nemci so zavrnili tudi te poniž-nejše predloge v polnoštevilni seji nemškonacijonalnega deželnozbor-skega kluba. »Straža« na to (v ponedeljkovi številki) ostro graja namestnika, da je stavil po dogovoru z Nemci »zahrbten posredovalni predlog, ki se je strinjal z nemškim stališčem in sicer (dobesedno po »btra-ži«) »da se slov. meščanska šola zida, ko bo državni finančni načrt gotov, obenem s 5—7 (!!!, klicaji v »Straži«) nemškimi meščanskimi šolami, 2. da dežela sicer vzame od države denar za gospodinjsko šolo, a Kar bo več stala zidava in vzdržavanje, naj plačujejo Slovenci sami.« »S tem posredovalnim predlogom«, nadaljuje »Straža«, »je hotel CIarv samo pomagati večini iz zagate ... Pogajanja so se torej brez resultata razbila. Prej ali slej pride razpust.«
Ali še isti ponedeljek popoldne je bii dr. Korošec zopet brzojavno poklican v Gradec in tam je sprejel »zahrbtni Clarvjev posredovalni predlog«. Ker pa zgornje »Stražine« navedbe niso popolne, jih bodemo mi izpopolnili. V tem »posredovalnem predlogu^, ki predstavlja nekak delovni program za pravkar sklicano deželnozborsko zasedanje, so sledeče točke:
1. Zvišanje deželne doklade na pivo od 2 na 4 K počenši od 1. januarja 1914. (Nove, sporazumno od vlade in Nemcev predlagano.)
2. Draginjska doklada učitelj-stvu v znesku 1,200.000 K, začasno za 1. 1914, odnosno za vsako leto, dokler se ne regulirajo učiteljske plače. (Novo, sporazumno od vlade in Nemcev predlagano.)
3. Ustanovitev več meščanskih šol, med njimi ene s slovenskim podučnim jezikom, ako se sklenejo novi davki v državnem zboru ali ako se zvišajo deželne doklade v 1. 1914. (Glej klicaje v »Straži« in prve Ko-roščeve pogoje.)
4. Davek na prirast vrednosti zemljišč. (Novo, sporazumno od vlade in Nemcev predlagano.)
5. Službena pragmatika po vzoru državne za deželne uradnike in sluge. (Novo, sporazumno od vlade in Nemcev predlagano.)
6. Ustanovitev slovenske gospodinjske šole v Št. Jurju ob J. ž. z državnimi sredstvi.
7. Cestne podpore se okrajem zopet izplačujejo, ko se zvišajo deželne doklade ali ko se sklenejo v državnem zboru novi davki (mišljen je ta kot zgoraj osobito davek na žganje, od katerega dobe en del dežele.) Povrnitve dosedaj zapadlih podpor torej ne bode.
8. Isto velja za brezobrestna posojila vinogradnikom.
9. Odobrenje dosedaj najetih ne-založenih dolgov, ki jih je najel deželni odbor brez dovoljenja deželnega zbora in najetje novega deželnega posojila, da se ti dolgovi pokrijejo. (Novo, sporazumno od vlade in Nemcev predlagano.)
Nahajamo se torej vendsr enkrat s »Stražo« v družbi, ako r-fno z
njo vred mnenja, da je Clary najlepše pomogel Nemcem iz zagate s tem posredovalnim predlogom in Clarvju je pomagal potemtakem tudi — dr. Korošec. »Straža«, udri!
Vsekakor pa je za našo javnost zelo podučno, da imamo sedaj iz klerikalnega in nemško - vladnega tabora približno sliko pogajanj za de-lazmožnost štajerskega deželnega zbora. Kakor je iz njih razvidno, je stal klerikalni deželnozborski klub na čisto pravilnem stališču, da mora dobiti slovensko volilstvo odškodnino za zadnja tri dolga, suha leta ob-strukcije, ko je šel ves denar v prid Nemcem, na škodo Slovencev. Klerikalni deželnozborski klub je tudi razumeval, da mora uresničiti svojo veliko obljubo, da se bo vojskoval tako dolgo, da se doseže vsaj delna osamosvoja slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Ko smo mi dvomili nad temi obljubami, da jih klerikalci izpolnili ne bodo, so nas v Mariboru imenovali pomagače Nemcev in nemškutarje.
In glejte jih danes, naše ljube mariborske prijatelje! Šle so po vodi vse visokoleteče obljube po delitvi deželnega šolskega sveta; šle so po vodi zahteve po povrnitvi cestnih doneskov okrajem. Gospodinjska šola se ne ustanovi na deželne stroške in ne pride tu v poštev. Pridobitev meščanske šole pa nam je zagrenjena s tem, da se ni določil za njeno ustanovitev trden rok, da se ustanovi obenem z njo 5—7 nemških nepotrebnih meščanskih šol, ki jih bomo zraven vzdrževali in da bodo zato dovoljene višje — deželne doklade. — Klerikalni deželnozborski klub je to sam čutil in zato je imenovala »Straža« Ciarvjeve posredovalne predloge zahrbtne in Slovencem škodljive. Kako pa potem pride, da so jih klerikalci v zadnjem hipu vendar sprejeli? O kakih denarnih nagradah se pri poštenih možeh ne da govoriti. Uči-teljstvu na ljubo se tudi niso izdali, saj niso zanj po lastnem opisu pogajanj v »Straži« ničesar zahtevali. Zaradi meščanske šole, ki pride v korist toliko obsovraženim slovenskim trgom?To je bila »liberalna« zahteva in dr. Korošec resnično nima navade, se z »liberalci« vred zavzemati za kako dobro stvar. Ne, to je bila naj-laglje dosegljiva zahteva, to so lahko zopet obljubili Nemci, ker je o stvari prav tako principijalno že odločil deželni odbor; to je bil izhod iz zagate za Nemce in dr. Korošca, kateri se je bal novih deželnozborskih volitev kot hudič križa, saj je dobro vedel, da bi nastala pri njih v deželi prava revolucija proti njemu in njegovim tovarišem, je potrdil vse, kar je vlada z Nemci vred hotela.
Toliko kritike; izrekli smo jo tem lažje, ker smo glede nje v dobri družbi z mariborsko »Stražo« in se zanašamo, da v družbi tudi ostanemo.
Nismo nikoli pričakovali, da se bo Koroščeva obstrukcija dobro iztekla in se moramo za bodočnost iz nje kaj naučiti. Stroj pa je prišel v deželnem zboru sedaj vendar enkrat v tek; želimo iskreno, da bi bilo v deželnem zboru mnogo plodonosne-ga dela, ne samo nalaganja novih davščin in ne samo najemanja novih posojil za pokrivanje lahkomiselnih dolgov! _
DržavnozoorsKe nadomestne volitve na Dunaju.
Pri včerajšnjih državnozborskih nadomestnih volitvah v okraju Le-opoldstadt na Dunaju je prišlo opetovano do spopadov med pristaši liberalnih strank in krščanskimi socijalisti, ker so krščanski socijalisti z raznimi manevri   skušali popraviti
volitve. Neki krščansko - socijalni petelin je potegnil celo revolver.
Dobili so: krščansko - socijalni kandidat dr. Mataja 7761 glasov, socijalni demokrat Eldersch 5934, nemško - liberalni kandidat Blasel 2535, nemško - nacijonalni kandidat Hafner 467 in češki števni kandidat 332 glasov. Socijalni demokrati so izgubili 1600 glasov, krščanski socijalisti pa pridobili 400 glasov. Treba bo ožjih volitev.
OgpsHi parlament.
Včerajšnjemu ogrskemu parlamentu je bil predložen končni obračun za leto 1912 ter prekoračenje kreditov v tem letu, nadalje konce-sijoniranje železnic od Drave do Save, uvedba novega državljanskega zakonika in reforma porotnega postopanja. Med sejo so prišli v dvorano člani ustavne stranke in grof Julij Andrassy je izvajal razloge, zakaj se njegova nova stranka ne more udeležiti sej. Izvajal je, da je v očeh njegove stranke poslovnik neveljaven, ker se ne sme izpremeniti s silo. Dokler se to ne popravi, se njegova stranka ne more udeležiti posvetovanj. Nadalje se obrača proti parla-mentski straži ter pravi, da v Evropi pač ne mislijo, da je ogrski parlament tako globoko padel, ker se je zgodilo, da je mož, ki je izgubil vsako moč čez svoja dejanja, streljal na predsednika. Zaraditega ni bilo treba ustvariti vojaške straže, kar moti tudi harmonijo med kraljem in narodom in škoduje ugledu vojske, ki mora opravljati v parlamentu policijsko službo. Tudi imuniteta poslancev je uničena, ker ima ta straža pravico, da si dobi za eventualne žalitve celo krvavo zadoščenje. To je pravo nasilje.
Po izvajanjih grofa Andrassyja je njegova stranka zapustila dvorano in ministrski predsednik grof Tisza je prav klaverno replidral na upravičeno kritiko opozicije.
K popoldanski seji magnatske zbornice člani ustavne stranke in neodvisne stranke niso prišli.
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Srbi zasledujejo Albance na celT črti z največjim uspehom. Kjer se Arnavti z orožjem v roki ustavljajo prodirajočim srbskim četam, se vrše strahoviti boji. Amavtske manjšine pa vstajajo tudi za hrbtom vojske, proti tem seveda nastopajo Srbi z največjo strogostjo. Da zgori v teh bojih marsikatera vas, je naravno. Tako je pričela boj močna bolgarska četa pri Kočani. Srbsko vojaštvo jo je deloma razpršilo in jo zasleduje. Pri Kičevu je zgorelo več vasi, in če pravi brzojavka iz Sofiie, da je tudi pri Debru in Onriii zgorelo nekaj vasi, ni to nič novega, samo to si je treba zapomniti, da so celo Pe-bar sam zažgali Arnavti. predno so ga zapustili.
Dasiravno pa so Srbi pregnali albanske četaše s svijega ozemlja, poročajo vendar iz vseli pokrajin, da se manjše čete zopet zbirajo in da dobivajo na srbskih tleh živeči Arnavti z morja sem orožje in municijo. Zato se srbska vojska tudi ne more ustaviti ob meji, marveč mora prodirati še naprej na arnavtska tla.
Dne 6. oktobra >>o Arnavti napadli levo krilo črnogorskih čet pri Gusinju, nakar so Črnogorci izvršili protinapad. Boji so bili strahoviti, nakar se je posrečilo Arnavte pognati v beg. Črnogorci so imeli 2 mrtva in 6 ranjenih. Izgube Arnav-tov so neznane.
Glasom poročil vojaškega poveljnika v Djakovici so bili prišli Arnavti pod vodstvom Bajrom Kurasa in Niza bega v smeri iz Krasnice v Gah in so v velikem številu preplavili srbsko ozemlje. Črnogorske čete, v celem 4 bataljoni, so jih napadle in pregnale.
Pred četrto balkansko vojno.
Brez dvoma ne želi Grška nove vojne s Turčijo, ker v taki vojni prav lahko izgubi vse, kar je dosegla v prvi vojni. Da bi se pa kot zmagovalka odpovedala prostovoljno svojim uspehom, tega ni pričakovati. V prvi vrsti se ima Grška zahvaliti Srbiji za svoje uspehe, vendar mora imeti Grška pred očmi, da ima Turčija sedaj zbrano velikansko vojsko, kateri grška armada v svojih kvalitetah ni kos. Srbija bi imela dosti opraviti z Bolgarsko in če bi tudi Romunska poslala svojo vojsko na bolgarska tla, vendar bi ne mogla priskočiti Srbija Grški s celotno svojo vojsko na pomoč, ker bi morala vsaj močno zastraži i svoje meje proti Bolgarski in Albaniji.
Mnogo upanja ni, da bi se rešila vprašanja med Turčijo in Grško mirnim potom. Grški ministrski svet je namreč že do sedaj konstatiral, da izpreminja novi predlog Turčije celo več takih točk v škodo Grški, ki so bile že definitivno rešene, tako da omejuje novi predlog celo suvereni-tetne pravice Grške.
Turški listi zopet pravijo: Dokler ni vprašanje Makedonije in Albanije rešeno, ni mogoče, da bi se sklenil med Turčijo in Grško mir. Turčije, ki se ni udeležila bukareške konference, tamošnji sklepi ne vežejo, ter smatra Turčija te sklepe za ničeve. Ker je izgubila tudi londonska pogodba vso svojo veljavo, mora pričakovati Grška rešitev vprašanja otokov od svoje sile.
Z Dunaja poročajo, da je prav gotovo, da bo Romunska z ozirom na nove dogodke na Balkanu, storila nove diplomatične korake ter v skrajnem slučaju porabila tudi vsa druga sredstva, da prepreči komplikacije in izsili pripoznanje bukareške pogodbe.
Grška se že prav resno pripravlja na novo vojno. Glavno grško taborišče je že odpotovalo iz Aten v Kavalo in kralj Konstantin je tudi dospel že danes v Solun. Kralj bo izdal najbrže še danes proklamacijo na grško vojsko, nakar bo začela grška vojska prodirati proti meji. Glavna moč grške vojske s:0?> sedaj v Ka-vali, vendar imajo Grki zbrano že veliko vojsko tudi v okolici Drame.
Štajersko.
Štajerski deželni zbor je sklican v petek dne 10. oktobra.
Organizacija nemškutarije okrog Pragerskega po poročilih nemških listov »razveseljivo« napreduje. Zadnjo nedeljo se je ustanovila na zborovanju nemškutarjev pri Katzu v Zg. Poljskavi podružnica nemškega Schulvereina; bile so na tem zborovanju zastopane podružnice nemškega Schulvereina iz Slovenske Bistrice, Zgornje Bistrice, Pekla, Pragerskega, Rač, HoČ in Tezne pri Mariboru. »Bil je to lep dan za nas«, piše »Marb. Zeit.«, »že od daleč se je videlo, da praznuje naša mila Zg. Poljskava posebno slavje. Od blizu in daleč so prihajali Nemci in Nemcem prijazni Slovenci, da se udeležijo zborovanja.. 4« Tako »napredujemo« okrog Pragerskega. Na Prager-skem samem imamo podružnico C. M. D., ki pa ni o njej zadnje čase nič veliko slišati. To je tudi vse. Da bo slika popolnejša, še moramo narodnemu občinstvu predstaviti vodjo Slovencev v tem okolišu. Pred kratkim se pelje nek slovenski gospod iz Ptuja v Maribor. Z njim se je vozil še nek drug mož v prvem razredu, komodno pušeč fino cigaro. Prvi je občeval s sprevodnikom v slovenskem jeziku, drugi pa — v nemškem in ko je ta »Nemec« na postaji »Schleinitz« izstopil, se je od Slovenca poslovil s »Habe die Ehre«, izgovorjeno seveda v blagoglasnem dialektu naših kmečkih nemškutarjev. Bil je to — državni in deželni poslanec Pišek. Ta mož se glasom »Straže« bori za uveljavljenje naših jezikovnih pravic na Južni železnici in posebej še na postaji Pragersko. Čast, komur čast!
Iz učiteljskih krogov. Ponedeljkov »Slovenec« vzdihuje, da izginjajo stari učitelji, ki so složno delali z duhovniki, to se pravi sveče vžigali, orgijali in župnikom čevlje snažili (tudi za zaflnji slučaj dokaz na razpolago!). Dasiravno tudi mi in ravno mi najbolj spoštujemo naše doslužen-ce, vendar vzkliknemo obenem: Naj le izginjajo sužnji in na njihovo mesto prihajajo ljudje, ki se zavedajo, da je njihova naloga ravno tako sveta, 6e
ne svetejša, kot duhovnikova! Le veliko takih ljudi nam dajte, ki spoštujejo samega sebe in s tem tudi posameznika, narod in človeštvo! Vi g. ravnatelj Schreiner pa nam pošljite veliko takih učiteljev, plačilo, do sedaj žalibog samo narodova hvaležnost, vam ne izostane. Ne brigajte se za umazane besede, kajti kazalec naše ure gre proti jutru! — Pa tudi uči-teljstvo naj že vendar enkrat uvidi, da je boj, ki divja na vsem Slovenskem proti šoli, boj, kateri naj odloči, če naj ostaneta slovenski narod in učitelj še nadalje mežnarja, ali če sta že zrela za višjo šaržo. Tovariši, iz-kažimo se v tem boju, kajti dovolj nas je in veliko lahko dosežemo, če stegnemo roke z malo večjim veseljem po delu.
Akademija »Prosvete« v Mariboru v soboto, dne 11. oktobra. Po preteku Sletja stopajo podravski vi-sokošolci, združeni v akad. fer. organizaciji »Prosveta« v Mariboru znova pred javnost z večjo prireditvijo. Sodeč po pripravah za to akademijo moramo reči, da bo krasno prireditev iz leta 1908 daleko nadkriliia. Naši visokošolci hočejo tokrat nuditi svojim prijateljem in znancem izreden umetniški užitek. Prireditev sama pa ima tudi biti naprednim akademikom iz Podravja bodrilo za živahnejše delovanje na polju ljudske prosvete ter samoizobrazbe. V njih stremljenju treba za to podpirati naše akademike in dolžnost inteligence ki, posebno pa mladine, udeležiti se te akademije. V »Podravski podružnici« so sedaj združeni narodno-radikalni in narodno - napredni akademiki iz Podravja, da se omogoči uspešnejše delovanje na polju ljudske izobrazbe. Ta razveseljiv pojav v akad. društvu ob skrajni jezikovni meji treba pozdravljan. In še posebej pozdravljati moramo prireditev, ki ima namen, med precej zaspano podravsko akad. mladino spraviti nekaj več energije. V soboto, dne 11. oktobra torej na akademijo »Prosvete« v Maribor!
Iz Maribora. V nedeljo 5. oktobra je otvorilo mariborsko Dramatično društvo novo (5.) sezono s češko dramo F. A. Suberta »Žetev«. Igra nas vodi v obmejno češko mesto k tovarnarju Petru Požarju, ki si je s poštenim delom pridobil glas bogatega, solidnega suknjarja. Svoje veliko premoženje je namenil do polovice dobrodelnim in narodnim namenom (delavstvu in narodnemu obmejnemu šolstvu), drugo polovico pa svojemu sinu Vinku, ki stoji na čelu banke v istem mestu. Potratno ravnateljevo življenje in lahkomiselno gospodarstvo v banki pa je spravilo banko na rob propada ter požrlo vse premoženje ravnateljevega očeta, ki se je po dolgem, pretresljivem duševnem boju moral odločiti žrtvovati vse svoje krasne socialne in narodne načne, da bi rešil sina in čast svojega imena. Slovenski pie-vod Zofke Kvearove je neznatno prikrojen slovenskim razmeram, zlasti glede imen. v ostalem pa je pustila prelagateljica vse dejanje na Češkem. Zdi se. da bi bilo umestno presaditi dramo popohioma na Slovensko, kajti tako bi nam postala bližia in naiavnejša. O narodnostnih bojih v Libcrcih na Češkem je posvečena naša inteligenca le deloma, preprosto občinstvo pa nič in zato trdim, da bi baš ti ljudje čutili tragiko v polomu Požarjevih načrtov dosti bolj, če bi zaslutili, kaj bi se lahko ustvarilo v domačem obmejnem kraju za šolstvo in industrialno delavstvo s tistim izgubljenim Požarjevim premoženjem. Požar naj stopa pred naše občinstvo kot slovenski podjetnik in mecen in narodno vzgojevalna ideja te drame bo segala globlje v srce obmejnega slovenskega delavca. — Sicer pa odkrito priznavamo, da nam je igra zelo ugajala in tudi skrbni način, kako se je naštudirala in vprizorila. V mnogih ozirih je vplivala blagodejno in vzgojevalno. G. Weixl (rezervni poročnik Jesenko) je ostro smeš1 blazirane ljudi, kakršni se še tupatam nahajajo med nami, ki ne morejo opustiti navade preskakovati pri vsakem drugem stavku v tujo govorico. Dve pridobitvi zabeležujemo na našem odru: Vrnil se je zopet priljubljeni igralec g. Majer, ki smo ga v pretekli sezoni močno pogrešali. Nastopil je v vlogi ravnatelja Vinka Požarja. Bivši član deželnega gledališča v Ljubljani g. Molek bo pa mariborskemu odru najboljša pomoč; tokrat je nastopil v kratki, a značilni vlogi najstarejšega delavca (Sever-ja) v Požarjevi tovarni. G. Molek prevzame s prihodnjo predstavo re-žiserstvo, kar bo našemu gledišču v korist. — G. Boc je nastopil v glavni vlogi tovarnarja Petra Požarja kot rutiniran igralec. Umestno je bilo in dobro premišljeno, da je z umerjeno igro vodil občinstvo v duševno globino svoje vloge. Zelo je ugajala tudi gdč. Posebova, ki je predstavljala potratno Antonijo, ženo njegovega
sina Vinka. Ljubka in živahna gdč. Radoličeva (Zdenka) in g. Steinber-ger (knjigovodja Lavrič) sta bila izboren parček. V srečnih rokah je bila vloga bančnega knjigovodje Mi-lavca (g. JureviČ) in notarja dr. Vesela (g. Jakhel), a tudi manjše vloge Koželja (g. Lukačič), Lavričevke (g. Planinškova), Peternela (g. Dobra-vec), mesarja Čuka (g. Gajšek), dekle (gdč. Rebolova), delavcev itd. Režijo je vodil g. Pajnhart (Črne). G. Pajnhart se poslavlja, kakor posnemamo iz gledališkega naznanila, s prihodnjo predstavo 19. oktobra (»Naš župnik, gospod Jakob«) od mariborskega odra. Temu požrtvovalnemu mnogoletnemu igralcu izrekamo tudi na tem mestu zahvalo v imenu hvaležnega občinstva, ki je v kakih 60 predstavah občudovalo njegovo vztrajnost in napredek na slovenskem odru. — »Glasbeno društvo« je tokrat v odmorih — molčalo. -— L. P.
ROPOŠRO.
Samomor. V Celovcu se je usmrtil na Beljaški cesti v svojem stanovanju brivski mojster Franc Krušic. Mož se je najpreje zastrupil, nato pa je izstrelil proti sebi iz starega zarjavelega samokresa dva strela. Zadel se ni z nobenim strelom. Krušica je našel njegov vajenec ležečega na divanu z oteklimi ustnicami skoro brez zavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je mož v kratkem umrl. Vzrok samomora ni znan.
Policijski ln vojaški psi. V nedeljo se vrši v Celovcu zanimiva po-skušnja z policijskimi in vojaškimi psi. Preiskušnje se udeleži 6 do 8 psov različnih pasem. Pri preskušnji nastopi tudi znani policijski pes »Kurt von Dankelsbach«, ki se je že v 37 kriminalnih slučajih izvrstno obnesel.
Detomorilka v vlaku. V ponedeljek zjutraj je našel železniški uslužbenec Arcenel ob železniškem tiru ne daleč od Spitala mrtvega novorojenčka ženskega spola. Preiskava je dognala, da je porodna do sedaj še neznana mati med vožnjo proti Spi-talu dete v stranišču železniškega voza in vrgla novorojenčka skozi okno stranišča. Zgodilo se je to v nedeljo ponoči od 11. do 12. ure. O zlo-Činki nimajo še nobene sledi.
Primorsko.
Volilna reforma za dalmatinski deželni zbor. Iz Zadra poročajo, da je izdelal poslanec Smodlaka načrt volilne reforme za dalmatinski deželni zbor. Začela so se posvetovanja in pogajanja med raznimi strankami, ki streme za tem, da bi se dosegel, kakor hitro mogoče sporazum glede predloženega načrta.
Tržaška porota. — Žrtev zakonske nezvestobe. V torek se je odigrala pred tržaško poroto žalostna družinska drama, katero je povzročila nezvestoba zakonske žene. — Žena 341etnega železničarja Petra Razna, ki je služila obenem kot stre-žajka v bolnišnici se je seznanila z nekim trgovskim pitanom in je začela ž njim ljuba\ .j razmerje. Možu je ostalo to razmerje deij časa prikrito, kmalo pa je začel ženo sumiti in dne 23. avgusta pa jo je nepričakovano zalotil v družbi z njenim ljubimcem. Šel je namreč ta večer v kavarno Tomaso, kamor je prišla tudi njegova žena s kapitanom Žena in kapitan sta takoj odšla in nista vedela, da jih je mož videl. Ko je nezvesta žena s svojim zapeljivcem odšla, je vprašal mož natakarja, če pozna to žensko. Natakar mu je odgovoril, da jo - pozna na videz, ker pride večkrat s kapitanom v kavarno in da je bržkotne kapitanova žena. To je možu zadostovalo, prepričal se je o nezvestobi svoje žene. In začel je piti. Obiskal je več gostiln in kavarn, kjer je veliko pil in se vrnil šele ob četrt na 2 ponoči domov. V stanovanju je bilo precej temno, ko je vstopil. Ko je videl na postelji svoje žene žensko, je vzel poleno in je začel udrihati po nji. Ta se je prestrašena dvignila. V tem trenutku pa je potegnil Ražen samokres in 5krat ustrelil na svojo žrtev. Zadel jo je v glavo, v rame in v prsa. Rane so bile smrtne. V tistem hipu pa zakriči ob vznožju postelje neka Ana Maraspinova iz Pirana, prijateljica Ražnove žene, pri kateri je bila na obisku. Ta mu je pojasnila, da v postelji ne leži njegova žena marveč 141etno dekle Emilia Bizjakova, katero je mož v zmoti ubil. Bizjako-vo je poklicala Maraspinova, ker ni rada spala sama. Ko je mož uvidel zmoto, je takoj tekel na policijo in priznal dejanje. Nezvesta žena pa je pobegnila iz Trsta. Pri obravnavi obtoženec izpove v tem smislu in se zagovarja samo s strašno razburje-.
nostjo, katero je povečal še v obilni meri zavžiti alkohol. Sodni zdravniki psihiatri so izpovedali, da je obtoženec duševno sicer zdrav, da je storil dejanje pri zavesti, toda razburjen vsled velike množine zavžitega alkohola in jezen popolnoma nepremišljeno in brez presodka. Porotniki so vprašanje glede umora soglasno zanikali, potrdili so soglasno vprašanje glede uboja z izključitvijo zahrbtnega namena, zanikali z 9 proti 3 glasovi pijanost, soglasno pa potrdili popolno zmedenost misli. Na podlagi tega pravoreka je bil obtoženec popolnoma oproščen.
Bombni atentat na Reki. — Preiskave v Pulju. Včeraj se je vrnil reški guverner grof Wickenburg iz Moravske preko Budimpešte na Reko. V Budimpešti je konferiral guverner delj časa z grofom Tiszo. Guverner je izjavil, da se preiskave, katere vodi policija glede bombnega atentata, ne nahajajo v pravi smeri in da še ni pričakovati tako kmalu rešitve tega vprašanja, kakor zatrjujejo nekateri krogi. — V Pulju je izvršila policija v več hišah hišne preiskave. Povodom teh preiskav so aretirali 14 mladih oseb, kateie so odpeljali na policijo. Tam je zaslišal aretirance policijski nadkomisa- dr. Mlekuž, nakar so jih izročili okrajnemu sodišču. Splošno mnenje Je, da so te preiskave in aretacije v neposredni zvezi z bombnim atentatom na Reki.
Neznan samomorilec   v vlaku.
V budimpeštanskem brzovlaku se je v zadnjem predoru pred Reko ustrelil v kupeju II. razreda neznan 21 do 24 let star mladenič. Ko je pripeljal vlak na kolodvor je bil samomorilec že mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem piše samomorilec, da se je naveličal življenja, posebno pa ga je užalostilo, ker bi moral iti sedaj k vojakom. Podpisal je samo Franjo K.
Kranjski deželni zbor.
(Seja dne 9. oktobra ob 10. dopoldne.)
Narodno - napredni poslanci so v današnji seji deželnega zbora vložili te - le predloge in interpelacije:
Interpelacija radi kočevskih razmer.
Poslanec Adolf R i b n i k a r in tovariši so vložili to - le vprašanje na deželnega predsednika barona Scbwarza:
Zasebno ljudsko štetje izkazuje leta 1910. v Kočevju najmanj 1000 Slovencev. Ako živi kje med drugo-rodnimi le tretjina tega števila Nemcev, skrbi zanje državna oblast kar najbolj po očetovsko- Čuva jih in brani pred vsakim zapostavljanjem, zlasti pa skrbi, da se za tako nemško narodno manjšino ustanovi javna šola.
V Kočevju je za šolo godnih slovenskih otrok do 200. Takoj bi se lahko napolnila trorazredna ljudska šola s slovenskimi otroci iz mesta in rudnika, ne glede na okolico. Za Li-vold in Dolgo vas bi bila namreč potrebna še druga manjšinska slovenska šola.
Znano pa je, da je zadostno število staršev pred kratkim vložilo na c. kr. oblast prošnjo za ustanovitev slovenske javne šole v Kočevju. Znano je tudi, da se je prvotna razprava, h kateri so vabljeni starši šolskih otrok, imela že zdavna vršiti, a se je sedaj določila menda šele na 14. oktobra. Med tem časom pa so porabili rudniški uslužbenci priliko, da pritiskajo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zlasti na starše, ki so zaposleni v rudniku, ter jim celo groze z odpustom, ako ne prekli-čejo prošnje.
Sedaj pa se boj proti Slovencem začenja biti še s čisto drugimi sredstvi. Kočevska mestna občina je namreč dobila od c. kr. okrajnega glavarstva dostavljanje vabil.
Mestni redar, ki dostavlja vabila, pa nosi seboj, poleg pole za potrdila, še drugo polo, pri kateri pravi staršem: »Ako se še tu sem podpišete, Vam sploh ni treba priti!«
Očividci zatrjujejo, da je ta druga pola za to, da se v posebni izjavi na njej preklicuje podpis in prošnja.
Umevno je, da je tako postopanje kričeča krivica, ki se godi našim ljudem v Kočevju-
Najpreje se na starše spravijo rudniški predstojniki, ter jim žugajo, nato pa še občinska oblast zlorablja svojo moč in skuša z zvijačo spraviti ljudi v zmoto.
V takih razmerah se prav lahko zgodi: da si bo le par staršev upalo priti k zaslišanju.
Z ozirom na navedena dejstva, dovoljujejo si podpisani staviti na njegovo ekscelenco vprašanje:
1. Ali so mu te razmere v Kočevju znane?
2. Ali hoče vse potrebno ukreniti, da se ne bodo uganjala nad ko-
čevskimi Slovenci nasilja in krivice, kakor so gori označene?
3. Ali hoče takoj odrediti, da se dostavljanje vabil odvzame mestni občini in izroči nepristranskemu c. kr. orožništvu?
4. Za slučaj, da ne pridejo vsled gori omenjenih spletk vsi starši k zaslišanju, ali hoče c. kr. vlada že razpisana zasliševanja sistirati in na novo razpisati?
5. Ali hoče takoj ukreniti, da se starši zaslišijo pred posebno komisijo, v katero naj pošlje tudi c. kr. vlada enega člana c. kr. deželnega šolskega sveta?
* * *
Samostojni predlog poslanca Adolfa Ribnikarja   in   tovarišev radi zakona o dodatku k notranji uredbi zemljiških knjig.
Deželni zbor skleni:
Dodatno k § 6. zakona z dne 25. marca 1874, dež. zak. št. 12 se določuje :
V deželno desko spadajo posestva, ki so že vpisana v deželno desko ter ona dosedaj v deželni deski še nevknjižena posestva, katera plačujejo najmanj po 200 K cesarskih realnih davkov na leto, od katerega zneska znaša zemljarina najmanj štiri petine.
* •
Interpelacija poslanca L. G a n g 1 a in tovarišev na njega ekscelenco g. deželnega predsednika v zadevi prodaje cigaret šoloobveznim otrokom.
Iz gasilskih krogov prihajajo tožbe, da največ požarov po kmetih nastane zaraditega, ker otroci kade skrivoma cigarete, mečejo vžigalice in ogorke neprevidno stran na gorljive snovi, skriti pod kozolci, za hlevi, skednji itd., ter tako zanetijo požar.
Soia svojo mladino svari pred škodljivostjo kajenja, opozarjajoč jo, da s tem spravlja v nevarnost svoje zdravje ter imetje staršev in sosedov. Toda taka svarila ne pomagajo dosti, ker prodajajo trafike cigarete in vžigalice tudi takim otrokom, ki jim šola kajenje zabranjuje.
Ako pridejo otroci kupovat smodke ali tobak, se jim to blago lahko brez skrbi prodaja, ker smodk in tobaka otroci običajno ne kade, pač pa je verjetno, da tako blago kupujejo za svoje starše, odrasle brate itd., da torej s to prodajo ni združena niti nevarnost, niti škodljivost.
Drugače je pa s prodajo cigaret in vžigalic. V interesu zdravja otrok in imetja prebivalstva je, da bi se na kakršenkoli način uredila prodaja cigaret in vžigalic šoloobveznim otrokom. To zadevo bi utegnila morda najlažje urediti deželna vlada sporazumno z deželnim šolskim svetom.
Z ozirom na vse navedeno, se usojajo podpisanci vprašati gospoda deželnega predsednika:
Kaj mu je mogoče ukreniti, da se uredi prodaja cigaret in vžigalic šoloobveznim otrokom tako, da ne bodo zaradi tega več trpeli splošni interesi varnosti in imetja in zdravja mladine?
Nujni predlog poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev radi podržavljenja pošte v Idriji.
Deželni zbor skleni:
C. kr. vlada se poživlja, naj Čim prej poštni in brzojavni urad v Idriji podržavi.
C. kr. vlada se obenem opozarja na dopis poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z dne 14. januarja 1896, št. 35.285 ex 1895, ki z njim prijavlja mestni občini idrijski, da je c. kr. trgovinsko ministrstvo v principu že sklenilo erariziranje poštnega in brzojavnega urada v Idriji.
• *
Samostalni predlog poslanca Josipa Reisnerja in tovarišev v zadevi delitve občine Dobrunje.
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, naj izvede vse, kar je formalno potrebno, da se občina Dobrunje deli v dve samostojni občini, in sicer:
a) v občino z vasmi: Štepanja vas. Gorenja in Dolenja lirušica, Bizovik, Fužine in Dobrunje;
b) v občino z vasmi: Zadvor, Zavoglje, Sostro (St. Lenart), Zagra-dišče, Češnjica, Besnica, Javor, Pod-lipoglav, Sadinja vas, Podmolnik, Mali in Veliki Lipoglav, Brezje in Pance.
• *
Nujni predlog poslanca dr. Frana N o-v a k a, dr. Ivana Tavčarja ln tovarišev radi odškodnine onim delničarjem dolenjskih železnic, katerih delnice so prišle vsled najemne pogodbe mej upravnim svetom dolenjskih železnic in državno železniško upravo ob svojo vrednost.
Deželni glavar je ta nujni predlog sprejel, motivacijo pa odklonil.
Interpelacija dr. Frana Novaka in tovarišev na deželnega predsednika barona Schwarza radi »svetnice« Johance.
V Vodicah, okrajno glavarstvo Kamnik, je v tamošnjem župnišču neka ženska nazivana z imenom »Johanca«, tekom zadnjega leta s svojimi pomočniki izkoriščala pra-znovernost priprostega ljudstva in mu pod pretvezo čudežnih pojavov izvabljala denar.
Napredno časopisje je opetovano opozarjalo oblasti na te sleparije, ki so se tem lažje izvrševale, ker so se pojavljali takozvani »čudežni dogodki« v prostorih župnišča. Skoro eno leto je ta »Johanca« nemoteno vršila ta poseL
Podpisani si dovoljujemo vprašati Vašo ekscelenco, zakaj ni politična oblast takoj, ko je potom časopisja postalo sleparsko počenjanje navedene Johance notorično celi deželi, ukrenila in preprečila nadaljno izkoriščanje priprostega ljudstva.. To izkoriščanje je trajalo skoro celo leto.
To interpelacijo je deželni glavar dr. Susteršič zavrnil, češ, da je — žaljiva, za koga je žaljiva, tega dr. ŠusteršiČ ni povedal.
Seja se je pričela šele ob 10. uri 50 minut.
Splošno se opaža, da v tem zasedanju nI bilo niti k eni seji škofa dr. Anton Bonaventure J e'g 1 i č a, ki je sicer prisostvoval deželnozborski seji. Kje je gosp. škof, zakaj ga ni v zbornico, kdo bi nam vedel to povedati in pojasniti? Pa menda ne radi Krekove afere ali zaradi »svetnice« Johance?!
Ni verjetno, vzrok pač tiči kje globlje!
Za zapisnikarje sta bila imenovana baron B o r n in dr. Zaje c.
Dež. glavar: Vsled pooblastila, ki sem ga sprejel od deželnega zbora, sem čestital vladarju k imendanu. Na to čestitko je došel brzojavni odgovor, da je cesar z zahvalo sprejel čestitko.
Od deželnega sodišča v Ljubljani je došel dopis za izročitev poslanca dr. Kreka. Ta dopis se izroči imunitetnemu odseku.
Nato je deželni glavar prečital razne predloge in interpelacije.
Odgovor deželnega glavarja na in-interpelacijo radi slovenskega gledališča.
Dež. glavar: Na interpelacijo poslanca Reisnerja in tov. o slovenskem gledališču (jo čita) odgovarjam:
Deželni odbor ni stavil drugih pogojev, kakor take, ki mu pristojajo kot hišnemu gospodarju. (Dr. Lampe: Res je!) Ne vem, ako je umestno, da teh pogojev mestna občina ni sprejela. Pa to je njena stvar. Konštatujem pa, da je pod istimi pogoji sprejelo vodstvo gledaliških predstav v deželnem gledališču kraljevsko hrvatsko narodno kazalište v Zagrebu, ki je na visoki stopinji umetnosti. Razume se, da bo deželni odbor uveljavil svoje pravice kot hišnega gospodarja proti gledališkemu vodstvu z vso kulantnostjo in koncilijantno-stjo, kakor bi to storil tudi napram — mestni občini (?). Izražam s tem svoje veselje, da se je posrečilo na ta način rešiti gledališko krizo in preskrbeti Ljubljani prvo razredne umetniške gledališke predstave. To je moj odgovor na omenjeno interpelacijo. (Klerikalci ploskajo.)
Nato je deželni odbornik dr. Lampe odgovoril na razne interpelacije, tičoče se raznih prometnih in gospodarskih vprašanj. Med drugim je odgovoril na interpelacije poslanca R i b n i k a r j a glede mosta pri Griblju, o zagradbi potokov pri Dra-gatušu, o preskrbi Bele Krajine z vodo, o zgradbi deželne ceste od Črnomlja do deželne meje in o zgradbi ceste Kostanjevica-Žužemberk in na interpelacijo poslanca Gangla glede ceste pri Mali vasi in glede razdelitve mandatov v cestnem odboru idrijskem.
Razprava o nujnih predlogih.
Dež. glavar: Sedaj pridejo na vrsto nujni predlogi in sicer kot prvi predlog poslanca R i b n i k a r -j a o ustanovitvi živinorejske zavarovalnice. Ker predlagatelja ni v zbornici, bomo glasovali o nujnosti. Konštatujem da je bila nujnost sprejeta. Odkazujem predlog kmetijskemu odseku.
Telefonsko omrežje v Ljubljani.
Dež. glavar: Sedaj pride na razpravo nujni predlog poslanca dr. T r i 11 e r j a in tovarišev glede izpopolnitve telefonskega omrežja v Ljubljani. Prosim gosp. predlagatelja, da utemelji nujnost.
Poslanec dr. T r i 11 e r: Telefonska mizerija v Ljubljani je neznosna. Centrala je zastarela in nezadostna, ker je urejena za največ 300 abonen-tov, tako, da danes čaka že okrog 200 reflektantov brezuspešno telefonske štacije. Nadzemeljsko izpelja- ,
no omrežfe je tako, da je vsled neprestanih indukcijskih moteni in tem zvezanega preslišanja z ene zveze na drugo izključeno vsebovanje telefonske tajnosti. Vrh tega pa pozimi trga sneg šibke žice in provzroča, da so naročniki po različnih delih mesta ne le cele dni, temveč včasih kar po tedne brez zveze. Aparati so najstarejši in najslabši, služba nedostatna. Vse te kalamitete in nevzdržnosti teh ramer je državna uprava morala uvidevati že pred dvema letoma ter je vpostavila v državni proračun za radikalno preustrojitev in zlasti za vpeljavo podzemeljskega telefonskega kabelja v Ljubljani svoto 250-000 kron. Meseca januarja so intervenirali v tem pogledu mestne občine in deželni odbor na trgovskem ministrstvu, kjer se je zagotovilo, da je stvar v popolnem redu in da se prične z delom v zgodnji pomladi. Mojo bojazen, da bi se zamogel kredit kje drugje porabiti, je gospod referent zavrnil z vso odločnostjo. Pa je prišla spomlad, prišlo poletje in o izvršitvi dela ni bilo ne duha nc duha. Interveniral sem vnovič in sedaj mi je z velikim obžalovanjem razložil, da se je za Ljubljano dovoljeni kredit 250.000 kron porabil za Galicijo. (Ogorčeni klici!) In tako smo ostali na cedilu in v stari neznosni telefonski mizeriji. Zategadelj zdi se mi primerno in ugodno, da povzdigne svoj glas tudi visoka zbornica. Naslovil pa sem moj predlog nalašč na c. kr. deželno vlado, ki naj zlasti potrdi neznosnost razmer ter na ta način krepko podpre tozadevno akcijo naših parlamentarnih krogov. Živahno odobravanje v celi zbornici.
Dež. glavar: Odrejam glasovanje. Kdor je za predlog, naj vstane. Konštatujem, da je nujnost soglasno sprejeta.
O prezidavi južnega kolodvora. Dež. glavar: Pride sedaj v razpravo nujni predlog gospoda poslanca dr. T r i 11 e r j a in tovarišev glede prezidave južnega kolodvora. Besedo ima gosp. predlagatelj poslanec dr. T r i 11 e r:
Vprašanje prenujne prezidave ljubljanskega južnega kolodvora se vleče že leta kakor morska kača. Že pred osmimi leti je to generalna železniška inšpekcija sporočila mestni občini, da je prezidava neodložljiva in da se vsled tega niti vprašanje, koliko naj prispeva za njo državna železnica, ne sme in ne more zavleči. Vršila se je ta čas konferenca v železniškem ministrstvu, na kateri je južna železnica v resnici predložila krasen prospekt, češ, da bo pričela delo po tem projektu takoj, čim mestna občina ljubljanska prispeva za podvoz ob Martinovi cesti stotisoč kron. Jaz sem zastopal mnenje, naj se ta prispevek sicer dovoli, izplača pa stoprav po izvršitvi celega projekta, kajti manjkalo mi je že tačas potrebno zaupanje v zanesljivost obljub južne železnice. No, občinski svet ljubljanski je bil toli lojalen, ali kakor spriča izkušnja sedaj, toli nepreviden, da je verjel slovesnim zagotovilom južne železnice ter izplačal tistih 100.000 kron. In sedaj se je zgodil škandal, katerega sem se jaz vnaprej bal. Južna železnica je zgradila podvoz, ki jej je bil neobhodno potreben, ostali projekt pa je vrgla pod miza Kolodvor je ostal tak, ka-koršen je bil. sramota za celo deželo in večna nevarnost za življenje in zdravje uslužbencev in potnikov. Le peron in vestibul so nanovo pobelili, kakor da bi se hoteli norčevati iz države, dežele in mesta. In s 1. oktobrom so tej nerodni podrtiji nadeli potem še naslov »Glavni kolodvor«. Prava ironija. Južna železnica ima sedaj nov izgovor, češ, da državna železnica ne plača svojega prispevka, južna železnica pa da po skušnjah v Beljaku z delom ne prične, predno ta prispevek ni v redu. Jalov izgovor, ki nas prav nič ne briga. Mi vemo le, da se preuredba in prezidava kolodvora v resnično centralni kolodvor absolutno ne da več zavlačiti; sicer bo državni pravdnik, čim se zgodi kaka večja nesreča, moral postaviti na zatožno klop ne morda nedolžnega uradnika, temveč generalnega ravnatelja južne železnice in eventualno tudi visokega funkcionarja državne železniške uprave. — Prosim vis. zbornico, da da duška ogorčenju vsega prebivalstva nad tem nečuvenim postopanjem in nad temi neznosnimi razmerami s tem, da soglasno prizna mojemu predlogu nujnost. (Odobravanje!) Podržavljenje poštnega in brzojavnega urada v Idriji. Na to je prišel v razpravo nujni predlog posl. G a n g 1 a in tov. glede podržavljenja, oziroma erariziranja poštnega in brzojavnega urada v Idriji, katero podržavljenje je bilo že obljubljeno za I. 1896. Nujnost je bila soglasno sprejeta, predlog pa se je izročil odseku.
O dolenjskih železnicah. Zbornica  je na to vzela v razpravo gori  omenjeni  nujni predlog ,
posL dr. N o v a k a in tovarišev glede dolenjskih železnic. Utemeljevanje tega predloga priobčimo jutri. Predlogu je bila soglasno priznana nujnost, na kar je bil izročen odseku.
Končno je bila sprejeta tudi nujnost Pibrovega predloga glede zagraditve železniških prog ob skupnih pašnikih.
Delavska   zavarovalnica zoper nezgode v Trstu.
V imenu upravnega odseka o nujnem predlogu posl. dr. Novaka glede   izločitve dežele Kranjske iz
okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu je poročal posl. P i b e r in predlagal:
1. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve se naprosi, da izloči v smislu § 9. zak. z dne 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 ex 1S8S deželo Kranjsko iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu in ustanovi v Ljubljani lastno delavsko zavarovalnico;
2. deželni odbor vojvodinje Kranjske naj poda c. kr. ministrstvu za notranje stvari pritrdilno poročilo in mnenje o resnični utemeljenosti potrebe lastne zavarovalnice v Ljubljani.
Med referatom posl. Pibra je prevzel predsedstvo baron Lich-t e n b e r g.
Posl. grof Barbo je naglašal, da je povsem upravičeno, ako se zahteva, da se izloči dežela Kranjska iz okrožja delavske zavarovalnice v Trstu, zlasti ker ne gre, da se denar vporablja zgolj v italijansko narodne namene, kakor je tudi krivično, ako uradniki in nastavljenci ne razumejo jezika delavcev. Ako pa bo on glasoval proti predlogu, bo to storil radi tega, ker se mu zdi okrožje, obsegajoče zgolj Kranjsko, premajhno.
Posl. dr. N o v a k se je pridru-. žil izvajanjem poročevalca in izpopolnil ta izvajanja še s temi slučaji: Delavska zavarovalnica v Trstu nima nobenega slovenskega napisa, dasi je 2/3 zavarovancev Slovencev. — Pri zavarovalnici se službe sploh ne razpisujejo, ampak se nastavljajo kar pod roko na predlog ravnateljstva potom upravnega sveta. — Neki Slovenec, zavarovalni tehnik je prosil za mesto v tehničnem oddelku. Bil je popolnoma kvalificiran, z vsemi potrebnimi izpiti. Toda službo je dobil nekvalificiran Lah brez vsakih izpitov.
Z delavstvom se postopa naravnost krivično. Ako zboli kak delavec in prijavi to zavarovalnici, potem mora čakati na odgovor kakih 10 mesecev in Še takrat dobi odgovor, da ne dobi nobene rente.
Načelnik tehničnega oddelka je bil neki dr. P e t k o s i g, ki ni bil vešč slovenskega jezika in vsled tega tudi ni imel kvalifikacije za uradnika v smislu službene pragmatike. Temu gospodu je upravni svet ukazal, naj se prične slovenskega jezika učiti. Dr. Petkosig se seveda ni naučil slovenskega, marveč je dal zavarovalnici slovo in bil imenovan za tajnika v — italijanskem ministrstvu notranjih del. Slovenski in slovanski delavci so torej plačevali moža, da je mogel prakticirati za — državno službo v Italiji.
Kako postopajo v zavarovalnici z delavci samimi, dokazuje ta-le slučaj: Nekega slovenskega delavca, ki je prišel v zavarovalnico iskat pravico, sta dva uslužbenca na direktni ukaz uradnikov vrgla preko praga in ga opsovala s »ščavo«. To je dokazala sodna preiskava, v kateri sta imenovana uslužbenca priznala, da sta bila najeta in da sta iz zavarovalniške blagajne dobila — 109 kron za to, da sta onega slovenskega delavca vrgla čez prag.
Zavarovalnica investira denar samo med Italijani in za italijanske institucije.
Tako je I. 1911 posodila 100.000 kron za zgradbo uradniških hiš v Kopru. Letos je posodila mestni občini v Trstu 500.000 K proti 5%, leta 1912. isti korporaciji 500.000 K in preje že 600.000 kron in vse to proti samo AJo obrestmi. Na Kranjsko pa ni zavarovalnica posodila niti vinarja in je šele v zadnjem času odklonila prošnjo neke občine na Kranjskem za posojilo, češ, da mora za to posojilo jamčiti deželno zastopstvo.
Tako postopa ta zavarovalnica, zato je docela upravičena naša zahteva, da se izločimo iz okrožja tega zavoda. Pomisleki, da bi samostojen tak zavod za Kranjsko ne mogel uspevati, ni upravičen. Zavarovalnica v Trstu je imela 1. 1909. dohodkov okroglo 200.000 K, k 1910 240.000 K, 1. 1911. pa 251.000 K. Razvidno je torej, da ti dohodki stalno naraščajo. Sicer pa bi se za Kranjsko ustanovljena delavska zavarovalnica dala združiti z zavarovalnico za privatne nastavljence, kar bi gotovo zasigu-ralo njeno življensko sposobnost.
Naglašati pa je tudi treba, da je naša zahteva po ustanovitvi samo-
stojne delavske zavarovalnice za Kranjsko tudi v zakonu upravičena,
saj pravi zakon sam, naj se take zavarovalnice po možnosti osnujejo v vsaki kronovini. (Napredni postanci ploskajo.)
Zbornica je odklonila predlog grofa Barbota, naj se predlog vrne v proučevanje dež. odboru, ki naj o njem poroča v prihodnjem zasedanju, sprejela pa odsekov predlog z glasovi vseh  slovenskih poslancev.
Ob 1. popoldne je dež. glavar sejo prekinil. Seja se nadaljuje ob 4. popoldne.
MilBjJohola" v Ljubljani.
Jubilejni darovi Sokolu. Povodom petdesetletnice so »Sokolu« v Ljubljani pristopili kot ustanovni člani bratje: Jan Duffe, dr. K- Triller, dr. A. Kokalj, dr. V. Murnik, dr. Fr. Novak, dr. Fr. Windischer, dr. Konrad Vodušek (Trst) in dr. J. Rupnik z zneski po 200 K, skupaj 1600 kron. — Naj bi požrtvovalni bratje našli mnogo posnemovalcev, da se »Sokol« v Ljubljani za delo v novem pedesetletju okrepi kar najbolj tudi gmotno.
Velika ljudska veselica,  ki se
vrši ob Sokolovem jubileju v nedeljo, dne 12. oktobra ob 8. zvečer v vseh prostorih »Narodnega doma«, obljublja biti v resnici neprisiljen sestanek vseh bratov Sokolov, ki bodo prihiteli ta dan od blizu in daleč, da proslave jubilej »Sokola« v Ljubljani, ter vsega narodnega, Sokolu naklonjenega občinstva ljubljanskega ter mnogih gostov z dežele. Kako tudi ne? Priredbe ljubljanskega »Sokola« so bile vedno privlačna sila za vse, mlado in staro, ki čuti sokolsko-na-rodno; odlikovale so se vedno po svoji priprosti eleganci, neprisiljeno-sti in zabavnosti, obenem pa po pestrosti svojih obiskovalcev. V vsem tem pa bo sedanja prireditev vse prejšnje še presegala, ker bo obenem vesel sestanek vseh onih, ki so v dolgi dobi 50 let kdaj skupno delovali v ljubljanskem »Sokolu«.
Priredil pa bo »Sokol« menda sedaj prvič tudi srečolov. Že sedaj ima pripravljenih okroglo 300 krasnih dobitkov, nekaj prav lepih dobitkov pa je odboru še obljubljenih. »Sokol« je namreč uvidel, da se občinstvo na vseh veselicah srečolova prav rado poslužuje, pri obilem številu dobitkov pa bo to še prav posebna zabava.
Godbo bo oskrbel na veselici znani izborni orkester bratskega društva »Sokol L«, prepeval bo sokolski kvartet, sestavljen iz samih priznanih moči. A tudi sicer bo za zabavo preskrbljeno z različnimi šaljivimi točkami.
Naj tedaj vsak, kdor količkaj more, prihiti na to veselico, žal mu ne bo, vstopnina pa znaša itak samo 50 vin.
Vrše pa se za to prireditev tudi velike priprave. Aranžma so prevzele poleg celega Sokolovega odbora narodne gospe in gospodične, na čelu jim gospa Franja dr. Tavčarjeva, kar že samo ob sebi jamči, da bo prireditev najmanj na višku vseh prejšnjih. Na razpolago bodo vsi prostori »Narodnega doma«. Vsi gorenji prostori bodo okusno dekorirani, povsod postavljeni paviljoni, v katerih ti bodo Sokolovi telovadci in telo-vadke točno postregli z izborno jedjo in pijačo. — Opozarjamo, da je vso pijačo preskrbel »Sokol« sam, in da se mu je posrečilo poleg dobrega naravnega piva dobiti tudi prav izborno domačo kapljico. Točilo se bo rdeče in belo vino, pa tudi pristni kraški teran. Preskrbljeno bo bogato za izborno mrzlo kuhinjo, gorka jedila pa se bodo dobila pri restavra-terju. V tem oziru bo skratka prav dobro poskrbljeno. Telovadnica pa bo prirejena za plesišče, kjer se bo vsakdo lahko zavrtel in poskočil, kolikor mu drago.
Dnevne vesti.
+ Volitev v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Prva volitev se je vršila, kakor že znano našim čitateljem, dne 28. novembra lanskega leta. Zmagali so napredni kandidatje z enim, oziroma z dvema glasovoma večine. Deželna vlada je pa uradnim potom en glas razveljavila in sicer glas učiteljice Frančiške Lunder, ki jo je poklical k volitvi nadzornik Maier, dasi še ni bila odpuščena iz njenega prejšnjega službovanja na Viču in vsled tega do dne volitve tudi še ni nastopila službe v Ljubljani. To se je zgodilo na škodo naprednega učiteljstva, ker je dognano, da Lundrova kot razglašena Slomškari-ca ni volila naprednih kandidatov. Z ovrženim glasom Lundrove je bila pa dokumentirana pristranost nadzornika Maierja, ki jo je povečal še s tem, ker je hotel dati volilno pravico tudi katehetu Smrekarju, ki ga je po
končani volitvi,  že sredi skrutinija,
privedel na volišče nadučitelj Cepu-der. Proti tej volitvi so vložili Slom-škarji kar tri ugovore na deželni šolski svet, oziroma na naučno ministrstvo, ki pa niso imeli uspeha. Obveljal je ukrep deželne vlade, ki je odredila, da je treba enega učitelja-veščaka in dva namestnika nanovo voliti, ker vsled ovrženega glasu Lundrove ni nihče izmed teh treh dobil absolutne večine. Dne 25. septembra je bila nova volitev, pri kateri je zopet zmagala lista naprednih kandidatov in sicer to pot s štirimi glasovi večine. Tej skupščini je predsedoval in vodil volitev g. župan dr. Ivan Tavčar in sicer ket predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta. Ta pravica mu tudi gre na postavi § 23. dež. zakona o šolskem nadzorstvu z dne 23. oktobra 1. 1012. ki pravi med drugim: . . . »skupščini predseduje in vodi volitev predsednik okrajnega šolskega sveta ali od njega odposlani namestnik.« Tu je treba razločevati učiteljsko skupščino od okrajne učiteijske konference, zakaj ministrski razpis z dne 2. maja 1894. 1. točka 3. pravi: »Učiteljska skupščina (LehrerversainmhmgJ se ne more smatrati kot istovetna (identiseh) z okrajno učiteljsko konferenco.« (Heinz stran /00—1). V smislu § 34. deželnega zakona o šolskem nadzorstvu predseduje in voJi okrajno učiteljsko konferenco okrajni šolski nadzornik; v smislu >f§ 23. in 36. pa predseduje učiteljski skupščini predsednik, ali pa katerikoli član okrajnega (mestnega) šolskega sveta, ki ga določi predsednik. Navadno odpošlje predsednik okrajnega šolskega nadzornika, da predseduje skupščini, vselej pa ne. V Kranju n. pr. je vodil volitev pri zadnji učiteljski skupščini okrajni komisar Merk, ker ga je predsednik okr. šol. sveta v to pooblastil. V Radovljici je vodil okrajno učiteljsko konferenco okrajni šolski nadzornik, učiteljski skupščini, ki se je vršila takoj po konferenci, je pa predsedoval okrajni glavar kot predsednik okr. šol. sveta. Tako je bilo tudi v Ljubljani. Tu je predsedoval skupščini g. župan še tembolj upravičeno, ker imamo dva okrajna šolska nadzornika in da bi ne bilo zamere ne tu ne tam, se je predsednik mestnega šolskega sveta poslužil svojih pravic ter sam vodil volitev v veliko zadovoljnost večine učiteljstva. Bilo je pa to tudi zaradi tega potrebno, da bi se ne godile take ali podobne nepravilnosti, kakršne so se vršile pri skupščini dne 28. novembra lanskega leta. Zakon torej jasno govori, da je predsednik okrajnega (mestnega) šolskega sveta v prvi vrsti poklican, voditi volitev pri učiteljskih skupščinah. Le učitelju mladinskih izpridencev v deželni prisilni delavnici, Adolfu Sa-darju, ki je, mimogrede povedano, zastopnik učiteljstva v c. kr. dež. šol. svetu, ti zakoniti predpisi niso znani; zato je vložil na dež. šol. svet ugovor proti temu, ker je župan predsedoval učiteljski skupščini. Poleg tega hoče imeti pa še za skruti-nij posebne vrste predpise, kakršni niso nikjer v veljavi. Sadarjevemu rekurzu je tudi podobna interpelacija nadučitelja in poslanca Fr. Jakliča, ki se mu tudi pozna, da ne pozna šol. zakonov in razpisov, ker mečlje okrajne učiteljske konference in učiteljske skupščine kar v en koš.
-f- Kulturni, cerkven in oblastven škandal. O »čudežih«, ki jih je uganjala Johanca v vodiškem farov-žu, prihajajo čedalje lepše stvari na dan. Pred vsem jc vrgla ta sleparija posebno luč na naše cerkvene kroge* Škof in cerkveni veljaki so vedeli, kaj se godi v vodiškem farovžu, na svoje oči so vse videli, pa so molče trpeli in dopuščali ln s svojo cerkveno avtoriteto krili to sleparijo, ki je bila vprizorjena samo za to, da bi se iz lahkovernega ljudstva izželo kar mogoče mnogo denarja. Denar in požrtija, to je edina vera našega klerikalizma. »Čudeži« v vodiškem farovžu so nesli mnogo denarja. Ljudje so darovali ne le drobiž, nego tudi večje vsote; govori se, da je neka ženska plačala 2000 kron, neka druga celo 1000 kron. Koliko denarja se je s čudeži v farovžu prisleparilo, to vedo pač samo tisti, ki so si denar med seboj razdelili. Župnik in njegovi morebitni kompanjoni bodo seveda vse skrivali, kolikor bo mogoče, Johance pa ni dobiti. Brez sledu je izginila. Splošna sodba je, da so ji duhovniki-sokrivci pomagali pobegniti, oziroma so jo spravili na varen kraj, zdaj, ko imajo gotovost, da Johanca ne pride v roke oblastnije, pa bi se radi z duhovsko prekanjenostjn otresli sokrivde na ta način, da jo v »Slovencu« in v »Domoljubu« proglašajo za sleparko, a zamolčujejo, da bi se te sleparije brez duhovskega sodelovanja ne bile mogle nikdar zgoditi. Samo ker je župnik pri teh sleparijah sodeloval in ker je škof te sleparije trpel, so ljudje verjeli, da se
gode čudeži in so znašali denar. Pa tudi za cesarske oblastnije je ta gorostasna sleparija jako laskavo spričevalo. Kakor se čuje od verodostojne strani, je bilo glavarstvo v Kamniku uradoma obveščeno, da so čudeži v vodiškem farovžu sleparija. Pa vendar ni storilo nič in je molče pripuščalo to sleparjenje bodisi iz lastnega nagiba ali vsled naročila od strani deželnega predsedništva. Vo-diški čudeži so kulturen škandal prve vrste; kaj takega je mogoče pri zamorcih in pasjeglavcih, a da je to mogoče pri nas, to je sramota za ves narod. Krek je govoril v dež. zboru, da prihaja pri nas po devet listov na en naslov. Poleg tistih ljudi, ki dobivajo po devet listov, žive pa tisoči in tisoči v temi in nevednosti in se puste goljufati od špekulantov z vero, ki jim žepni interesi velevajo, da vzdržujejo ljudstvo v zabitosti in temi. Zlasti sramotni so ti vodiški dogodki za preprosto ženstvo. Kaj je to ženstvo uganjalo! Kakšno mora biti to krščanstvo ženstva, ki namaka robce v smrdljivo kri in vporab-lja to kot zdravilo. To je kulturni nivo, na kateri je duhovščina potlačila velik del našega naroda. Vodiški čudeži so kulturen, cerkven in oblastven škandal. Radovedni smo, če se bo o tem kaj slišalo v parlamentu.
-h »Portugalsko božjeropstvo« je priljubljen šlager škofovega umazanega lista. Verjamemo, da je to »portugalsko božjeropstvo« nekaj takega, da že pri teh besedah škofa spreleta zona. Portugalci so se namreč hitreje kakor Kranjci naveličali svojih Jegličev, Šusteršičev, Krekov i:i Lampetov in jim zakurili z žveplom in jih napodili s tistim »po božji milosti* postavljenim kraljem vred, ki se je zdaj poročil in svojo ženo najprej osrečil s spolno boleznijo. Portugalci so se otresli takega osre-čcvanja, kakršnega so deležni Kranjci po svojih Jegličih, Šusteršičih, Krekih in Lampetih, napodili so ljudi, ki so brutalno izkoriščali svojo moč, zatirali vse, kar se jim ni uklonilo, preganjali in ubijali vsakega, Kdor je bil drugačnega mnenja in tlačili narod na kulturo, ki jo pri nas rcprezentujejo čudeži v vodiškem farovžu. To koristno delo imenuje škofov list »portugalsko božjeropstvo«; okrog škofovega lista zbrani Portugalci se pač boje, ker vedo kako davno so že zaslužili, da se jim z veplom zakuri.
+ Iz škofove kloake. Skof zabavlja v »Slovencu« na magistrat, češ da nastavlja take ljudi, kakor Javernik. Pri vsakem uradu se lahko ; crodi, da pridne do službe kak nevreden človek, saj so imeli klerikalci tu-di svojega Polanjkota in Sajovica. ] ?azloček. ki ga pa škof menda ne razume, je le ta, kako kak urad postopa nasproti uradnikom, ki kaj zagreše. Magistrat je Javornika takoj dal v '.iisciplinarno preiskavo in je s tem j okazal, da vestno in strogo gleda na svoje ljudi. Škof pa Kreka še danes ni dal v discipHnarno preiskavo. Se iepši izgled pa imamo pri deželnem odboru, kjer so imeli »inženirja za hleve« z imenom Smrekar. Ta je kot zastopnik deželnega odbora potoval do deželi in goljufal in sleparil kar se je dalo. Pa mislite da so ga v deželnem odboru dali v disciplinarno preiskavo? Ko se je državno pravdni-stvo začelo brigati za Smrekarja -— časih se državno pravdništvo zanima tudi za kakega klerikalca, če ni slučajno duhovnik in ne slepari s čudeži
— tedaj je mož lepo izginil in deželni odbor ni dal nobenega glasu od sebe hi je celo stvar tudi deželnemu zboru i"amolčal. Med magistratom in deželnim odborom je torej prav bistven razloček. Kaj pa če bi se škof raje malo pobrigal za svoje milijonske dolgove, kakor da trati čas s takimi natolcevanji. Tudi se škof izpodtika ob tem, da se je ljubljanski župan župan malo pošalil z nekim hišnim posestnikom in ga vprašal, če je tudi on razobesil zastave ob katoliškem f hodu. No. s tem še župan ni nič hudega storil, zakaj na magistratu doseže vsak svojo pravico, naj bo liberalec ali klerikalec, Nemec ali socijalni demokrat. Pri deželnem odboru pa je drugače. Tam za liberalca ni pravice. Tam pravijo: če si liberalec, si bojkotiran in ne dobiš nič, ne podpore, ne dela, ne službe, ne pravice, pa če si še tako potreben in če je tvoja prošnja in zahteva še tako utemeljena. Ali pojmi škof ta razloček med magistratom in deželnim odborom? Če ne, naj gre vprašat svojo varovanko vodiško Johanco!
-f- Pavšlar ln deželni odbor. Pavšlarjeva tožba proti deželnemu odboru leži na sodišču, toda obravnave ni mogoče razpisati, ker je dr. Šusteršič prosil za štiri tedne odloga. Mislimo, da bo čez štiri tedne tudi še
— prezgodaj za klerikalce.
-f- Iz gospodarstva deželne blko-reje. V 230. številki »Slovenskega Naroda« je bila notica pod gorenjim naslovom, ki zasluži, da se ji tudi z druge, strani posveti nekai besed.
Tam se piše, da je nastavljen na Ro-bežu kot veŠčak — mesarski pomočnik. V resnici so čudni naši deželni gospodarji. Namesto da bi taka mesta dali na razpolago absolventom deželne kmetijske šole, pa delajo tako, kot bi absolventje te šole ne bili prav ničesar zmožni. Ignorira se jih na vseh koncih in krajih, zato se pa nastavlja ljudi a la Bartol kot kmetijske veščake. Poživljam društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol, naj proti takemu ravnanju odločno protestira, kajti ravno s tem daje deželni odbor svoji šoli največjo nezaupnico, dočim se na drugi strani vodstvo te šole trudi na vse kriplje, da se učenci kaj prida nauče. Absolventje deželne kmetijske šole, ki nimajo svojega domovanja, se pa morajo potikati po drugih kotih, pri tem pa se vedno sliši zabavljanje, da so za nič in podobno. Dajte podobna vodilna mesta v prvi vrsti absolventom domače šole in potem Šele drugim. Če bodete svojo lastno šolo stavili v tako luč, kdo bo pa še dal sina v tak zavod? Boljše stori, da ga da učiti rokodelstva, če je že vsak »ksel« boljši kot absolvent naše kmetijske šole. — Gorenjski.
— VI. vsesokolski zlet v slikah. Danes zvečer bo četrto in zaključno predavanje o tem predmetu. Spored obsega slavnostni sokolski sprevod iz Vinogradov v Staro mesto v nedeljo, dne 30. junija. Sprevoda se je udeležilo 30.000 Sokolov v kroju iz vseh slovanskih pokrajin, trajal je od pol 10. dopoldne do tričetrt na 12. dopoldne. Široke ulice, natlačene občinstva, so navdušeno pozdravljale, raz okna in strehe so metali cvetje v pozdrav. Slike: češka društva v tujini, rusinski Sokoli, ruska godba, Amerikanci pod vodstvom Čermaka, Slovenci, praški župan z občinskim svetom pričakuje sprevod, dr. Schei-ner na govorniški tribuni, zbrano So-kolstvo na slavnostnem trgu itd. — Nastop Rusov pri telovadbi: telo-vadke na orodju, 150 ruskih dijakov iz Harkova, ruske skupine (Petro-grad, Jekaterinoslav, Moskva, ruske Sokoliće. — Nastop Srbov, Bolgarov (bolgarski plesi). — Dosedanji obisk kaže povsod v vseh slojih zanimanje. Članstvo in sokolsko občinstvo je hvaležno odboru »Sokola I.« za serijo krasno uspelih predavanj. Do sedaj je posetilo prva tri predavanja skupno okrog 1900 oseb in marsikomu je žal, če je zamudil prvo. — Na zaključno predavanje pridejo vsi prijatelji sokolske misli, vsi oboževalci krasnih uspehov sokolske organizacije. — Dame naj izvolijo priti nekoliko preje radi sedežev! Začetek točno ob 1/i9. zvečer.
— Predavanje v Mestnem domu. V torek zvečer se je vršilo tretje predavanje, katerega je priredil Sokol I. Predaval je brat dr. P e s t o t -n i k. Dvorana je bila nabito polna, kar kaže, kako vrlo se zanima naše občinstvo za naše Sokolstvo. Predavatelj je nadaljeval s likami VI. vse-sokolskega zleta v Pragi. Slike so bile izborne in so vzbujale splošno zanimanje. Posebno so ugajale slike, ki so predstavljale javno telovadbo, proste vaje. katere je izvrševalo 12 tisoč telovadcev, in proste vaje, katere so izvrševale Sokoliće, 6000 po številu. S posebnim navdušenjem je bila sprejeta druga slika, ki tako jasno kaže velikanski napredek Sokol-stva. Tema slikama so sledile še razne druge slike, kakor razna izvajanja Sokolov jezdecev, razna- izvajanja francoskih telovadcev in razne, res umetniško sestavljene telovadne skupine. Občinstvo se je z glasnim odobravanjem zahvaljevalo za izreden užitek predavatelju bratu dr. Pc-stotniku in Sokolu L, ki je priredil ta izredno krasna, zanimiva in poučna predavanja.
— Kaj se je zgodilo? Znani klerikalni agitator, eden voditeljev pri vseh agitacijah klerikalne stranke, Josip Grošelj, se pogreša, Grošelj je bil uslužben pri upravništvu Katoliške tiskarne. Kaj se je zgodilo ž njim, se ne ve, vendar se največ sliši mnenje, da je odšel — v Ameriko. V Ljubljani je zapustil ženo s sedmero otroci.
— Preselitev urada. Mestni ekspedit in urad za nastanjevanja vojakov sta se preselila iz dosedanjih prostorov v III. nadstropje sosedne hiše, Mestni trg št. 27, kjer je bilo poprej nastanjeno mestno knjigovodstvo.
Cvet in sad. G. Fran Sevšek, posestnik v Višnji gori nam je poslal več vejic, na katerih so lepe dozorele hruške in polno popolnoma razcvetelega cvetja. Hruška, ki nudi izreden prizor v jeseni, raste na njegovem sadnem vrtu.
Sadna razstava na Premu je tako lepa, da se izplača vsakemu jo ogledati. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik c. kr. kmetijske družbe komerc. svetnik g. Povše, ki je v lepem, poljudnem govoru poudarjal, da treba z združenimi močmi skrbeti za Kmetijstvo, ker tako najlepše
skrbimo za naš drugi mali slovenski narod. Čemu se je pa prištulil grof Barbo?
Pogrešan turist. Iz Trsta se nam poroča: Dragotin Val', vodja dr. Vilfanove pisarne v Trstu, odpeljal se je 30. septembra iz Trsta. Prijateljem je povedal, da gre na Triglav. Vala so zadnjič videli dne 30. septembra v Podbrdu na Goriškem, od tu niso našli nobenega sledu za njim. Rešilna ekspedicija se je vrnila brezuspešno. Val je znan kot jako dober, zanesljiv hribolazec. Prehodil je skoraj vse slovensko gorovje. Pred leti je bil Val solicitator pri dr. Žni-dariču v Ilirski Bistrici. Njegova zasluga je bila, da so razna pota (na Znežnik, Pianinc) dobila markacije, sploh je bil gotovo najbolj delujoč član ilirsko-bistriške podružnice planinskega društva. Živel je ločen od svoje žene. Mogoče da je ponesrečil, a ni izključeno, da je izvršil samomor.
»Živi mrtvec«, jako zanimiv film po istoimenskem romanu Leva Tolstega, se bo predvajal od petka do ponedeljka v kinematografu »Ideal«. Film je dosegel po vseh večjih mestih, kakor v Pragi, Brnu, Trstu itd. največji uspeh in se gledalci jako pohvalno izrekajo o njem. — Danes zadnjič ljubka veseloigra »Njegova komorna strežnica«, ki vzbuja med gledalci buren smeh.
»Živi mrtvec« — to je naslov grofa Leva Tolstega globoko zasnovanemu delu, delu svetovne slave, kjer nam pisatelj s samo sebi lastno temeljitostjo in psihološkim opisovanjem do vseh skrajnosti človeške duše opisuje življenje »Živega mrtveca« Fedja Protasova, ki blodeč med življenjem in smrtjo v večni neskladnosti duše životari omahljivo življenje pijanca, ki mu pa še ni zamrla poslednja iskrica človečnosti in se naposled žrtvuje, da vsaj druge reši posledic nevrednega svojega življenja. Slavni Tolstoj je to povest posnel po resničnem življenju in kolikor more kinematografija naslikati hude dušne borbe in dvome, boj med globoko zakopanimi blagimi Čuvstvi in iz pijanosti izvirajočo vihravostjo in razburljivostjo — vse to nam predočuje z živimi gestami ter izbornim igranjem film »Živi mrtvec«, ki se pričenši s petkom, 10. t. m. predstavlja v kinematografu »Ideal«. Na ta aktualni film se še povrnemo.
Glasovita vlomilca prijeta. Kakor smo že poročali, sta vseh zadnjih zločinov v Ljubljani, okolici in vloma v kamniškem uradnem poslopju nujno sumljiva sedaj najdrznejša še mlada kranjska lopova Jan-če Pavlic in Leopold Jereb, ki znata biti poleg svoje drznosti še humoristična. Kakor čujemo, je oba tička v Trstu policija izsledila in aretirala. Sedaj menda pač ne prideta tako naglo na prosto, aii da bi jima še celo ne prizanesli prisilne delavnice.
Motoristova smola. Včeraj popoldne sta se po Karlovški cesti prav prešerno z motorjem in pripetim sedežem peljala dva Nemca. Hipoma pa vozilo odpove in motor se prekucne s košaro vred prav »na glavo«. Motorist se je zvalil poleg motorja, oni pa, ki je brezdelno sedel zraven svojega prijatelja, pa je ležal pod košem (pripetim sedežem) in je bil prizor enak liki želve, čemur se je občinstvo, ko je videlo, da se ni nihče ponesrečil, prav iz srca smejalo. Oba sta se naglo skobacala pokoncu in odrinila zardelih obrazov dalie.
Nesreča. Ko so te dni v Žab-karjevi tovarni nakladali na voz železno konstrukcijo, je pri tem padla ključavničarskemu pomočniku Hijacintu Gašperju Pibroutzu na levo nogo
sora ter mu zmečkala palec.
Z voza padel. Ko je včeraj 12 letni šolski učenec Vincencij Ma-renčič, sinko zidarskega mojstra iz Gline, peljal domov prekle, je pri železniškem prelazu padel z voza ter si zlomil desno roko. Dečka so prepeljali v deželno bolnico.
Uboga vdova s tremi otroci se najuljudneje zahvaljujem vsem darovalcem za denarno podporo ter oni gospe, ki je darovala zavitek obleke. Bog povrni stotero. Priporočam se še nadalje blagim srcem.
Telefonska in brzojavno poročila.
Gosposka zbornica. Praga, 9. oktobra. Voditelj desnice gosposke zbornice bo najbrže namestu   umrlega   kneza Karla Sclnvarzenberga grof Goluchowski. Rekonstrukcija kabineta.
Dunaj, 9. oktobra. „Polnische Nachrichten", ki so v zvezi s krogi poljskega kluba, prinašajo danes vest, da je pričakovati še pred sestankom državnega zbora rekonstrukcije kabineta, ki naj se izvrši na ta način, da se izmenjajo najmanj štirje ministri, med njimi justični, trgovinski in poljedelski minister,
Vojaške zahteve.
Dunaj, 9. oktobra. V skupni ministrski konferenci se je udejstvilo sledeče: Zahteve za pripravljenost po zimi in za oboroževanje med tem časom 350 milijonov; postavijo se kot naknadni kredit za leto 1912. in 1913. Za zvišanje rekrutnega kontingenta 35.000 mož zahtevek 11 milijonov v prvem polletju 1914. Mornariški upravi se dovoli zgraditi 4 dread-noughte, več majhnih rižark in nekaj torpedovk, zahtevek 426 milijonov. Dva dreadnoughta prično graditi spomladi.
Zahteve železničarjev.
Dunaj, 9. oktobra. Železničarske organizacije so imele včeraj in predvčerajšnjem posvetovanja zaradi neizpolnitve železničarskih zahtev. Vsi govorniki so naglašali, da se od 35 milijonov kron, namenjenih od parlamenta za železničarje, ni izdal niti vinar za ta namen. Železničarji so sklenili predložiti svoje zahteve v memorandumu železniškemu ministru in urgirati izpolnitev te zahteve, ker je v interesu države, da mirno reši to pereče vprašanje.
Vseučiliški uradni list.
London, 9. 'oktobra. Dunajski akademični senat je izdal včeraj prvo številko uradnega vseučiliškega lista, ki bo obsegal vse vseučiliške odredbe. Obenem naznanja list izdajo vseučiliškega adresarja.
Gališko vprašanje.
Dunaj, 9. oktobra. Včeraj so se zglasili voditelji ukrajinskega kluba pri ministrskem predsedniku, da mu označijo svojj sklepe, da ne bodo podpirali vlade.
Dunaj, 9. oktobra. V včerajšnji seji rusinskega kluba so zahtevali nekateri poslanci, da se izključi poslanec Petrvckij, ker je zlorabljal svoje stališče kot poslanec, da je poživljal k izselitvi v Ameriko. Izključitev se v včerajšnji seji še ni izvršila. Tirolski deželni zbor.
Inomost, 9. okt. Predvčerajšnjem je prišlo med iirolskimi strankami do sporazuma v vseh principijalnih vprašanjih volilne reforme, vsled Česar so včeraj odtegnili nemški liberalni poslanci svoje nujne predloge. Načrt volilne reforme se je odkazal zopet odseku. Prihodnja seja se naznani pismeno.
Kanal Donava — Jadransko morje.
Budimpešta, 9. oktobra. Trgovinsko ministrstvo se bavi sedaj s projektom kanala Budimpešta — Jadransko morje. Kanal bi šel preko Blatnega jezera po Dravi in Savi. Izgradili bi ga v 6—8 letih.
Hrvatska.
Zagreb, 9. okt. „Srbobran" poroča iz Karlovca, da bo za administratorja tamošnje patriaršije imenovan srbski škof Mihajlo Grujić, ki je pristaš bivšega bana dr. Tomašiča. Bosna.
Sarajevo, 9. okt. Škof Stadler potuje v kratkem v Rim, da poroča papežu o konverzacijski aferi.
Dunaj, 9. okt. „Reichsposf priobčuje izjavo nadškofa Stadlerja o konverzijski aferi, v kateri pravi, da je rimska kurija sama označila bosanski konverzijski zakon kot tak: „ut nec probari ullo modo possint et nec tolerari." Treba je boga bolj poslušati kakor ljudi. Dokler obstoja ta zakon, se mu morajo katoličani zlasti pa duhovniki ustavljati in mu odpovedati pokorščino. Bethmann-Hollweg.
Pariz, 9. okt. „Excelsior" poroča, da bo nemški drž. kancelar Bethmann-HolIweg v kratkem odstopih
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Valona, 9. oktobra. Grško vojaštvo je zasedlo zapuščeni albanski mesti Starovo in Parodec.
Belgrad, 9. oktobra. Podaljšanje moratorija je skoraj neizogibno, ker imajo vsi vpoklicani rezervisti zakonito zajamčeno pravico do odložitve svojih plačil.
Belgrad, 9. oktobra. Vlada je sklenila povabiti inozemske konzule, da naj se osebno prepričajo o albanskih grozovitostih.
Solun, 9. oktobra. Listi poročajo, da so Srbi v Skoplju odkrili bolgarsko zaroto in več ljudi aretirali.
Belgrad, 9. oktobra. 25.000 Albancev je bilo pri Rabušnici obkoljenih in skoraj popolnoma uničenih.
Pred četrto balkansko vojno. Atene, 9. oktobra. Merodajni krogi zatrjujejo, da smatrajo pavzo v pogajanjih kot ugodno znamenje, da je kriza popustila. Položaj pa je še vedno resen in presenečenja niso izključena. Grška in Turčija nadaljujeta svoje mobilizacijske priprave. Velesile imajo baje od turškega kabineta zatrdilo, da Turčija ne namerava forsirati vpraSania Egeiskih otokov, Poeajania
med Grško in Turčijo se prično zopet v ponedeljek.
Pariz, 9. okt. „Echo de Pariš" poroča iz Ženeve, da je bilo od tam vpoklicanih mnogo bolgarskih dijakov rezervnih častnikov.
Pariz, 9. oktobra, Listi poročajo, da se velesile pogajajo zaradi skupen intervencije pri Grški in Turčiji.
Atene, 9. oktobra. Včeraj je prispel sem turški princ Sabah Edin; konferiral je z Venizelosom in bil od kralja sprejet v avdijenci.
Carigrad, 9. oktobra. Zatrjuje se, da je veliki vezir veleposlanikom ofi-cijozno izjavil, da porta ne želi vojne in prepušča rešitev vprašanja otokov velesilam. — Politični krogi pa trde, da je veliki vezir to izjavil pač z dobrim namenom, da pa turska vlada danes nima položaja v rokah, temveč komandirajo Enver beg in njegovi pristaši.
Za albanske roparje.
Valona, 9. oktobra. Nova albanska banka naj prične delovati v treh mesecih. Za sedaj je uvedla tresorsko službo za provizorično vlado, ki jo vodita po en avstrijski in italijanski uradnik.
Valona, 9. oktobra. Mednarodna kontrolna komisija za Albanijo se sestane 15. t. m. v Valoni.
Valona, 9. oktobra. Komisija za določitev severne albanske meje se sestane 10. t. m. ob Ohridskem jezeru in bo prodirala proti severu.
Dunaj, 9. oktobra. Albansko orož-ništvo bodo organizirali najbrže ho-landski častniki iz holandskih kolonij. Baje je Holandska to ponudbo že sprejela.
Janina, 9. oktobra. V Valono je dospela italijanska znanstvena komisija, ki je odpotovala v Berat in Elbasan, da napravi natančne zemljevide. Z istim namenom je dospela tja tudi avstrijska komisija.
Dunaj, 9. oktobra. »Tagblatt« poroča, da je naletela mednarodna komisija za določitev južnoalbanskih mej na velike težkoče. Povsod se prebivalstvo dviga in oborožuje ter ne mara pod Albanijo. List konstatira, da se Albanija teh pokrajin ne bo mogla polastiti.
Srbska skupščina.
Belgrad, 9. oktobra. „Štampa" piše, da se bodo pričela pogajanja glede avstrijsko-srbske trgovinske pogodbe 25. t. m.
Belgrad, 9. oktobra. V včerajšnji seji skupščine je predložil poslanec Jovanovski predlog, da naj se prepuste rodbinam padlih srbskih vojakov zemljišča v novih pokrajinah brezplačno. Prihodnja seja je tajna. Ministrski predsednik bo poročal o svojem potovanju in o konferencah na Dunaju in v Parizu. Minister javnih zgradb predloži predlogo za kredit 12 miljo-nov dinarjev za lokomotive in železniški materijal v novih pokrajinah,
Belgrad, 9. oktobra. Vlada je sklenila prideliti svojemu poslaništvu v Berolinu vojaškega atašeja.
Bolgarski načrti.
Sofija. 9. oktobra. Vlada je preklicala z včerajšnjim dnevom prepoved uvoza žita. Bolgarska vlada je sklenila zgraditi za 25 milijonov frankov 176 km dolgo železnico iz Has-kova v Gumuldžino. Bojkot avstrijskega in italijanskega blaga.
Atene, 9. oktobra. Trgovci v Santi Ouaranti so sklenili zaradi proti-grškega nastopa Italije v epirotskem vprašanju bojkotirati vse italijanske uradnike, ladje in italijansko blago. Ob enem hočejo obvestiti trgovsko zbornico v Trstu, da se bo bojkot raztegnil tudi na avstrijsko blago, če Avstrija ne bo odnehala od svoje Grkom neprijazne politike.
Turška mornarica.
Carigrad, 9. oktobra. Porta je sklenila zgraditi veliko ladjedelnico ter se pogaja tozadevno z neko angleško firmo.
HmBčka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnili. upravnih, davčnih, pristojbinskili in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve, — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na; Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskitn županstvom
Društvena naznanila.
Trobentaška vaja (Sokola I. So-lola II. in Štefanja vas) se vrši v petek 10. t. m. Zbirališče točno ob 8. uri ivečer pred »Prešernom". Bratie trobentači se prosijo, da se udeleže vaje polnoštevilno. Na zdar.
»Sokol« Litija - Šmartno priredi y nedeljo, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »Na pošti« v Litiji vinsko trgatev. Skrbljeno je, da bodo prijatelji in prijateljice vinske kapljice na »svibenski vinski gorici« v krogu brhkih viničaric in viničarjev si išli do prav »zidane« volje.
— Publija Vergilija Marona pastirske pjesme. Profesor Josip Ver-gilij Peric je najimenitnejši izmed hrvaških prelagateljev latinskih umotvorov. S to novo knjigo je podal klasičen prevod klasičnega dela.
— Sem Benelli: Ljubezen treh kraljev. Tragičen poem v treh dejanjih. Prevedel Alojzij Gradnik. Cena 2 K, s pošto 2 K 20 v. Sem Benelli je ime, ki uživa v romanskih deželah velik ugled, največ pač vsled tega, ker Benelli ni samo izreden pisatelj, nego ker žari iz njegovih del pravi najpristnejši italijanski duh. Na njem je vse skozinskoz italijansko. Od tod ta velika popularnost, ki jo uživa »Ljubezen treh kraljev« v romanskih deželah. Ta tragedija je bila vprizor-iena tudi že na ljubljanskem odru. Ugajala ni. A kaj hočemo, na ljubljanskem odru je celo že Shakespeare prišel ob svoje dobro ime. Ljubljana ni imela ne igralcev, ne sredstev za primerno insceniranje te tragedije; Župančič jo je spravil na oder zaradi njene pesniške krasote in je moral spoznati vso bridkost starega gledališkega nauka, da gledališko občinstvo nima smisla za pravo poezijo. Prevod »Ljubezni treh kraljev« je izšel v knjigi. Prevod je popoln; vsak verz priča, da ga je ustvaril pesnik in pesnik preložil v naš jezik.
— »Veda« ima v štev. 4. in 5., ki sta skupno izšli, naslednjo vsebino: Odgovori na anketo o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Zdenek To-bolka: Vseslovanstvo. (Konec.) Dr. Albert Bazala: Problem ličnosti. (Konec.) Dr. Štefan Sagadin: Reforma avstrijske uprave. Dr. Oton Stehlik: Karel Havliček - Borovsky o Slovencih. (Konec.) Dr. Dragotin Lončar: t Milan Pajk. Andrija Gav-rilović: Iz prepiske Antona Aškerca. Ivan VavpotiČ: Jesenske misli ob letošnji »pomladni« razstavi v Jakopičevem paviljonu. Slovstvo, umetnost, jezikoslovje, kulturna zgodovina. Niko Bartulović: Iz srpsko - hrvaške književnosti. Emil Adamič: Novi Akordi, XII./3 Ivan Vavpotič: Poglavja o slovenski umetnosti, II. Ivan Ko-štial: Dr. M. Murko o mohamedan-ski srbohrvaški epiki. Dr. Oto Stehlik: »Umelecka Beseda« v Pragi in .Jugoslovani. Filozofija, psihologija, pedagogika. Pavel Flerč: Reforma učne v delovno šoio. F. V.: Vojaška in srednješolska vzgoja. K. O.: Milan in Milena. Gledališka predstava na prostem v Divji Šarki. Pravo in uprava. Dr. Štefan Sagadin: Dr.Leonida Pitamic, Pravica poslanca do dijet. Politi-k a. Albin Ogris: Nekaj novejših prispevkov h kritiki sodobne demokracije. Politična ekonomija. Dr. Juraj 1. Tomičič: Carinsko - politični eseji, I. Vladimir Knafhč: Avstrijska gospodarska zakonodaja 1912. Beležke: (I. Koštial, Archiv f. slav. Philologie. Dr. Lokar, W6r-ter und Sachen (Murko, Schropi-kopfe bei d. Siidslaven). Dr. Vrečko, Revue des Deux Mondes. Dr. Ilešič, Iz Štiftarjeve avtobiografije. Dr. Ozvald, Meminisse juvat; O slovenskem učnem jeziku. Dr. Vošnjak, Mjesečnik pravničkoga društva. V. K.: Časopis za zgodovino in narodopisje. Naši Zapiski. Omladina. Dan-zers Armee - Zeitung. Swiat SIowi-anski. (Jugoslovanska resolucija.)
Bazne stvori.
* Legar v vojašnici. V garniziji Trenesin je izbruhnil legar. Dosedaj je obolelo 90 mož.
* Profesura slovanskih jezikov na Holandskem. Na vseučilišču v Levdenu je bila ustanovljena profesura slovanskih jezikov in literature.
* Ruski pisatelj K. F. Golovin umrl. V Varvenu je umrl znameniti ruski pisatelj, romanopisec in narodni gospodar K. F. Golovin v starosti 70 let. Najbolj znana sta njegova romana „Seriozni ljudje" in »Bledi brat",
* Aretirana gledališka tajnica. V Londonu so aretirali bivšo tajnico dunajske ljudske opere 281etno Nano Ruchfeldovo, ki je letos po leti pone-verila 17.000 kron in pobegnila iz Dunaja«
* Zdravilni serum proti gonorr-hoe. Iz Pariza poročajo: V zandji seji akademije znanosti je sporočil profesor Laveran, da se je ravnatelju Pa-steurjevega zavoda v Tunisu Nicolle-jevu posrečilo sestaviti serum za zdravljenje gonorrhoe, kakor tudi revma-tizma, ki je navadno posledica prejšnje bolezni, in gnojnega očesnega katarja. V 200 slučajih so s tem serumom dosegli hiter in dober uspeh.
* Kolera v Pragi. Po 10 dnevnem zdravniškem nadzorstvu so izpustili na prosto rodbino Tichy. Ostal je pod nadzorstvom samo še 7 letni sin, ki ima bacile, katere pa bodo uničili s posebnim serumom. Tudi so izpustili kvarantene one 4 vojake, ki so prišli iz Sarajeva, Tuzle in Budimpešte, ker je preiskava dognala, da so popolnoma zdravi.
Izpred sodišča.
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu«
Staro sovraštvo. Med Jožetom Jerančičem in Tomažem Čart^m, uslužbencema pri železnici v Novem mestu vlada že dlje časa sovraštvo. Ako le moreta se zbadata in točita. Tako je bilo tudi dne 24. avgusta. V Miillerjevi gostilni ob železnici je sedel Čarf v večii družbi. Pc deseti uri pride v gostilniško sobo Jeranuč in se vsede k drugi mizi, kjer mirno pije. Pri isti mizi ko Čari je seael tudi neki pijan delavec, ki je meta! cigare in žveplenke okelu se-Ve Slučajno so padle žveplenke na Jerznčičevo mizo. JeranČič je reke! n.il mu cado mir. Delavec je vsta; »a šel k mizi Jerančičevi, spotoma pa je vsled pijanosti pal. Navzoči so ga spravili iz sobe. Kmalu se je povrnil in vsedel na prejšnjo mesto, ter zopet metal žveplenke na Jerančičevo mizo. Jerančič je rekel: Saj vem kdo hujska! Čarf se je oglasil: Kdo? Jerančič: Glih ti! Tako sta se prerekala dlje časa, ko naenkrat skoči Čarf na Jerančiča in ga prime za vrat, ter ga držal toliko časa, da ga je jeza minula, kot pravi sam Čarf. Pri tej priliki je zadobil Jerančič poškodbe na levem komolcu in kolenu, pa tudi Čarf je bil malo opraskan in oba sta šla k zdravniku in drug drugega tožila. Pri okrajnem sodišču v Novem mestu pa je bil obsojen Čarf na 24 ur zapora, Jerančič pa oproščen. Državnemu pravdništvu pa to ni bilo prav in vložilo priziv. Ker se pa ni moglo dokazati je li dobil Čarf praske od Jerančiča, ali si jih prizadjal sam, je sodni dvor priziv zavrnil, Jerančiča oprostil. V družbi s Čarfom pa so bili sami junaki, ki so ob spopadu pobegnili iz sobe.
Nezvestoba žene, oprostilni razlog za kridatarja?
Te dni se je pečal kasacijski dvor s sodbo deželnega sodišča v Trstu glede nekega zanimivega slučaja kride. Lastnik delikatesne trgovine v Trstu, Anton L u t m a n je bil s to sodbo oproščen, ker je smatralo sodišče nezvestobo njegove soproge kot oprostilen razlog. Lutmanova soproga je namreč pobegnila, trosila je neresnične vesti o slabem stanju trgovine svojega moža in ga je tudi tožila za znesek 3680 kron, kateri znesek mu je svoječasno podarila. To je spravilo moža v pogubo. Proti ti oprostilni sodbi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo. Kasacijski dvor je pritožbi državnega pravdništva ugodil, razveljavil je sodbo deželnega sodišča v Trstu in vrnil zadevo prvi instanci v svrho nove obravnave. V razlogih te sodbe navaja predsednik kasacijskega dvora, da ni popolnoma ugotovljeno, v koliko sta povzročila nezvestoba žene in njeno pogubonosno delovanje polom in če je nesrečo zakrivila res samo žena.
* *
Judovski ritualni umor v Kijevu.
Včeraj se je pričela v Kijevu sen-2acijonalna  porotna  obravnava proti
judovskemu meščanu Bei lis u, zaradi ritualnega umora, katerega je izvršil Beilis v družbi več judo v nad 12 letnim učencem kijevske duhovske šole Andrejem JuČinskijem. Nesrečnega dečka so našli mrtvega dne 2. aprila 1911 popolnoma razrezanega v nekem skritem delu mesta. Truplo je imelo sledeče rane. Na glavi in na zatiluiku 7 vbodljajev z nožem, na levem sencu ena rana, na desnem 13, na spodnji čeljusti, ena na vratu 2, na prsih 7 in na hrbtu 4. Srce je bilo prebodeno Štirikrat. Te rane so bile prizadete v večjih in manjših presledkih, deček je med silnimi bolečinami omedlel, popolnoma izkrvavel in umrl. Beilis je sporazumno s svojimi še neznanimi tovariši ujel dečka na nekem igrišču z namenom, da ga v svojem verskem fanatizmu umore v ritualne namene. Dečka so zvezali, zamašili so mu usta. in ga mučili. V celem so mu zadali 47 ran. Porota sestoja iz sodnega dvora in iz 33 porotnikov. Navzočih je več zastopnikov domačih in tujih listov, delegati Sv. sinoda, justičnega ministrstva, zunanjega ministrstva in drugih višjih civilnih in vojaških uradov. Med številnimi pričami je tudi več duhovnikov. Obtoženca zagovarja eden najboljših odvetnikov, vodja mladoruske stranke, brat ruskega notranjega ministra Vladimir Maklakov. Obtožnica se opira največ nn izpoved tovariša Jučinskega Evgena Čeberiaka, ki se je z Jučinskim igral na igrišču in ki pove, da jih je prepodil neki mož s črno brado, ki je Jučinskiga vjel in ga neznano kam odpeljal. Obtoženi Beilis odgovarja na vprašanja popolnoma mirno in bolj tiho. Senatni predsednik je naznanil, da bo trajala obravnava tri tedne in da naj porotniki nemudoma urede svoje družinske zadeve, ker bodo morali ostati cel čas v justični palači, kjer imajo odkazana posebna stanovanja. Proces vzbuja velikansko vznemirjenje, Judje žaluj ejo in molijo po svojih sinagogah. Rusi demonstrirajo, dijaki stavkajo in bati se je splošnegae pogona na Jude.
irfj ^ n
V nedelfo poteče pol-stoletja odkar je prvi „Sokol" na slovanskem jugu — v beli Ljafeljam — razprostrl s vol a junaška krila. — Slovesno proslavi Sokol v Llnb-liani ta svoj inbilei v nedeljo 12. t. m. po že objavljenem sporedu.
Poživljamo vse brate, da se tega izrednega sokolsbega slavja udeleže v čim večjem številu v prvi vrsti pa apelujemo na ljubljanski sokolski župi.    Na zdar!
«n SLU SOKOLSKE BEL
Lju.t)lj&ni
ima danes ob 9. uri razgovor o sprevodu pri Tratniku.
Današnji list obssga 6 stran!.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
samo direktno! — črna, bela in barvasta, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošlje na dom.  Bogata izbira vzorcev se pošlje s
prvo pošto. — G. Hennebergi dvorni dob. Nj. V. nemške cesarice, Zilrich. 1
V 8 dneh
li sveta*
Lastna poročila za tisk PALMA od dr. Miroslav KAVČUKA.
ss I. dan. s: Brzojavka
iz Pariza i
Komaj da dobro sem semkaj prispel, K Eifflov'mu stolpu se šetat sem sel; Podpetnlke PALMA res, staro in mlado, Nosi v Parizu vsesplošno že rado.
Mnenje gosp. prof. dr. O. Foderl, profesorja kirurgije
na Dunaju. Gosp. J. Serravallo
Trst.
Mogoče mi je odgovoriti na vaše vprašanje v smislu, da imam mnogo prilike predpisati bolnikom vaše železnato kina - vino Serravallo, po operacijah, kakor zdravilo, ki pospešuje tek in je pokrepčujoče in se prav rado vzame z dobrim uspehom.
Prof. Foderl.
I vft namizna voda
P     prve vrste in kot zdravilna voda
zoper težkoče organskega dihanja in r. zoper bolesti želodca in mehurja najtopleje priporoča. :•
Claviia zaloga v LjD&Ijani: Hfllchasl Hastner
Ideal vseh dam je, imeti lep obraz in polt nežno in aristokratično,  kar je znamenje prave lepote. Nič gub, nič izpuščajev, nič peg; ko2a čista in zdrava, to so uspehi, ki se dosežejo z uporabo mazila Creme Simon, pudra »n mila Simon. Zahtevajte pravo znamko.
težo sadja se šibe drevesa
in v jesensko veselje se meša žalostna zavest, da je v kraju lepši letni Čas. Nastopi pa zopet skrb za zdravje, zlasti pri občutljivih ljudeh. Kdor se nagiblje k prehlajenju, kogar prepih napravi hripavega, kdor hitro dobi katar ali celo trpi na zastarelih bronhialnih katarih, naj odslej redno rabi Faveve pristne sodenske mineralne pastilje, da lažje premaga nevarnosti jeseni in predzimskega časa. Zahtevajte pa izrecno »Faveve« sode-nice, ker se dobivajo iz za zdravljenje rabljenih občinskih zdravilnih vrelcev. Škatlja stane K 1*25 in se dobivajo povsod.
Bay - russa s
tvrdke Bergmann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko slej najboljši vseh vod za glavo, za racionalno negovanje las, zabranjnuje vsakršno tvoritev luskin, prezgodnje osive-nje in izpadanje las ter jači lasne korenine. Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2*— in K 4'— se dobiva po vseh lekarnah, dro-geriiah, par fumerijah in brivnicah.
3SBS
Meteorologijo poročilo.
VISIna nad morjem 306-2
Srednji zračni tlafc 730 mm
oktober |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	1 I Tempera-1 | turavC0	Vetrovi	Nebo
8. »»	2. pop. 9. zv.	731-9 7314	21-8 16-3	sr. jug si. jzah.	del. jasno
9.	7. zj.	730-1	13-8	si. sever.	megleno.
Srednja   včerajšnja temperatura 166", norm. 11 V. Padavina v 24 urah 0 0 mm.
v mestu Ljubljani ali v okolici s 3 sobami, ali vsaj 2 sobi in kabinet
za takoj ali za 1. november.
Ponudbe  na uprav. »Slov. Naroda«.
se sprejme takoj v mešano trgvino.
Pismene ponudbe se prosi na uprav« ništvo »Slov. Naroda« pod „3582".
Trgovina i
in mešanim blagom
se proda ali da v najem
v Ljubljani na zelo prometnem kraju. Pismene ponudbe se prosi na uprav. »Slov. Nar.«, pod »Trgovina 1913/3581*.
Dobro ohranjen
se proda« 3600 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
s substitucijsko pravico v začetku marca
išče pod skromnimi pogoji mesta.
Nastop   takoj   ali  s 1. decembrom. Naslov pove upr. »SI. Nar.«. 3604
Kemična   tvornica   Traiskirchen pri Dunaju, Liebleln & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.)
2291
NajidealnejŠe sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidlc &
Učenka
oe 14—16 let stara, poštenih boljših staršev, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožna in v računstvu sigurna, zdrava, močna in simpatične zunanjosti, katera ima posebno veselje do trgovine 80 Sprejme v manjšem mestu na Kranjskem v veliko manufakurno trgovino. Italijanskega jezika zmožne učenke se jemljejo posebno v poštev. Ponudbe se pošiljajo na upravništAo »Slovenskega Naroda« pod št. 250 j Velika trgovina 3532'.
Inozemska družba išče za 1. november 1.1.
za Ljubljano spretnega
knfigovodlo
ki slovenščino in nemščino v besedi in pisavi obvlada perfektno, francoščino vsaj deloma, dalje spretno 3601
korespondenttnjo
ki je popolnoma zmožna slovenskega, nemškega in francoskega jezika ter zna nemško stenografijo in strojepisje. Ponudbe z navedbo plače in referencami pod„B. C. št 36" :: na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ::
pisarniški prostori
obstoječi iz 3 sob v sredini mesta, se tako] vzemO v najem. — Ponudbe sprejema špediter Fr. Uher, stanovanjska posredovalnica I. liublj. društva hišnih posestnikov v LJubliani, Šelenburgova ulica štev. 4.
Št. 21324.
3610
Dne 1. oktobra 1913 stopil je v veljavo ukaz trgovinskega ministrstva Z dne 14. septembra 1912, št. 187 drž. zak., s katerim se na postavi §, 74 a obrtnega reda izdana posebna določila deloma izpreminjajo
Ker morajo v smislu § 88 a, lit. c obrtnega reda delavni redi vsebovati tudi določila glede odmorov, opozarjajo se vsi oni obrati, za katere je predpisano v § 88 a in 96 c o. r., da morajo imeti delavni red. na začetkoma omenjena zakonska določila z nalogom, da do sedaj veljavne in obrtno-oblast-veno odobrene delavne rede spravijo v sklad z novimi določili, odnosno jih popravijo ali popolnijo v tem smislu.
Najkasneje dO 15i Oktobra 1913 predložiti je tušem po dva izvoda izpremenjenega delavnega reda v odobrenje.
Proti onim podjetnikom, ki te dolžnosti ne bi izpolnili, postopalo se bode kazenskim potom.
Mestni magistrat ljubljanski kot obrtna oblast,
dne 3. oktobra 1913.
66
99
Telefon Stev. 16.
Telefon štev. 16. 982
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Minska družba v Ljiii
Stavbno podjetništvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniska dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. .
Stalni
3363
Krajevni
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
Koncipijent
z dveinpolletno prakso, 3596 Išče mesta v odvetniški pisarni.
Nastopi nov. 1913. Ponudbe pod šifro „Akademik/3596" na upr. »SI. Nar.«.
za edinega stanovalca na Sp. Štajerskem z velikim predvrtom in sadnim vrtom.   Poleg  je   jako  iskan stavbni prostor. 3599
ceso proda.
»Slov. Naroda«.
Se za primerno
Naslov pove uprav.
prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
.". - .'.   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.        - .-.
Rezervni fondi K 58,461.432*56 — izplačane odškodnine in kapitailje K 123,257.695*77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■ Vfsa pojasnila   dajei 1 ■■■
Generalno zastopstvo i LiDSljani v Gosposki olicl štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
i
PozorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta La&oratoire de Prodoits feips i Parfs
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Maiiaiiilf, Bulapeftajl. Llszt Ferenc-ter zo
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
prvovrstne:
strofe za mizarje,
kolarje in za cepljenje drv.
Tvornica 3129
jfioric Zuckermanna vdova
Dunaj XVIII. jtnastasius grun-gassc 24 j 13.
_____: Zastopniki se iščejo. =
Klobuki
Cilindri
Cepiče
Kravate
JRokavice
Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice
Dežniki
Prof. Jegrovo trikot perilo Za lovce:
Pleteni telovniki Dežni plašči itd.
Priporoča se
modna in športna trgovina
fflagdič
£jabljaaa
::  nasproti glavne pošte, .?
r
*
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se Jamči. Spričevala na razpolago.
milji in
ki potrebujejo dobre tehniške pomoČne sile, naj izvolijo vprašati na
„Društvo   graditelja kraljevine Hrvatske  i  Slavonije" Zagreb, Prerado vic e v trg. št. 6. 3593
NA BZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
as in krstni opravi, ss
iz hrastovega lesa, prav močne.
od 400—700 litrov
nizki ceni.
Fa»aia Cascio, vinski trg.
Lingerjeva ulica št, i. za Škofijo-
Ugodna prilika I Ugodna prilika!
Naprodaj sta dve lepi štiriletni
kobili
lipicanske pasme in skoraj nova eno ali dvovprežna  lična kočija. Proda se tudi posamezno.  Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3583
Obleke, bluze, perilo in prtneno blago 25 K po povzetju. Tovarna
Schmid, Dunaj III., Rudolf Altpl.
Z^ZZZ Ugodno za prekupovalce. ^ZI
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton ljetne
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
Št. 21730.
3605
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50 — Edina zaloga:
Bi*. Biovaković,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, ----Malage, Konjaka, žganja itd. =
LJUBLJAISTA.
V smislu §. §. 3 in 6 ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898, št. 56 drž. zak. in §. 3 ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908, št 181 drž. zak. se javno naznanja, da bodo
volilski imeniki
za dopoiDilDO volitev priseduiKov iii namestnikov obrt. sodišča in prisedoikov vzKl. sodišča
razgrnjeni vsakomur na vpogled
od vštetega 10. oktobra 1913 do vštetega 23. oktobra 1913
v posvetovalnici mestn. magistrata.
V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije.
Vpogltdati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami to je od
8. ure zjutraj do 2. ure popoldne.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6  oktobra 1913.
POVEČANJU POSTALA V NAJ310DERNEJ8EM STIL V!
v parterju in v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (g. Simonetti) Mestni trg štev. 6, da bo mogoče z elegantnim aranžiranjem izložb vsaki čas prepričali cenj. odjemalce o moji najpopolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in deklice.
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno še pred sezono.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
12
63
2335807