• ■iviiaa •wY¥wWfc i IWl • Posamezne številket Ka* 5 Tadne Din «“♦50, ob no* S dcljali Din 1*—<, %TAJ30U“ izhaja vsak dan, raz v ©n nedelje m praznikov, ob 18, uri z Uo. umom naslednjega dne ter et&ne mpsečno no noiti D 10*—, za ino-lem.dvo D 13dostavljen na dom l> U- —, na izkaznice D 10*—, Inserati po uogovoruo b'aroea se >ri liAltlliOll, Jurčičeva Poštnina blaSana v gotovini. rjl**'*TO— Leto: 301. ®BCa43'Uai3isi2a3aisSE upravi „TABORA*f rčičeva ulica štev, 4« m................................... im« ■ Posamezne številke: K»» 1 radne I>in —*50, ol) no* • doljali Din 1>—, m UliiSDNlOTkO se nahaja v Alari— ■ toru, Jurčičeva ni. št. 4, i. nnd- ■ li.ropje. Telefon intemrb. št. 276. S 86 nahaja v Jurčičevi a ulici št. 4, pritličje, desno. Telo« J lou št. 24. SHS po.šlnočekovui ra- • čun štov. 11.787, 2 ^a naročila brez Conaija se n« |iziiM. Kok o nisi at ne vračajo. ■ ■ * « —«* *" <« ■« "*■• m m m m m ■ ■ Maribor, petek 7. julija 1922. Zbor mariborske "visAm demokracije. Maribor, 6. julija. . ^-kljub počitnicam, ki so žo nešteta: zvabile v tiha zatišja hladnih V“°y^ in. vkljub neznosni vročini ''0raJŠnjega dne se je zbralo sinoči v ^ orani JNarodnega doma nad 250 čla-|vV Ln članic mariborsko organizacije eniokratsko stranke, da slišijo odlič-a nredsitnvnika demokratične misli r na tudi sami izrečejo svojo sodbo } hrašanjih, ki so bila na dnevnem I j- Udeležba in pa sklenjene rezo-n Cl?° kažejo, da so mariborska narod-a demokracija v polni meri zaveda ve-rl-n ■ ki jib čakajo v bodočih’ ko postane Maribor važno državnega i-n nacnjonnlnega ‘^d j on ja; kažejo, da bo Maribor izho-nacijonalne in narodne politike *ariborski oblasti, kažejo pa tudi žna‘ie diseiplinarnosti in medsebojnega a%anja, ki se vračata zopet v vrste a o. ^°’nokraei je. ■ Sinočnji večer je bil obenem popravni večer poslancu dr. Kukovcu, | l se je priselil v Maribor, da odtod v ;Sneiu sodelovanju s strankino .ovga-. Racijo v mestu in z organizacijami p'1 oblasti vodi naše politično življe-ve v ^Usrčne ovacije, ki so mu jih pri-z„1'l zborovalci ponovno, so pokazale ^aPanje in udanost naše narodne de-trači jo v Mariboru do moža. ki je 0 svoje življenje zastavil v delu za Razdor v vladi rada Zadra. vstraja na svojem stališču. rešeno v sjmislu senžermenske pogodbe. Ministrski predsednik Pasic pa vztraja še vedno na svojem stališču, da se mora zona krog Zadra zmanjšati, do-čim ostali ministri, predvsem Niučič in Italija sprejela naše predloge. — Pašič Beograd, 6. julija. (Izv.) Italijanska vlada je sprejela po Jugoslaviji predlagane spremembo konvencij. O tem je bil obveščen tudi italijanski zunanji minister Schancor, ki se nahaja sočasno v Londonu. Pri sprejetju naših Krstelj, niso njegovega mnenja. Ker predlogov pa si pridrži Italija pravico, ni nobenega izgloda, da bi Pašič spre- da postano sprejem komaj tedaj prav- menil svoje stališče, je položaj vsled no veljaven, ko ga potrdi zunanji mini- eventuelno možnosti demisije nekate- ster Sehanzer. Jezikovno vprašanje jo rili ministrov postal še bolj težak. Deset milijonov žrtev gladu v Rusiji. Paryz, 5. julija (Brezžično). Iz u- pričakovati dalekosežnih’ sprememb vi radne statistiko je povzeti, da je v Ru- sovjetski vladi in na vodilnih mestih. S me'nU dobiti moc v svojo roke. Dobro siji umrlo vsled lakote čez deset mili- (Lenin jo po najnovejši diagnozi bolan j Povedo, 6» -i° to mogočo le, če najprej Številka: 150. Organizacija naše stranko v Sloveniji se vidno krepi. Svoječasna ustanovitev oblastne organizacije stranke ter ustanovitev mariborske oblastne organizacije v Ljubljani prihodnjo nedeljo sta mu porok za nadaljnji razvoj. V teh avspicijah jo srečen, da prihaja v tem času v Mariboru ter se nadeja, da bomo ramo ob rami dosegali uspehe > in zadoščenje. G. dr. R. Kramer jo v stavkili, ki so padali kakor kladivo na hrbte nasprotnikov, obračunal s klevetniki demokracije. Cela kampanja zadnjih tednov je v zvezi s celo našo notranjo politično situacijo, kjer skušajo reakcijonarni politični ele-i jonov ljudi. na tuberkulozi hrbtenice). Pariz, 5. julija. »Temps« poroča London, 5. julija. »Daily Mail« iz Helsingforsa: Po zanesljivih vesteli poroča iz Haaga: Policija je prišla na se je zopet poslabšalo Leninovno zdra- sled dobro zasnovani zaroti proti Lit-vje. Dne 1. t. m. zvečer se je vršila seja vinovu. 15 ruskih anarhi «-*>v, ki so do-centralnega komiteja boljševiško speli v Holandijo z nepravilnimi pot? stranke. Za slučaj Leninove smrti jo nimi listi, je bilo izgnanih. Nemške stranke za zaščito države. al» nap]1. temnih elementov proti de-Craci.ii. Že pred dvema letoma mu je fclž,n . srbski agrarec Avramovič: »Po-»v-18,. tioste reakoijonarce! Vas bodo Jtrizli, prišla bo doba. ko liodo prišli na f?r>Sf7' no^t'-* Bogodki zadnjih tednov 1° hotrdili. Pokazali so pa tudi, da oeinokracija sposobna odbiti vse na-V -n r1a h’ utrjene j ša ko kdaj. ^ Naše sistematično časopisno delo ^ rodil° velike uspelie. Dokazalo se jo jj. slovenska demokracija aktivna, j. 'a merodajna v vseh javnih do-j),akib. Prebolela je težke preizkušnje, javljajo se pač še tendence v smeri ^ ^'cdno politične organizacije. Mi pa jj e.'l!k°prej želimo sorazmeren nnpre-družbe in konzolidacijo države, za-ar '.0rl'dence z druge strani. Mnogokrat ,.0 U.to naši ljudje marsikaj, o čemur tla ° b,rcpričali.' Organizacija jo tu, b. dvom in vsak sum preišče! ‘^terasni. DR. SPALA J KOVIC V BEOGRADU. Beograd, 6. julija. (Izv.) Včeraj je dospel semkaj z Bleda naš novoimenovani pariški poslanik Spalajkovič. Vlada je izrazila željo, naj bi g. dr. Spalajkovič čimprejo položil svoj poslanski mandat ter prevzel poslaniško posle. NAŠ NOVI KONZUL V TRSTU. Beograd, 6. julija. (Izv.) Za našega. konzula v Trstu jo imenovan prejšnji naš zadrski konzul Gmcar-.MjjotkoviA. BORZA. Curib. 6; julija. (Sklenni kurzi.) Dunaj 0 023/8, Praga 10J0, Zagreb P62 in pol, New-York 524 in poi, Berlin 1.20, Pariz 42.55, London 23.39, Milan Budimpešta 0-45, Varšava 0.11. Zagreb, 6. julija. (Izvirno. Pred-borza na zagrebački borzi). Pariz 666.25, Cuiih 1550, London 360, Rerlin 19, Dunaj 0-3825, Praga 157.75. Italija 372.50 dolar 79.75, Budimpešta 7.25. Zbor je nato deče resolucije: 1. Na zboru krajevne organizacije demokratske stranke v Mariboru dne 5. julija zbrani somišljeniki pozdravljajo prihod predsednika slovenskega! dela demokratske stranke poslanca, div V. Kukovca v Maribor. Prepričani, da bo inie.ijativno in požrtvovalno delo našega voditelja še bolj utrdilo strankino organizacijo ter ugled in moč demokratske ideje v mestu in celi mariborski oblasti, mu i*ri tej priliki izro kamo ponovno svoje neomajeno z. upanje. 2. Glede naslopa pokrajinskega na-Vmesluika Ivana HribarU "-radi adml Stran 2, nistrativne delitve slovenskega ozemlja diržave je vzel strankin zbor demokratske organizacije v Mariboru ponovno na znanje potek zadeve. Pri sestavi ustavnega načrta so slovenski Idemokrati predlagali največjo število prebivalstva oblasti do okroglo milijon 'duš, da bi se pri organizaciji oblasti /varovala možnost, da se celo slovensko prebivalstvo države organizira tudi v eni oblasti, a.ko bi narod po večini to zahteval. Dotočni predlog jo’odločno odklonil radikalni in demokratski klub liter jo ministrski predsednik Pašič iz-jjavil, dq. prej odstopi, nego bi to sprč-|jel. Cela slovenska napredna javnost jje z ozirom na ta položaj ustavo z določbo 800.000 kot največjega števila prebivalstva oblasti kot kompromis sprejela in sta se za vlado odgovorni slovenski stranki složno s stranko socialnih demokratov zedinili na razdelitev v ljubljansko in mariborsko oblast. Pokrajinski namestnik sam je ifcudii predlagal vladi in narodni skupščini ljubljansko in mariborsko oblast, toda tako, da bi bila mariborska oblast mnogo manjša in bi obsegala le Podravje in Prekmurje, ne pa čisto slovenskih političnih okrajev brežiškega, celjskega in sodnega okraja Šoštanja iz okraja, slovenjgraškega. Demokrati niso sprejeli v zakon 26. aprila 1922 označene razdelitve kot edino možno, ampak kot stvarnim razmeram z ozirom na ustavno določbo odgovarjajočo kompromisno solucjjo. Kolikor bi torej sedanjo sfališčo pokrajinskega namestnika no bilo presojati kot eden izmed nedopustnih pojavov osebnih vplivov in ambicij v politiki naroda, smatrati moramo njegov izzivi ji vi intervju o razdelitvi Slovenije politično kot afront proti ustavi* ki ga jo obsojati kot utrditvi države nevaren korak. Z oziirom na to nelojalno postopanje odklanja demokratska stranka vsako odgovornost za politiko itega pokrajinskega namestnika in njene posledice. 3. Z naj večjim ogorčenjem obsojamo nečuvene izpade izvestno bankarske klike proti slovenski demokraciji in njenim najodličnejšim voditeljem. Izrekamo našemu voditelju dr. Žerjava neoumjeno zaupanje, ki ga niti' naj-’ grše klevete nasprotnikov demokratske stranke ne morejo omajati, izrekamo mu zahvalo za njegovo neumorno delo za državo in stranko ter obenem željo, da kmalu popolnoma okrova in se poprime z novo eneržijo dela za kon>-zolidaci jo in napredek države in stranke. Tudi-vsem ostalim funkcijonarjom stranke izrekamo v polni zavesti strankarsko solidarnosti, zahvalo in zaupanje s pozivom, naj vzlic vsem tež-kočam, ki se jim delajo brez vsakih stvarnih' razlogov, celo v lastnih vrstah vztrajajo na poti resnega in pozitivnega dela. Viktor Gotie: Nekoliko utisov s V. ju-goslovenske umetniške razstave v Beogradu. Prvič po ujedinjcnju so se sešll u-netniki vseh pokrajin v Jugoslaviji, da skupno razstavijo svoja dela ob priliki svečanosti kraljeve poroke v Beogradu. Brezdvomno je to največja razstava v naši državi. Prostor, ki je bil za razstavo določen, druga beograjska gimnazija, ni povsem odgovarjal, vendar za današnje razmere, ko ni mogoče brez velikih troskov sezidati paviljona, je bil Še precej zadovoljiv. Pri tej priliki pa bi izrazil željo, da bi se vlada vendar enkrat zganila in sezidala v Beogradu umetniški paviljon. Da jo ta zelo potreben za centrum velikega kulturnoga naroda, jo dokaz že to, da so morali vsled pomanjkanja prostora popolnoma izostati umetniki, ki so bili tudi vabljeni. Če imamo že po drugih mestih umetniško paviljone, zakaj naj bi bila brez njega ravno prestolnica? ■ Otvoritev razstave je bila. res veli-ikrstvena. Udeležili so so jo vsi ministri in razna poslaništva, dosi so imeli ravno tega dne obilo,drugega posla. Med gosti smo opazili tudi ministrskega predsednika, naše bratske Češkoslovaške, g. dr. Beneša, ki se je živahno razgovor jal z umetniki in jim želel na tej razstavi velikega uspeha. Minister Pri-bioevič jo pri otvoritvenem govoru po- 'iT£ V zagrebškem ozračju. To dni je bil zaključen zagrebški velese j m. Kakor vedno in povsod pri nas, tako je imela tudi v tem slučaju zadnjo besedo strankarsko-politična mržnja. Razstavni odbor je povabil zastopnike Narodno skupščine, ki so že prvo dni po otvoritvi sejma izrazili željo, mi j bi si n>> parlament ogledal to važno narodnogospodarsko prireditev. V vsaki državi, kjer ljudje količkaj realno in gospodarsko mislijo, bi neposredno zainteresirani krogi kar z obema rokama sprejeli tak posot. Tudi prireditelji zagrebškega velesejma, ki so ljudje zdravih živcev in prali ličnega mišljenja, so uvideli, da bi obisk le koristil onim interesom, ki jih zasledujejo s prirejanjem velesejma. Dasi-ravnoosebno niso prijatelji ali pristaši sedanjega režima, so vendarle povabili legitimne zastopnike ono državo, kateri nedvomno pripada Zagreb in ki so danes nositelji našega parlamentarnega življenja. Zakaj zdrav, normalen razum ne moro negirati države, ki obstoja že, več ko tri leta, ki jo mednarodno priznana in katero so priznali vsi državljani brez razlike strank, ko so se v novembru 1920. 1. udeležili volitev v ustavotvorno skupščino. Posamezni državljan si pač po svojem nagnjenju, simpatijah, vzgoji, mišljenju izbira stranko in politične ideologijo, prizna ali ne prizna slučajno politično konstelacijo, ne more pa skrivati glavo v pesek in trditi, da svet okoli njega no obstoja., tembolj, če svojih hiš no zida v oblakih ali na časnikarskem papirju, temveč na trdih zemeljskih tleh’. Za normalen razum gospodarskih Krogov je bil obisk parlamentarcev 'le na čast Zagrebškemu zboru. Ce bi parlament no pokazal zanimanja za tako važno gospodarsko prireditev, bi gotovi zagrebški listi zopet udarili po Beogradu, češ; glejte, kako prezira in omalovažuje gospodarske uspehe Hrvatov in Zagreba. A tudi v političnem oziru bi vsak resen opozicij onalec pozdravil obisk parlamentarnih strank, tembolj, ker so prišli iz Beograda tudi poslanci iz vrst opozicije, ki so istotako bore proti vladni koaliciji in so le zategadelj v nemilosti pri Vlaški ulici, ker se nočejo pokoriti diktaturi Radiča. Toda voditelji Hrv. bloka niso niti realni politiki niti trezni državljani, zato so posegli po sredstvih, ki so mogoča edinole na Irskem. Proglasili so bojkot in sicer no samo poslancem iz Beograda, temveč tudi Zboru samemu. Stvar bi bila smešna, če bi no živeli v resnih časih. Najbolj surov jo pa postal takozvani »čovječanski«, »pacifistični« Radič, ki je objavil v svojem »Slob. Domu« oster napad proti prirediteljem Zbora in v hujskajočih bese- vedal mnogo lepih’ besed in tudi obljubil, da; bode storil vse, kar jo v njegovi moči za procvit naše lepe umetnosti. Na tej razstavi so bile, kakor že omenjeno, zastopane vse grupacije našo kraljevine in brez pretiravanja lahko trdim, da je bila ta razstava otvor-jena v znamenju' »mladih«. Kako je razstava učinkovala na maso, Itako na posameznike, o tem seveda ne morem dati sedbe, vendar utis ki sem ga imel je bil: Tempora mutanlur... Kako dolgo bode ta umetnost prevladovala, no vem, zdi pa so mi, da vidim pri drugih naroTih le šo spomine na njo. Pri nas seveda jo pozdravljamo z velikim pom pom ter spremljamo po vseh perverznih ateljejih, da jih blagoslovi. — Vem, da bo prišel kak Mesija in mi o-čital, da spadam k veteranom, toda tolažila me bode misel, da pride glas iz puščave. Futurizem in kubizem je bil hvala bogu lo malo zastopan. Tudi velikih del ni bilo preveč, vendar-je vladala tudi v tem oziru ona pol>ožna želja: De da kaj prodam! Zastopano so bile sledečo grupo: Beograd »Lada«r »Društvo neodvisnih«; Zagreb »Lada«, »Proljet-ni salon« in »Društvo grafičara«; Ljubljana »Društvo upodobljajočih u-motnikov« m »Klub mladih«; Maribor »Klub Grohar«; Sarajevo »Udruženje umetnika«. Dalje so razstavili tudi nekateri umetniki izven gmn. Skoda le, da iz Slovenije ni bil zastopan klub »Sava«. Nekatero člane kluba smo o-pazili y skupini, neorganiziranih, med BOR* dah pozval svoje pristaše, naj dno I. in 2. ne posetijo zbora, gostom pa pokažejo svoj globoki prezir. »Hrvat« je pisal nekako v tern smislu, kakor da bi bilo dobro, če bi se moglo Beograjčane šiloma spoditi iz Zagreba, pač menda za to, ker Zagreb tako krasno procvi-ta, odkar ima v Jugoslaviji ugodnejšo konjunkturo, kakor jo je imel v prejšnji državi. Seveda se gostje iz Beograda niso zmenili za blokaški prezir, tembolj, kor se Radičeva raketa ni razpočila in v Zagrebu sploh ni bilo obrtnika ali trgovca, ki bi katerega beograjskega gosta vrgel na cesto. Treba pa si je dobro zapomniti ta slučaj in zato ga posebej beležimo, kor jasno razsvetljuje temne kote blokaške politiko. Proč s frazami: porušite sedanji režim, a postavilo na njegovo mesto boljšega! Bedasto in samo Radiču podobno je hujskanje proti državi, pa njegove smešno sanjarijo, da bo na medjunarodno priznatom području ustanovil novo državo in ž njo vred stopil v svetovno zgodovino kot velik državnik in politik. Danes konjunktura za parvenijo polagoma izginja, ljudsko razpoloženje so vrača k normalnejšim oblikam in so rnjši oklepa dejstev, kakor da bi lovilo po zraku mehurje in mila. Sedanja država jo produkt svetovno vojne in po nji ustvarjeno mednarodne konstelacijo,, kakor tudi produkt že izvršenega notranjega ujedinjonja, zato pa hrvatsikim voditeljem ne preostane nič drugega, kakor priznati činjonjce, kot jo dejal starina Gjalski — in so vreči v aktivno politično borbo ali pa kapitulirati in dati mesto sposobnejšim. — « Krasen prizor se ej nudil v Šestinah pri Zagrebu, kjer jo šumadi.iski seljak in poslanec položil šopek rož na grob Ante Starčeviča. Pokojni Starčevič jo bil radikalen opozicijonalec, ki so jo vse življenje boril proti kompromisu z Budimpešto. Veljal je kot ekstremen Hrvat, a to je bilo v takratnih razmerah toliko opravičljivo kakor ekstremno srbstvo. Velika Hrvatska in Velika Srbija — oba politična cilja sta izhajala iz te težnje: osvoboditi narod in mu priboriti neodvisnost. Starčeviči so bili potrebni, kor vsi niso mogli postati Strossmayerji. Strossmayer jo dal sintezo, jugoslovanstvo, Starčevič pri Hrvatih in Markovič pri Srbih pa tezo jn antitezo. Zgodovina nas je prehitela, al i bi ne bilo neumno, če bi jo sedaj korigirali in postavili naš internacionalni položaj na- prvotno stopnjo, namesto da bi vzgojili s pozitivnim delom in sistematično politiko kar največ jugo-slov. Strossmayorjov. * Na »Mirogoju« so jo vršila draga manifestacija za jugoslovansko jedin-stvo. V Ilirski arkadi so odposlanci tem ko se je Tratnik pridružil »Pro-Ijetnemu salonu«. . Zanimali so me v prvi vrsti Sloven- ci, zato hočem o teh tudi malo obširneje, govoriti. Klub »Mladih« jo bil po številu umetnin zastopan najbolje. — Pred vsem sta mi v tej skupini ugajala brata Kralja. Doslej še nisem imel pri- liko yideti njuna dela v tolikem številu. O njima se je že veliko debatiralo in reči moram, da sta napravila tudi name utis kakor srečen parček, ki sedi v čolnu sredi jezera in se no briga za svet. Po daljšem študiju in opazovanju sem pa prišel do prepričanja, da spadata vendar v isto kategorijo umetnikov, o katerih mislimo vedno lo dobro, Da bi onadva ne bila sposobna, kakor som večkrat slišal, absolutno zavračam. Tudi to ni res. da sta si enaka. Velika razlika jo mod njima. Mlajši sili proti sredini — med tem ko se ji Franco oddaljujo e polno paro. Kdo bodo od njiju prej prišel do cilja, o tem bomo lahko govorili, ko bosta eden in drugi mislila o umetnosti bolj trezno kakor Sedaj. Francetova »Madona« je jako dobra. Tudi v grafiki (Kralj Matjaž) je polno lepih utisov. Tonetova slika »Trnjeva pot« je prav dobra v barvi, posebno v kompoziciji »Kalvarija« mo preveč spominja na Klimta, toliko v barvi, kolikor v potezah. Sploh moram reči, da se mi zdijo Tonetova dela bolj študirana nogo Francetova. Tqne Kos in Napotnik ne spadata k tej grupi. Tone Kos ima mnogo dobre* ga, mod tem ko sem pri Napotniku, Maribor, ?. jtmja 1932, ju godov, parlamenta položili krasen venec in poslanec Agatonovič je v s ve jem govoru naglušni, da je to prvi obisk narodnih ju gosi o venskih poslancev Ilirom kot predhodnikom in apostolom našega osvcbojcnja i.n ujedinjcnju Treba je, da se na tem mostu položi prisega, da bodo narodni poslanci živo delali na to, da se ustvari jedinstvo dela, mišljenja in stremljenja, ki do danes še ni doseženo. Ob dragi priliki je govoril o jugo-slovenstvu tudi predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič. Vsi govorniki so naglasa!!, da smo eno in da hočemo biti eno. V našem interesu jft in vos ostali svet zahteva od nas, da bodimo edini, močni in napredni. Tudi srbski republikanci, zemljoradniki in jugoslov. socialisti so pokazali, da vedo ločiti režim od diržave, in » da resno umevajo položaj našo domovine in našega naroda. Samo Hr| vatski blok hoče pokazati, da ima rajši do Valero kakor Mazzinija, rajši sovraštvo kot ljubezen, spravo in »P°' razum! Politične vesti. V iljoniovc izjave. Ekscesov Vil j0®1 je zopet začel dajati izjave. V »K«1* York Timesu« jih jo objavil nekaj mec KI. von Rndpvvitz, ki so je tri mudil na obiskih pri cesarju Vilj®®^ v Doornu. Viljem je izjavil, da z 8^ vestjo pričakuje povratek monarhij«* Nemčija, vendar pa misli, da on s«®1 no lx) več zasedel prestola. O predse«' miku Ebertu so jo izjavil zelo pohvri no. O Ratbenau jo govoril spoštljiv vendar pa je dejal, da je bil naval'«1* za Nemčijo, ker je žid. i Dnevna kronika. — »Prerod«. V včerajšnji števil^ nam je tiskarski škrat skvaril PreL zadnji stavek, ki se glasi: »Kaj imaL od tega, čo si odbijete ljudi, ki bi va' radi podpirali, ki pa si svojih naz01’0. no dajo potrjevati v škofijskem ^ du!« — Občine ob državni meji šo ^s° vso urejene. Posebno težkočo so ^ kjer se je pridelilo ozemlje lipnišk«^ okraja mariborskemu. Pogajanja občino Sv. Duh na Ostrem vrhu (seC^ž gorenstvo Gradišče) se vrše že colo 1“ to, a do sedaj še ni ni kakega pozitiv^ ga sklopa! Imeli bi so priklopiti ra občini Vurmat in Boč, pa občanom, . prav po volji. Tako životarijo obO1«!® prebivalci že 4. leto brez obe. zast°^ siva, šola brez pravega krajnega 80 j skoga sveta in brez denarja, cerkev P, pod avstrijskim dekanatom in stvom ... Žalostne obmejne raznie«6 četrtem letu svobode! konstotiral, da je izven »Plesalke« vh preveč napihnjeno, sicer se mi pa ra, »Plesalka« zdi preveč korpulentna- v kjer nisem našel finih potez. Tudi Pr de Zupana se mi zdi, da ni še na nem. kam spada in bojim se, da b° a bridko obžaloval, ako so bo sili! d0'5^ nekaj, kar je nedosegljivo. O drugih P se ne maram izraziti, kajti vida! s« ' da sami ne vejo kaj hočejo. 0 Nafld«j Vidmarju, o katerem som ime’ nek« najboljše nade, moram reči le eno-, je za mojo osebo popolnoma izgub'kri Umetnostmi igrača. Človek mora “ ^ resen in kar jo glavno — skromen* Plezati po ravni steni in pri! em »c bU ka uganjati, ne bi rSsk:ral niti c uk1-1 klovn. ^ »Društvo likovnih' umetnikov« , pokazalo tokrat svojo najboljšo Zdi se mi, da žurija ni imela srri ^ roko. Vaupotičeva slika »V šumh • nedvomno najboljše njegovo delo. ^ si se mi jo zdelo, da jo ozadje P]'ck — Planinska slavnost v Šmartnuna Pohorju se no bo vršila 0. julija, kakor se je prvotno glasilo, ampak 23, julija. Natančnejše poročilo še sledi, vendar so prosijo že danes vsi planinci, kakor tudi dragi da nas ta dan obiščejo. Opozarja se, da bo vozil nazaj poseben vlak. Drugi zopet tudi labko prenočijo v Šmartnem, ali Ruški ali Mariborski koči, ker pota so vsa prav lepo markirana. Torej na veselo svidenje. — Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru, dramska sekcija, priredi 16. t. m. v Št. Lenartu v Slov. gor. v dvorani Sokolskega doma, veseloigro "Gospod senator«. Po predstavi ples in Prosta zabava. Začetek točno ob ‘20. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. . — Otvoritev telefonske centralo z Javno govorilnico pri pošti Sv. Pavel Pri Preboldu. Pri pošti Sv. Pavel pri reboldu jo bila otvorjona telefonska ^ntrala z javno govorilnico za kra-^evni in medkrajevni promet, z ome-Jeno dnevno službo. — Sprejemanje novincev v finanč-110 kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v jinančao kontrolo podaljšalo do 10. ju-^a t. 1. Podrobnosti so razvidno iz razpisa, objavljenega v »Uradnem list«« z dne 23. maja t. 1., št. 52. Izenačenje poljskih študentov z iiašimL Našo univerze so sklenile ,da so izenači poljsko slušatelje z našimi, tako da bodo plačevali samo take Jjakse, kakor da bi bili naši. državljani. "° bo jako u ko dno uplivalo na dotok Poljskih dijakov na naše visoko šole, kar bo mnogo doprineslo tudi za kulturno zbližan j e med našim in poljskim narodom. — Gasilno društvo v Račjem priredi 9. julija veliko veselico v vrtu go-sPoda Požegarja; priprave so žo v pol- teku. Različni šotori za vino, pivo, slaščico, kavo itd. so že skoraj zgotov-Ijeni. Tombola je opremljena z drago-^nimi in za vsakega pripravnimi do-t-ki, Pr'de tudi mladina na svoj račun bo mod različnimi zabavami ve-■jka ženska konkurenca v lepoti s trenji krasnimi dobitki kateri so lahko o-Stedajo v izložbi trgovine Josipa Hva-Ples igra priznana izvrstna a na lok. Polnoštevilna godba as one^a društva »Drava« iz Marini a pod vodstvom gospoda kapelnika Kaecja preskrbi vse drago. Omrežje ?.a električno razsvetljavo je že zjrntov-Wno od tvrdke D&dieu, tako da bo ^»sclični prostor čarobno razsvetljen. Ker jo čisti dobiček namenjen za nabavo^ gasilnega orodja, ne sme ni komu ^iti žal za par kronic, kor s tem koristi ..„1 — | I, Bjl^— v® se jo najbolje videlo priGaspariju. * žanru je vedho isti. »Legenda« je bil 1° gotovo najboljše njegovih del. Imel !>a sem še priliko, da sem videl veliko bpljšik njegovih del. Dolinarjeva &Eva« je prav dobra. Najboljši bi bil ®°veda šo »Kralj Matjaž« toda prepri-^t} som so moral, da je veliko Meštro-ičevega in zato me je ravno to delo ^Ustilo hladnega. Drugače pa moram °ei »da fant zna«. Klub »Sava«, kakor sem že omenil, razstavil skupno-. Tratnik, ki se je Izključil »Proljetnomu salonu« je orezdvom.no za nas Slovence eden najboljših. Ne le da zna risati — on je tu-1 v barvah velikanski. Škoda, da njo ^ova dela niso zavzela v »Proljetnem ij^lonu« ono mesto, katero bi zaslužila. ;fvosov »Autoportrait« je izboren. V poziciji mi jo ugajal portrait ^egove matere, mod tem ko je portrait ™č.NovaJcove jako slab. Morda pa tudi visel v pravi luči. Klub »Gr&har« jo po številu najmanjši. Od eksprosijonistov je edini -1 eteln, ki pride v poštev, ki pa jo med ■^znimi ekspresionisti te razstave ®don najbolj zmernih. Posebno »Mo-. y iz Maribora« je bil gotovo najbolj ^Heresanten. Honrieta Šantelj jo po-_^J«ala, da prevladuje akvarel. Gvaiz pričenja postajati moderen. Rumena kolka najbolj pričajo o tem. . Sploh pa som dobil na razstavi vtis, J™.80 Slovenci najbolj skromni, in enak ik -p0- naPrav'l^ tudi na drugo publi-Pri nas nismo opazili bronastih fi Ur kakor pri Hrvatih in’ tudi kame-HftlvnG' bodo treba ros potrkati ^Koliko na vrata pri vladi ter pri tin^*?)1'|h, da bodo podpirali slovensko 6tnost. Tak je bil moj splošcai ulis. tudi samemu sobi, čo je gasilno društvo preskrbljeno- z dobrim orodjem, da lahko nastopi v slučaju nesreče ob onem bo pa imel par zabavnih ur, pri katerih bo pozabil trpljenje prošlega tedna. — Smrten padec s kolesa. Ob priliki sl avl ja, 50 letnega obstanka gasilnega društva v Slovenski Bistrici dn9 2. t. m. jo padel na breg n Sv. Jožefa tako nesrečno s kolesa član gasilnega riiu-štva v Hotinji vasi in socialistični podžupan občine Orehovi vas, Josip Breznik, da je vslod dobljenih notranjih poškodb dne 4. julija v mariborski bolnišnici umrl. Blag mn .spomin! — Ukradena kolesa. Dno 29. junija po noči, je bilo posestniku in trgovcu Jakobu Kaučiču v Veliki Nedelji/ okra j Ptuj, vkradeno novo, 80^0 K vredno kolo, ki jo bilo na vrtu, od dosedaj neznanega storilca. Kolo je znamke »Sfcy-ria«. — Čevljarski mojster Martin Žnidarič iz Ptuja, se jo dno 25. junija po noči vračal iz Haloz tako natreskan domov, da jo na cesti s svojim kolesom vred obležal. To priliko pa jo porabil dosedaj neznani tat ter popihal s kolosom, ki jo znamke »Rambler«, črno pleekano, vredno 6000 K in ima na zvoncu napis »Spruschina«. . . — Aretacija. Žandarmerija v Mežici, okraj Prevalje, je dno 3. julija aretirala IG-letnega Adolfa TTritz, ki je bil od 3. novembra 1919. pri podružnici konzumnega društva za Slovenijo v Mežici kot trgovski vajenec zaposlen, tor ga oddala v zaporo okrajnega sodišča, Ur it z, ki je nameraval pobegniti v Avstrijo, jo osumljen, da je poneveril na škodo svoje službodajalko znesek 8994 38 v. — Tržačani protestirajo proti uničevanju Trsta. Italijanska vlada jo odredila. da odslej vozijo ladje na črti Trst-Aleksandrija (Egipt) vsakih 14 dni (dosedaj vsakih 7 dni). Proti tej odredbi se je vršil dne 1. t. m, v tržaški luki velikanski shod vseh onih, ki so prizadeti vsled to odredbo. Na. shodu je bilo slišati mnogo ostrih besed proti vladi. Tako je dejal Angolo Scochi: Kdo .ic sovražnik Trsta? Trgovska zbornica v Benetkah, ki si je nadela nalogo, da popolnoma uniči našo mesto in naše luko- Mar so je Italija borila, za to, da bi spravila Trst h gospodarskemu poginu? Blagovni promet v Trstu se jo od 1. 1913 zmanjšal za dobro polovico, v prvih treh mescih letošnjega leta je pa za 16.000 vagonov nižji kakor je bil ob istem času 1. 1921. Trst no more več živeti. — Nem ško-jugcslovcnsk a družba v Berlinu. V nedeljo so jo vršila v berlinskem hotelu »Esplanade« ustanovitev nemško-jugoslovensko dražbe za Berlin, ki si je, kakor žo druge take družbe, nadela nalogo zbližati kulturno in gospodarsko oba naroda. Po govora profesorja dr. Hotscha, 7)0 referatu konzula Wienerja o gospodarskih izglcdih Jugoslavije ter po predavanju Hermana Wendla o kulturnih odnoša-jih med Nemčijo in Jugoslavijo, se je ob veliki udeležbi interesentov konstituiral odbor družbe. V odbor so bili poleg ostalih izvoljeni zvezni, minister dr. Kost er, prof. dr. Hotseh, glavni urednik Georg Bombard, konzul Wic-nor in grof Bernstorff. — Konec tramvajske stavko na Dunaju. Tramvajski promet, ki je bil vsled stavke uslužbencev teden dni u-stavljen, se od pondeljka zjutraj zopet vrši. — Stavke in demonstracijo v Berlinu. Vsled splošno stavko berlinskih stavcev ni v pondeljjck izšel noben jutranji list. Strokovna komisija je izdala samo list »Naehrichtenbla.it der Berlinor Arbeiterschaft«. List objavlja program demonstracij, ki se vrše v torek popoldne. Podpisalo ga je vodstvo strokovnih organizacij in zastopniki treh socialističnh strank. Demonstracije so vršo v zapadnem delu Berlina. — Zenske pravice v Nemčiji. V nemškem državnem zbora jo bil v dragem in tretjem čitanju sprejet predlog, ki določa., da imajo ženske tudi v pravosodni stroki pravico do službe. Tako lahko postanejo sodniki, trgovinski eodnlki in sodnijski pisarji. Hkra-tu jo bila v splošni uradniški zakon sprejeta določba, da se državnih na-stavljonk 110 kliče na odgovornost, če iviBfcatiedo nemkonska matere. Dopisi. Slovenjgradec. V nedeljo dno 2. julija so posetili Slovenj gradeč člani mariborskega gledališča in nam priredili krasno uspel koncert. Ti člani (gospodična Kogejeva ter gg. Šimeč, Janko in Cvetko) so si stavili vzvišeno nalogo, propagirati med narodom slovensko, oziroma slovansko moderno pesem. Kot prvi jo nastopil g. Šimenc, ki si jo takoj osvojil občinstvo. Navdušen a-plavz po vsaki izpeti pesmi, posebno pa po »Mornarju« mu je dal vse, dal mu je zahvalo, dal mu je cvetja in vcncev preobi-lo. Vsi, ki ste ga že slišali, veste da to zasluži. Vi. lci ga šo niste, ga pa povabite v svoj kraj, ker b^ste imeli res umetniški vžitek. Mesto obolele gdč. Mezgečeve je nastopila dražestna gdč. Kogejeva. Kar po prvi pesmici smo ji nasuli ružic, samih .lepih slovenskih nageljukov, v zahvalo pa nam jo zapela lepše in lepšo. Nižinsko lego ji posebno prijajo. Radi bi jo slišali šo pozneje, ko bo žo dospela na dovršeno in gladko umetniško pot. Prvovrsten drug ji jo bil g. Janko, ki je s svojim simpatičnim nastopom in prav dobro mimiko žel obilo pohvalo.' Diskreten spremljevalec na glasovirju jo bil g. Cvetko. — Izvrstno obvlada svoj inštrument in se zna prilagoditi vsaki situaciji. Polna dvorana občinstva je z izborno disciplino uživala lepoto tega večera.. Moralni in gmotni uspeh tega večera bodi idealnim članom mariborskega gledališča v vspodbudo. Želimo le, da nas žo večkrat pos^tijo in takrat bomo zopet napolnili dvorano. Za nedeljski koncert pa Vam umetniki,, najlepša hvala. Slovenska Bistrica. Deška in dekliška šola v Slov. Bistrici jo priredila na Vidov dan v dvorani okrajno hranilnice nad vso ljubko slavje. Občudovali smo lepo petje — deklamacije — telovadbo deklic in dečkov, ld jo navzoče do solz ganilo. Vsa čast učiteljskemu zboru deške in dekliške šolo — osobito g. nadučitelju Francu Karbašu, ki je na polju šolstva izredno delaven in požrtvovalen. Na občnem zboru olepševalnega društva je bil soglasno izvoljen za predsednika Karl Podhraški, tukaj v občo znani po svoji agilnosti. Koroške vesti. Po dolgem času sta ee spomnila dva »orgešovca« iz Sv. Štefana pri Trušli j ah — L- Leber in zloglasni Tomaž Sablatnik — na orodje, ki ga je bajo vzel za časa jugoslovenske zasedbo posestnik Povšnar v Št, Martinu prvemu izmed obeh. ŠLa sta torej dne 2. maj-nika t. 1, po »svoje« orodje, vzela vsak svojega hlapca s seboj, prej pa so se šo' napili korajže. Povšnar ja ni bilo doma, pa, so šli za njim v vas. Kor so bili med potjo preveč glasni in korajžni, jih je Spajzarjeva resolutua gospodinja pomirila: Sablatnik’ jo dobil od nie pošteno klofuto, nakar so jo v.4i štirje junaki pobrisali urnih krač. Od žensko oklofutani junak so poro v »Koroški domovini« (običajno jo imenujejo koroško mrhovino) in to bo go tovo pomagalo — saj sta par, ki spada vkup! Letos so bile takozvane »Sonnwend-fetor« jako lepe, tudi »Freie Stim-men« so zadovoljne. Saj jo pomagalo nemčurjem in volenemcem celo vremo Ko so na Koroškem goreli kresovi, je na Kranjskem — bliskalo. Tako stoji v nemških listih. Radi verjamemo, saj so šo bliska tudi po- Štajerskem in v Mežiški dolini, kadar bo pa^ treščilo, bo zmanjkalo »Štimcam« in še marsikomu »štimc«. Dr. Angerer prodaja po Koroškem svojo velenemško modrost tako vneto, da so se^njegovih čenč naveličali celo Celovčank Zadnje njegovo »predavanje« jo poslušalo komaj par desetin ljudi. »Štimce« pravijo,'da radi i*ro-metnega štrajka ni prišlo več poslušalcev. — Celovec pa vendar še ni tako velik, da bi ne bilo mogoče priti peš iz enega konca do drugega! Vprašanje terjatev v bivši ceni A v jugoslovanski valuti še vedno ni rešeni. Kakor znano, so bile po odredbi z dne 21. decembra 1920 plačljive take terjatve v razmerju 1:3 tudi v avstrijskih' kronah in sicer od 31. januarja 1921 naprei. To je .pomoniTo za uonilvo y.. jugoslovanski .valuii seveda veliko škodo in je dalo povod že mar-sikaki pravdi. V zadnjem času jo deželno sodišče v Celovcu predložilo akte neko take tožbe ustavnemu sodišču na Dunaju, da omenjeno naredbo razveljavi. Rezultat £e dozdaj ni znan. Deželnega glavarja Grogerja celovški listi zopet besno napadnjo. Povod je dala baje ob času štrajka njegova izjava grupi železničarjev na glavnem kolodvoru,, da naj kar dalje štrajkajo, kor je vlada itak že padla. Težko jo verjetno, da bi se izjavil tako deželni glavar, čep m v je socialist. Stvar bo prej taka, da se ga hočejo na cenen načn iznebiti, ali ga pa vsaj očrniti pri vladi. Iz strankarskih ozirov včasih lo nasprotujejo vsenem-škim prenapetežem, da no morejo počenjati vedno svojih besnosti. Mariborske vesti. Maribor 6. julija 1922. m Iz Statistike mariborske državne dvorazredne trgovske šole. V preteklem šolskom letu jo bilo na šoli skupno 135 učencev in učenk; po pristojnosti jih je bilo 76 iz Maribora (56%) ter 59 iz drugih krajev (44%); Slovencev, in Srbohrvatov je bilo 117 (87%), Nemcev 17 (12%), drugih 1; po poklicu staršev je bilo 28 (21%) sinov, oziroma hčer trgovcev in obrtnikov, 89 (66%) javnih! nameščencev tor 18 (13%) drugih po* klicov. Za prihodnje šolsko leto, t. j. 1922,-23. so je doslej vpisalo skupno ža 202 in sicer v I. letnik z dragih učnih' zavodov 120, repetentov 15, skupno v I. letnik 135; v H. letnik iz dovršenega I. letnika 45, repententov 4, skupno v H. letnik 41; ponavljalnih izpitov je dovoljenih 18. Imed na novo priglašenih jih je 85 iz Maribora ter 35 iz drugih krajev, po poklicu pripadajo starši 40 priglašenoev trgovskemu in obrtne-« mu stanu, 60 stanu javnih nameščencev ter 20 stanovom drugih' vrst. m Cene dijaških stanovanj. Nekdo nam je poslal, seveda brez podpisa, izrezek iz ljubijansekga »Jutra«, na katerem se nahaja notica o podraženju dijaških stanovanj od 2000 na 2400 K z željo, naj bi tudi mi nastopili za to, da bi isto storile tudi mariborske dijaške gospodinje. Pošiljatelj ali pošjljatelji-ca, naj si najprej zapomni, da mi prvič ne sprejmemo nikakih dopisov, ki ne nosijo podpisa pošiljatelja, drugič pa da se za take zadeve ne moremo o-grevati. Kolikor nam je osebno znamo, so v zadnjem šolskem letu številni dijaki plačevali v Ljubljani še po 1200 do 1800 K mesečno in še manj, nikakor pa ne 2000 K, vsaj v splošnem ne, poedini slučaji pa seveda niso izključeni. Vsekakor pa razne gospodinje za skrajno slabo hrano ne zaslužijo veo alii pa. niti toliko ne. m Času in razmeram primerno mo* litev smo slišali, ob priliki mladinskega koncerta. Učonci 3. razr. osnovno šole I. pod vodstvom g. nadučitelja Va-* biča so po končani telovadni vaji kleca in s sklenjenimi rokami molili to-la krasno molitev ' s približno sledečo vsebino: »O mili Bog, slušaj našo srčno prošnjo! Zedini nas brate Jugoslovane, ker lo edinstvo je vir moči, moč pa daje narodu slavo, čast in svobodo. O .nebeški oče, napolnjuj naša srca s svetim ognjem iskrenega domoljubja. Slovanska blagovestnika, sv. brata Ciril in Metod, bodita naša prip,rožnika! — Bog živi Jugoslavijo!« m Protituberknlozna liga, V zadnji soji PTL je poročal predsednik, da je z raznimi tukajšnjimi osebnostmi stopil v stike ter razmotrival z njimi v-prašanje ležišča za soilnčenje tuberkuloznih bolnikov, naj bi se ustanovilo v Mariboru v okviru PTL. Dosedanji potek teh prizadevanj dopušča nado, da bo uvidevanje glede nujne potrebe take naprave že v najkrajšem ^ času dovedlo do udejstvitve te nove, človekoljubne ideje. Potrebna sredstva za' ta nadaljnji korak v razvoju PTL so žo na razpolaganje in enako je tudi zagotovljena potrobna količina mleka za bolnike. Rešiti je tToba le še vprašanje primernega prostora. • V zasnovanem solnčnem ležišču bi se moglo večje število bolnikov dnevno solnčiti po zdravniških navodilih, kar bi pomenjalo zelo važen napredek' Maribora v njegovem skrbstvu $a splošno zdravstvo. Primarij dorept dr. Matko jo nato poročal, da so delo v ambulatnriiu trajno gfrain % Maribor. 7. iuliia 1922. razširja, da obisk bolj in bolj narašča ter da jo pred kratkim prekoračil že število 500. S posebnim zadoščenjem se je sprejela na znanje vest, da se tudi od drugod oglašajo bolniki v lepem številu. Kadi raznih dvomov, ki vladajo gledo zdravniških' preiskav, v am-bulatoriju, so ponovno naglasa, da so vso preiskavo popolnoma brezplačne, da jo ambulatorij v določenih ordina-cijskih nrah vsakomur pristopen in da se glede uspeha preiskave čuva naj-strožja tajnost, oziroma da so zdravnikom, ki zaradi ugotovitve bolezni pošiljajo svoje bolnike v preiskavo am-bulatoričnih strokovnih zdravnikov, pošlje uspeh diagnoze neposredno v zalepljenem pismu. To naj služi marsikomu, ki bi imel šo kakšno pomisleke, v .pomirjen j e. Želeti jo le, da bi so tudi v drugih okrajih, ki doslej še niso sledili mariborskemu vzorcu, čimprej osnovale PTL, ker bi njihovo skupno in sporazumno delovanje bilo v veliko korist vsemu na.šemu ljudstvu in njegovemu zdravju. m Za sprejem, Koncert z ljudsko veselico in pogoščenje srbskih vojnih sirot iz Beograda je določen sledeči spored: V nedeljo dopoldan ob 10. uri prihod, srbske dece, na kolodvoru jih pozdravijo mariborsko sirote, gojenci in gojenke zavitešč in dečje stanice,' nato so srbsko deco na kolodvoru pogosti, nakar odide vsa deca skupno z vojaško godbo.na čelu skozi mesto v vojaško realko. Popoldan se vrši na vrtu vojaško realke koncert in deklamacije srbske deco združen z veliko ljudsko veselico. Srbska deca je ves dan gost vojaških oblasti in prenočuje v vojaški realki. V ponedeljek dopoldan sd mali Srbijanci ogledajo skuono z mariborsko siročadjo mesto, v Narodnem domu se jim pa priredi predstavo marijonetnega gledališča. Ob eni uri pogoščenje srbskih in mariborskih sirot v Dečji stanici, kar pripravijo mariborske gospo. Popoldan izlet vseh srbskih iri slovenskih sirot v Ruše, kjer pogoste Rušani vso deco. V torek dopoldan odhod srbske dece v Rogaško Slatino. Ob odhodu dobi vsak otrok malo darilce kot spomin na Maribor. Srbsko deco vodi general Rašič, nekda-. nji vojni minister, stair zaslužen Jugoslovan, ki goji posebno ljubezen do nas Slovencev. Pričakovati je. da bo se mariborsko meščanstvo v polni meri odzvalo vsem prireditvam na čast srbskih gostov. m Kopanje v Dravi. Policijska oblast I ljudem. Naša policija je te dni zašle nas opozarja, da je še vedno mnogo! dila\žensko, ki je z mestne njive odna-Ijudi, ki se nič ne ozirajo na svoj čas iz-j šala večjo množino krompirja. Danes dano in publicirano policijsko odredbo,! pa je ujela drugega uzmoviča, Franca da je kopanje v Dravi dovoljeno le na Schreinerja po imenu, ki je na njivi, onih mestih, ki niso nevarna. Letos je: katero imajo v najem stari in zelo ubo-rečni tok zelo močan in jo vsaka nepre- žni ljudje, ukradel nič manj kot .‘53 ko- vidnost dvakratno nevarna. Vzlic te mu pa se najdejo ljudje, ki se slepo spuščajo v valove in hočejo celo preplavati reko. Policijska oblast v Mariboru bo z ozirom na množeče se nesreče brezobzirno in strogo kaznovala vsakogar, kdor ne upošteva njenih odredb. m Telepatska produkcija na Trgu svobode. Sinoči jo priredil znani telepat Svengali zanimivo produkcijo, ki jo vzbudila med številno publiko živahno zanimanje. Izročil jo neki osebi svoj prsten in se dal po posebni komisiji odvesti v Grajsko klet. Med tem jo dotična oseba prsten skrila in na to izginila. Svengali so jo zavezanih oči podal na lov za prstanom in sicer na avtomobilu. Res se mu je posrečilo najti prsten za zaklenjenimi vrati na Trgu svobodo in izslediti celo storilca, ki je bil medtem v kavarni Park. Ta produkcija priča, kako zanimiv bo večer sov čebule. Izročili so ga sodišču, drugi pa mu bodo sledili. m Za ubogega fnvalida, nam jo izročil neimenovan dobrotnik 10 Din., postajno načelstvo glavnega kolodvora pa nam je poslalo 163 K. Srčna hvala. Posnemajte! m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tn in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. -»■ m izgubljeni predmeti. Od 15. do 30. junija* 1922 so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči izgubljeni predmeti. Najditelji se naprošajo, da jih oddajo pri navedenem uradu. Srebrna ura z verižico; zlata zapestnica v obliki dveh pletenih kit; zlata verižica z dvema obeskoma; telepatskih in hipnotičnih produkcij, \ klobučnj kinč; daljnogled; zlata ženska ki se vrši danes, v četrtek, ob pol 9, (21.) uri zvečer v veliki Gotzovi dvorani. Vstopnico zvečer pri blagajni. m Aretacija nevarnega vlomilca. — Dne 23. pr. m. ob % 14. uri, torej piri belem dnevu, je bilo nlomljeno v lokal tvrdke M. Tičar na Šentpeterski cesti v Ljubljani ter pokradeno več blaga. Vlomilce so še pravočasno zasledili, toda v zmešnjavi, ki je nastala, se je posrečilo enemu soudeležencu pobegniti. Eden je bil aretiran in sicer neki Ivan Keršič iz Gradca. Ubeglega vlomilca so zasledovali in komaj sedaj se je posrečilo naši agilni mariborski policiji, da ga je izsledila in prijela. — Vlomilec se imenuje Gustav Punčuh1. Pri zaslišavanju je aretirani vse priznal. Punčuh je prebrisan poklicni vlomilec, ki jo izvršil večje vlome tudi v Slovenski Bistrici ter v Šmarju pri Jelšah, na jbrže ima na vesti pa tudi še druga kaznjiva dejanja. m Dolgoprst«! prijatelji zelenjave. Na zemljišču mestne občine, ki ga občinski svet vsako leto oddaja revnejšim ljudem v najem, so v zadnjem času dolgoprsti prijatelji zelenjave izkopa- metnikov v Ljubljani1. V naše včeraj-vali krompir in drugo zelenjad, ne da j šn je tozadevno poročilo, se je urinila bi so zmenili zato, da kradejo revnim I mala'pomota. G. V. Cotič ni bil koop- 40 cm dolga verižica; črna usnjata de narnica s potnim listom in žel. legitimacijo; 1000 din. bankovec; črn dežnik; črna svilnata pompadura z denarnico z 300 K gotovine; mera za sode; 2000 K gotovine v kuvertu: črna usnjata listnica z vsebino 2700 K, 1000 aK in potnim listom; rdeča usnjata listnica; otročji plašč svetlo sive barve; listnica s 140 K gotovine ter zlata očala. m »Prf rdečem ježu« (restavracija Orovič) se vrše ob sobotah, nedeljah in sredah' vrtni koncerti. Več inserat. Kultura in umetnost x Grafična dela »Groharja« v Beogradu. Razen včeraj naštetih del so na V. jugoslovenski umetniški razstavi V Beogradu razstavili trije člani kluba »Grohajr« tudi srrafična dela iri sicer: Viktor Cotič »Študija« (lesorez); Josip Čare »Splavarska ulica« (bakrorez) ter Josip Peteln »Cerkev« (bakrorez) in »Konjice« (bakrorez). x Razid Društva upodabljajočih u- ' iran v pripravljalni odbor za novo društvo, ampak v odbor Strokovnega udruženja likovnih umetnikov v Ljubljani. x Letošnje umetniške razstave kln-ba »Grohar«. Naš mariborski umetniški klub »Grohar« je na svoji , seji v pondeljok sklenil, da se udeleži ljub; ljanske umetniško razstave, ki se vrst o priliki velikega semnja, samostojno pa priredi dve kolektivni razstavi h* sicer eno v Mariboru v času Pokrajinsko obrtno razstave, drugo pa V Ljubljani v mesecu decembra. Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev sok. dr®‘ štva v Mariboru naznanja, da se vrši V petek 7. t. m. ob 18.30 zvečer jahalna vaja za odbrano jahače o priliki javna-ga nastopa. Udeležba obvezna. o Poziv članstvu sokolskega društva v Mariboru! Vsak član in članica društva, kateri so hoče udeležiti I. iu' goslov. vsesokolskega zleta v Ljubija* ni, se ima oglasiti v društveni pisarni) da naznani za zlet potrebne podati®-Seboj je prinesti izkaznico. Uradu® ure vsaki torek in četrtek od IS. do ure ob nedeljah od 10. do 11. ure. ^ rečno se opozarja na to, da se prijal® sprejemajo samo še do 12. julija 1.1 Soort. : ISSK Maribor. Danes v petek 7J. m. ob 20 'A uri so vrši v gostilni »Ma'ri“, bor«, na Grajskem trgu sestanek vseh aktivnih članov nogometnega odšejp Udeležba vsakega posameznika P0" trebna! Objave. § Javen poziv! Stranke v hiši &rC‘ gorčičeva ul. št. 26. poživljajo s tem potom, da naj g. Lampe kot lllH' ni gospodar imenovane hiše, nomud°' ma dvigne od stanovanjskega ur***? predpisano najemnino za mesece ju‘^' katera leži že 4 dni pri hišnici v novami hiši. Za drage njegove posebn? izdatke, kakor jih on sam imenuje. ^ predloži pa predpisano račune. A™ imenovani gospod ne mara drig^f najemnine tekom 24 ur, prosimo Pire^’ sodnika »Protituberknlozno lige« M se on usmili tega zneska ter ga pot^1 za uboge bolnike. — Stranke. Bernhard Kellcrmann: PREDOR. Roman. (Dalje.) (5) Tak je bil liobby. In mimo tega je bil najdarovitejši in najpoželenejši stavbar v Ncwyorku. Hobby je prekinil svoj pomenek s parketom in se Je zopet obrnil k prijateljema. »Povej vendar, Mand, kaj_ počenja mala Edith?« je vprašal, čeprav je bil že prej poizvedoval po detetu, kateremu je bil za botra. Z nobenim drugim vprašanjem ni bilo mogoče tako ,V živo zadeti Maudino srce. Hobby jo je bil v hipu »kar zadivil«. Zardela je in sa s svojimi toplimi rjavimi očmi pogledala razvneta in hvaležna. »Saj sem ti že povedala, Hobby, da je Edith z vsakim dnem bolj dražestna!« je odvrnila z božajoče od-težnjenim materinskim glasom in oči so ji žarele od vzradovanosti- »Dražestna je vendar že od nekdaj.« »Jeli! Toda — ffobby, ne moreš si misliti — in pa kako bistrega duha je! 2e začenja govoriti!« »Povej mu vendar zgodbo o petelinu, Maud,« je .v besedo segel Allan. »Bon!« In Maud je vsa razigrana in srečna pripovedovala mikavo zgodbico, v kateri sta njeno dekletce in neki petelin igrala glavno vlogo- Vsi trije so se sme-iali kakor otroci. »Vsekakor jo moram čim prej zopet videti!« je izjavil Hobby. »V Štirinajstih dneh pridem k vam. Drugače pa je bilo dolgočasno v Buffalu, praviš?« »Deadly dull!« je našlo potrdila Maud. »Predolgo-časno in puščobno, Hobby, da bi umrla!« Zategnila je ve kaj. In ta vrtala ti neguje kakor bolnike, prav. kakor bolnike, Hobby! Ponoči se mu sanja o njih...« Allan se je na glas zasmejal- »Nikar ga ne odvračaj, Maud,« je velel Hobby in pomežiknil z belimi trepalnicami. »Mac že ve, k čemu bo vse to. Pa menda vendar nisi ljubosumna na tistih par svedrov, girlie?« »Kar sovražim jih!« je odvrnila Maud. »Tudi ne misli,« je zardela nadaljevala, »da bi se bil z menoj odpravil iv; Newyork, ko ne bi tukaj imel svojih opravkov.« »Ali, Maud!« je miril Allan. Iiobbyja pa je Maudin smehoma izraženi očitek spomnil na najvažnejše, kar je bil namenjen sporočiti Allanu. Na celem se je zamislil in je Allana prijel za frak. »čuj, Mac,« je izpregovoril nekoliko tiše, »bojim se, da si se danes zaman pripeljal iz Buffala. Staremu Lloydu ni nič kaj dobro. Pred eno uro sem potelefoniral Etheli Lloyd, pa še ni vedela, ali prideta ali ne. Bilo bi res skrajno neprijetno!« »Saj ni, da bi moralo biti prav danes,« je odvrnil Allan, ne da bi razodel svoje razočaranosti; »Po vsaki ceni mu bom kakor sam satan za petami, Mac! Ni ene pokojne ure naj nima! Zdaj pa z Bogom za ta čas!« V naslednjem hipu se je Hobbv z glasnim Halojem že pojavil v eni izmed sosednjih lož, kjer so sedele tri mlade rdečelaske s svojo materjo. Glasbovodja s koščeno jastrebjo glavo je nenadoma zopet stal pred notnikom in polafino naraščaioč se je iz kotlastih bobnič jel dvigati gromni hrum- Fagoti so zaplakali vprašujoč, sladkobno tožeč motiv, so ga obnavljali in stopnjevali, dokler jim ga niso ugrabile gosli, da ga nadaljujejo po svoje. Maud se je zopet vdajala glasbi. Allan pa je s hladnimi očmi sedel na svojem pro tenke svoje obrvi navzgor in bila za hip .videti vsaj štoru; od> notranje napetosti so se mu širile prsi. Zdaj nesrečna. »Lindleyevi so se preselili v Montreal, to! mu je bilo žal, da je prišel! Lloydov predlog, naj bi se ' kratek razgovor izvršil v loži koncertne dvorane, spri- čo čudaštva bogatina, ki je lc poredkokedaj sprejemal na dom, nikakor ni bil presentljiv. in Allan je bil nanj pristal brez pomišljanja. Bil jo tudi voljan, Lloyda opravičiti, ako je res izostal zaradi bolezni. Toda za svoj nasnutek, čigar veličje je včasih preobvladalo celo njega samega, je terjal največjo spoštljivost! Doslej je bil ta nasnutek, ki. ga je bil izdeloval skozi pet let noč in dan, zaupno razložil samo dvema osebama: Hobbyju, ves.« »Velika škoda.« »Kossatova Grace je že od jeseni v Egiptu.« In Mfiud je pred tJobbyja iztresla vse, s čimer je bilo napolnjeno njeno srce. Kako pusto je nekateri dan! Kako dolgočasen nekateri večer! In s šegova očitajočim glasom je dostavila: »Kakšen družabnik je Mac, to veš, tiobby! Zanemarja me še bolj nego prej. Včasih ga ves dan ni iz tvornicc na izpregled. Zdaj si je k vsem dru- gim mikavnostim nabavil še celo reč poizkusnih sve-1 ki je, če je bilo treba, znal prav tako zvesto molčati --------------------, . . 0 . ... 1Qr)9 drov in vrta-frnjlmi dan ftvnočgfanitv Jeklo1 in iisnrii. Bog . kakor je' vedel- besede fazsipavftti,-kadasp.TOa jezik nt< na okrsjnt odbor v Ujmožu ao lo. julija bil zavezan. Potem Llovdu. Niti Maudi ne. Zahteval -1 ’ da se Lloyd. če je količkaj mogoče, pa najsibo mukotf privleče v Madison-squarsko palačo! Zahteval je, \ mu Lloyd vsaj pošlje obvestilo, mu ponudi sestafle£ drugje! Ce Lloydu to ni bilo v mar — no. potem J1 mara nič več imeti opravka z muhastim, bolehnim, h° gatim dedcem. . ' (Dalje prihodnjič-) Glavni urednik: Badivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila, j Učenec se sprejme v manu-i fakturni trgovini Fr. Maje r, Maribor, Glavni trg. 1088 3-1 Moško kolo z dobro'ohranjeno pneumatiko, se p» ceni proda. Vpraša se Maistrova ulica 2, pritličje levo od 12.—14. ure. 1086 2—1 Išče se nemeblirana separl-rana soba. — Ponudbe na upravnižtvo ,Tabora“ pod i „Nujno“. 1084 2-2 Večjo množino splitskega cementa odda „Hitrozid“, Vetrinjska ulica 30. * 1077 3-3 Katera narodna boljša družina sprejme na hrano in stanovanje za 1922/23 dva dijaka (brat*)? Ponudbe na upravo lista. * Ženski model išče proti plačilu slik?f' Ponudbe na upravo bora* pod »Model*. Išče se soba za solidnega gospoda * separiranim vhodom, a^° * rti 6* mogoče v centrumu 111 sta in s celo oskrbo. nudbe na upravo „Tab pod .Takoj*. Okrajni zastop v Ormožu razpisuje mesto okrajnega tajnika državnih uradnik o*J & Plača XI. činovnega razreda uiiavmu ulfu‘M‘VnejC vsemi tozadevnimi dokladami. Prošnje se naj vposh Ijestoik in izdiiiateli; Konzorcij .Tabor1*, i— Tiska: Mariborska tiskarna A. d. ~r-r~ /