Pred začetkom oktobrske seje občinske skupŠCine je predsednik bežigrajskega izvrSnega sveta ALE5 ČERIN spregovoril o tekočih gospodarskih gibanjih v občini. \z njegovega govora povzemamo nekaj podatkov:
Nivo industrijske proizvodnje je po osmih mesecih pre-segel lanskoletnega iz enakega obdobja za 5.8 odstotka. To je skladno s pričakovanji. Ocenjujemo, da bo letošnji resolucijskl cllj na tem podroiju celo nekoliko presežen. Ocena temelji na ugodni rasti proizvodnje pri vefijih proiz-vajalclh ter na povečanju števila organizacij, ki so lansko-letm nivo proizvodnje že presegle. Kljub skromnemu za-Četku so tudi rezultati na podrofiju uvoza in izvoza iz meseca v mesec ugodnejži Nanje precej vplivajo spre-membe v prikazovanju podatkov med letošnjrm In lanskim letom. če bi odmistili dejavnike. ki vplivajo na manjse prrkazovanje letoSnjega konvertibilnega Izvoza. ne bi bilo razloga za zaskrbljenost, saj bodo nekatere organizacije združenega dela svoje izvozne rezultate do konca teta še izboljšafe. Bezigrajsko gospodarstvo je v sedmih mesecih povečalo izvoz blaga glede na enako lansko obdobje z indeksom 102. od tega na konvertibilm trg z indeksom 101 in na klirinško podroCje za 105 indeksnih točk Celot-ni uvoz blaga pa je lanskega prlmertjivega doseget le 59 odstotno. V sedmih mesecih so bili konvertibilni devizni prlllvi visji za 33.1 odstotka (od izvoza blaga za 36 odstot-kov. od izvoza storitev za 25.7 odstotkai, konvertibilni devtzni odlivl pa so ostali v omenjenem obdobju na lanski ravni. Stopnja pokritja se je z lanskih 152 odstotkov povz-
Gospodarjenje skladno z resolucijo
pela na 201,4 odstotka. Ocenjujemo. da bodo izvozni na-Črti do konca leta uresničeni. Izvršni svel bo Se naprej posvečal posebno pozornost tistim organizacijam združe-nega dela, ki zaostajajo za lastnimi zunanjetrgovinskimi načrtovanji.
Spremljanje dinamike posameznih elementov v obliko-vanju in dslitvi dohodka gospodarstva letos otežuje spre-manjen obrafiunski ststem. Zaradi lažje primerjave lanskih in leloSnjih rezultatov |e Izvršnl svet neprimertjive katego-rije gospodarjenja prerafiunal v prlmerljive. Celolni priho-dek je v primerjavi z lanskim letom porastel v prvt polovici lela za 80 odstotkov, porabljena sredstva pa za 77 odstot-kov. Ekonomičnost poslovanja se je zato nekoltko izbolj-Šala, to pa se je nenazadnje pokazalo tudi v povečanju dohodka za 97,5 odstotka. Druzbeni proizvod se je realno povefial za 5.6 odstotka, Ker so se glede na prvo polletje povefiala izdvajanja iz dohodka, je fiisti dohodek rastel potasneje kot dohodek (za 96.1 odstotka) čisli dohodek |e bežigraisko gospodarslvo delilo skladno z resolucijo. Sredstva za akumulacijo so rasla hitreje kot denar razpo-rejen za osebn« dohodke in akupno porabo. Slednja srsd-sfva so zaostafafa za rasfjo dohodtca za 9.3 odstotka Ven-dai se v vseh delovmh okoijiti niso držalt takšnih delHve-nih razmerij. Te orgamzacije združenega dela bodo mora-le do konca leta svoj dvig osebnih dohodkov upravlčiti ludi z rezultati oziroma z ustreznlm večjlm delezem raz-porejanja fiistega dohodka za akumulacijo, kar bo. po
besedah AteSa Čerrna, izvršni svef Se posebe) spremljal.
Povprečni neto osebni dohodek je v prvi polovlci leta v obfiini znaSal 48.730 dinarjev. kar pomeni 2,6 odstotno realno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. To pa je manj kot v stovenskem gospodarstvu. kjer se je povprečni neto osebni dohodek povečal realno za 3.7 odstotka Pomembni premiki pri rasti osebnih dohodkov so bili napravljent na področju družbenlh dejavnosti. Lan-sko 8,7 odstotno realno zaostajanje je zamenjala letošnja 8.2 odstotna realna rast. Čeprav so bife ob polletju v bezigrajskem gospodarstvu tzgube relativno visoke, jih ob devetmesefiju pri najhujših izgubafjih. kot vse kaže ne bo.
Zbora združenega dela in kraievnih skupnosti sta v na-daljevanju, na pobudo izvršnega sveta, sprejela sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva in samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji Doptsna detavska univerza Univerzum v konstituiranju; v delovni organlzacijt združenega dela Center dopisnega izobraze-vania v konstituiranju in v delovni organizaciji Dopisna delavska univerza Univerzum. temeljni organizaciji zdru-zenega dela Založba v konslituuanju. SkupStina obtine je sprejela takSen sklep zaradi bistvenih motenj samou-pravnth in zaradl oškodovanja družbenih interesov. Za fias detovanja ukrepa družbenega varstva je skupSčina za opravljanje poslovodnih (unkcij imenovala v DO DDU Uni-verzurn tričlanski kolegijski poslovodni organ: Janeza No-vaka kot predsednika, Viktorijo Skvarč in Jozeta VVagner-}a; v OO DDU Univerzum, lozd Center dopisnega izobra-zevanja začasnl individualni poslovodni organ Marijo škorjanc-Kosterca in v DO DDU Univerzum tozd Založba zaCasni IndlvidualnJ poslovodnl organ Dužana Burgerja.
VIDA PETROVČIČ