Mladi ljudje imajo pravico do vzgoje in izobraževan- ja v fizično, socialno in čustveno varnem okolju. To pravico jim mora zagotoviti šola z učinkovitimi načini preprečevanja nasilja in odzivanja nanj. Govorimo o konceptu dobrega šolskega vzdušja ali vključujoče šole, kot smo jo imenovali na Zavodu RS za šolstvo ob izdaji istoimenskega priročnika za učitelje in dru- ge strokovne delavce (2017). Eden od zvezkov tega priročnika je namenjen pridobivanju socialne kom- petentnosti mladih kot temelja za vzpostavljanje kakovostnih odnosov, empatije in zmožnosti za so- delovanje. Za povečevanje socialnih in emocionalnih zmožnosti vseh, ki tvorijo skupnost neke šole, in za celostno krepitev vključujoče in nenasilne kulture bi moralo imeti znanje o čustvih osrednjo vlogo. V tej tematsko obarvani številki smo zbrali prispevke, ki vsak s svojega zornega kota utemeljujejo potrebo po celostnem pristopu pri preprečevanju in proces- nem ravnanju v primerih nasilja. Raziskovalki Tina Pirc in Sonja Pečjak predstavljata zanimivo raziskavo o psihološkem pogledu na pojav fazaniranja. Avtori- ci v sklepu poudarjata pomen spodbujanja učiteljev k pogovoru z dijaki ter nasploh k prizadevanjem za vzpostavitev pozitivnega vzdušja v šoli. Tudi v raziskavi o pojavnosti spolnega nasilja je ena od ključnih ugotovitev, da podporne vrstniške mre- že, dobra vključenost mladih v šolo, usposobljenost strokovnih delavcev ter povezanost med njimi pripo- morejo k hitrejšemu prepoznavanju primerov spol- nega nasilja in ustreznejšim oblikam pomoči. Prav na teh spoznanjih temelji program NEON. Katja Sešek se v svojem članku ukvarja z medvrstniškim nasiljem na podlagi spolne usmerjenosti in identitete. Gre za Uvodnik Brigita Rupar, odgovorna urednica občutljivo področje, saj vprašanja o spolni usmerje- nosti spadajo v polje zasebnega, hkrati pa se dotika- jo javnega diskurza še posebno takrat, ko so kratene pravice posameznikov zaradi njihove spolne usmer- jenosti. Ko govorimo o nasilju, pa ne smemo pozabiti čedalje bolj razširjenega spletnega nasilja o čemer govorita dva prispevka. Tematski del tokratne števil- ke zaokrožuje intervju z Igorjem Arehom, strokovnja- kom s področja forenzične psihologije. Naša draga kolegica Tanja Bezić se je lansko leto po štiridesetih letih dela v šolstvu upokojila. Ob slovesu od aktivnega življenja smo jo zaprosili, naj nam odkri- je delček svojega zasebnega življenja in nam zaupa, kako vidi prihodnost svetovalnega dela pri nas. Na koncu objavljamo prispevek nove članice našega uredniškega odbora Sandre Jensen o šolskem social- nem delu v Avstriji.