r^ T ~ - v w
plašilo slovenske: narodne podporne jednote
Ur*4mi*kt ia uprtralASi pro •Krti H07 8. L*w»daU »t.
Offlo* af »milMiii ttcr I«, UvatUU m " Tekfhcaei U«a4ik MM.
LETO-YIAR XVI. Sr^T	Ckkmco, Ul, torok. 13. man* (Marck 13), 1983.	STEV.-NUMBER 61.
. UUOJE DOM SMETI NAMESTO TITO TOMOM
Premogovniški baronje prodajajo ničvredna smeti n drag denar
Utan, PO 30 DO 60 OKNTOV TONO, PRODAJAJO KAKOR PRAVI FBtfMOO.
. Waahiagton, D. 0. — Nekateri Hiti so odkrili ekoro neverjetno, ali vendar pa reanično poveet o/ ttkozvanem pomanjkanju premoge.
Jc to povest a tem, kako to premogovniški baronje bogateli, do-čim je ljudatvo presebavalo ter plačevalo ogromne vsote sa "pre-nog .
• To je poveet, kako so ti baro-oje gromadili zlate dolarje na ro-, vaš ljudajcegs zdravja s tem, da «o prodajali smeti in odpadke a starih kupov po isti ceni kakor pravi premog.
' In kako so ti baronje prodajali v sedanjih Časih te stare kupe •meti in odpadkov zr dober premog, gotovo sanima vsakogar.
Ta "premog", ki ne etane baronov prav nič, so malo preme-šal i in presojali. ' .
Potem ao ga zmešali s gotovo količino dobrega premoga ter ga dali ljudem za kurjzvo po ceni pravega premoga. . Ta poveet je ena izmed presenetljivih zgodb o največjih trgov-skih zločinih, kar jih jc še bilo doalej storjenih nad ameriškim narodom.
- O premogovniških baronih je »nanega že mnogokaj. Posebno pa vc vsakdo v Ameriki, kako so ne-sosesko "naklonjeni" svojim de-Isveem, keterim bi najrajši daje li namefto kru> ka 1 a vstve ae je isni upi^ delavskim razmer km, k) So vladale med premogarji. Deloma so jim je poarečilo vaj nekoliko izboljšati svoje atanje, deloma pa ao ponekod še na slabšem, kakor so bili poprej, i
Premogovniški lastniki ao delali velike dobičke, ker eo elabo plačevali svoje delavec. '
Ali to jim še ni bilo fjovolj. La-komnoet jih je gnala še dalje. Tudi ljudatvo, ki kupuje od njih premog, naj bo šrtev njih samo-pašnoati. In začeli ao jim prodaja ti ametTza pravi premog po visoki ceni, kakor še omenjeno gori.
To oboje naj bi odprlo narod^ oči, da bi uvidel, kako neobhodno potrebno je, da pridejo vsi premo govniki pod kontrolo Zdruienih držsv.
Ameriki M obriše a svoje tirjatvo.
Njen radon as 860 miljonov dolar, jev bo izplačan o »vetom
•; 'i, Mkoli.
Pariz, 12. sures. — Francijs, Anglija, Belgija in Italija so dale Združenim dršavam zadnjo besedo glede računa za 250 miljonov dolarjev v pokritje etroškov okupacijskih čet ob Reni.
Amerika mora od te vsote odšteti toliko kolikor eo vredne nemške ledije in drugi nemški niatcrijal, ki ga je ameriška vlada zaplenila ▼ t«bu vojne, in preoeta-nek — čc sploh kaj ostane — bo plačan v dvanajstih letnih obrokih is skleda nemške odškodnine "le potem, če kaj ostane od od »kodabie, ko se sevesntki napla Osjo do zadnjega eolde.
Ko jo ameriški tirjaloe Weda-*orth slišal "zadnjo beeedo", je nejevoljno vstal, rekoč, de ee ni kakor ne etriaje, toda "beeedO' kporoči avoji vladi. Kakor ee po roča, mora Amerika sprejeti ta načrt ali pg umakniti evojo tirje-icv.
Združene driave so med vojno '••egle 105 nemških pomikov, ki P« še niao ocenjeni. Na drugi stre-»i ao zavezniki vzeii Nenu iji ne le v»e bojno in trgovsko bfodovjc, ksr je bil« količkaj vrednega. '"tOveč tudi ebeeftae kolonije —
t*ge plene niee edrečuaali od ^kodnine.
Pregloi večjih diivilh dogodkov.
Amerika.
Baroni premoga prodajajo ljudem ato let atare kupe ameti in škrilovinc ss dober premog po visokih cenah.
Senator Borah na ahodu v New Yorku zahteva ozvoboditev 53 političnih jetnikov iz zaporov.
'Sodni procea proti Poaterju ln tovarišem v 8t. Joaenhu, Mieh., otvorjen.
Ameriški zamorci ne marajo iti skebat v Ruhr!
Kuklukaklanovci poraženi pri volitvah v Floridi.
Inozemstvo.
Dva Francoza in 12 Xemccv u-bitih v Ruhru. Poincare priae/a "atraŠno maščevanje".
Lov ns komuniste v Franciji in Belgiji.
8to irskih republičanov aretiranih v Angliji in poalanih na Irako.
Delavski vodja na Španskem u-mor jen; izgredi v Madridu.
"Rdeča Klara" v Nemčiji po živa komuniate na etrmoglavjjc-nje fašizma v Italiji. * -:-j-f
PRIHODNJI KONGRES NE ZMANJŠA DAVKOV.
Tako pravijo voditelji, ki imajo poda s revizijo. *
»TAKJI ZVEZNE NE DOVOLJUJE
BLAOAJNS
Waahingtoa, D. O. — Ameriški davkoplačevalce nima pričakove-ti od prihodnjega kongresa nobene odpomoči, pravijo voditelji naše adminietraeije.
Administracija ue misli spižati niti normalnih, niti
VOJMA POSTAVK 81 ' VRGLA LINCOLHAII JEČO, PRAVI BOHML
Lincoln je bfl odločen nasprotaik mehikanald vojni.
SENATOR BORAH SI J* KA AMNESTIJO PO!
VZH JETNIKOV.
» ■ ■
New Vork, M. 7. £vezni «e
nator Borah jc tukaj govoril m oprostitev vseh polltijfaih jetni kov ter dejal da bi bila Abraham Lincoln in Danici Webeter, upi raje ae mehikanaki vojni, vrtana v ječo, če bi bila špijonain^ postava v veljavi tedaj. Abraham Lincoln bi bil jetnik, ne pa predsednik.
Senator je imel ta govor pred 3,500 poslušalci in poelušalkami v gledališču Lezington. Shod ao priredili veterani evetovtoc vojne.
Daai jc postava preklicana, so možje, obsojeni po njej, še vedno v ječi'', je dejal aenstor. "No vsak način bi morali biti ti jetniki oproščeni vaaj sedaj, ko je po* stava preklicana.,
"Jaz aem eden tistih, ki ineai* p, da morajho tedaj, ko je naša dežela v vojni, opuatiti avoje lastne nszore ter podpirati vlado, če moramo. Ali dsai je to moja ve ra, aem pa vaeeno prepričanja kot Američan, da je človek, ki smatri vojno sa neprevidno atvsr, docela upravičen tudi povedati to."
fePANtKI OOMPRRI UMOR-JIH; VELIKI IZGREDI T MADRIDU.
Pariz, lt. marca. — Salvador Scjgul, voditelj delavekih strokov-nih organisacij v Španiji, ki je bil znan kot španeki Gompera, je bil včeraj umorjen. Takoj eo elodile velike dela veke demonatraoije v Madridu, iz katerih ao ae iscimili poulični izgredi. Zadnje vesti iz Madrife ee glsee, da je vlada pri pravila vojaške čete ,aa slučaj tOvolte.
POLOŽAJ V RUHRU M-STAJA SILNO RESEN.
VtaMiodd čraai pobijajo Nemoč in
POINCARE GROZI • '8TB A.6
Reeklinghaulen. Nemčija, 12. aures. — Osem Nemcev je bilo danes ubitih in več ranjenih v krvavih bojih a francoskimi četami v Rcoklinghauaenu in Bueru. Boji ao iSbruhnill, ko ao Praneosi hoteli aretirati več nemških olvill-etov, ki eO osumljeni umora dveh froaeoakih čsetnikov. Bn Frsnooz bi trije Nemci so bili ranjeni v izgredih v Dortmundu. — V okolišu Beeklinghaueeae je resglsšc-no oboodno atanje. s
Besen, Nemčije, 12. tnsrcs. Dva Frencese sta bila ubita v no čl od sobote ne nedeljo bliau Her
stene,v manjšega mestec s med Senator Borah > poudaril, da Reekliughauscnom in Bucrom.
je aenstor Pefrper preiakal 28 iz-med 53 alučajev, ki ae tičejo mož, še vedno zaprtih radi svojih o vojni. In senator Peppcr je sporočil, da se niti v enem samem slu čaju nI pokazala upravičenost obsodbe.
Triinpetdesct jetnikov js v ječi,
ne dalo l^olitl, če bi firftdi P^rche. , ki jo neznana
nje bi aC tudi prišla taka zahteva od kake vnanje strani. '
Takega mnenja je se4stor Smoot, ki bo nsčelnik novegs fi-naučnege odseks, tako misli tudi poalsnec Oreen, ki bo načelnik novega odseka sa pota in ared-atva. Ta dva moša boata imela nalogo pregledati davčno predlogo.
Smoot in Oreen pravita, da ne bo stanje svezne blagajne pripu ščalo nikakšnega bremenakega zmanjšanja malemu davkoplačo-valou v obliki akrčenih normalnih davkov, Nadglje ata mnenja, da tudi zmanjšanja izrednih davkov ne bo dovolil kongrea.
Senator Smoot je še vedno za uvedbo splošnega prodajnega dav ka namcato eedanjih mešanih devkov, toda priznzva pa, da je jako težko pričakovati od prihod njega kongreae tozadevne odobritve. Poelanee Oreen je proti prodajnemu davku, ali namerava pa obiaketi Canado, kjer bo mogel preučiti, kakšen učinek ima prodajni devek tamkaj.
Daai je v prihodnjem kongresu pričakovati mnogo, radikalnih davčnih predlog, kakor na primer obnovitev davka na izredne dobičke, ne miali niti aenator Smoot, niti ne poslanec Oreen, da bo kaj dalekoaošnega uveljovljenega v prihodnjem kongreau .
Senator Smoot je dejal koncem zadnjega tedna, da bo prihodnji kongrea morda priailjon odobriti prodajni dsvek. Tods njegovi to-zsdevni predlogi ao bili odklonjeni, ko so I. 1921. razpravljeli o davčni poetevi.
Vladnih stroškov ae ne bo dalo zmanjšati več let. meni aenator Smoot. Nadalje pa je pričakovati novih bremen, kekor na primer vojaški benna in odškodnine ce pohabljene vojne veterane. Vae to bo pa zahtevalo novih denar-nih virov. •
SILEN UTEŽEN METEf V
OKIOAOU.
Okieago. 111. — V nedeljo po noči je bil v čikaškem mest« silen vihar. hoežilo je, deševalo, bliaka-lo se in grmelo. Močan veter % severovzhoda je prinesel a sabo odejo mokrega anega aa mi*to.
Vzrok za takšen vihar v tem letnem času. ko je srečna elaktri-ke ne najnižji stopnji, je zelo sa aimiv.
kriminalnemu sskoniku. V ječi so zsrsdi tega, ker ao člani organi sacije I. W. W. To, da bi naj bili ljudje kaznovani za prestopke, določene po poatavi, je temeljni princip svobodne vlade. Ne dnu oele sadeve pa' je Še neksj važnejšega kakor svoboda triinpetde-Betih ljtidi, je dejal aenator Borah. Na dnu cele zadeve je vprašanje, kaj pravzaprav tvori svobodno bcfedo in avpboden tisk ameriško zaatavo.
DRŽAVNI DELAVSKI DRPART VZPOSTAVLJEN.
Al banj, N. T. (Fed. Preae.) -Državni delevaki department, ki ga je ekoro docolfc odpravil bivši governer Millcr, prične skoro po-alovatl, če bodo načrti dršavnega delavakega komlaarja izvršeni. Komiear je zahteve^ od legiaUtu-re en miljon dolarjev za vzpoete-vitev uredov, ki ao bili odprav-I jeni, ko je bila Millerjeva adml-nist racija na dršavnem krmilu. Naalednjc ustanove bodo vzpo« stavljene:
Državne posredovalni ee sa delo po vseh glsvnlh mestih.
Vzpoetevitev ženskegs urada sa induatrijake zedeve. Ta urad je bila odpravila Mlllcrjeve administracija.
Obnota atoterib in atoterih pozicij, ki jih je odpravil bivši go-verner Miller.
V načrta je tudi zahtevano, naj bo ustanovljen urad za pretaka-vanje in pejeenile. Te ured naj bi aestojel is ^dmih členov.
AVTOMOBILI Of MOTORNA KOLIBA.
Waakington, D. O. - Ns sveta je 14,612,1«] avtomobilov, kakor poroča trgovinski depsrtment. V Združenih dršsvsh jih je največ. Izven te dešele jih je oemreč aa » 2.254.76Š. Tudi motornih ko-les jih je nejveč tukaj. Od tfa, 627 jih je samo 210,0110 Isvea Združenih držsv.
AmeriSki zamorci ne bodo skebali v Ruhru!
Chicagn in okolica i V sredo nestalno. Vzhodni vetrovi. Tem prratara v ssdajib 24. ursk: naj rtšjs 49. najnižja tt. H« I ne. izid* ob C -06. cside ob i
Klen je bil čeatnik ,drugi ps še Irzniški tehnik. Mrliča sta bila najdena na eestl In vaek jc imel po pet krogel v glavi. *
Francozi ao tskoj areirsll lupa na Jn njegov j^o pomočnika u Huefs, policijHkoga šefa in dri vodilna Nemca, kh»ur« so iapi-11 . lot'talce. Frabtmiki-voji.i miidi»r šfaginot, ki se jo J^točavao muHll fj^ v Ruhru, jc .-sj;riixil s p^ro kaznijo Nemoeui. Meato Buer bo nsjbrl morslo plačati ato miljonov mark globe ln trpeli bo moralo še dru go eenkcije,
Pariz, 12. marca. — Ministrski predsednik Poincerc je dejal anoci na nekem vojaškem banketu, de sc bo Francija "atrešno maščevala" za dva ubita Francoza. Pariško laeopieje jc zagnalo divji krik po oaveti in drastični kazni. Pol^rad ni "Echo de Pariš" zshtevs, da franeoeke armada prodira dalje ln dalje v Nemčijo.
i Berila, 12. marec. — Berlinski listi poročejo o ailni napetoati po lošaja v Ruhru. Štirje Ncmei ao ubiti v sadnjih 48. urah in dva eta bila umorjena od Afričanov is Maroko. Eden Msročsn jc Isvršll roparski umor.
Osti so tudi objavili vest is Rascna, da Francozi in Belgijci nameravajo začeti s obretovenjem nemških premogovnikov v Ruhru dne 16. marca. ,(-To ae nikdar ne zgodi," pravijo nemški uradniki, kl eo v tesni zvezi s položajem v Ruhru. "Francija lahko uniči rudnike in toverne, toda izkoriščala jih na bo. NemAki delavci za-11 je jo rove s vodo prej kot se umaknejo fraacoekim utavkoka *om."
Francoske čete ae blišojo Frank furtat mesto bo okupirano vsak čae. Podružnica državno banke la privatni bankirji ao poslali ves denar is mesta.
Pristaaični dslevel v Ksrlsruliu so seetavkelL
U Rima poročajo, de je fešistov-' ks vlada pričela s propagando v časopisju sa pošiljanje Italijan-•kUi deleveev v Kuhr 4,l\ Nuovo Rimu pile, de je Italija opravičena poelsti sej toliko ovojih radarjev koliko potrebuje premoga zase, katerega Ima dohiti od Nemčije kot Svoj delaš reparacij.
Nemški mtaisU? za ptebrsno poroča, da devet miljonov oeet) ne okupiranem osemlja prejema po moč od netpšks vlade. ^Ivažai po ložaj nemškaga deiavea je skrajno »lab. Vlsds ima živU še za aekej iraaov.
Berlin, lt. merra. - V zvozi s poročilom, da Franroal prično ne svojo pest i delom v ruhrskih premogovnikih, je peišle tudi ved, da je francoska vtada dobiU večje števil« inou-snskih delaveev, slasti Poljska In Čehov, ki nadomestijo
Vodjo privatna dataktivaka a««nUara v Naw Y,orku, ki ja aprajal ponudbo franooakih kapitalistov sa najansa-njo naunijskih aamorskik rudarjav, jo prianal, da a ton "buainaaaom" no bo nit, kov no moro dobiti niti ato aamorcav sa sUvkokaiko dalo v nomikih rudnikih.
Ncw Tork, V. T. — Ameriški
nCorgsnisirsni zsmorski rudsrji ne bodo kopeli premoga franoo-kapitalistom v Ruhru, ae, niti ss sedem dolarjev ns dsn' s prosto hrano in vožnjo v Evropo vred!
NemAki rudarji nočejo delati ss imperialistične krvoseee.
Francoski bajoneti ne morejo kopetl premoga.
Organiziram franobaki dolavei tudi nočejo stsvkokszlti v Ruhru. V ssdnji sili ao ae imperiailsti obrnili na avoje kolonije in eo hoteli poplaviti Ruhr s alžirakimi kolonijalei, ampak Alžlrci niao sa to delo.
Napofted ss je francoski komi-aer obrnil na DoughertyJevo privatno detektlvako agenturo v New Yorku s namenom, de bi emerlžki neunijski zemorcl liadomeetlU nemške in franeoeke rudarje ter Alžirce, Doughert^ je sprejel ponudbo ln taHoj poNlsl avoje egente West Vlrginijo in druge neunij-ske premogovniške okollle, da najame toliko in toliko tisoč samor-cev — najel pa ni niti enega.
Hsrry Dougherty ae je pred nekaj dnevi pobahal, da prvih 600 zsmorccv odpotuje 16. merce v Francijo in potem slsdi 3000 drugih. Dve dni kasneje pa je Herry priznal pred Čeauikarsklml poro-^evalel, da ne bo nič s tem "buai* neeeom",
"Resnično amo sc nsmenill po-slsti prvih 600 črncev 16. msrps, ps smo prejeli inlarmaei-moramo dohiti attfstti zamorcev v vsej Za pa <lnl Virgi-nljl, radi tega atno opustili nabira njo aamorskik ritdarjov," je čemerno pojesnil Msrry Dougherty celo stvar.
EADMJI TEDEN RUSKR OPB
Rl V OKIOAOU.
Ruska op#ra v Audltorlumu ee zaključi v nedeljo avečer 18, marca s najsijajaojšo predstavo ne repetosrju "Noč Ijubssnl".
lata opera "Noč ljubesni" je ns programu nocoj (torek), v sredo in četrtek svečer ter v aoboto popoldne na aplošno zahteve. V petek zvečer pojejo "Sncgoručko" (Hneguljčlco), v soboto zvsčer pa "Židovko".
"Noč ljubezni" je triumf pevske in glasbene umetnosti na odru čikaške opere. S. Hurok, upravitelj ruske opere, je rasplssl ns grade po $60, $26, $16 In dve po $6 tiatim. ki Identificirajo v tej operi aajveč melodij iz drugih oper. V Noč ljubezni" je namreč zbirka me|(»dij in gUabenlh točk Is raznih iulijanakih, freneoeklh, nemških, ograklk in ruekilt opor, katerih jtomponisti se Verdi, Gounod, Lftrs, Biast, Buppe in dmigl. Konteet je končan v petek svečer.
NOVI
(Podere ted Prees.) — To mesto pozdravlja sedaj aeve poetavodejelee, do-čim ee eleri poalavljsjo. Čeprav je kongres odgoden, so ei eedej ssčell novi kongresnikl, ki upe jo zasesti mesta v prihodnjem kongreau, iskati sUnevenja v Weahiagtona. Med novodešleel se •enator Copeland iz Ne«r Vorka, Wheeler is Montane. Perrie Is Mirhigans, KaUton iz
Howell iz Nebrsake ia_____
New Jarsey.
Berlin, 12. mares. — Klsrs Zet-kln, komunistične voditeljica in poelsnks v nemškem psrlsmentu, ki je snsaa pod imenom "Rdečo Klara", js objsvlla poziv na komunistično delavstvo Ivrope, naj pomegf oHvoboditl proletariat v galiji la peeU fsšistovskc strahovlade. Klara imenuje Italijo novo
Hortyjevo Ograko.
.............. ■ ■ ..........
i
<vfl
LOV NA "IANOTNIKE" V FRANCIJI, NELOUI.
Pranooeka armada v Nemčiji poplavljena g revolucionarnimi
I Parli, 12. marca. — Pariška po* licija je včeraj isvršjU hUno preiakavo v stanovanjih mnogih komunistov. Obiskani sta bili Ntsno-vsnji dveh mcatnih avetovaleeV Sellierja in La porteja ia glavni stan komunistične mladinske ot-ganlzacije.
Pretakava je bila , odrejena v •vrbo, da oblasti najdejo, če je mogoče, isvor revolucionarnih letakov In drugih tlskovlh, Vi ce razširjaj* m*d fraitcimkiml Četami v Rtthni ln Porenju. Na d« še igtiaov luMfc* kroAi v aki ermodh W)0P letakov zaaelcnlh v. tovornem at ki jc bil ns poti v Ruhr, J«takl vHcbujejo med drugim |Hdl aletlo-či odstavek i
"Vojaki! Franeoakl kapitalisti vaa izrabljajo m obrano nemAkcgs kapitalizma, ki jo v nevarnosti prod delavako revolucijo. Vbjekl, no bodite zavezniki velikih finanč' nih banditovl"
Bruselj. 12. marce. Oonja proti komunistom v Belgiji se ae-daljuje. V aoboto je bilo isvršenih več ko petdeset policijskih vlomov v glavne atans delevsklh organizacij in privatna stanovanja pv vsej migijj.
Anfležl prljili it« Ir iklh republičanov.
PolieijsM naval sa rabila r Las*
denu 3 drafftk moetib AngUje.'
London, 12. merce. ~ Angleški policije je včeraj prijela približno sto — Mi oseb — irskih republifle-nov, ki eo v zvezi z De Velerovlm gibanjem za ustanovitev i rake r» publike. Aretacije ao bile izvršene v l/onflonu. Meneheetru, Llvcrpoo-Ju ln drugih središčih Anglije i aretirani Irci ao bili odpeljsnl v Uvcrpool In tam vrženi no kri-žarko, ki je s njimi odplula proti Irski, Bojns Isdije jc dospele v DuMin v nedeljo avočer ln ujeti republlčeni ao bili Isročeni vojaškim ohleatnikom Mvobodne drža* ve.
Areteeije ao bile Izvršene pod plešlem nejvešje tajnosti, la sieer no prošnjo iraks vlade. Mod prijetimi republičaai je mnogo šensk 5 med njimi je tudi rebelni voditelj Zeae 0'Mahoney. republičettski poslsnee v ir»ki sborttisl, Angleška vlada ni dala nobenega uradnega poročila o aretacijah, *
PROTI POSTRRJU H TOVARIŠEM
nemške premogarje. Francozi b< tudi radi aejeli zamorec is Ame rike, pa ae jim ni poercčllo.
(Pred nekaj dnevi je prišla veU i Z Koaterju ia Kow Vorka, tla aoka privatna komuniatom. detakttvske agenture pošlje več tisoč emeriškik čraeev v Kuhr ) . Vaa nemška policija v Ruhru je v zaporu ali odslovi jene t vse večja indaelrtelaa nih raka meats «0 brez policijske aeštife.
Hi. .loMph. Mhh. — V jMjndi>* Ijek 12. meree je bile tu otvorje? ne sodnijake obravnava proti W.
in edenindvajselim ki sn obtoleai pre« kršenja aakona proti knmlitelne* ns aindikelitmu, ker ao otutržall tajno kolivenaijo v šumi blioa Hridgemana v sadnjem avgtialu ' #N|jea >1 I mi morda trajal --Via Ml| zanimiv.
mcesM-e«,
PROSVET
? ROS VETA" | MTHI EMLI6HTIMMEWTW
ptic: Uaited Strtso (nomi 0^390) vU
nMcnpvibn
ssrs MiO. mU <oi 1,1 f ^MEMB

D.t.« v .ki^jijTirTr^isrsn^	»•
mi d« na J* s tm •«•▼•■§ pMihli ummIm. P«M*lft« fm- prav«.
d« M vm M u»Url
KAKO MILO SE PRIJEMUEJO VCASI GREŠNIKI
V Washingtonu se nahaja zabavišč«, Id nosi značilno ime "Boart Nest". V to zabavišče ne zahajajo delavd, ampak je shajališče ljudi, Id se oblačijo po modi in katerih ne mučijo skrbi za vsakdanji kruh. Vanj zahajajo tudi člani kongresa, ki so "športiniško" navdahnjeni.
Zabavišče je na glasa kot jama za igranje za denar. Tu mečejo kocke in stavijo nanje. Drugje pridno mešajo karte in igrajo "poker". Zalog je včasi precej visok. Policija, ki ima povsod ušesa in oči, da sliši in vidi, pravi, da je neko noč pri eni igri bilo dva in trideset tisoč dolarjev v zalogu.
Zabavišče ni bilo zgrajeno včeraj ali predvčerajšnjim. Ampak zabavišče, ki se nahaja samo nekaj blokov proč od Bele hiše, mora biti zgrajeno že precej časa, saj drugače bi policija ne vedela, kako visoke so stave pri "po-kerju". Policija se je pa kljub temu šele zdaj spomnila, da je treba obiskati zabavišče, kajti postave prepovedujejo igranje za denar. Policija je prijela eden in sedem« deset oseb.
Ali mislite, da je katera prominentna oseba med njimi? Potrpite malo in poslušajmo policijo, kaj pravi. Ona meni, če so bile prominentne osebe med prijetimi osebami, tedaj so znale-prikriti svojo identiteto. Navedle so napačna imena in naslove na policijski postaji. Prihodnji dan je pa policija dognala, da grešnikov pot temi imeni sploh ni v mestu in da so naslovi napačni.
Ali ste že kdaj slišali aH čitali, ako je delavec izvršil prestopek to so ga prignali na policijsko postajo in je tam povedal napačno ime in adreso, da so ga kar tebinič in meninič izpustili?
Ako ima človek na sebi bolj oguljen jopič, ki je že I« mode in ima smolo, da ga policija prime ponoči A ker je ortimljen, da je izvršil kakšen večji greh, lahko doživi, da ga prav neusmiljeno pretepejo, čeprav je nedolžen, ako skuša prikriti svoje ime in voditi za nos policijo s napačnim imenom.
In koliko grešnikov, mislite je bilo kaznovanih, ko je policija zajela eden in sedemdeset ribic v svoji mreži?
Vesti iz Washingtona pripovedujejo, da je lamoneki John P. Toole obtožen, da je postavil igralno mizo. Izgubil je sto dolarjev, ki jih je postavil kot poroštva
Tako milo včasi postopajo s grešniki. Seveda oblečeni morajo biti po modi in pripadati morajo k prominent-nim krogom, če ne... pa že veste, kaj čaka druge grešnike.
OKAMENELA LOBANJA PRIPOVEDUJE.
S. N. P. J. l<* in tudi pnteqj let
Iz Buenos Airesa je došla vest, da so odkrili človeško okamenelo lobanjo iz tercijarne dobe. Lobanja je stara mi-ljon let Okamenino so našli v peščencu. Doljna čeljust manjka, drugače je pa lobanja popolnoma ohranjena. Možganska črepin ja je dolga in ovalna, čelo nizko in nazaj padajoče. '
' Dr. J. G. Wolfe, ki je odkril to lobanjo, izjavlja, da jt lobanja stara več ko miljon let
Učenjak dr. Wolfe je pa svet presenetil še z neko drugo najdbo. Pri jezeru Cardiel je odkril utrjeno mesto. O civilizaciji prebivalcev v tem utrjenem mestu pravi, da je starejša od peruvanakih Inkov. V zidovje je vklesana čudežna pisava in to mesto je po učenjakov! sodbi staro tri tisoč let Prava starost se bo dala določiti šele z lzkopninami.
Zdaj pa poglejmo, kaj uči Biblija. Po Mojzesu, ki ja spisal to knjigo, bi bil svet star šele šest tisoč let in na tem svetu ni bilo drugih ljudi in narodov, kot jih ja opisal Mojzes, ki ve ničesar o Ameriki, Avstraliji, avstralskih otokih, o Kitaju, Japonski itd. Odkrita lobanja pa pripoveduje, da so ljudje živeli že pred več kot miljon leti.
Človeku, ki misli, je jasno, da je v okamenili človeški lobanji doprinešen dokaz, da se Darw!n ni motil, ko je pisal svojo teorijo o razvoju, pač pa so se motili oni, ki so trdili, da je naš planet star šele šest tisoč let In da je. Mojzes spisal pravo zgodovino o postanku človeka.
Mojzee je to spisal, kar je od drugih slišal. Za svoje trditve o postanku čloVeka ne navaja niti enega znanstvenega dokaza. Pri njem je bilo vse lepo ustvarjeno, ravno tako kot v grški, v egiptovski ali pa riraakl mitologiji, ttkopana in okamenela lobanja v Patagoniji je pa dokaz, Ina »ia 1<
m čitaUljav
Cleveland, O. — 8 1. se je pričela kampanj* mi venski delavski dom v neti naselbini. Kampanja bo trajala tri am-saas, to je do 80. junije. Dragi Slovenci in Slovenke, ko bodo narodni delavci potrkali na vrata vaio bile in vaa naprosili ss pod pisanje delnic SND, sprejmite jih uljodno, odzovite se nerodnemu delu, ne pustite teh požrtovalaib mol od v§e prstnih rok, ne ds bi podpisali nekaj delnic sa 8DD. Zavedajte ee avoje narodno /ioil-noeti, in prispevajte vaaki po svoji moči sa vale kulturno ognjiiče. Zavedajte se da SDD, bo val kulturni kram.
V tej kampanji imate priliko ee pokazati koliko vam je za narodno ztavbo, v kateri se bo ns-rod zbirsl in gojil svojo kulturo w bodočnosti. Izgovori ns bodo veljsli sedsj v tej kampanji^
Zadnja konferenca SDD ja je sklenila, da se prične e stavbo to leto. piroktorij jc prilel d« sa-ključka, da nam je potrebno prirediti lirlo kampanjo, katera je sedsj v teku sa $1»,000.00. Tri sec lasa. imamo, da zbere nai narod v naaelbini skupaj to vsoto. In ksdar bomo imeli to vsoto na rokah, takrat bomo rekli t narod, ^ si ss odzval nslemu klic« in pričeli bomo s zidavo stsvbs. Dokler pa nimamo zadostne vsoto ns roksh, nam js nemogoče misliti s kakim pričetkaip.
Nsl narod t na*nlbinl ,so je vselej odsvsl na klie, kadar je bilo treba kaj lrtvovati za narodno kulturno stvar. V vsakem slučsju js bil skoro prvi. Zato pričakujemo tudi to pot, da nsl spel ne bo zaman.
Cenjena/druitva, katera ste v akciji 8DD, upoitevajte nsl spsl In irtvujts so v tej kampanji, pokažite ee kolikor vem je v ree-niei sa bodočo stavbo narodnega shajalilča. Potrebno je, da dis-kuzirate ns valih sejah, kako povspeti to kampanjo, in s tem pomagate olajlati delo tudiVdi-rektoriju SDD. Dovolj se je od-lsislo, ne odlalajm? več, pokažimo ee, da, kadsr se gre za stvsr, si tudi upamo nekaj storiti, Collinwoodčani, na dan, pokali-mo ss sedsj, ds hočemo imeti ovoj narodni hrsm !c to leto,'ne odnehejmo pri tej ksmpsnji, dokler ni nabrana veota $15,000.00. Ako ee vsi odzovsmo kot eden, bomo ksj zlahka nabrali #toliko vsoto.
Enako ze tiče ts apel tudi na-lih trgovcev. Trgovci, pokažite se, da ste tudi vi s nami, kadar vas potrebujemo; zavedajte ze, da tudi vas delsvee podpirC De-lsvetvo bo upoltevslo enake trgovec. NI dvoma, ako gremo vsi na delo; družtvs, trgovci in drugI, da znamo doseči to kampanjo precej povoljno.
Načrt bodočega doma je tako praktično vrejen, da ee bo dom izplačeval, mogoče je ta-kampa-nja zadnja, zato ee pa tem bolj potrudimo jb pospelitij
Naj bo cilj nae vseh, da sberc-mo petnsjst tisoč dolsrjev v treh mesecih in da ne odnehsmo toliko čass, ds je ts vsots zbrana. Žrtvujmo se tudi ako nas mslo boli po nsftih lepih, poksžimo se, da sme tudi mi kulturni narod, da si tudi na! narod sna postsviti svoja kulturna sbiralilča. ,
Da nam je to potrebno, misli-mo, da nam nI potrebno tukaj le navajat, ker prlposnati moramo, da Slovenci na severni štreni ns-se naselbine nimajo niti enega narodnega shajali*?a, kjer se bi lahko zbirali. In kadar doode-mo to, npemo, da bo med nami zavladala tudi tesnejla sloga. Ksr nss danes loči, je to, ker ss premslokrst sblrsmo skupno in nimsmo kjs. V mslo dvorsno ki jmlmsmo, gre dobrih psr sto Ijudir To no odgovsrjat Mi potre-bujemo dom, hateri bo odgovarjal rasmersm, bo drultvena laat, laat naroda I Torej ponovno vam kličemo, Žrtvujmo So v tej kampanji, podpiiimo delnic, kolikor nec jc, vaak po svoji moči. Ako storimo vsi svojo nerodno doli-n ost, bodo nale stare lelje kmalu uresničene. — Dtroktorij 8DD
dujemo
8. N. P.
Mansfield, O. — Razmere v nali naaelbini so kot v veČini krajev po Uniji, kjer prilitno obratujejo po industrijah, aamo mezda je pri nss bolj pičls. Toliko jo je, ds človek komaj ishsja. Olede napredka naarlbine ne
da so ljudje živelLna našem planetu že pred več ko miljon I	** *l0;
leti. Ta okamenela lobanja nam več pove o poetanku člo- j	uhttti
veka, kot mitologije vseh starih in sedanjih narodov. |u kakega izobraževalnega dela v
lega lists. A čiiinialj (»olj mi jo Prosvota pri
O dopisih ne morem reči, da pri-hajajo taki kot so bUi včsgih. Ve-Čina dopiaov zdaj prihaja le o talcih zadevah, da se človeku sdi le neumno, ko vidi nekaterik tolmačenje glede danalnjik razmer. Najboljlc bi bilo, čc bi obdržal svoje krilo in težave sass. Saj jih ima vsak, nekateri večje, drugi manjle, pa ti krili in tolave niso vzled tega, ker so posamezni ljudje hudobni, temveč radi toga, ker je danuinji družabni red tak, da napravlja hudobne ljudi. Razpravljali naj bi rajie o tem, kako odpraviti tak drulabai red, ki iz dobrih človečkih značajev naprsv-lja prave zveri.
Radi takega pisanja kot je bilo zadnje čase, sem ee vjezil, ko mi je potekla naročnina, da bi kar lista več ne naročil. A naročil sem se vseeno le sa ono loto z nadejo, da se bo v tem oziru dopisovanje isboljlalo. List upsm, da bo prina-žal na tiatem mestu rsjls več zanimivih znsnztvenih poročil in kakih pod učnih člankov, kar ljudje rsjle berejo, ker jim tudi neksj koristi Posdrsv čitatcljem, listu pa veliko uspehe in nspredks. — F. V.
Palizadez, Golo. ~ Pil sem v
Grand Junctionu na obisku svojega prijatelja, ki je ravrfo kupil etsnovsnjsko hilo. Pred enim letom je prižls njegova eestrs is sta-rs domovino, ki mi js rekla, da je od sestre v stsrem kraju dobila pismo, t katerem jo prosi, naj pobira tu od Rojakov za zvonove v zvonik Šmihela pri Novem mestu. Rekel sem ji, da predno /m odloči za izvajanje te prolnje, naj ze naroči na delsvskl časopis, dg bo prej isvedela, zakaj so pobrali prejlnje zvonove in zakaj vlivajo sedaj nove ter jih drago prodajajo. Is starih zvonov eo vlili topove in kristjan je streljal na kristjana druge države. Namestniki "bolji" pa so celo blagoslavljali to moril, no orožje, da bi bili uspelni v po-bijanju "sovražnika" tudi krist* Jsns druge države.
Rekel fem ji, naj pile sestri, ko se jin| bodo odprle oči, da bodo tu. di tam pregledali, ssksj zopet pobirajo z* zvonove, da potem no bodo voČ moledovali okoli naroda sa zvonove, ki so le reklama sa tiste krivičnike, ki eo luntsli ubogo ljudstvo na vojno.
Če pazno zssledujemo dejanja Večine "namestnikov božjih" vidimo, da v glavnem stremijo za denarjem, da zo prve vrste grabeli ia jim je očividno več sa denar kot za njihovega boga. Duhovnika, ako bo zbolel, ne bomo videli, da bi It) v cerkev ter bi plačeval sa zvete male, sanalaje ee aa to, da mu bodo.zvetniki izprosili zdravjs, temveč z! bo takoj preekrbel nsj. boljiega zdravnika, poalulll ze toplic in čimveč udobnosti, ssmo ds bi ozdravil Na kdko boljo pomoč, Ifatero priporoča drugim ljudem, naj. se nanjo zanalajo, niti mizli ns.
Zakaj pa bi moralo verovati samo revno ljudztfof Božji namestniki kolikor jih posnamo po njihovih dejanjih se prav nič ne sana-lajo na ksko nadnaravno moč. Saj pametnegk Človeka itak ne morejo več ismosgsvsti in dobivati od njega denarja e tem, da mu priporočajo zaupanje v božjo pompč, temveč samo nevednih ljudi se o-primejo, is katerih jim jo radi nevednosti lal)ko pridovati denar.
Nas delavce itak povsod iskosi-rilčajo in nam trgajo na naleta trdo prialuženem denarju. AU naj se tedaj pustimo, da nas bodo izmo-sgsvsli le oni, ki se ne pritaknejo nobenega koristnega deli, .temveč zamo pospelujejo utrjevanjs vsr-skih dogem med ljudmi. Dclevec, Če si bil ssslepljcn po vsgoj), ki si jo dobil od svojih roditeljev, kste-m ti niso snali in ne mogli dati boljle, oprosti se teh smot vsaj sedsj, ho iipal priliko potom napred nega Časopiaja. Le malo ti je treba opasovsti razmere dsaatnjcge re da, početje njih pred vojno, po vojni in eedaj, pa bol uvidel, da če jim zledil le dalje, bol aledil le »motam in verakim blodnjam
Bil sem sam velik dulevni revček, toda dobro ia podobno čtivo me je privedlo do spoznanja. Tako bo vsakega rojaka, le se naroči na "Proeveto". — David M. '
Durango, Oolo. — Neizproaaa smrt nam je zopet ugrabila dne 25. februarja dobrega ia zveeto-ga člana aalegs druitva tt 40 v Durango. Oolo., brata Martina Mehle. hi je bil doma iz vasi Pe-rovo pri Oroeupljem. in bil več-letai člen nslegs druitva. Dru-
js sa navadno _ lijo sulieo, ki gs jo mnčils
nad dve leti Pogreba, ki se jo vrfil po cer-venem obredu, so jo udeležilo o druitva Zvon It. 10 pol-sa kar gre članom ia članicam vso priznanje. Kratki besede, kstere je spregovoril po-n brst predsednik pred od-im grobom v zadnji pozdrav, so segale vsem asvzočim do sres. Rosna očesa vseh nsvsočih so do-kazovala, da vlada slogs in ljubezen med članstvom, kar je želeti tudi v prihoda josti.	.
Pokojnik sspulča v starem kraj« leno s Itirimi otroci, katerim Isrsžsmo nale iskreno sola-J je. Največja tolalniaa Žalujočim bo ssveda nala slavna ia mogočna a N. P. Jm katera jc pomaga-la že tisočsrim.
Onim, ki le no pripsdsjo pod o-krilje podporne orgapisaoije, as tu zopet nudi lep vzgled, kake ko« risti in dobrote dajajo druitva 8. N. P. J., svojim svsstim članom. Ne odlsžsjte torej niti ure večvs pristopom k jedhoti, da vas ne prehiti bela žepa -»- smrt, ki no oznanja nikomur prihoda in nikomur pe prisaneee.
Pokojnemu eobratu bodi lahka amerižka zemlja. — I. Snidar.
Stara groblje ameriške utegnejo prekaliti egipčavtake.
Kadar bo aateriiki Egipt primerno poegipčen, In ko bodo prihajali turisti z obeh polobel semkaj k piramidam i« grobi jam ju-
katanz^im, in kadar odkoplje to kontinent par Tutankamaov, utegne biti pojasnjenih psr jako težkih zagonetk.
Rešeno bo potem vprafianje, odkod je prilik silna in mogočna civilizacija, ki jc cvetcla tukaj stoletja in stoletje poprej, preden je stari svet sploh slutil, da obztoji Amerika f
Kako je bila stara tisto eivili-zaoijaf V kaklnih odnolajih ja bila a starodavno civilisacijo v Asiji, Afriki aU Evropi, čo je bi-la eploh v kakem stiku s njo! AU je bilo njeno človeltvo kdaj v kaki svesi s človeltvom v Asiji, A. friki, ali v. Evropi9 Ce, kdajf Cs ne, kako ee je poepela do taklne viline v umetnosti in saaastvuf Doslej so ee starodavne razvaline Maja, oeamljeae in sanjajoče o davnih dneh napredovanja v vodi bi umetnosti v senci oedvi-nik in mahagonskih gosdov ju-kataaskih, izogibale starineelov-ski pozomoeti, ki bi jo zaslužile v polni meri, po celi vrsti rasnih čudnih zeprek ia ovir. Prvi! so silno oddaljene v daljni tropični deželi, katere notranjost jc ob* ljudena s neodvisnim ia nevlada-nem narodom, ki nikakor ae more trpeti nobenih vsiljivcev, g narodom, ki ss ga al poarsčilo podjarmiti tfftl Špancem, niti Mehikancem.	\ •
Nadalje eo Ipanaki mieljonarji uničili vse ms jelke knjige, rokopise, isdolbins, slike, simbole, koledarje, svesdosloVne podatke, bofoslolne obredaike, zgodovinske ia drage sapiske. Da, vse, karkoli jim je prillo pod roke, ker eo bili toliko zagrizeni, da so ematrali to vaadaloko početje sa slsvne verske čine.
Mkdjonarji so smežili kulturo in eivilisaeijo, ker ni bila elučaj-no omenjena v svetem pismu. I-sto stalilče eo ssvssli tri stolotja pozneje snsnstveniki, da bi skrajna stsrodavnost msjslke kulture ae izpodbijala zgodnje dsrwi-nijanske kronologije, ki jo eogsls nazaj od kraljice Viktorijo do pofrelanega etika.
Ali čeprav eo izkulaU tizti ka-tolilki misijonarji ssvsslej isbri-sati sled do smerilkega Egipta, <lo njegovih templov ia piremid, do bogatjo popisanih rasvalia uks-malskih in majapaaski^ ia do sto drugih torilč starodavne kultura, kljabtema /bodo vsi ti predmeti »koro kmalu sredilče natančne in skrbne starinoslovake preiskave.
Dvajset Ajaeričaaov jc pred-kratkim odplalo proti Jukataau, da se pridružijo arkeololki družbi v Jukatanu ter ss vzajemno lote izkopavanja.
Doslej eo ss arkeologi kudo prepirali ssod sabo, odkod naj bi pri|lo majalko pleme. Nekateri eo trdili, da jo prillo s juga, nekateri pa eo bili ameaja, da a severa. Podobnost ajihaih stavb onim starih Asireev ia Egipčanov ja napeljala nekatere snsn stvenike k mnenjd. ds so bUi a staaevitelji majalkega aaroda R-gipčaaje ali Aoirei. AU čo jo ta-ko,	ee ssara človek
•o mogU priti v t
teorija glede te. sa vpralanja. Po tej naj j« kila jukatanska civilizacija mati egip. čsnzki - ameriški Kolumb je p.« moral odpluti na liroko morje. Na tej negotovi vožnji je taskrU
Zopet drugI, poecbno pa tizti, ki drže veliko na Platona in dru-ge Starodavne učenjake, — meni-
jo, da je msjaika civilizacija de. te tistih kulturnih ljudi, ki so s« rešili iz stlsntilke katastrofe. Tem ssdajim pa je težko verjeti! Kajti bajko e vesoljnem potopu in Noetovi barki ei prilastujejo samo židje in krlčanski ljudje, ki smatrajo biblijo sa razodetje božje. In po tej knjigi je maja-žka kultura že veliko preetara.
Vsekakor je treba iskati resni, co. In to bo najlaže najti v iz-kopinah, ki nosijo prejkone vse podatke o jukataneki civilizaciji. Pustiti je treba v nemar vee svetopisemske pripovedke ter se zatopiti v stvari, kkeo plod člove-iksga uma, ne pa delo kakevs nadnaravnega bitja« • * *
Proletarski otroci.
Ko doepo kapitalizem v svojem razvoju do vrhunca zvoje mogoč, noeti, gleda, da ohrani svojo silo in da nadaljuje ovoje iskoriiče. vanje. Pri tem se poslužuje vseh sredstev, neglede na to, kakžns so ta sredstva. Z evojo zločinsko po. btepnoetjo ugonablja ijebroj bi* tij, ki ne morejo, kljpb marljivemu delu, preživeti sebe in svoj« družine. To ee dogaja le veled U* koriUanja s strani nekoliko ljudi, ki imajo v svoji oblasti vsa proiz. vsjalna sredstva In pod seboj ne-itevimo hlapcev, ki 4o enako iz-korilčani kot prvi. Ti hlspci u-sužnjujejo ostalo ljudstvo vsled svoje dtfevne zaostalosti.
Število zaposlenih nedorasliH proletarskih otrok se pomnožuje < dan za dnem. Posledice tega sapo-zlenja uplivajo direktno na eeta-lo delavstvo, med katerim ae vsled tega bolj in bolj liri brezposel. nost.	/
Jasno je vsled tega, da obsto-jsjo sakoni, ki prepovedujejo zz-posienje otrok, le na papirju. Ko ss dogodi slučaj, da kril delods-jslee s zapoelenjem otrok dotičnt zakon, ki Jc nsvsessdnje ustanov, ljen, kakor sploh vsi sakoni, e* buržoazije, tedaj se izgovarjs, čeii "Primankuje nam odraelih de« lavcev in vsled tega Jih morsme nadomestiti z mladinoM. V resnici pa ni temu tako. Na svetu je mnogo brezposelnih delavcev.
To izkorilčeaje mladine ime veUke posledice na njen telesni razvoj, ki sahtsva prostosti in ms-terinega nadzorstva.
Zdravje teh otrok je izpodko-psno za vedno. Nagnjeni so boleznim, ki ee jih polsstijo, v prvi mls-dosti pri prenspornem delu ia revlčini. Med vojno jc mifcgo as-rsstla umrljivost nedorsstlih o« teok. To veled pomanjkanja, gls-du, pa tudi po vojni ai nastopilo zboljlsnje, ki bi bilo tako potrebno za imtradane proletarske otroke. V državah, kjer jc najbolj ras* vita industrija opazimo, da je skoraj 50% nedorastlih otrok, ki to podvrženi tuberkulosi.
Nesramno iskoriičsnje ne po* vzroča samo telesnega trpljenja in bolezni. Ono pripravlja tudi mladino do slabih dejanj. V teh dejanjih ae sresli tlzta morala, ki jo uči kapltaliztična družba.
Vse zakone, ki jih je buržoazijz izdala v teh zadnjih petdesetih letih, izrablja v zvoje namene, da ei pomnožuje moč in bogeetvo, dočim živi proletareki otrok v bedi, ki poraja v njegovi duži nenaravne nagnjenosti. _
Proletarski otrok in proletari-et sploh ne mora in ne sme pričs-kovati od buržoazije drugega nego zužnoet In večno izkorilčenje.
Edina drŽava, ki je dela pro-letarskemu otroku in vsemu Ofts-lemu proletariatu proetost In sredstvs zs pravo človtfko življenje, je 8ovjetsks Rusijs, ksterz je vrlils svojo dolžnost v najkri-tičnejlern In nsjslsblem čssu pomanjkanja, v času, ko je svetovni kspitslističffi naval in bojkotaža trror.ila Sovjetski Rusiji.
V proletarski držsvi sploh ne more biti drugače, ker jc njen interes, da ohaenMizično in intelektualno zdrave in zmožne ljudi, ds zsmorejo voditi proletsrsko držsvo, katera obetoja is aaegs ssmegs razreda in to je delavsko-kmetski razred, ki tudi vlada.
iSE
NamAlt.
n arociia FTOSvevo
aR prijatelja v elari
w r -^r^mr^

~ "j?*1 t^f^Trpr^ 1
PROSVETA
Razne vesti.
iMiKiio
o« ~
POSTAVODAJAL RUSIJA
•poroča, da j« če* 200 grških beguncev izgubilo življenje, ko te je potopil paraik valed silnega mor-»kega viharja med Halamisom in Pirejem.
Washington, D. 0. — Veliki ^Id "eksperiment" fte vedno
mik« ameriške posta voda jalce. K-dfn izmed najzadnjih, ki so podlegli tej mikavnosti, je poslsneo Ctrroll L. Reedy ia drŽave Maine. Te se ja odločil odpotovati v so-vjeteko Rusijo dne 17. msres. V prtrogred dospe potem okoli 1.
Bije. 1
Posleaee Reedjr pravi, da si je it dslj Časa želel od blisu in natanko preučiti soeijalne, politične in ekonomične rasmere v Rusiji. Zaitrsntega jebil aelo vesel urad negs povabila od strani sovjetske vlsds, ki mu je doilo is rok načelnike poeebne iztočne kupčijske delegacije ▼ Waehingtonu, sedsj edinega uradnega eredatva, • katerim se da približotl Rusiji Združenih drfavah.
"Jas hočem iti na lastne stroške", je dejal poslanec Reedy. "Hožem biti popolnoma prost ter delati svoje leetne zaključke is lastnih opazovanj po precej ob-Minem potovanju po boljževiiki RueijLV
Ko vprašan, če je sa tekojšnje priznanje ruske vlade od strani Združenih dršev in ze vzpostav ljenje trgovskih odnošajev e so vjeteko Rusijo, je odgovoril poslsneo Reedjr takole i
"Sodbo o teh jako važnih vpra lin jih moram še pridržati zase, dokler ne bom bolje razumel ruskih razmer. Večina informacij, ki jih ima človek tukaj na razpolago, je šal enostranskih in slone-Čih na predsodkih. Zato ravno se hočem preprišetl na lastne oči,
kako je v Rusiji."
_______
RU8KI IGRALCI XX MOREJO DOBITI PRIMERNEGA OLEDlSCA. -
na
' Chicago, HI — Igralci moskovskega umetniikegs gledišča mogoče ne pridejo v Chicago, ker ne morejo dobiti primernega prostora za vprizorjevanje svojih dram. Operno gledišče Auditorium, ki je igrsleem na razpolago, je preveliko ze Ruse. Dr. Leonid Leonidov, upravitelj moskovske gledal iike družbe, je brzojavil zadnjo soboto v Chicago, da gledišče ne sme imeti več ko 1800 sedežev in če ni mogoča- dobiti takega gledišča, ne pridejo Ruei v Chicago.
Leonidov ja pojaenil, da dramski umetniki is Moskve ne morejo držati svojih predstav na potreb* nem višku unietnostiVi popolnosti, sko igrajo v velikem gledišču, oziroma večjenL kot je njihovo moskovsko glsAšče. Rusi ne ma-rajo pokvsriti svojih predstav, psč pa smatrajo za svojo obvez nost in privilegij, da igrajo ptt fektno kgmor pridejo, drugeče »ploh nc igrajo.
ZA PRIPOZHANJE RUUJI.
Wsshingtoa, D. 0. (Federstsd Press.) — Ženska mednarodna li ga za mir ia svobodo, ki ims ns rodne sekcije v 21 deželsb, je »prejela v oddelku za Združene d ris ve s sedežem v Wasbingtonu tri resolucije, v katerih je zahtevno, nej Združene držsve pripo *najo Rusijo.
Zadnja rezolueija M glasi del »o takole:
"Že je preteklo pet let, odkar je bila ustanovljena sovjetska ru fcka republika. Od 1. 1920. sem, ko " je izjalovila triletna blokada j* nekaj evropskih dežel, med te mi Velika Britsnljs, Itslijs, Sred sks, Norveške, Nemčija, Avstrije in Poljske, sklenilo eli trgovske •■i pa mirovne pogodbe s sedenjo vlado ns Ruekckn. Združene držn ve se še vedno ne msrsjo sniti rusko komisijo v svrho sestave načrtov ss prijoteljeke odnošeje in izmenjsvo . ursdnih zsatopni ^v, daairavno ee ssvadsmo dej •tva, da ns mere biti prsvegs mi m, dokler je Rueije izven druži ne narodov."
SAOOO
JI IZGUBIL FUNTOV,
14
1 Dedhsm, Mass. — Nicols Seeeo }' dovršil petindvsjeeti dan svoje gladovno etavke. Izgubil je 14 funtov na tali.
Heceo namerava s glsdovno stavko prisiliti eodišše, de ee iz-o njegovem epelu za novo obrsvnavo.
100 grških vojakov utonila.
Undon. 11 mares. — Iz Aten Porofaja, da je utonil grški trens-pert f 180 vojski veled notrenje rsiatrolka. — Druga brsojavks
. /
Ml električni atol. sli zdraviliški nož.
V Parizu so započeli akcijo, ki stremi ss tem, da bi bile dana na smrt obeojenim Zločincem postav-ns pred pravica, ki bi nsj dovolje-vala isbero med električnim sto-lom, gllotino, vešali in med sdrsv-niškim nožem.
Nej meni posemesnik o smrtni kazni že tako ali teko, nihče pa le ne more utajiti, da nima usmr titev tega ali onege aločinca prav nobene koristif za vsdo. Ce bi se delo rešiti obeojenea is rsbljevih rok ter gs izročiti zdrsvniku, je 8teto gotovo, da bi se dslo s tak-šno prskeo dognsti sile vešne reči ss celo Človeštvo, če bi se bilo ne emrt obsojenemu zločincu dslo ns prosto ponuditi sdravniku ss zdrsvhiški poizkus, in če bi ee zdravniku poerečil tleti poiskus, bi bilo zločincu prlsaneeeno, in mož bi bil potem popolnossa prost.
Skoro vee človeški napredek je bil dosežen na podlagi iskuatvs. V kupčiji in v znanosti, v industriji in ns vseh poljih človeško delavnosti napzeduje človeštvo e pomočjo preizkušanja in zmot. Sedaj je zdravnik, ranoeelnik, so-bozdrsvnik in znanstvsnik orne jen opazovati učinke novih zdrs vil na psih, mačkah, podganah, zajcih in opicah. Veliko dragocenejše uspehe bi ee dalo veškrat doseči, če bi ee preizkusi vršili e pomočjo zdrevega človeškega bitja.
Ideja o tem, da bi naj zdravniki preizkušali nove najdbe na ljudeh, obeojenih ne smrt, ni no-vs. Krslj Ludvik XVI. js sveto-vsi, naj bi bili prvi poiskusi s zrakoplovi narejeni z zločinci, obsojenimi na smrt. Ti bi naj prv šli ne zrakoplov. In če bi ss ereč-no vrnili ns semljo ter nspieal svoje izkušnje, ki eo jih doživel na zrakoplovu, bi naj ne bili po tem usmrčeni, nego popolnoma o-proščeni.
Ko je dr. Jehner iznašel cepi tev proti črnim kozam, je ukaze engleški krelj Jurij 1», naj cep koze najprej šestin) zločincem, k so Šakali aa smrt v angleških sa->orlb. In ko so vsi ostsll pri živ ljenjd ter tsko srečno prestel epitev kos, si je dsls eels krs jevs družina eepiti kose.
Pokojni odlični in snameniti dr. Pasteur js čsstokrst zegoverjel idejo, nsj bi rabili na smrt obso-ene zločinca ss znsnstvene poiz-tuše. Ko je delsl dr. Pssteur prve poizkuss s serumom proti ste-j (lini, bi bil nesnensko rad dobil kakege človeke, ds bi preizkusil serum ns njem. Pissl je mnogim odličnim ljudem, ki so se ssnims-li zs njsgovo dslo. Ts je prosil, nsj mu pripomorejo, ds dobi psr ns smrt obeojenih .zločineev ze svoje poiskuse.	,
Z zločinčevegs stališča je ta-i-deje še dokej ugodne. Res ne trpi gross ssdnjih hipov v življenju pod giletino sli ns električnem stolu posebno dolgo, in res uteg-biti egonijs pod zdrsvniškim nožem v mnogih slučejih preeej dolgotrajna, ali zločinec bi Imel ne opereeijski mizi vsaj nekej upsnjs. ds mu šs ne bo trebe iti ns drugi svet. Pod eekiro, na e> lektričnem etolu sli ns vešslih ni tegs upsnjs.
Ns mnogih poljih znsnstvenih poiskusov bi bili uspehi, če izvr-šeni ns šivih šloveških bitjih, vs-liksnske vrednosti sa človeštvo.
In res so požrtvevalni znen-Stveniki ponovno tvegali svoje lastno življenje in dostikrst gs tudi dsli se snsnost, ker nieo i-mrli drugih JBvih človeških bitij ns rsspolsgo. Resnost znsnstve-nih preiskovsleev jih je večkrat prignala do tega, da ep preizku sili rszns teorije, o ksterih so me-nili, ds eo psmetne, ns sebi, w ko eo bile tehnišno devršene s pa-močjo netenčnih preiskusov, so bile neprecenljive vredaoeti ze človettvo.	f .
Zdi ee, da je pemetaeje obrs-niti šivljsnjs vslikega spenstve-nika ia koristnega človeke ter ne-rediti potrebne poizkase ns n»-vrednem Hanu šlovsške družbe ki ime deti svoje življenje ss evoj zločin po primernem eednem po-stopanju na vešalih. električnem stolu sU ps ped gUotino.
žrtvovanje enegs ssmegs človeke je ojpogočilo pnaerneki prekop,
naredilo llavano. ki je bil* ena najbolj n^sdrsvlh meet na mta,
M^rivejšellov^ebivel^
trina "namen
stva," je bila
I are se je ispoetavilo štirinajst prostovoljcev piku etrupenega komarja. Vsak pik je povzročil •mrtno mrzlico, in dr. Veese W. Lesaer je umrl na njej.
Ne noben drug nečin bi se ns bilo dalo dogneti vzroka te bolezni. Živali niso podvržene rumeni bolezni, kekor eo dognali v ne krojnih poizkusih na živalih odtlej, ko je dr. Finlay prviš opazil kugo 1. 1881.. pa dotlej, ko je komisija svesne ermade naredile poizkuse na evojih članih in prostovoljcih. Uspeh teh zadnjih poskusov je bil popolna iztrebitev rumene bolosni.
Ali bi ne mogli ns podobsn ns. čin rsskriti tsjnosti raka, ki js sshtevsl v letu 1920. 78,000 ljudi območju Združenih držsvf V miših se nerede turi, ki eo podobni reku v človeškem bitju, in aa tisoče, ds, na stotieoše ia stotiso-Ss miši so rabili sa polsk^ie, s katerimi so hotsli dognsti, ksj je vzrok strašnemu raku.
Ali doelej ss ti poiskusi nieo obnesli is enoetavnega vsroka, csr ni mišji rak človeški rak. Zadnji se rasvijs, še ima v hrano mišjo kri, in tudi nima na nUšl takih splošnih posledie, kekor jih iau človeški rak na človeškem bitju. Če bi naredili na šlove-škem bitju ists poizkuss kskor aa miši, bi brssdvomno mogli dognsti, kako in sakaj ss rssširja, in kaj bi prsprsšilo njegovo uni čujoče razraščanjs. I Toda kdo bi ss hetsl dsti prostovoljno sa tatyen poizkus na rsspolsgof Jetnik, obeojea na smrt, bi morda isrsbil takšno pri liko ter s tem possagal vsdi v ve-liki potpbi.
Nsše snenje o tem, ksko delu je eree, je pridobljeno skoro v ce loti is opasovaaj ns šivslik, ali so pa sršns balssni v šlovsšksm bitju, ki jih ni nikoli saslsditi v ži valih, ia aaša znanje a tsk kolesnih temelji na aimptomih, znakih In pa na tem, kar došenejo snsn stvgniki po smrti tsgs ali onega človekk, Mnogo bi ss poučili o srcu in gotovih srčnih bolesidb, Šo bi mogli opasovsti delovanje člo veškega srss, posebno pa ob aa pedih nevrslgije in drugih erčnih bolesni.
Prss so še sdrsvniki odprli ns šivsm človeku ,in tudi opsrasijs so bil* isvršens uspešno aa sreu.
sli to ps ls v skrsjni sili. Seveda je vse ksj drugsgs, še bi odpr prše v svrho poiskusov jn uše uja. Toda zdravniška veda bi dobila važna pojasnila o srčnem de-ovsnju, šsser ee ne de dobiti na soben drug asčln. Zelo dobro dejo imsmo o tem is poiskusov, narsjenih na psih, toda v nobeni šivali ne delujejo organi tako ka-cor v človeškem bitju.
Na podlagi uepešnih poiskusov so produeirsli vsliksneke podge-ne in sejce, ker eo jih hranili s gotovo šlesasto snovjo. Ali bi i-mslo prehranjevanje človeŠkige bitja s tskšnimi enovmi v dobi rssti ists posiediee in učiakef
Nove sdrsvila preizkusijo nsj-prej ns psu in rasnih drugih Živalih, potem šele ns človeškem bitju. AU vemo ps, ds učinkujejo rszns zdrsvlls pslično v razi i«.
posvečuje sred- možgane preiskati, ne da bi ped-
v poiskusih. sa ka-1 leglo amrti človeško bitje.
Človeški rod je zelo vdan len-
timentelnim občutkom. Mnogi smatrajo sa kruto »potepanje le to, če delajo zdravalki ia drugi snenstvsniki svoje poiskuse aa paih ia drugih šivaUh. Koliko bolj bi se pa Ifle sgrsšali nad tam, čs bi to storili ns človešksm bitju Po nsših čustvih in nasorih bi bi* o ksj takega saree nekaj grosne gs. Ali je pa tam, kjer je člova-iiko bitje obsojeno na emrt radi neodpuatnega zločina nad eobra-tom Človekom, in kjer je temu bit-, u dana isbera med vešali in zdrevniškim nožem, še kakšen pameten raslog, saksj bi as spletale jetnlžniee znanstvenikov s is smrt obsojenimi sločinol v svr-vo znanstvenih poiskusov 1
Zgodovin« I. 1918. v aovi luži.
(Zanimiva raskritja.)
Milan Žorževič js isdal nedev-no v Belgradu knjigo t "Srbija Ia Jugoslovani", kjer ee dotika tudi zgodoviae tskosvans "Ženevske pogodbe", ki je bils sklsnjs-ns, kskor snsno, L 1918. med predsednikom 'srbske vlada na Krfu, g. N. Psšlšem, in predeed nikom Nerodnega Veča, g. dr. Eoroiecm. Dne ?. in 8. januarje t. 1. pa je objavil v belgrejekem "Radikalu" g. Stejan Pretiš, ki je bil tedej nemeetnik Pašlčev na Krfu, nove uredns dokumente, ki mečejo ns ts "sporasum" aovo iuč. Naše brelee bodo tl doku mentl zanimali, ssto jih bomo ob* jsvili po vrsti. Zato ts štsvllks spravite, da ei boete končno la hko napravili svojo obeodbot.
L
Pašič telegrafira srbski vladi
sledeče is Ženeve dne 27. oktobre
19181
"Včersj in danes smo imeli ss-j<T, ketere so se udeležili Korošeo, predsednik jugoelovsnsksga Ve* če v Zsgrsbu, njegov tajnik ža^ jav, Trumbič s VeeiljeviJsm, Ga-ssrijem in čingrijo, po tsm člani združene oposleije "(srbske) Drsškovič, Trlfkoviš in Vojislav Marinkovič. Na ssji se je poeva-tovelo o tem, kako in na k^šen način se nsj stvori ia msnilesti-rs pred svetom ssjsdnles med 8rbi, Hrvsti in Slovenci ns an strsni in Srbi is Srbijs ns drug.
Na dnevnem redu sU bils dvs predlogs. Eden od strani predeed nike erbekege ministretve (to je bil Pešičl), a drug od strsni Dra-škoviča (erbijenski oposlcione-leo). Prvi v tem smislu, de ee o* snuje politično-voješki komite, ki nej vodi sunenjo politiko In vojno do sekljušitve miru. Ts komite nej bi imel 4 člane od naše štreni, a 8 od strsni jugoslovsa-skegs Večs v Zsgrebu. Od naše strani naj bi vstopili sedenji su-nsnjl In vojni minister, ssdnjl kot nsvtrslee, potem eden od rs-dikelne strsuke in eden od zdru ženo oposieije. Veče v Zagrebu bo še odredilo svojs predetevnike. Te komite bi Imel dollnoet voditi sunenjo politiko in vojno In vse oetalo, kar spede v delokrog sunsnjs politike, propsgsnde In
SUvtaski Nartiu
PojpsrM JiJ»»ti|
i»k«ro. t?, bmih taar
, državi KUaeto.
GLAVNI STAN. 2SI7-SS A). LAWNDALI AVI.. CHICAGO, ILUN018.
Izvršovalni odbor r UPPKAVNIOOSEKi hifeifcik VUasa« C*i«Wr.	A«drew VMM, a. P. O. T,
Sea SI. JeUsl«««. Pa., al. Uiadi Mal«k«w T.rk. »ai»Ui
au. Ns^ak a* M»a*J«»» jA. ^»arUk. «rWalh aUsOe Mm Zvrtal* «lsrila Pilo <uat>«.
POaOTNI OOSEKi
f»u«.ikftr. Bo« STS,	Oku. Fr^ A. Vlde^lea	Man«
U Tselvg. Iss SS. NeadertMvilU, Pa.. Jeka G^šek, 414 W. Mer 8t«
Hm
BOLNIŠKI ODSBKi OSatONJI OHaOSJBi	SaST4M 8«. Uwadal« Av«
11 Jsftb AvavfMf 8
torijih ims jo ljudi, ki poizkusijo ušinkovsnjs tegs sli onege medi-einekega eredstvs ns ssbL Tu Š8 pe sopet zelo neugodno to, ds vplivsjo msdioine različno ne sdrsvoin bolne osebe. Zsstrsntsgs je tudi dr. Psstsur redlsgsl rsbo emrt obsojenih slečipcet ss preizkušenje evojegs serume.
Serum je hotel poizkusiti na o-sebah, ki eo jih ugriznile stekis živali, aU teh ljudi ni bilo lahko dobiti, a tekih, ki bi ee proste-voljno podvrgli vbrizganju njsgo-vsgs serume, pe eplob ui bilo.
Nadzorni odbori
Zdrviitvoni odbori
las U. Cnwlw4 At*.. Ckteae«. UI*
OrWe
VRHOVNI IDRAVNIKi De. F. J. Kara, 8888 8t. CUlr AvN Oevelead, O. ^OIOIU Ksessasaisaea e al- s^sralM, M delale v glevaem arede,
»Jt'js^ttes^^^^r1
uiUuj u j	a4|b M ul aeftlliaie ne naslovi
ft^T IPff IT. ' ^ w
ssr w» ssag ev# spmi><Mt
nih živalih, in v mnogih labora- priprave materljela ze miroval
' ' kongrae Ud. — Drugi predlog pa je bil funogo širši t oenovalo naj bi ee skupno ministrstvo sa Srbijo In vse druge dežele Srbov, Hr-vetov in Sloveneev in to takaj, ker bi ze menilo srbsks ministrstvo in ministrstvs, ki obstoja ss-daj v jugoslovanskih deželah, ter bi upravi js I o aedinjeas dežele. Po dolgi diskusiji je bil eprejet prvi predlog kot osnova in ee jf obravneval v smislu predloga Trumbiče, de ee ae eeetavi zajed-niški komite, temveš skupno ministrstvo, to ps ls ss tiste posls,
Dvoje poiskueov je, bile trebe. ki so skupni vsem, de pa naj aeta-imunizirenje pred vbrizgenjem in neja ministrstva Srbije ss poele, zdravljenje po vbrlzgenjo. Oboje ki spedsjo v krog ert*ke kralja-je bilo uspešno na živalih. Sedej vino, pe tudi minietrttva jugo*lo je bile trebe še prtizkueitl eerum venskega Veča sa tiste poele, ki pe flloveku, ksters opereeljs nej spedejb v krog svsfro-ogrskih Ju-
bi potrdiU uspešnost todl na lju deb. Ze to sednje pa je moral če-koti, dokler nI etekle žival ugriz nila Uga eli finega človeka. In še le usptb na Uksm človeka ja privabil mnogo proetovoljeef.
Ao je veliko število bolezni, e katerih aem ai zneno, kaj jih povzroče. Prav malo vemo o možge
goelovanev. Na tem emo sa epo-rammell. V kompetenee toge sU-nistrstvs bi spsdsli poell suaanje politike, posli vojnega mlaietr-stva, ki bi uprevtjeli armado, ss-sestavljeno is vojeke erbske krs-Ijevine in vojsk jugoslovenekib držel. In ketera nslogs bi bile, vs-ns Bie,
držati mir
11 ......
ločeno, toda spošstks bi jih bilo kskih sedem, a pozneje bi jih mogli pomešati po potrebi. Popoldne bomo nadaljevali posvet, ds ss podrobnsjs in pršolsneje določi delokrog sajedalškega ministrstva. Potem je bil stavljen predlog od Jugoe ovanskega Veče, da ss ga prisns kot prsdstsvniks ju-imh Slovsnov v ogrski, nsprej od etrani arbeks vlade in ona naj petem to sporoči vsem nsšim savejnlkom in nevtralnim državam iu jih ssprosi, ds ga prisaa-jo tadl oni. Prosim pr*sto|ons slednHta, da odobri to priznenje jugoslovanskega Veča la da ee aapravi korake ss prlsaaaje pri ssvssaikih in nsvtvalnih dršavsh.
Končno smo ss ssdiniU vlošiti protssl pri naših ssvssaikih, ksr laška vojska okupira jugoslovsn. ski teritorij, glede kstsregs ver-ssjski ssvesnlški vojni svst Ss ai odločal ia da laora takšna sne-stranost od strani luUje dovesti do spopada s prebivalstvom, ksr bi poslsbšslo sosedske odaošajs med Jugoelsvijo in Itslijo. O ose bsh, hi naj stopijo v skupno ministrstvo, i« nI nič dološenegs in ss Wjo zgodilo šele po končni rešitvi o resorjib, ki spadajo v nje-gov krog.
Na 808 Pašiš.
II
Na U telegram je odgovorila srbsks vlada na Krfu s slsdsše depešo i
' Pešiš, Bera, Psris,
Krf, 28. X. 1918.
Oeebao Veš telegram No 208 ie bil predaa preetolonaslednlku, ki ga ba gotovo odobril kot tudi mi. Vi veete, kako jas mislim e sedi-ajeaju naše njedinjoaa krsljsvl-ns i jnetsvns in psrlsmsntsrna da-makrauks monarhija s široko občinsko, okrajno, okroŠao in po-krajineko esmouprsvo s snlm se-konadajstvom v glavnih osnovnih linijah ss vse grane državnega življenje. Rešiuv, na kate-rp ste ee zediaili po Twihjševem predlogu, poznensge JPš^z diskusije o krlekl deklereeijl, emo jaa in tavariši sprejeli, ne sate, ker je dober, temveš ker ss ns kaj boljšega nlete mogli sedlaiti, kajti aem je ljubše ujadinjenj« v taktni obliki kot pe nabeno, Nadejamo ee, da ee bodo aašl bratje Srbi. Hrvati in Slovenci v pokojni Avstro ogrski uverili, ds U re litev ni korietns ss prsvilea ia organeki razvoj nešege nerade. Upajmo, da bo pok.>|*| Avetro-ogrska kmala nehele e evoje mrt vaško aeneo seUmnjevatl pote do našege narodnage adinstve.
Minister Proti«.
je h ia v deželi
nih in njihovem delovenju mrd ter proučiti ecrajegišaa ifatijeja
spenjem. v razburjenja, ob glo bokem rezmišljenju in v raznih boleznih. Zdravniške odpomoč je
razmejitev z našimi sosedi. Potem bi bilo še eno ekopno mlaietr stva ss promet (pošta, telegraf,
možna pri vaškem šlevsškom ude, telefoa, leleaniee, poU Itd.), U mu tesne je ni I	skupne ministrstvo finene. potem
Tu je trebe iele preoretl ledi- minietratvo merine In kontne mi-ao Tode kde bi ee preetovoljoe n.atretvo, ki M ee bevllo s vprs-
^ « prM* aa daevul
___________________P	iM m. Dre i da aa šekalred po sakljnienju mira (M^
takorekoš dekraje -trie r-maa ko P- r.	volilni rad ra raa de-
^°cTje bUa hdej epravioeaa dok-1 ategnib dokeseti, d. a d. tud. M). M miulsfcstav šs d d^
SOVIČE IZ JHM
▼ Lescah Ja aaurl posestnik
Ivan žark. T Polhovem gradoa je umrl
paesetnik A. Grališ.
V	Dolu pri Tržiču je u*rl pa-ssstnik J. Flajs.
Milijonarji. Včasih smo imsll v Sloveniji ls mslo miHjoaerJsv, dokler so nsmrsš ljudje računali v starih srebrnih goldtnsrJlh. Ko smo dobili hrone, ss js njlha. vo število pomnošilo po aatanš-nem matematičnem računu na dvakrat toliko, ker je 1 goldinar bil postevljen sa dvs kroni. Ko js mod vojno ssšsla vrednost sv* strijsks krons padati ia sme pa* stsvill vrednost krene enaka ena« mu krejearju ia posueje easmu vinarju, je bil takorekoš vsak hlapce milijonsr. Ka ja pa bel-grejeka vlede rekla, da kron ni veš, ampak da imasu samo Še dl» nerje, se js število miljonov neen-krat sauinjšslo na snu četrtino, ker so 4 kronu la en dinar. Tako denee noben človek veš ne ve, ali je mlljonsr sli nsi Os rsčunsš svoje premoŽenje v evetrijeklh (sli ps v nsših) kronsh, si morebiti celo mlljadsr, šs ga pa računaš v slstlh dolarjih, Imaš pa 8 goldinarjev v žepu. Zate pravijo mnogi t Pe še tietih 8 goldinarjev sspljl Ves j ja vss sasI
VESTI IZ MAJI.
V	Istri sa aaprU oslroms pol* talijančlll Italijani S18 jngosla-v enakih šol.
laspust goriShega deželnega odbora Vllai uveAs Italijanke-ga obšlnekega ia dft^lnege zakona tudi M nove pokrajiae, ee dnevno prišakaje razpust goriškega dešelnega odbora, ki sleev dejensko ša ae obstoje. Na njegovo meeto bo Imenovana kraljeva komisije, ki prevssme upravo ds-žele, dokler ee ne Isvedeje volitve v npvl pokrajinski svst.
Vajvašji šlavak, - Is Ne«r->ork« poročsjo, da js umri nsj-
vsčji človek ne evetu. Bil je bsjs tsko vsllk, da je moral stopiti na stol, šs ss js hotel poprseksti pa glavi.
DOMAČE PREKAJENE MESENE
KLOBASE
(Dalje prihodajiš.)
ja,-
Tat evojemu zagovornika* 44Zete eem vam kvslešea. gospod doktor, de ste as* teko dobre sa-govarjsli. Ali sem sedsj popolno me praetf"
. Odvetnik t "Seveda t Sej eem vondar dokesel vešo nedolžnost."
Tat i ' Sedaj, goepod odvetnik, pa ml t povejte ali w*a aeeiU ukradene suknjo 1"
a finim lesneenevlm eknsem, vsak ilk
i/vbi, tmaase že as fletine sa4eveli-
fenUv afl ve«. CeM jo 88e ee faat. NaraSlU Ukej aredn« peaeMle. Ne
8HBBSPtv^
^eaajaU. a-JUlte jm^aae^aa
^'mfu^^trtTcr
JOSEFH LESKOVi •10 — !4th 3t, Racina,
raMI pri I« m iMtmo*. uko >Wb m ML S ura-Tut»c >1 Ja ui* dajali mo4. hol./ln. In otafcllua aa m« Hifi* sapa 14*41. Sa4aj aokanM. H>U|ni vMk te« NMiMlil tal lahko i*m »kara vaako JaA NaJt4H.ll> »Haatalaai Na«a-T«>aa vate«, mar". TO iaker*., »dravtla >ial>]>i> la ara|af» MtaaaMf .r*a, ItkaljSa atotrafedfa. kraal 1» afcUl H»ra. immivI mata« rud**« kH. Mlflri »rakavo Hi *4*traa]«ii «M ■trap«. Po. k h a I aam ta aa »ra*ri*a>. Zdnt-rlla aa4aataja« m m hI mmm a ta*« aama • l.ee. *in TW Ja m p*«4a| ari *aah Hthrth ManwM aa* »aaaiaa *araO«Ua. 4a ka4m ta4»«ol)ai alt pa w na Sraar {•***• itWj raraarij« na vaakl atoklaalrili M a liana I (.atoratonr. |«4« B. Wakaak Ava.
Ctlaa«* IU. raai r»*IJ» MravMo aaravaaa« pa MM, paltataa t — fraj »laliaa, kakar ktara prajaw !>.«.	litri
Naše družinske | i razmere.
Blatne, 0. — Precej oddaljen* •eni od pošte in zaposlena s delom, vepdar ne morem drugače kot do grem ali polljem koga no pošto, de mi prinese liat, ki mi t rešniei ugaja in bi bila raje nekoliko lač-na kakor pa brez njega. ProsveU je liat, ki odpira ljudem oči, kar p« aeveda ne ugaja nekaterim ljudem. Koriatno je, da ae tudi lenake zanimajo za napredno čtivo in po-aebno zednje Čase ao ae pričele, ko liat prinaša opieovanje 0/alabih drnžinakih razmerah in vzroke ietih. Kdo more našteti številne vzroke, in kako je mogoče vreči krivdo na keterega moškega ali šenako, ko pa pravim vzrokom ne pridemo do dna in »o vedni glob-Iju čimveč jih razkrivamo.
Eden glavnih vzrokov, da naata-jajo prepiri med rakonakimi je nedvomno pomanjkanje, ki je precej obširno v tej deželi. Ali moramo dolžiti moža ali leno, še nima-U za življenje t Ko bo ljndatvo apregledalo, kje je pravi vzrok, da je pomanjkanje, potem ae v" družinah ne bo nihče prepiral, paš pa bodo vsi ljudje gledali za tem, da prvgtge vzroke odpravijo.
Ree je, da jo ni Uko čiate vode, da bi se ne skalila, toda če med molom in ženo nastane kak prepir, ga ni treba obešati na veliki zvon, doma na j ae v miru pogovorita in pobogaU. Najbolje je seveda,
še
morete še dalje živeti skupaj, še pa vidita, da jima ni mogoče prenašati tožkoč ekupnega življenja, aaj nismo pod pritiskom duhovni-štva, kjer bi se ne jpogli ločiti. Prav nobeni ženski ne smemo zameriti, če se je ločila od mola ako je imela prave vzroke sa to. '
Vsa čast oni is Collinvrooda, ki piše, naj bi s tem prenehali, a obenem, da bi se sestrs ns ra združile in le bolj čitale napredne liste ter podučne knjige. Urednik pa naj bi nam v listu odmeril kak kotiček 'glede kuhinjskih reči, kot imajo vsi angleški listi in tudi slovenski mesečnik "Čas". Ce bi naša go-epodinja zagledala v listu kaj novega, bi jo to bolj zanimalo kot pa neumestno prerekanje nesreč-nih ločencev, ki v resniei niti pravega vsroks ne poznajo. Ne mislim s tem žaliti nikogar, toda resniei
■ ■ w ..

m*, taaifmj
na Ijnbo povem, da marsikomu ne ugaja.
Rojaku mr. Orumu v bini je umrl deček V starosti sedem let Vzrok smrti js nesrečen padhe, radi katerega je malenček hudo trpgl šeet mesecev, dokler ni zatienil oči. Starišem izrekam boko soželje.
Drugih posebnih novic ni, kot da bo v kratkem akošil v zakoniki jarem nsš rojak, pri čemur ae aam bo nudila prilika, da ee podo-mače zasnčemo. — Prijateljica 11-
Johneton Ottjr, ID. — Nič čudno ni to. ds so se začele oglašati Ženeke, ki ae zavedajo, da eo šlo-veška bitja. Strinjam ae z dopisovalkami, katere eo naprednega mišljenje, ker vsekakor potrebno je, da pojaanijo svetu svojo mnenje o zskonu in družinskih razmerah eploh. Za one, Id imajo dobre može in ne skušenj o slabem zakonskem živlenju, pa jo najboljše, da ee ne oglašajo. Nekateri pravijo, da bi taki dopiei o družinekih razmerah ne »padajo v javnost zlasti ne v Prosveto. V resnici pa ni za današnje čaae njih tolmačenje, ki mislijo, da mora biti ženska pokorna in navadna sužnjica kot je bila v srednjem veku. Po mnenju nekaterih bi moiki smeli t lenskami postopati kot bi se jim ljubilo, a Ženske, da bi ne smele dati odgovora. In čeprav pravijo, ds so napredni in hočejo svobodo, jo len-eki ne priznajo. Kako ai tedaj oni raalagajo svobodo za človeštvo. Njih naaori niso jasni, kar je peč naravna poalediea ne prave vzgoje. Upoštevati moramo, da jo ženeke steber človeške družbe in mati Človeštvu, ter jo kot tako spoštovati. — J/O.
domovini, je bi!a m«'«i a ko sva prišli
Ona
pod atreho tekmeca, kar. je trajalo leto, potem sva pa šla narazen. Z njim je šla po »vetu s tremi najinimi otroci itd.
Tako aem počel eamovati In dovolj kredita imam pri ljudeh, dokler je v žepu kaj evenka. Ko pa tega ni, ee je najboljše zgubiti domov, da jih ne dobiš pod noe od kake ločene eli vdove. — A. T.
Dunkirk, Kana. — Iz naše fcaeel-bine ni dočakati - kakega dopisa, sate bom jaz prineeel na dan par besed. Napotilo me je do tega, ker dnevno berem Proaveto, v kateri pišejo samci, kako lepo ae imajo in ločeni, da ao tudi zadovoljni. Vsak bi rad prišel a lepšim na dan. Pravilno je, da "bi tudi samci branili svojo pečlarako organizacijo, da ne bodo mialile ločfne kot druge organiairane žene, da amo mi zavr-ženi in od zakonakih pozabljeni.
Jaz ne bom razkladal, kako mi d« bilo v zakonskem stsnu, v kate-
s e-
Oollintrood, 0. — Ženske emo itak samo v nadlego, tako pravijo nekateri možki, ki jim niao pogodu epiai pod naslovom "Naše družinske r§zmere". Pravijo tudi, da bi to lahko škodovalo Prosveti, a po mojem je tako opieovanje celo koriatno. Moji sosedje na primer, ki se prej niso zanimali za list, ga berejo aedaj vsaki dan. Po mojem mnenju je to tudi dobro za mladino, da se ve varovati pred poroko in vsaj nekoliko pomisli predno stopi v zskon. Če mlsdenič prebere napisano mnenje razporo-Čenega moža, bo gotovo nekaj pre-mialil pred peroko in ae vprašal, jeli ima pravo ljubezen do avoje neveste, ali je napram njej odkritosrčen in prepričati ee bo hotel, če je ona tudi odkritosrčna napram njemn.
Z dopisovalko, ki priporoča, da bi nam ženskam za stalno odstopili mali prostor v listu, se tudi,jaz strinjam. Imele naj bi mali kotiček, kjer bi se ženske večkrat o-glašale, ker nedvomno nam je koristen kak dober nssvet. Če bi to ne bilo koristno in potrebno, bi ne imeli enakih kotičkov veliki meščanski listi .Za Prosveto bi bilo vsekskor koristno, če bi odločila mal prostor za nasvete od strani rojakinj. — M-
Jm sredine. — Ko sem bila stara 14 lst, sem zvezsla mali punkcij, i vzela dežnik, obula si raz-trgeae čevlje, da je , si\eg šel po eni strani noter, po drugi ven in podala sem se na materin grob, da vzamem od nje slovo in od malega grička črne zemlje, ki jo krije. Podala sem ee na pot v svet služit, kruha.
Bila aem nekega dne v Čevljar-
NJENA POT.
(Dalje.)	i
Iaprva se je hotela boriti sa zmago in kljubovati s hladnostjo In brezbrlžnoetjo« A le prehitro se je prepričala, da hI so a takimi nagajivoat-mi smešila in brea potrebe poniževala, ker je ia Francetovih oši aijalp preveč začudenja, dvomov in pralanj. Najbolj pa se je bala, ko je čutila, da jo premaguje tiha otožnoft, ki ae razliva po njegovem reanem licu.
* fte hujše pa jo je akrbela jasna savept, da sa ji plahi ljubček umika, in da ga mora sama iskati, kakorkoli ae upira temu njena lanska objed-nost. O, 6s bi ne bila njena ljubezen tako velika, bi ae bila prešerno saamejale in bi se ^orda bila ■POt ngla v radostno narošjs livshnega Emila.
Kaj po, še bi ji odkimal tudi Emil, ki mu je tako prevzetno obrnila hrbet t Ali ne bi bilo njeno. ponižanje še večje t
"Franee, ljubček, moj si in moj mpraš ostati!" je Ihtela sredi nofcl v osolzene blazine in je amerom razločnejše Čutila, kako lahkomiaelno je bila fezmctala nenadomestljivo bogastvo svojega Šiatega ares že kmslu po svojem dohodu v sijajni Trat.
1 Ali ai tudi napravila velike nspsks ,ko si je viharno vsela Francete!
V oni znamsnitl noči, ko se je Franee^voA-ee teplo s trpkim a poznan jem in ponižujoKi atndom, Ur je raseajal strelsnaki vihar v njego-govi začudeni, prestrašeni duši in sunsj na širokem, besnem morju, js njegova prva ljubezen ža-loetno negnile avojo s trnjem smrtnega greha o-venčano glavo in je v bolečinah umrla* sa vaelej. Kajti biU je kakor v podaemski kleti gojene raatllna, ki v hrepenenju po odrešilnem aolneu allva svoje življenake eokove v vitko, ne k višku ee epenjajoče atcbelce, da bi a avojim še neoplojenim cvetnim vencem čimprej doaegla blagoalavljajo-le aolačne žarke v visoki lini, ki ae je v preranem jutru dotipela do saleljene svetlobe, hlepeče, varknile v svoje pranežna oelice mnrečo alsno in v strahu umrla, preden jo je našel mehak žarek toplega eolnee. . . Da, oni viharni večer mu Je dal In veilil, čeeer ree ni Iskal ia ai asm nikdsr ne bi bil upel veeti, in mu je vsel vse, o čemer je a vriakajočim srcem mielil. da so mu bils podarila dobrotna nebeea sama. In sdaj gs je bilo n#-pričakovenege daru sram in strah prevelike iz gibe. . . Bile mu je, kakor bi mu bile padla mrena a oši. da je naenkrat videl grdo resnico, ki je v avoji okorni nelaknAenooti ni alutil nikoli. V tej silni aa veeti mu jO bilo kodo m težko, da bi ee bil red ekril ne ko*ec eveU a vacm sladom vred io veliko jeao, ki mn je sasmehujoč* »egsls v drh
aaaa
jr« r »r< r
Ampek ob grobu te pravšno umrle Ijebosai ga je aetavUe pre udarjajoča misel t
"O, sanjač, zanikrni in neiakušeni, kdo ti dftr. je pravieo, da bi meUl kamenje v dekle, ki ti je radostno in preradodarno dalo, ker je imelo r Če ti je v prebujeni samoljubni sebičnosti in aili žal, /le niai dobil več — kdo je krivf ti sam, ki si v svoji strahopetni boješnosti plsho in nsmolko omahoval in omedlgv§lf Kaj bi ae bila kdaj metala aa Uboj, če bi biU imela še vse svoje boga-jem aren, kjer se še hinavsko skriva moška zver, stvot Ako bi bila tvoja ljubezen zadoati nesamo-ljnbna in čista do tisUga skritega kotička v tvo-bi ji bU lahko blag rešenih. Ali ti ai mialil nase, zmerom samo qgse!"
France si je brisal pot s čela. Vstajajoči o-čitki so so grmadill, da bi bil skoraj sUkel pred Marijo in jo na kolenih prosil odpuščanja, če bi ae ne bila'odločno ogUslla čut in ponos moške časti.
"O, vseh devet večnih Mus — saj nisem ho-U1 ničesar tege, kar ae je sgodilo! Samo čist bUg gsnij naj bi mi bile —1"
"I, seveda!" se mu je rogala ostra misel. "V oltsrju svojega narejenega svetolalja in cmeravega malodušja naj bi se bila kremžile in kiaaU, de bi bil« jalov malik v živem življenju, ki ga ti niai anal živeti po pameti in resniei! Ali nisi vedel, da je lenaki pravo Uvljenje — ljubezen t To je tudi edino, kar ima in rada pokloni in z vsem ereem da onemu, ki je tega vreden. In jijeno najostrejše orožje, ki eeka skeleče rane, ie ta njen dar, po naj je darovan Uko ali Uko. Če te je resočaral, ai tam kriv, kar si pozabil, da je ljubezen prav sa prav samo kratko premirje v srditem boju med naeilnim samcem in /vito samico. . . Najboljše žene pe moža vsaj sedemkrat ne dan goljufa—."
"In vender —l Vsaj rasodeU naj bi mi bila, da ne bi bil iekal In blodil v zmotil"
"O, pesnik v nadsemekik višavah, kaj se še ne vrneš ne trdna ssmeljska tlaf —< Torej odpela in elekU naj bi ss bila pred tvojo eamoljubno aebičnostjo in yi skesano potreala pepela na avojo grešno glavo t KaUra ženeke bi etorila to in priznale bres nujne potrebe evoje skeleče in nesa-eeljivs rane Is preeUnega boja s neobzirnim In divjim moškim t"
H takimi trpkimi mislimi je obupno ubijal še zednje motile lakriee spomina na lepe Merijo, ker ji ai mogel odpuatiti, da ga je prevarala v njegovi lepi veri.
7.
Marija ae je v avoji zapuščenoeti bolestno opominjala mehke nešnoati in šegeve porednoatl Kmilove. čimbolj jo je akelelo Francetovo umikanje. tem eilnejša je poatajale koprneča miacl na oao akrito Kmilovo gaesdece. Is kateregs je ušle, da bi ujela lepšo ereta. večjo bUženoet.
Njene hrepenenje je saplele včasih tako ne-premagljivo in hlapele, de bi bila morda kljub notranjemu odporu in leneki okoloeti pasabila vse eatre In stekla nazaj v toplo la ekrito gneedeee, kjer bi ee v ljabčkovem naročja skesano in alad ko rajJakaU ter nepile mirne tolažbe, po kateri je vpila njena slabotna dola. — če bi ji ae bile dossače namere astavlte lehkemiaelnege koraka.
(Dalje prihodnjič.)
vrgle .Ure čevlje v kot in sUkli ulico. PogiedaU aem, kaj je, videU veliko množico ljudi, di. Peljali eo "eveto" Johan-eo, njen aparat pa je vzel eeboj "ta črni", da ga v vročem peklu prekuje in nepnnri popolnejšega, da ne bo Uko lahko zapaziti umetnega krvavljenje. ' fte ae preUka take vraU kri tu kakor v stari domovini, toda ljudje se polagoma prebujajo. Božja poU odpravljajo. Človek bi kmalu res verjel v pekel — na Um cvetu namreč.
Ko sem prišU v Ameriko aem kmslu srečaU na poti življenja moža, ki me je odpeljal po lepi in gladki sUei v drugo življenje, ki ps je bilo zsme poleg njega — pekel. Is tega pekla še danea ne morem, pač pa se mažem z maetjo potrpljenja. — Nebes ne prišU-vem peklu, tako naj jih ne šteje dopieovalka s hriba, nam kel-naricam, ki živimo po njenem tol-mačenju v peklu. Lagljc je neati liter vina na mizo kot pa vedno sUti pri neumornem električnem stroju pri duhamornem delu.
Žene, potreba je, da odpravimo od *tbe vaako hlimbo, postanemo odkritosrčne liapra msvojim mo. lem. Veže nas zakonska dolžnost in dolžnost maUrinstva, da vzgojimo svoje otroke čimbolje. Pri Um je za naa dela dovolj in mož-ie naj upoštevajo to naše delo. Zene imamo dovolj prilike, da ae pokažemo, da smo za napredek in blagostanje človeka, pri delu z o-troci. Če jih bomo vzgojile, da bodo postali' nekdaj vredni člani človeške dražbe, smo v glavnem storile svojo dolžnost in to naj možje upoštevajo ter svoje žene cenijo radi njih požrtvovalnoeti.
Glejmo, da vzgojimo svoje o-troke v spoznanju ne pa v temi, da jim bo temno življenje kot je bilo mnogim izmed nas,/ ki so nas vzgojili vsUri domovini in nismo prišli do spoznanja ,dokler smo bili tam. Vzgojimo svojo o-troke v naprednem duhu. Nič čudno, da so v nekaterih ljudeh verske dogme Uko ukoreninjene, saj ko so se rodili, so jim maUre še kot detetom'delale križe, učile jih moliti in jim pripovedovale verske strahove. Ko bodo matere pričele evoje otroke gojiti v na-prednem duhu še kot deteta, da bo dete še pod materinim srcem, srcem sovraštva do krivičnega drušabnega reda, dobivalo svojo življenako hrano, tedaj bodo zraetli bojevniki za pravioo. F Biti moram* pravični in ne sa« amehovati tistih, ki so oblalova-nje vredni. Tako ne smemo zasmehovati onih, Id ao se ločili. Vsrokov je nešteto, torej pustimo ločene in ne predbacivajmo jim ničesar. Oni sami dobroxvedo, zakaj so se ločili. Mnogo je ljudi, ki vidijo samo napake drugih, nikdar pa ne spregledajo svojih. Tako je a ločenimi. Če zakonski spsda med Uko vrsto ljudi, vidi samo napake svoje druge zakon-ake polovice, ne pa avojih, ki so morda še večje. In Uk človek bo vedno trdil, da oni ni ničesar kriv. — Napredno misleča.
USTNICA UMDNIATVA.
IH^ftiit.,riLa Jm
O alkoholu.
mM
Ip^viamJv
Dolar, ki ste gs poslali v pri-pomoč tiskarni, je upravništvo pridržalo, da gp vračuna ae naročnino lista. Za priobčitev dopisa ni treba plačati. — Pozdrav!
Clinton, Ind. — Uredništvo ni' plaalo, da ae lahko pošilja v aU-ro domovino denar v dolarjih, Umveč, da je lahko narediti ben-Čni ček glaeeč ae na doUrje, da ga v atari domovini izplačajo v dolarjih. Pravično bi vaaj tako moralo biti. Ako ne izplačajo v dolarjih, pa morajo zamenjati z valuto t*sUga dne, kot se prode-ja čel« izvrši. Take čeke izdeja "Američan Ezpreee Co." — Pozdravi
Shebojrgan, Wis. — Uredništvo zadeve ne more priobčiti. Če je ree, ker pišete, obrnite ae ne pristojno mesto in stvsr nasnsnite.-*-Posdrsv!
Oreeted ButU, Golo. — V »redi-nI številki izide o tej zadevi Članek. katerega berite. "Prosvets" ni last kskege saaebnika ali ured-Sike. da bi lahko delal po avoje.— Pozdrav 1
Popravek. — V zednjem od atevku dopiae, ki je bil priobčen v št. C1 z dne 2A. januarja ae je uri-nlU pomote. Ktavek bi ee morel gleajii: Svete dolžnost je, da bi goepodje pri i. R. Z. imeli gotove atikc s primorskimi Slovenci in llrvsti. in mi tu naj M bili pri pravi jen i podpreti jih sa oavobo-jenje svojega naroda, ne pa. de "ema pripravljeni jih podpreti".
Alkohol (is arebekega "el ki-jul", t. j. fina, plemenita snov) kot etilni slkohol v vrsti alkoholov drugi Čjan s kemično formulo C2H2—HO, ja raspadek sUd-korja in tvori učinkovito primes naših opojnih pijač: piva, vina in žganja. Njegovo vrelišče je fiksirano z 78.30 0, njegova specifična teža znaša 0.7H Pivo nekako 2 do 10, vfeo 7 do 22, nje 20 do 80 odstotkov alkohoU.
Zaužiti alkohol zgori v našem telesu naj prvo v aldehid in očetovo, potem pa skoro povsem v ogljcnčevo dvokielino in vodo. 1 gram absolutnega alkohoU odgovarja aedmim gramakim kalorijam. Ob avoji preenovi pa učinkuje na poacben način, ki se kašo v prvi vrsti v Um, da ae raaUrijo Žile. Poalediea tega je občutek prijetne toploU, dočim termometer ugotavlja dejanko raahlaje-nje teleaa. Nadalje draži alkohol sluznice ns poti, ki jo prehodi, osobiU v želodcu in Črevesju, y katerem dalj časa nerazkrojen obleži. Prišedši v telesne sokove, kaže poUm sVoje učinkovanje na možgane, katerih delovanje is-premeni Uko, da moramo U njihovo reakcijo amatrati za bolezen. Alkohol torej na naše telo kvarne vpliva; smatrati ga moramo torej sa strup.
Svoje strupene lastnosti pa razvija alkohol v dokaj večji meri pri pogoaUm, pri trajnem uživanju opojnih pijač (kronični alkoholizem.) V prvi vrsti okvar ja jetra, to kemično tvornico in raa-strupijevalnieo našega teless, poUm želodec, srce, ledvic«, in vse organe zšpored, katera z*mašČu-je, jih napravlja za pravilno de-lovj|nje nesposobne in povzroča razne preenovne bolezni .Osohito kvarno učinkuje na naše živčevje, v katerem izpove tekom čass težke bolezenske izpremembe.
Zavrstno učinkovanje alkohola je tem težje spoznati, ker se nam bliia zapeljivec z prikupnim nastopom In deluje, kakor bomo pozneje videli, a prevarami. To mefistofelsko učinkovanje njegovo je naalikal H. Majer jako posrečeno z bezedami: " Čudna je U znov, ki se imenuje alkohol; povzdigne delo mišic in srca, a oboje oslatu; greje, a jemlje toploto; izboljšuje tek. . . dasi moti prebavo; dela tq zaupljivega, veselega, aadovoljnegs, daai naredi, da govoril in delaš bedeatoče, katerim sledi kes. Skratka, (alkohol) je v istini . . . čarovniška pijača."
Kako kvarno vpliva alkohol na naše duševno delovanje in vobče, so vedeli žc zakonodajalci in misleci starih narodov . (Lykurg, Diogenes, ljippokrates. Plato), a tudi akoro vai veliki duhovi vaeh dob do današnjega dne. ' Navzlic temu apoznanju pa so imeli vfci kulturni narodi, kolikor daleč sega zgodovina, svoje opojne pijače. Tako so točili že Egipčani neke vrsU pivo, Azijci pa so napravljali vino, katerega tudi ni primanjkovalo niti Orkom niti Ki m c cm. A tudi vsi narodi se-, • lanjega kulturnega sveU poznajo od pamtiveka alkoholne pijače, nekulturni narodi, ki so jih spoznali pl hlepe naravnost strastno po njih. Seveda pa pozna in uporablja človeštvo, kulturno in nekulturno, Še več drugih znovl, kaUre vplivajo podobno kakor alkohol na človeško psiho (opij, hašiš, maU. beladona in druge.)
V tem tiči tudi glavni vsrok zauživanja in razširjanja alkoho-
■Hnaie Alkohol nas v gotovo čuvetveno u-če ga pijemo aami U vpliva prav Uko, kadar je treba velike množice ljudstva priprsvi. ti v skupno ubranost, v skupno radovanjc, v skupno navduše-noet. ^
Škoda pa, ki jo napravi alko-hol radi redkega, aamo priloi. noatnega uživanja, je vendarle > majhna v primeri z ono, ki naeU-ne radi rednega popivanja oaobi. to širokih plaati. Divje narode je al|tohol v najkrajšem čaau na-ravnoet iztrebil, tudi naa uničuje nekoliko počaaneje, a zato ne manj zanealjivo. Sam povzročajoč feelo kopo bolezni, pripravlja drugim pot, zmanjšuje odpornost poaameznika in rodu napram in-fekcijam in itokaikacijam ter bo. leznim in okvaram aploh, zvišuje torej bolehnoat Id umrljivost, u-ničuje deco, znižuje plodovitost, razplemenjuje in orflablja zarod' moti mir in red, izpod kopu je moc države,! razjeda rodbinako življenj«, uničuje nravnost, zakrivi ne-broj zločinov in neereč, ubija bla-gosUnje in narodni) , bogaatvo, spravlja poaameznike in eele rodbine v propast in pogubo ter dovaja in pritira najširše sloje do bede.	* .
Vse to more člove|kcga gorja pa povzroča .alkohol, ker okvar-je, razdira, ubija in uničuje nai« življenje: naš inteiekt, naše čuv. stvovanje in z njimi našo voljo.
Ta auha dejetva nam navaja, in to uničevalno aodbo izreka zna-noet o alkoholu in njegovem u-einkovanjn^
Alkohol je torej sovrsžnik posameznika, sovražnik rodbine, sovražnik naroda in človeštva aploh.
Zdravniki rekli, da vodenico.
Sadaj Ja cal dan pokoaci |n aa mm •kravja vadao abaljiaja.
Mr. O. S. Maksu, Ca v a I« Račk. IU.. i<i|a> "Sa aam prMrl J»matl Nu«a-Ton«, aam Ml praaaj malno ata«aa. millaa aa MU kaMt, *<1 ravnik i BO rakII. da Imam *r#aa va4«aWa. Komaj aaai (laaal v la la M«krtj» in
ZA KUHANJE PIVA DOMA
iasaaso v saloct alad. hmelj, aUdkor in vee druga i < treb4*tet Po.kua.ta in M pv««HMe, de >e doma prt naa. kuhani wdno U najboljU In mdce-oeJŠL DobHI je tudi sbtrko aodo«. •trk len k m rasnih lončar, ftd.
NI vam doetartmo naročilo po po «U. tečno v vse kraje.
GrortrUam. eladčičerjem la v »ro dajaleci Mešalne damo prtaieren po MMt prt račjih naročilih. Pilita iafovaseclje aa:
FRANK OGLAR,
•401 toportov Aeoooo, Oooclead, a
TUBŠX| PAVLIHA.
Nekega dne kupi Naaradin* hodža jetra. Spotoma ga areča njegov prijatelj in ga vprašat "Kako jih boš pripravil?" ( "Kakor običajno," odvrne Na-aradin-hodže.
"Nikar ne," mu reče prijatelj, poznam drug način pripravljanja, ki je mnogo boljši. "Povedal ti ga bom, a ti ae po njem ravnaj." In prijaUlj mu pripoveduje, kako je treba pripraviti jetra.	i
Na to reče Naaradin-hodžat ' "Kar ai mi zdaj povedal, si ne morem zapomniti, napiši mi U ns košček pepirje, ko bom kuhal, sc bom po tem ravnal."
On mu vse napiše in mu da listič.
Ko nosi Nasradin-hodža jetra domov in se že vn^irej veseli o-beda, se nenadoma zaleti skobec nanj, mii iztrga jetra in odleti.
Nasradin-hodža se niti nsjma-nje ne razjezi, mirno ae obrne za akobcem in mu reče:
"To ti je brez koriati. IUk jih ne morel pripraviti kot je treba, poglej, lUtek imam jaz."
In pokaže skobcu oni košček papirja.	r
FARMA NA PRODAJ.
Proda se 80 akrov obeegsjoes farma, vae ograjena a žico, 39 ekrov je izčilčenega, 15 akrov jo orane zemlje in ostalo je senožet, pašnik in nekaj gozda. Hiša t dvema velikima aobema, hlev za 20 glav živine, hlev za prašiče, vse v dobrem stanju. Zelo lepa prilika za družino, ki hoče na farme. Proda se ysled bolezni. Več se polno pri lastniku, pišiU na naslov: Andrew Nagode, 535 May Street, Waukegan, 111.	(Adv.)
Mmu VOtNJA V JUGOSLAVIJO
Itrratea «aa4naaU — kaMaa sa MIH ali *aat aaaST aaitralulki la lak»*. vaakl aak. O^nl«, nnŠM*
L.JII.. ■ J . I ■ * ' - * -	^^iglk
KMiiri, m 'aKt, anvaiaa. oapn aa knatm, ikn* fnaaaaalm koMaia. Hoa
- -	- - « ■ - ^	- ulialU.
F*. praa*a prt »mo* pa« t realki t»»«W krhata k I la arkafcl iaaik Ta Ja aai.au)«« trta. M pra^aSa J«-
Paa^kal vtek vaama o^alka la aHlMe* Sa Trato aH Sa.rlaa, kar M W*Mttrt
Zna, tmm inldt lllsiili. M
wH va« Jaaik. Ora • .lak-m klUnj' iaaaalaHia la aMl aa ^alk« a av«U> MmMk la ssal aa aamka la »nM«»* Za Hk'«lk aakaaNa aa ari
rasNCK Lina
Mao V aak