202. Številka._Ljubljana, v sredo i. septembra 1901. XXXIV. leto. nRnnuK Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. — .Narodna tiskarna** telefon št. 85. Volilno gibanje. Z Blok, 2. septembra. Kandidat katoliške stranke, Fran Drobnič, živi mej nami. Mi ga bolje poznamo, kakor kdorkoli, a pri nas ga bodo volili samo tisti reveži na duhu, ki so vsak čas pripravljeni, prodati za skledo nezabeljene leče svoje moštvo, svojo čast in ves kmetski stan. Drugi volilci ne bomo glasovali ne za zmedenega dr. Kreka, še manj pa za našega Drobnica. Proti Drobniču nismo samo kmetovalci naprednega mišljenja, ampak so z nami tudi vsi pošteni možje, ki stoje sicer na katoliški podlagi. Drobnič kratkomalo ni vreden, da bi mu izkazali zaupanje s tem, da bi ga volili v dež. zbor, četudi nosi zdaj svoje »žuljave« roke po celi Notranjski kazat. Kaj nam pomagajo Drob-ničevi žulji, ko pa ima mož v glavi samo slamo ! Mi bomo glasovali za kmetska kandidata Arkota in Ambrožiča, ki sta izvrstna kmetovalca in pametna moža, in z nami jo bodo potegnili tudi vsi razsodni in prevdarni klerikalci, saj vedo, da Drobnič ni za nobeno rabo in vedo, da sta Arko in Ambrožič boljša katoličana, kakor vsak klerikalni kandidat. Iz Št. Petra, 2 sept. Klerikalci so razvili velikansko agitacijo. Neprenehoma obdelujejo kmetske volilce in jim trobijo v ušesa, da se gre za vero. Toda sreča jim ni mila. Kmet je začel uvidevati, da ga klerikalci samo sleparijo in se brani glasovati za vinskega bratca dr. Kreka in za bloškega kravarja Drobnica. Ljudje so kar razžaljeni, da se duhovniška stranka upa, ponujati jim taka dva kandidata. O Drobniču ni, da bi se resno govorilo. Najslabši pastir je bolj sposoben za poslanca, ko ta uboga reva. Pri nas se mu smejejo celo tisti, ki ga bodo na ljubav gospodov duhovnikov volili. Teh pa ne bo veliko. Ako razvije napredna stranka dobro agitacijo, bosta Krek in njegov Drobnič propadla, da bo veselje. Nam se čudno zdi, kako da se Krek pri nas vsiljuje za poslanca. Zakaj ne kandidira tam, kjer je doma, kjer ga poznajo, in kjer on pozna razmere in potrebe? Ali se boji, da bi pogorel? Zakaj ni smel kandidirati v ribniškem okraju, ampak se moral umakniti k nam na Notranjsko, kjer ga nič ne poznamo in kjer samo vemo, da dr. Krek ni za nobeno delo več ter pravzaprav spada v hiralnico? Ne, Krek in Drobnič nista za nas! Iz metliške okolice, 1. sept. Kaplan Novak ima zdaj težko službo. Ubijati mora volilcem mnenje, da je stari Pfeifer najboljši kandidat, kar jih je njegova stranka mogla za nas dobiti. Sicer smo pri nas duhovščini zelo udani. tega si pa vendar ne damo dopovedati. Če so v krškem in novomeškem okraju kmetovalci Pfeiferja odstavili, ker je bil zanje preslab, potem ta mož tudi za nas ni. Toliko smo že vredni, da nam ne silijo poslancev, ki so jih drugod zavrgli. Pfeifer je prestar za poslanca in tudi sposobnosti nima nobenih. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor smo se dali premotiti in smo volili Schvveigerja. Kaj je ta za nas dosegel? Še manj, kot nič. V deželnem zboru so se iz njega norca delali, kakor so se norca delali iz Pfeiferja. Pfeifer in Sch\veiger sta bila v deželnem zboru samo dve smešni prikazni. Ali naj zdaj namesto smešnega Schweigerja volimo ravno tako smešnega Pfeiferja ? V s e, k ar smo dobili, vse so nam dali liberalci, ki so v deželnem zboru imeli večino, ki so pri podpori za vinograde pokazali, da imajo srce za kmeta, če bi bili mi imeli dobrega poslanca v deželnem zboru, bi bili še več in še marsikaj druzega dosegli. Zato pa varujmo 12. t. m. svojo korist in glasujmo vsi za velezasluž-nega g. Še ti no iz Črnomlja. Iz litijskega okraja, 2. sept. To je pa že preveč, kako se upa klerikalna stranka z volilci pometati. Nobenega človeka niso nič vprašali, ampak kar ukazali so, da moramo voliti dr. Žitnika, Košaka in dr. Schweitzerja. Košaka bomo vsi volili. To je mož, ki je vreden zaupanja. Predrzno pa je, da nam usiljujejo tistega Žlindrovega pomočnika, dr. Sch\vei-tzerja. Ta mož še pojma nima o razmerah v našem okraju, in ni še nikdar nič storil, kar bi mu sploh dalo pravico kandidirati. Kdor hoče kandidirati, mora biti vendar mož, ki je že pokazal, kaj da zna. Dr. Schweitzer je pa doslej samo to pokazal, da zna tako plesati, kakor mu žvižga dr. Žlindra, in da zna zagovarjati tisto sleparijo, ki jo je z žlindro uprizoril dr. Šu-steršič. Tak mož ni za nas. Somišljeniki, delujmo, da ta dr. Schweitzer ne bo izvoljen. Ako se resno zavzememo za naša kandidata, dosežemo lahko velik uspeh, kajti ljudstvo je klerikalnih sleparstev do grla sito. _ "V LJubljani, 4. septembra. Brezbrižnost naše vlade. Italijani postajajo predrzni. Udarec, katerega so dobili v bitki pri Visu, so preboleli, rane so se jini zacelile in zato so začeli sedaj iznova izzivati. To je za vrednost zveze med našo državo in Italijo značilno. Odkar so se začeli Italijani očitno potezati za Albanijo in odkar vidijo, da jim ne stavi Avstrijsko Ogrska nobenih ovir, se kaže teženje Italije po prevladi v Adriji že kar očitno. Italijansko vojno ladijevje je imelo svoje manevre v Adrijanskem morju, da, upalo se je celo prav v avstrijsko vodovje. Admiral Palumbo je prišel celo prav pred Vis ter je ondi na demonstrativen način proslavljal v bitki pri Visu padle Italijane. Admiralu je sicer na zahtevo italijanskega zunanjega ministra italijanski mornarični minister izrekel ukor, a naša vlada ni proti nastopu Italijanov prav nič protestirala. Avstrijska vlada mora biti menda res slepa, da ne vidi dalekosežnosti italijanskih demonstracij na albanskem in avstrijskem obrežju, da ne vo za divjo gonjo italijanskega časopisja proti Avstriji. V Zadru in Spletu se naravnost demonstruje za Italijo in proti Avstriji. V Dalmaciji postajajo Italijani vedno predrz-nejši, irredentovci nastopajo nesramno, mažejo avstrijske orle, izražajo svoje so-glašanje z banditi, ki so naskočili v Rimu hrvatski kolegij ter slave vse narodne praznike, ki se praznujejo v Italiji. Vedejo se torej že kakor italijanski državljani! Naša vlada pa mirno gleda vse to in celo ne podpira lojalnega življa Hrvatov. Preganjanje Srbov. Dunajski »Information« poročajo i/. Belegagrada, da se preganjanje Srbov v Stari Srbiji nadaljuje, dasi razširja Porta vesti, da vlada v dotičnih vilajetih popoln mir. Spričo grozodejstev, ki se sporočajo vsak dan iz Stare Srbije, je javno mnenje v Srbiji jako razburjeno ter zahteva energično akcijo na korist nesrečnih bratov. Dejstvo, da se del avstrijskega in ogrskega časopisja v teh težkih dneh poteza za Porto in hoče vse dogodke utajiti ali pa zavaliti vso krivdo na Srbe, ki baje huj-skajo, gotovo ne bo izboljšalo razmerja med Srbijo in našo državo. Nasilstva se dogajajo v Kosovem vilajetu pred očmi tujih zastopnikov držav in vesti, ki dohajajo v liste, so nepopolne in zavite. Vloga noja, katero igrajo zastopniki vlad, je prav nepristojna in nevarna. Princ Čun v Berolinu. V ponedeljek zvečer se je odpeljal kitajski princ Čun iz Bazla v Potsdam, odkoder se pripelje danes ali jutri v Be-rolin. Nemški cesar je sporočil čunu, da ga sprejme samega v družbi jednega tolmača, tako da bo ponižanje Kitajske lažje. Ta koncesija pa se je Kitajski morala dati, kajti sicer bi princ Čun sploh ne bil prišc l v Berolin. Radi ceremonijela pri avdijenci so se vršila te dni obširna pogajanja ter so obravnavali kitajski in drugi, zlasti nemški diplomatje radi ceremonij ognje- Radi kokoši. Češki spisal Jaroslav Vrchlicky. (Dalje.) »Toda prosim vas, kaj je ž njimi? je pristavil ravnatelj Tauš. »Desetkrat jih izpodimo, a vedno se zopet vrnejo; boljše je, da jih človek prezre. Tu so in so. Kaj potem ?« »Prav govorite, gospod ravnatelj«, je dejala kneginja, zibajoča se na otomani ter srkajoča čaj, kakor to delajo sladkosnedeži, »popolnoma prav govorite, da, lehko vam rečem, da čutim za te velike reveže gorko simpatijo, celo odločila sem se, biti ciganskemu otroku botra. ..« »Gospod nadoskrbnik Taube«, je naznanil sluga v obšiti livreji. Nadoskrbnik je vstopil, globoko priklanjajo se. Nihče se ni ozrl nanj, postal je ponižno pri vratih, kneginja pa je nadaljevala : »Ciganskemu detetu, ki se je rodilo včeraj v hrastovem gozdu, hočem biti botra«. »Plemenito delo to, vaša svitlost«, je rekel ginjeno župnik. »Bo tu vsaj kaj zabave«, je pripomnil ironično nadgozdar. Knez je bobnal flegmatično po oknu. Nadoskrbnik pa je stal kakor oka-menel. »O naš nadoskrbnik«, se je oglasila kneginja. »Svitlost«, je začel jeclati nadoskrbnik. »Le sedite — ali že veste, da bomo imeli jutri slavnost — ciganski krst; gospod župnik bo krstil, jaz bom botrovala. Niti ne veste, kako se tega veselim«. »Res, nenavadna misel to, svitlost^ toda če blagovolite.. .« »Gospod nadoskrbnik ciganom ni naklonjen,« je pripomnil zbadljivo župnik Rostlapil. »Jaz se strinjam z gospodom nad-oskrbnikom«, je dejal nadgozdar, »midva gledava to treznejše«. »Nič ne de, svitlost, nič ne de«, je rekel ravnatelj, »če so tudi mnenja različna. ..« »Pomirimo njih različnost s partijo taroka ?« je prekinila kneginja, smehljajoča se govoru, »kaj ne?« »Gotovo, bravo, svitlost«, se je vzradoval nadgozdar, »cigani so tudi ljudje...« »Toda taroka ne igrajo«, je dejal knez ironično pri oknu. Začeli so igrati. »In kako se zove srečni oče ?« je vpraSal čez nekaj časa ravnatelj. »Imenujejo ga Miša«, je odgovoril župnik, »otrok bo dobil vsekakor ime nje svitlosti, Marija Evgenija.. .« Drugi pogovori so se izgubljali v šumu igre. * * * »Kaj pa dela moje kumče«, je vprašala kneginja pod balkonom stoječega temnolasega moža, kateri je mečkal čepico v rokah ter gledal z izrazom nenavadne spoštljivosti gori k njej. »Hvala, svitlost, dobro se ji godi, in kako bi se ji ne, po taki sreči. ..« je odgovoril Miša. Kneginja je stala na balkonu ; naslonila se je na ograjo, na heraldične leve svojega grba ter je pušila cigareto. Bilo je približno pet dni po krstu. Vršil se je slavnostno, nihče v vasi se ni spomnil še kaj takega. Cigansko dete je dobilo res ime Marija Evgenija, vsa ciganska družba je bila bogato obdarjena, in mala krščenka je dobila baje trideset cekinov kot botrin dar. Biti moramo pravični. Miša se ni nadalje usiljeval gospodi; slučajno ga je opazila kneginja pri fižolovi ograji faza-novega vrta ter ga je sama poklicala. Stal je spodaj kakor poparjen. Bil je v resnici lep človek, krepkega telesa, ravne rasti in črne brade. Kneginja je pihala višnjeve oblačke cigarete t zrak ter je gledala z dopada- jenjem zdaj Mišo, fdaj rumeneče drevesno vrhove sosedne divje ograje. »Otročnica se tudi dobro počuti, Miša?« »Da, popolnoma dobro«, je odgovoril vprašanec mirno. »Ali ima vsega, kar potrebuje ?« »Vse, svitlost«. »Nečesa pa vendar nima, Miša.« »Ne vem, svitlost.« »Kokoši z rezanci«, se je smejala kneginja. »Ne, te pa nima; kje naj bi jo re-vica neki vzela?« »No, vzemi si jo sam ! Glej, tam ob graji koplje ravno ena v pepelu; lepo debela je; ujemi jo ter skuhaj svoji žeii kokoš z rezanci«. Miša se je obotavljal. No, kaj stojiš?« se je smejala kneginja. »Saj ti vendar smem dati kokoš .' Kako si nespameten ! No, ujemi jo vendar in teci!« S prečudno okretnostjo se je obrnil Miša k ograji, obraščeni s fižolom, in predno je bilo možno našteti pet, je izginila kokoš v njegovem nedriju. Kneginja se je glasno smejala. »Dobro znaš, Miša«, je vpila za njim ter vrgla v stran ostanek cigarete. Miša je ni več čul, nego urno zbežal. (Dalje prih.) vitejše in strastnejše kakor si je možno misliti. No, sedaj je določeno tudi število poklonov, določena je stran sedežev in dognan obseg nagovora, s katerim prosi Kitajska odpuščanja radi Kettelerjevega umora, in sprejem pri cesarju se bo vršil brez nadaljnjih diplomatskih razburjanj. Cesar in princ pa se o glavni stvari pomenita sama, tako da ponižanja Kitajske ne bo videl nihče. Sicer pa kitajska vojna še ni docela končana. Kitajska vlada še ni izdala vseh zahtevanih mirovnih razglasov, način dovoza orožja še ni dognan, boksarji se še klatijo po deželi in v Mandžuriji se vrše med Rusi in Kitajci še pravi boji. Vojna v Južni Afriki. Anglija išče vojakov z — inserati! V Durbanu izhaja list »Natal Mercurv«, ki prinaša anonse, s katerimi se iščejo kolesarji za vojno, jezdeci, strelci itd. ter se obljublja kot plačilo nova uniforma, orožje in 3—4 gld. na dan! Pač mora iti slabo Angliji, ako išče vojakov že na tak način! Ali čudno ni, saj je 70.000 vojakov nerabnih ter se morajo vrniti domov. Angleška vlada namerava baje poslati na bojišče vojake iz Indije in iz Kitaja. Oddelka Burov, katere vodita Herzog in La-tegau, sta v Oranju. Med Middelburgom in Komatipoortom so Buri porušili železniško progo in so razstrelili vlak. V Kap-landiji so Buri iz okraja Barkly-East odšli skozi prelaz Barklv v Calo, kjer so jih sprejeli domačini. Johannesburgu primanjkuje živil, ker leže Buri okoli in okoli mesta. Angleži hočejo baje sedaj vse bur-ske rodbine deportirati na obali morja, kjer se osnujejo taborišča ujetnikov. Koncem julija je bilo v koncentracijskih taboriščih v Transvaalu vsega skupaj 62.479 ujetih Burov, med temi je bilo baje 10.000 mož, nad 23.000 žensk in nad 28.000 otrok v starosti od 1—12 leta. Potemtakem štejejo Angleži dečke, ki so stari več kot 12 let, že k možem! Do konca julija je umrlo v teh taboriščih Transvaala 1067 oseb, med temi 860 otrok. Dopisi. Iz Novega mesta, 2. septembra. Prvi kristjani so bili komunisti v uživanju. Kar so imeli, bilo je skupno in se je porabilo za skupnost. Kristusov nauk našel je mej rimskimi in drugimi proletarci prve vernike, ker je proletarcem tudi gospodarsko prijal. Prvi duhovniki so živeli od milodarov. Morali so skromno živeti. Hudo je bil kaznovan, ako je od darov, ki so bili za vernike namenjeni, kaj zase vzel. Stregel je pri obedih vernikom, hodil je skromno oblečen, stanoval je kakor najrevnejši proletarec. Prve krščanske občine so krasne prikazni človekoljubja. Njih du-kovnik — usmiljeni brat tedanjega časa. S tem nastopanjem si je katoliški duhovnik pridobil srca mase. — To lepo življenje pa je trajalo le par stoletij. Katoliški duhovnik je uvidel, da z revno maso ne pride daleč, da je treba gospodarjem te mase, vladajočim ljudem priti bi zu, ker le kar ti hočejo, mora masa storiti. V tretjem in v četrtem stoletju sedijo katoliški duhovniki že v vladah. Prejšnji komunizem je izginil, in prelati so se začeli ode-vati z dragocenimi oblačili, na katerih se je kar bliščalo zlato. V istem stoletju že jadikuje nemški kralj Chilperich 584): Ecce pauper remansit fiscus noster, ecce divitiae nostraead ecclesias sunt translatae. (Glej naše kaste so prazne, cerkvene so se pa napolnile). O naši kranjski deželi se . večkrat piše, da je uboga, da je pasivna dežela. Mogoče. Ali dominusvobiscum je v njej bogat. Koliko ima isti le v Ljubljani hiš! Zdaj se je vrgel na dolenjska mesta. V Metliki ima Savinšekovo veleposestvo, grajščinsko poslopje in pristava istega sta v mestu; v Novem mestu Krajčevo hišo in tiskarno, katero je nobel plačal in zdaj je kupil zraven Krajčeve stoječo hišo gdč. Polakove za 12.000 gld. Je majhna hišica; nobel so jo plačali. V njej bo ta dominusvobiscum imel jedenkrat kako trgovino. Vpraša se: odkod toliko denarja za nakup vsega tega? G. Krajec in gdč. Polakova nista nič podarila. — Denarja imajo duhovenski skladi ko toče. Testamenti dajo veliko izmej v omiki, v teženju po boljših življenskih razmerah zaostalega ljudstva. Vlani je bilo pri naši okrožni sodniji več pravd zaradi razdi-ranja testamentov v dobro duhovnikov ali njih fondov napravljenih. Bilo je tudi takih pravd, ▼ katerih so se po dedičih, navadno do kosti revnih ljudeh, obligacije, hranilne knjižice, pri župnikih, kapelanih iskale, kojih posestniki so se pa izgovarjali s tem, da so jih dobili podarjene! Paragrafe daritve so ti ljudje natanko preštudirali. A to vse ne more toliko denarja dati! Ako naši duhovniki iz tujine, na primer iz Francoskega od tam preganjanih menihov denar v svoje posojilnice in sklade ne dobivajo, potem je le mogoče, da ali s posojilničnimi vlogami hiše in vele-posestva nakupujejo, kar bi bilo naravnost grozno, ali pa to našo kmetsko paro dero, kakor noben konjederec in njegovo neumno pobožnost in upanje na boljše živ ljenje onstran groba izrabljajo na najne-sramnejši način. Ali je kaj žalostnejšega na svetu videti, kakor to, da kako ljudstvo samo svojim najhujšim sovražnikom sredstva podaja, da ga lože držijo nase priklenjeno? Pogled na slovensko naše ljudstvo je tak! Bože, kaj je to ljudstvo že pečenk dalo na farovški ražen! Kako tolsto je redilo svoje duhovenstvo! Kaj ima dobička od tega? Drugi narodi redijo danes dobro delavce, ki mu vsaki dan kak nov način pridobivanja stvarjajo, ki množe narodovo produktivnost, katera postavlja masi ljudstva meso na mizo, ovseni kruh pa ž nje. — Za vero gre boj, pravijo! Je še nekaj slovenskih tepcev, ki to verjamejo in verjamejo, da je to najlepše prakticiranje Kristusovega nauka. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. septembra. — Osebne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel včeraj v Cerknico in bil tam slovesno sprejet. Nadvojvoda je ogovoril cerkniškega župana g. Pogačnika in dekana. — Deželni predsednik g. baron H e i n je za osepni-cami obolel. — Vzor-katolik — v praksi. Iz Lesec poročajo, da se je minoli teden nekega dne pred odhodom ljubljanskega vlaka dr. Šusteršič oblastno izprehajal po ondotnem kolodvoru. Ko je zvonilo »an-geljsko češenje«, se Šusteršiču, prijatelju ljubljanskega škofa, voditelju kranjske katoliške duhovščine, predsedniku II. katol. shoda itd. itd., ni zljubilo sneti klobuka z glave. Oj ti ožlindrano katoličanstvo dr. Ivana Šusteršiča! Včasih se le zgodi, da pride pri teh katoličanih prava njihova natura za trenotek na dan in tedaj se vidi, da noben človek vere tako ne prezira, kakor ti katoličani. — Osramočen duhovnik. V neko gostilno v obližju Novega mesta je prišel mlad duhovnik, čeden fant, a nadležen, kar se da. Pil je hitro in tudi natakarico silil in silil, naj bi pila. Izpraznil je dva litra vina, potem pa začel natakarici delati vsakovrstne nenravne ponudbe. Natakarica je temu duhovniku tako krepko pojasnila stališče, da je mož ves osramočen prebledel, plačal in izginil. In tak človek uči moralo in rešuje vero! — Pravičnost nad vse! Klan-farjev Tone v Št. Vidu, ta steber katoličanstva v ljubljanski okolici, je uzor pravičnega moža. Bogu daje, kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega, samo užitninskemu uradu je že pozabil dati, kar mu je šlo na u ž i t n i n i... Ali sicer je utelešena pravičnost in modrost. Neki domači gostilničar se že dolgo trudi, da dobi dovoljenje za žganjetoč, toda Klanfarjev Tone je kot župan znal to vselej preprečiti, dobro vedoč, da je žganje strup in da tega strupa že oče župan sam dovolj izstoči. Dotični domači gostilničar torej ni postal konkurent Klanfarjevega Toneta. Pač pa je sedaj dobil dovoljenje za žganjetoč neki tujec, ki bo točil to pijačo v baraki pri škofovih zavodih. Domačini se radi tega hu-dujejo, ali po našem mnenju delajo Klanfarjevemu Tonetu veliko krivico. Ako se je Klanfarjev Tone zavzel za to, da je ta tujec dobil dovoljenje za žganjetoč, storil je to iz najboljših namenov. Pred vsem je uvaževal, da bo, kar delavci pri škofovih zavodih zaslužijo, hitro prišlo mej ljudi. Če delavci svoj zaslužek zapi-jejo, bodo imeli od tega različni ljudje dobiček. Poleg tega je pa s tem zagotovljeno, da se v St Vidu ne bo točilo različno žganje, ampak da ostanejo St. Vidci zveati tistemu žganju, katerega so vajeni, namreč žganju Klanfarjevega Toneta, ki bo brez dvoma zalagal barako s to pijačo. In to je tudi velike važnosti, kajti Št. Vidci so silno trdni v veri in je brez dvoma k temu veliko pripomoglo znamenito žganje očeta župana. Čemu torej to zabavljanje na Klanfarjevega Toneta? Še hvaležni bi mu morali Št. Vidci biti, da tako spretno skrbi zanje in zase celo pri žganju. — Petindvajset let je preminulo danes, odkar je vstopil v pisarno banke »Slavije« sedanji nje pisarniški načelnik, gospod Jakob Avšič. Tem povodom priredil se je sinoči slavljencu na čast večer, na katerem je ravnatelj »Slavije«, župan Hribar, v iskrenih besedah pozdravil jubilanta ter mu v svojem imenu v priznanje njegovega dolgoletnega, marljivega in vestnega delovanja izročil dragocen prstan. Ravnateljev namestnik, g. Ivan Pribil, nazdravil je slavljencu v imenu uradništva, povdarjajoč njegovo ljubeznivo kolegijalnost in mu imenom uradništva poklonil zlato naprsno iglo. Med animiranim večerom, ob katerem sta napivala slavljencu naš slovenski Odisej, g. Vatroslav Holz in g. dr. Muhovski, je preminil večer, ki bo gotovo dolgo ostal v najlepšem spominu slavljencu, in ki je dokazal, kako priznanje in spoštovanje vživa pri svojem šefu in pri kolegih. — Razmere v blaznici na Studencu še vedno ne dado miru »Slovencu« in njegovi sodrgi. Mesto, da bi lepo molčal in s silo ne vlekel na dan spomina na bitko pri Ivanah, kjer je z vsemi svojimi prizadetimi protektovanci tako korenito pogorel in se blamiral pred vsakim mislečim človekom; provocira v jedno mer, zavija in laže in se zaletava v one zavedne zdravnike, kateri ne marajo za vrhovno svoje vodstvo pripoznati poljskih vseukov in vsemogočnih gospodov v talarjih. Ni se še pozabil famozni majnikov sprevod bolnic z roženkranci in romanjem, ne še tožarjenje »premalo pobožnih« redovnic pri graškem vizitatorju, že navaja »Slovenec« novih podatkov o razliki med klerikalnim in liberalnim zdravniškim poslovanjem v blaznici. »Liberalizem gre že po malem v cvetje« — piše »Slovenec« — dokler ni bilo te učene liberalne glave, ni bilo slišati pritožb glede vedenja strežajev — sedaj pa se čutijo ti ljudje liberalne, proste. Pojdite vprašat sedaj ljudi v Slape, kako so kaj zadovoljni z vašimi podrejenimi organi in z nekaterimi bolniki, katere puščate, da se prosto gibljejo itd. Ta učena glava, kakor ironizuje »Slovenec«, je seveda ordinarij g. dr. Robida, toliko v pojasnilo vsem onim, kateri povoljno ne poznajo lokalnih razmer. Torej, ta možje odgovoren za vedenje strežajev, NB. stoječih ne v deželni službi, ampak v oni sester redovnic — in sicer ne le v zavodu samem, ampak tudi zunaj zidov! Najnovejša dolžnost, izvestno jo postavi prihodnji klerikalni deželni zbor kot prvi paragraf v zdravniške instrukcije. Pa recimo, da se je to že zgodilo — kaj so »Slovencu« zavodni stre-žaji na poti? Ako je kdo izmed njih kaj zakrivil — (kar je končno mogoče, če tudi ni došla doslej nikaka pritožba na kompetentno mesto) — dobro, saj so oblastva tukaj, in dotičnik ne odide kazni, če jo je zaslužil. Ako se pa ta ali oni strežaj kreta v onih mejah, ki so dovoljene vsakemu državljanu, in se zaveda tega, da je »tudi-človek«, tedaj mu gotovo tega nikdo ne zameri, izvzemši onih, katerim ni nikak poklon dovolj globok, noben pozdrav dovolj ponižen, in kateri mislijo, da imajo samo zato roke ob zalitih svojih telesih, da jih ližejo škrbastih tercijalk slinasti jeziki in izsušena njihova ustna. Pa ne samo strežaj i — tudi bolniki se vedo tako, da jih kara ta, še komaj pred malo dnevi samega človekoljubja topeči se »Slovenec«. Sicer nikdo ne ve, da bi bil kak bolnik kaj učinil, kar bi dalo povod vzeti mu tisto bore malo odmerjeno delce prostosti, zraku in svetlobe, (katera gie menda uživati jedino le »Slovenčevemu« model-bolniku Vičiču) — a to samo zadostuje, da se mu je vzame, ker ni njegov zdravnik pristaš jedino izveličevalne klerikalne stranke. In tako je tudi mogoče, da gre sedaj seme, katero je sejal, v klerikalnim krogom nepovoljni klas —. »Slovenec« je to ad ocu-los demonstriral. Kaka grozna razlika pač med nekdanjim uzornim zdravniškim poslovanjem »na katoliški podlagi« — in sedanjim, ko propadajo vse tedanje blaginje! Prav resno svarimo »Slovenca«, ki ima več kot dovolj uzroka, čez nje pogrniti plašč krščanskega usmiljenja, naj ne tira stvari do skrajnega — ne zadel bi s tem gotovo ne onega, na katerega meri, ampak puščica priletela bi nazaj« in ranila strelca, iz čegar rane bi se utegnilo pocediti toliko gnoja, kakor ga morda sam »Slovenec« ne pričakuje. Razmere v blaznici so 8e res v marsičem spremenile in treba je dokaj zlobe in nizkotnosti, mnogo propalosti in infamije za tako he-rostratsko pisarjenje »Slovenčevo«. Iz nekdanjega vse drugo, kot uzornega moškega oddelka, napravila je ona anatemizirana liberalna psihijatrija oddelek, ki se vsaj po nekaterih traktih lahko kosa s prvimi v celi Avstriji. Ondi te pozdravljajo jasni obrazi bolnikov, — omrežje je palo in gorko solnce lije nebeško svojo luč v prav iste prostore, kakor nekdaj, a pre-narejene in svetleče se v udobnem domačem enterijeru. Po stenah vise podobe, ob oknih usipljejo se zavese, po dvoranah se glasi zvonka pesem bolnikov, v katero se mešajo ubrani glasovi klavirja. Ob igralnih mizicah zabavajo se gojenci z raznimi igrami, ob bralni mizi pa jim je 14 časopisov na razpolago, med njimi tudi »Slovenec« in »Slov. List« — pač, ker svobodno misleči ljudje ne usi-ljujejo nikomur svojega mnenja in spoštujejo tuje — torej čujte, vsa ta hudodelstva — da ne navajamo druzih —-izvršila je liberalna psihijatrija — in to je bilo vendar treba dokazati, da se spozna pravega zločinca! Kot takega pa ga je odkrila seveda že davno farovška gospoda, ki si, kakor povsod, svoji vrhovno nadzorstvo tudi nad deželnimi zavodi; ki je imela impertinenco izjaviti se, da mora — »inšpicirati« oddelke, in je de facto imela predrznost prebrskavati časopise in izražati nepoklicano svojo kritiko o njih pred strežništvom, med katerim baje izginja tudi verski čut, menda, ker ni pri devičarskih družbah, in se ne da tikati od vsakega domišljavega kaplana. Te dni pa je prisopihal celo oče Kolar v svoji sveti jezi k redovnemu predstojništvu, in svitla solza mu je, kakor običajno, blestela v dobrotljivom očescu. Razjaril se je radi strežništva: »Tako ne gre več dalje, pritožil se bode na deželni odbor!« Gospod vodja mu je sicer že jedenkrat sporočiti dal, da naj pride, kadar se ga kliče, inače pa naj se ne vtiče v zavodne razmere. A to teh mogotcev ne moti, oni so nad vodstvom, absolutni povsod, vsemogočni vsikdar! Drugod bi se takim ljudem pokazala s primernimi pokloni vrata jedenkrat za vselej, kajti reševati vero po blaznicah, zanašati vanje agitacijo, rušiti disciplino in intrigirati, kjerkoli mogoče, to je pač že najskrajnejše, kar se da doživeti v sedanjih časih. A vsaka sila do vremena! in nam je tudi prav, če hoče »Slovenec« obračati splošno pozornost občinstva na blaznico. Sodba izvestno izpade tako, kakor si je on prav gotovo ne želi — in kadar pride ta dan, tedaj bo postavljen tja, kamor ga mora postaviti vsaka pravična sodba, z vsemi njegovimi somišljeniki vred, tja na zasluženi sramotni — pranger! — — Slov. akad. fer. društvo „Sava". Skupni glavni občni zbor moral se je zopet preložiti in se ne bo vršil 12. t. m., temveč v soboto, 14. septembra. Dnevni red smo že objavili. — Slovenska mestna šola v Gorici. »Soča« prijavlja velezanimiv članek, ki nam zopet kaže, kako korenito jo je zavozila goriška klerikalna stranka pod vodstvom dr. Gregorčiča v jednem najvažnejših narodnih vprašanj, v zadevi slovenskemestne šole v Gorici. Tisti dr. Gregorčič, ki je stal na čelu boja za to šolo, se je boju odpovedal in podi sedaj slovensko deco iz »Šolskega doma« v nekdaj Katinelli-jevo vojašnico, ker »Šolski dom« po Gregorčičevi krivdi ne more več vzdrževati vseh razredov. Rodoljubi so že pred meseci opozarjali, naj se »Šolski dom« ne zlorablja v klerikalne strankarske namene a Gregorčič je dokazoval, da to »Š. d« ni na škodo. Sedaj vidimo, kako je bilo to na škodo »Š. d.!« Kdaj bo konec temu početju goriških klerikalcev? — Sedež zadružnega inštruktorja za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko in Predarlsko se je iz Inomosta premestil v Gradec. — Kropa po požaru. Piše se nam iz Krope: Pretečeni teden se je razdelila med tukajšnje pogorelce deželna podpora 4000 kron in državna podpora 6000 kron. Pogorelci zidajo prav pridno. Tri hiše se vsled zaprek prično še le v kratkem zidati, ena se pa sploh ne bode več zidala. Posestnik iz Ljubnega jo je prodal tukajšnjemu posestniku županu in ta zopet dalje. — Nesreče. 561etni posestnik Iv. Resman, p. d. Starule, iz Begunj je na planini, kjer je kosil, padel v 200 m globoko brezno in se ubil. Ponesrečenec je bratranec ljubljanskega škofa. — 811etni Mihael Prosen iz Vrbice pri II. Bistrici je padel z voza in se tako pobil, da je pol ure pozneje umrl. — Josip Dežman iz Mošen je v Brezah na Koroškem utonil. — Utopljenko so našli te dni v Savi pri Tomačevem. Izkazalo se je, da je ta utopljenka identična z ono Marijano Bončo iz Spodnjih Pirnič, ki je pred nekaj dnevi izginila z doma. — Porotne obravnave. Včeraj stal je pred porotniki 50 let stari tukajšnji črevljar Bogomir Bosko\vitz, rojen v Gunzenbergu na Koroškem, obtožen po-skušanega umora svoje žene Marije Bo-sko\vitz. Obtoženec živel je 22 let skupaj s svojo ženo, katera mu je povila dva otroka, od katerih je jeden star sedaj 16 let, drugi pa 7 let. Izvrševal je črevljarski obrt, pri čemer mu je pomagala žena, ki je izvežbana v »štepanju«. Po lastni izjavi pa je izgubil veselje do obrta, ker je opažal, da mu je žena nezvesta; poskušal se je v urarstvu, mehaniki itd., naposled pa je postal pisarniški sluga pri kranjski stavbeni družbi. Dohodki njegovi so se vsled tega znatno skrčili. Vse te okolnosti so uplivale na to, da je zakonsko življenje pri Boskovičevih postalo neznosno, da je prišlo večkrat do pretepa, in ko je lansko leto Boskowitz opazil, da je žena v drugem stanu, prepovedal ji je, da ne sme več pri njem stanovati, češ, da on ni oče otroku, katerega pričakuje. Marija Bosko-witz preselila se je vsled tega s svojima otrokoma v neko hišo ob Tržaški cesti, kjer se je za silo preživela s stopanjem, on pa je ostal v baraki ob Erjavčevi cesti, katero mu je stavbena družba prepustila za stanovanje. Dne 2. maja lanskega leta povila je Marija Boskowitz deklico. Sledile so potem tožbe zaradi zakonske nezvestobe, ki pa so ostale brezuspešne. Sovraštvo med zakonskima je postajalo vedno večje in Bogomir Boskowitz sklenil je končno ustreliti svojo ženo. V to svrho kupil si je dne 9. junija letos pri puškarju Sevčiku revolver s šestimi patronami. Da bi izvršil svoj namen, povabil je 19. junija svojo ženo v gostilno »k zlatemu sodčku« na Žabjeku, a žena se vabilu ni hotela odzvati. Dne 22. junija pa je poslal ženo svojega prijatelja, črevljarja Smerkolja, k svoji ženi z vabilom, naj bi se ž njim sešla pri Smerkoljevih, da ji bode izročil dekret mestnega magistrata, s katerim je bilo njegovi hčerki zagotovljeno brezplačno zdravljenje v Gradežu, in pa nekoliko denarja za pot. Marija Boskovvitz je res prišla k Smerkoljevim, potem pa so šli vsi skupaj v Černetovo gostilno v Gradišču, kjer je obtoženec za svojo ženo plačal večerjo in pijačo ter bil izredno dobre volje. Ob jed-najstih zapustila je cela družba gostilno, Dosko\vitz je povabil svojo ženo, naj gre ž njim v stanovanje, Smrkoljeva pa sta odišla domov. V podaljšanih Hilšerjevih ulicah pa je Boskovvitz potegnil revolver iz žepa ter iz daljave dveh korakov ustrelil dvakrat na svojo ženo, ki se je zgru- I dila na cesti, on pa je zbežal proti Tivolskemu gozdu. Ženo prepeljali so nezavestno z rešilnim vozom v deželno bolnico. Jedna kroglja zadela jo je v trebuh ter je zdravniki niso mogli odstraniti. Vendar je žena ozdravela. Boskovvitz je po storjenem J činu — kakor že omenjeno — zbežal v Tivolski gozd, kjer se je dva dni potikal, potem pa se je sam ovadil orožnikom v Šiški. Zaslišane priče, med njimi tudi žena obtoženčeva, izpovedale so v smislu obtožbe, in Boskovvitz je dejanje v celem obsegu priznal. Izvedenca Ševčik in Kaiser sta izjavila, da se s takim revolverjem, | kakor ga je imel Boskovvitz, lahko ustreli človeka tudi na 20 do 30 korakov. Porotniki (načelnik g. I. Schrev) so vprašanje glede krivde soglasno potrdili in sodišče je Boskovvitza obsodilo na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno; ob jednem pa je prisodilo obtoženčevi ženi 200 kron za bolečine. — Pri drugi obravnavi bil je 35 let stari tovarniški delavec Franc Bukovič iz Vevč obtožen hudo delstva uboja. V ponedeljek, 29. julija, je prišel Bukovič ob šestih zvečer pijan na delo. Ko ga je paznik Remc zaradi tega okregal, ker je Bukovicu bilo odkazano delo pri stroju, razjezil se je obtoženec tako, da je zagrabil lesen valjar ter udaril ž njim Remca po glavi. Remc zgrudil se je na tla, Bukovič pa gaje z istim orodjem še dvakrat udaril po glavi. Z besedami »Zdaj pa imaš!« zbežal je potem Bukovič iz tovarne. Remc je čez nekoliko minut umrl. Po izreku izvedencev je bila poškodba, katero je Bukovič prizadejal Remcu, absolutno smrtna. Bukovič bil je soglasno krivim spoznan ter obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 29. julija vsakega kazenskega leta. — Poneverjenje. Polir pri Ton-niesovi opekarni v Kosezah, Fran Marti-nussi, je v soboto delavcu Jos. Stibilu iz videmske okolice pomotoma 160 K preveč izplačal. Stibil pa preveč prejetega denarja ni vrnil, ampak je ž njim še tisti dan pobegnil. — Natakarja sunil z nogo je komisijonar I. N. v gostilni »pri Lahu«, ker je on zahteval, da plača kar je zapil. Natakar je vsled sunka padel in se na nogi poškodoval. — Kanarčka in cajzelca je ukradel Pavli Milavčevi v Cerkvenih ulicah neki delavec. — Izgubljene reči. Na poti od Marijnega trga do Poljanske ceste je izgubila neka šivilja srebrno žensko uro s kratko verižico. — Zlato žensko uro s kratko verižico, na kateri sta bila dva obeska, je izgubila neka dama na poti po Šelenburgovih ulicah in po Franca Josipa cesti do »Narodnega doma«. ' Talar odvetnikov. Justično ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo odvetniki nositi talarje pri porotnih sodbah in pred sodnimi dvori v slučajih, katere določijo odvetniške zbornice. Poslej bodo torej sodniki in odvetniki v ta-larjih. ' Tekmec prof. Schenka. Znani, nekoliko fantastični astronom Camille Flammarion se bavi v zadnjem času z istimi študijami kakor prof. dr. L. Schenk, kateri trdi, da je možno določiti spol otroka. Flammarion meni, da barve jako uplivajo na bodoči spol bitja, v prvi vrsti pa hrana. Svoje poskuse, s katerimi je imel baje mnogo vspeha, je delal Flammarion na — metuljih ter misli, da se vrši pri ljudeh isti proces. ' Kadet častniški namestnik — ciganski vodja. Nedavno je šel nadporočnik Martin Zoldi k ciganom in postal njih vodja. Sedaj pa se je pridružil ciganom tudi kadet častniški namestnik Zsiga Gazsi, ki je služil še predkratkim v 43. pešpolku in se pociganil docela. Postal je ciganski primas. Oba častnika imata svojo kapelo ciganskih godcev ter igrata po budipeštanskih kavarnah. Seveda sta oba častnika rodom Madjara. * Umor in samomor. V Szege-dinu je živel uradnik Arpad Pap s svojo mlado, lepo ženo, s katero se je pred par leti poročil, v večnem prepiru. Te dni ga je žena radi tega ostavila ter je šla k svojim sorodnikom. Pap pa je šel za svojo soprogo ter je ustrelil najprej njo, potem pa še samega sebe. ' Strašen čin pijanca. V An- \ talfalvi se je napil Madjar Petrak rakije ter se vrnil pozno zvečer domov. Vsled obilnega vživanjd rakije se je lotil Petraka delirij. Doma je planil na svojo spečo 191etno ženo in na 9mesečno dete ter je oba zadavil. Ko je videl, da sta mrtva, je legel spat. Zbudil se je šele pozno v jutru in prvi pogled mu je pal na umor jeno soprogo in na dete. Sedaj se mu je zjasnilo v glavi in izpoznal je, kaj je storil v pijanosti. Iz obupa in žalosti se je obesil. Ko so sosedje pozneje došli v Petrakovo stanovanje, so našli vso obitelj mrtvo. i * Strašna nesreča. Iz Brna javljajo, da se je dogodila na tamošnji električni železnici v ponedeljek pozno zvečer velika nesreča. 241etni potnik, Oto Heller, iz Toplic na Češkem je hotel skočiti na motorski voz, ko se je že pomikal naprej. A zdrsnilo se mu je in Heller je padel pod kolesa, katera so mu pretrgala telo, da so se pokazala nakrat vsa čreva nesrečneža. Mnogo ljudi se je pri tem pogledu onesvestilo, mej tem tudi neko dekle, katero se je malo prej sprehajalo s Hellerjem. V bolnišnici so ranjenca takoj operirali, a je vendar še "isto noč umrl. * Sreča v nesreči. V Schondorfu sta zgoreli avgusta meseca dve kmetski posestvi. Lastnika teh posestev sta si hotela sezidati novi hiši; in ko je lomil v soboto neki zidar staro steno zgorele hiše, je našel v steni vzidano veliko vrečo srebrnega denarja, ki tehta 50 kg. Posestnik zgorele hiše, Mitterlehner, se je seveda denarja zelo razveselil, kar je pokazal tudi s tem, da je podaril zidarju, ki je našel zaklad, star novec v vrednosti — dveh kron kot najdenino. * Gledališče zgorelo. Kakor poročajo iz Peterburga, je zgorelo tamkaj 1. septembra ponoči gledališče literarično-artističnega društva. Predstave se še niso začele. Zadnje dni so v gledališču le nekaj popravljali in pripravljali. Kako je nastal požar, še ni znano. * Gosenice ustavile vlak. Iz Carkova poročaja aCarkovskije Vjedo-mosti«, da so ustavile nedavno gosenice na dveh krajih vlak Nikolajeve železnice. Bilo jih je tako ogromno na tiru, da vlak na noben način ni mogel takoj naprej. * Povodnji. V Ameriki so zopet velike povodnji. Mesto Cleveland (Ohio) je vsled silnega deževja preplavljeno. Na stotine ljudi se je jedva rešilo s čolni. Pokopališče sv. Jožefa je voda tako razjedla, ter izpodkopala zemljo, da je mnogo mrtvecev iz grobov izpodnesla. ' Zamorci kolesarji. Iz Salis-burvja poročajo, da se sambesijski zamorci kolesarijo iz rudokopov v svoje kraale. Zamorci, napol goli, so zelo komični na kolesih, ker so oprtani s koški in zavojčki. Seveda si koles ne kupijo, nego jih nakradejo. Telefonska in brzojavna poročila. Črnomelj 4. septembra Pfeifer menda kapitulira. Klerikalci v veliki zadregi iščejo kandidata v Chamu na Bavarskem. Naš kandidat je gospod Š e t i n a. Dunaj 4. septembra. „Neues Wr. Tagblatt" javlja, da se je cesar napram raznim osebam izrekel: „Jaz želim, da se mej konservativnimi in mej češkimi veleposestniki na Češkem sklene kompromis u Šibenik 4. septembra. Tu so se primerile jako velike, proti Lahom naperjene demonstracije. Hrvatje so pri mnogih laških hišah pobili okna. Praga 4. septembra. Izvrše valni odbor čeških državnih in deželnih po slancev je imel dve konferenci, na ka terih se je posvetoval o deželnozborskih volitvah in določil direktive za daljnja pogajanja glede kompromisa z drugimi češkimi strankami. Praga 4. septembra. „Politik" javlja, da se kompromisna pogajanja v češkem veleposestvu še niso razdrla, nego da se po intervenciji vlade začno pogajanja, ki obetajo uspeh Brno 4. septembra. Vsenemški strankarski shod bo 13. oktobra. Budimpešta 4. septembra. Kossuth je interpeliral vlado radi razmerja mej Avstro-Ogrsko in Rusijo, pa ni mogel svoje interpelacije danes utemeljevati. V debati zastran kvote so opozicijo-nalni poslanci ugovarjali, da določi kvoto zopet krona. Millek je zahteval, naj se vrnejo Ogrski vse relikvije, ki se nahajajo na Dunaju. Budimpešta 4. septembra. Ugron je razglasil, da ne bo več kandidiral, in da se umakne iz javnega življenja. Pariz 4. septembra. Vlada je turškega poslanika pozvala, naj odpotuje. S tem je pretrgana diplomatična zveza mej Francijo in Turčijo. Berolin 4. septembra. Kitajsko odposlanstvo je včeraj dospelo sem in bo danes sprejeto v avdijenciji. Narodno gospodarstvo. Obrt in trgovina z žeblji in železnimi izdelki v Kropi in Kamni Gorici. Spisal naduCitelj Jos. KoroSec. (Dalje.) Kar je Pariz za modo kril, to je Kropa za modo kovanih žebljev. Železni-karji znajo kovati le malo vrst žebljev, vsled tega jim primanjkuje dela. Kropar zna vse in se takoj privadi izdelovati različne žeblje. Kamnogoričan je le za bolj »grobo delo«; sicer pa je tako sedaj v modi le »groba roba«. Letošnje leto so že zvršili v Kropi in Kamnigorici 35 vagonov samo velikih kladovcev (Eisenbahn-schienen-Niigel) poleg več vagonov različnih manjših in večjih žebljev, Edino tvrdka Jurij Magušar je pretočeni mesec odposlala blizu 20 vagonov raznih vrst žebljev, ker spomladi in jeseni je sezija za žeblje. Vse leto pa ima prometa nad 80 vagonov žebljev, katero delo zvrši približno 200 delavcev. Drugi trgovci pa po 2, 5, 10, 30 itd. Veliko se izdela tudi raznovrstnih verig, lopat, krampov, sekir, vil, klanf itd. V Kropi je izboren ključavničar Fr. Ažman, kateri izdeluje različne decimal tehtnice, pa tudi velike tehtnice za cele vozove tehtati. Ne smemo pod-cenjati izdelovatelja kovaških mehov, tvrdke M. Zupan in sin, katera ne raz-pečava svoje dobre robe le v domačih deželah, temveč tudi v inozemstvu. V Kropi in Kamnigorici kujejo možje žene, dekleta, otroci, še celo šestletno slabotno dekletce je lansko leto nekaj ur na dan kovalo. Iz mojega razreda je lansko leto kovalo 26 učencev, oziroma učenk do 8 ure, a potem so prišli v šolo. Kovati pričenjajo zjutraj ob 5-, 4., 3., celo ob 2. uri. V soboto navadno ob 3. ali celo ob 2. uri. Prenehljaje imajo od 8. do 9. ure in od 1. do 2. ure, ob 4. uri četrt ure. Ob 6. uri popoldne vse neha z delom. Delo je jako naporno. Služi se po različnosti žebljev. Pri nekateri vrsti se več zasluži, pri drugi pa manj. To rodi ne-vošljivost, a trgovec ne more dajati blaga v zgubo. Vsak moški kovač zasluži na teden po 3—8 gld., nekateri tudi več, če je boljše blago v delu. Ženske zaslužijo po 2—4 gld. Otroci primerno manj. Neredno življenje v soboto, nedeljo in ponedeljek vzame jim skoraj ves zaslužek, vendar vseh ne smem metati v eden koš. Nekaterim vso čast, pošteno skrbe za svojo rodovino. Navedem naj tukaj še imena žebljev. 1. ) Drobnina za obutev, čevlje itd.: cvikelni, petanci, navdarjenci na 3, 4, 5 in 6 žlakov, jagri, 1—6 ft = 1000 komadov. 2. ) Konjaki: engliž, franceziš, nemški fason, ledenjaki, turški konjaki, imenovani kamelarji. 3. ) Razne vrste z okroglo glavo: od 6 U do 200 g = 1000 žebljev. (Dalje prih.) — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec avgust 1901. Aktiva: Gotovina v blagajni 24.444 K 30 h, naloženi denar 590.236 K 79 h, posojila 2,643.158 K 03 h, vrednostne listine 4.000 K, prehodni zneski 645 K 21 h, inventar 917 K 42 h, zaostale obrest od 31. decembra 1900 38.010 K 71 h. Pasiva: Zadružni deleži 23.914 K, hranilne vloge 3,143.637 K 59 h, rezervni zaklad 55.930 K 80 h, pokojninski zaklad 3.250 K 99 h, predplačane obresti od 31. decembra 1900 9.292 K 39 h. Denarni promet 7,983.708 K 28 h. Upravno premoženje 3,303.812 K 46 h. Darila. Uprsvnlstvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod dr. Tomo Horvat v Ptuji blag. podružnice sv. C. i. M. 39 K. — nabrane doneske pri društvenikih. — Gosp. M. Ambrožič v Novi SuSici 10 K, mesto venca umrlemu bratrancu Jos. Deklevi. — Gospića Roža Cimperšek v Sevnici 7 K 57 vin., nabrala o priliki odhodnice g. Jožefa KodriC-a z geslom. „Ljubav do doma sveti žar — Ti gori v srcu vsikdar." — Gospića Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 8 K, (daroval nek tržaški rodoljub 1 K, neki drugi rodoljub pa 2 K, prihranjeni pri vožnji). — Bratski češki kolesarji o priliki slovesa od slovenskih kolesarjev v Postojni izročili po zvezi 65 K. — Skupaj 114 K 57 vin. — Živeli! Avstrijska spscljslltsts. Na lelodco boleha-loCim bnđem priporočati i« porabo pristnega JMoll-ovega SeidUte-prsika", ki je presnleno domaČ« sdravilo in vpliva na lelodec krepimo tor pospe* ■Ono na probavljanje in sicer s rastočim uspehom. Skatijica 2 K. Po postnem povzetji raspotUja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tucbiauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom._____6 (2—12) Meteorologiono poročilo. Sept. | čas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo J* I* 3. 9. zvečer 7354 142 brezvetr. dež a 4 7. zjutraj 733 7 123 biesvetr. nevihta p| ■ 2. popol. 7328 13 2 al. svzhod dež al Srednja vceraj&nja temperatura 15 6°, nor-male: 166°. Dunajska borza Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4° ■'„ . . . Ogrska zlata renta 4°/,...... Ogrska kronska renta 4(/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice ........ London vista......... Remfiki državni bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... 0. kr. cekini..... . . 98]55 9860 118-95 95'55 11855 92 80 1649 — 628 60 23925 117*05 2341 1902 9115 11-31 Rodbina Jeunlkcr naznanja v lastnem in svojih sorodnikov imenu žalostno vest, da je njena iskreno ljubljena teta, gospa Marija Bertoncl roj. Jeuniker vdova po kr. uradniku danes ob 8. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 84. letu svoje starosti, blaženo v gospodu zaspala. Telesni ostanki drage ranjke bodo v četrtek, 5. septembra, ob 6. uri popoldne v hiSi žalosti, Sv. Petra nasip št. 1, slovesno blagoslovljeni in na to na pokopališče k sv. Krištofu preneseni ter v rodbinsko rakev položeni. Sv. maša zadušnica brala se bode v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Nepozabno ranjko priporočamo pobožnim molitvam in prijaznemu spominu. Ljubljana, dne" 4. septembra 1901. (1883) Žalujoča rodbina Jeuniker. i i Zahvala. Tem potom nam je dolžnost, da se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega ljubega sina, oziroma brata, gospoda Cirila Zajec k večnemu počitku, ter podarili krasne vence v slovo, osobito pa se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem, to je zvezi hotelskih, gostilničarskih in kavarnarskih uslužbencev, odsek Ljubljana, za izkazano zadnjo čast ranjcemu, ter za poklonjene trakove in vence. Srčna hvala vsem! V Ljubljani, 4. sept. 1901. (1876) Rodbina Zajec. Jvan &ov$an c. ^r. oroš. strajmojster rojena Trojane Jfrušovje pri Postojini G£E~ poročena. J(renovice, dn4 4. septembra 190t. (1880) A 2 dijaka dobre hiše sprejmeta se v stanovanje in hrano, (lses—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Dobro ohranjen (Stutzfliigl) (1879-1) je na prodaj ali pa se dš na posodo. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. [)almatinski mošt. Vsled ugodnega vremena pripeljem zopet, kakor lansko leto, dne 5. septembra eden vagon filtriranega (precejanega) mošta na postajo v Ljubljani. Kdor želi kupiti, naj se zglasi v hotelu „Lloyd-' št. 17. Cena za hektoliter 4-0 kron. Priporočam se z velespoštovanjem Crnković (1877) Dalmatinac. Proti malokrvnosti Železnata vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njej. Svetosti papeže ma v seb QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča rliliiH-zelexn»ta vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. w m. (1368—42) Vsled tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnlli in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Domači izdelki. Zalogo vsake vrste solidno izdelanih VOZOV bodisi priporočam najtopleje. FKAiVC VISJAN, Ljubljana, Rimska cesta št. II. koleseinov a najmodernejših kočij Cenike pošiljam na zahtevo. izdelovalec vozov (1684-5) d6t»o priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svoto veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, storje. traverze, železniške sine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428—29) Potem poljedelske stroje: slamoreznlce, srepeljne, mlatllnlce, fino izdelane močne plugre, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe zaf jpnojnlco, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Kazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. nagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnlcein uteze, kakor veliko Izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgroTrlna z železnlno lu špecerijslslm "bla.gr©xxL_ laj ubijana, v Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. Stanovnina od I. septembra za 25 odstotkov znižana* Zdravilišče KRAPINA-TOPUCE atakem. Od zagorjanske žel. postaje (Postaja Zabok-Kra-pina-Toplice) eno uro, od južno-žel. postaje Polčane 4'/, ure oddaljeno. (1881—1) Omnibus pri vsaki postaji. Odprto do konca oktobra. Izvrstno opremljeni zdraviliški zavod In mirno podnebje, Izborno sadje Itd. Cts. kr. avstrijski jjjk državni železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod is I^JnblJane j"ž. kol. Proga 6es Trbll. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifling t Line, Budejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih; Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Hub, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln v Ko cevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Ko-čavje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Sol n ograda, Linca, Stejra, Ausseea, Ljub na. Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobai vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, FranzensfeBte, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m Kvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla.; Progra iz Novega mesta in Kodevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. — Odhod iz LJubljane dri. kol. p Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutiaj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. lm Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) Hišni oskrbnik oženjen, brez otrok, trezen, sprejme mm takoj. (i875—1> Naslov v upravništvu »Slov. Nar.«, Samostojen mlad mož slovenskega, nemškega in laškega jezika v govoru in pisavi zmožen, išče službe komptoirista, pisarja itd. U874-1> Naslov v upravništvu »Slov. Nar.«u išče službe v boljši gostilni. Ponudbe pod naslovom: J. K. 136 poste restante Ljubljana. (1878) Izgubil seje pes jazbečar, majhen, črn in rumen, sliši na ime Taki. Znamko ima št. 338. Kdor ga je našel, naj ga odda za dobro nagrado na Franc Jožefovi cesti št. II, II. nadstropje. (1882) Pisarniški pomočnik bivši večletni samostojni delavec v raznih notarskih pisarnah, z zemljeknjižnim in pisarniškim izpitom, išče službe soli« citatorja pri notarju ali odvetniku. Vešč je tudi italijanščine. Vstopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. (1866—3) Spreten (1870-2) trgovski pomočnik čez 24 let star, sprejme se takoj pri tvrdki J. Ferdan v Ljubljani. Proda so ix prosto roko dvonadstropna hiša pri kolodvoru južne železnice v okrožju Ljubljana s 7 sobami, z dvema obokanima kletima, vrtom, 1 malo njivo, z žgalnico za žganje in s pristno vodo. V hiši je čez 40 let gostilna s prodajo žganja in tobaka. Obširni prostori so pripravni za večjo obrt. — Natančneje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1819—4) Specijalna trnom za lm Edmund Kavčič 7 LJubljani, Prešernova ulice, nasproti pošte priporoča kavo Santo*« dobrega ukusa po gld. 1'— kile Veiljcliei-rj aromatiCno- krepkega okusa.....„ 140 „ „ Plrolcly najfinejega okusa „ 1'60 „ PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno Hpeeerfjtibo l»la*» v najboljši kakovosti. (12-163) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „TrlKluva**. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Otvoritev mestne nižje realke v Idriji. Vsprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1901 2 bodo dne 16. septembra, in se prično ob 8. uri dopoludne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov oglase dne 8. septembra med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo. Pristojbine ni nobene plačati kakor je tudi pouk brezplačen. Vnanji učenci se k vsprejemnim izpitom lahko oglase tudi pismeno, ako pravočasno pošljejo gori navedeni listini. V Idriji, dne 14. avgusta 1901. (1848—3) Ravnateljstvo mestne nižje realke. Konkurenčni razpis. Za zgradbo prizidka k župnisču na Jesenicah na Gorenjskem, za kateri so proračunjeni skupni stroški na 19.152 K 58 h, se razpisuje ustna konkurenčna obravnava na dan 8. septembra t. I. ob 4. uri popoldne. pri podpisanem načelniku stavbenega odbora. Načrti ter podrobni proračun leže na vpogled pri podpisanem. — Ponudniki morajo pred pričetkom obravnave položiti 5°/0no varščino proračunjene stavbene svote. Jesenice, dne 30. avgusta 1901. U861-3) • Anton Trevn načelnik stavbenega odbora. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.