POŠTNINA Pl ACANA V GOTOVINI
VECERNIK
1 teto XIV. 1 štev. 76	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-6? in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 ° 0 S T N t ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 4. aprila 1940	NAKOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena | din 1.— |
Trgovinska ofenziva zaveznikov na Balkanu
Konferenca angleških balkanskih poslanikov v ponedeljek v Londonu — Blokadni pritisk tudi na Italijo — Angleško bojno brodovfe odplulo na Jadran — Madžarska priznava zavezniško blokado
LONDON, 4. aprila Agex. Konferenca angleških balkanskih poslanikov z angleškim zunanjim ministrom lordom Haliiaxom se bo pričela v ponedeljek, dne 8. t. m. v Londonu. Glavni predmet konference bo trgovinska ofenziva Anglije na Balkanu. »Daily Mail« napoveduje trgovinsko organizacijo, ki bo razpolagala z velikimi sredstvi ter bo nabavljala surovine v zameno za izdelke težke industrije po določenem programu za izmenjavo, kakor tudi plačevanje v kliringu. Razen tega se bo Hali!ax pri poslanikih informiral, kakšne politične nasledke bi utegnila imeti nova aktivnost na Balkanu. Samo po sebi je dalje razumljivo, da bodo poslaniki podali poročila o položaju v državah, v katerih zastopajo Anglijo. O ostalem programu ni mogoče ničesar izvedeti, vendar je gotovo, da se ne bodo obravnavala samo gospodarska vprašanja.
NAPOVED IZ ANKARE
ANKARA, 4. apr. Reuter. Britski poslanik v Ankari je odpotoval v London, kjer bo prisostvoval konferenci poslanikov vseh balkanskih držav. V političnih krogih pripisujejo londonskim posvetom veliko važnost, ker predstavljajo odmev zavezniške odločitve vrhovnega vojnega sveta, nastopati odločneje v bodočnosti proti nasprotniku.
BUDIMPEfTA, 4. aprila. MTI. Angleški poslanik v Budimpešti je včeraj odpoto-
val v London na konferenco poslanikov v balkanskih državah.
REAKCIJA BLOKADE V ITALIJI PARIZ, 4. aprila. Havas. Po informacijah iz pariških vojaških krogov je zavezniški sklep o poostritvi blokade Nemčije izzval v Italiji ostro reakcijo. Ugodnosti, ki so bile dovoljene Italiji glede dobav nemškega premoga, so bile s 1. marcem ukinjene. Zahvaljujoč se svojemu zemljepisnemu položaju in odnošajem z balkanskimi državami, doprinaša Itali-
ja zelo veliko za prehrano in preskrbo Nemčije. Posebno je treba naglasiti, da pošilja Italija dalje v Nemčijo velike količine petroleja, katerega kupuje v Romuniji. Poostritev blokade bo zato zadela Italijo dvojno: 1. zaradi ostrejše zavezniške kontrole nad italijanskim uvozom, in 2. zaradi zavezniške intervencije v trgovinskih odnošajih z Balkanom. Edinice angleške bojne mornarice so bile
v	ta namen že poslane na Jadransko morje. Pariški vojaški krogi menijo, da so italijanski pomorski ukrepi, katere je izdal ministrski svet, v zvezi z okrepitvijo aktivnosti zavezniške mornarice. •
KOMENTARJI VOJAŠKIH UKREPOV
RIM, 4. aprila. LRP. Italijanski listi obširno komentirajo vojaške sklepe, ki jih je sprejel ministrski svet, zlasti pa zakon o civilni in administrativni mobilizaciji, po kateri so za primer vojne podvrženi vojaški dolžnosti vsi državljani, celo
Rebonstrokcija angleške vlade le razočarala
Najvažnejša sprememba je okrepitev položaja Winst©na Churchilla — Komentarji anglešk.h listov niso ugodni — Nemca pravi o, da jih rekonstrukcija nič ne briga
LONDON, 4. aprila. Reuter. Sinoči je bil izdano tu poročilo o preosnovanju angleške vlade. Minister za koordinacijo obrambe Chatfield je odstopil, čuvar državnega pečata sir Samuel H o a r e je postal minister za vojno letalstvo. Sir W i n s t o n Churchill je postal predsednik odbora ministrov za obrambo, v katerem so zastopani minister vojne mornarice, minister vojske in minister vojnega letalstva. Kot predsednik tega ocILora se bo redno shajal s šefi generalnih štabov vojske, letalstva in mornarice. Churchill ostane še dalje tudi prvi lord admi-ralitete. Dosedanji minister vojnega letalstva Kingsley Wood je postal čuvar državnega pečata, lord O u 11 i n je prevzel ministrstvo za prehrano, dosedanji poštni minister G r a y o n je postal kancelar vojvodstva lanchesterskega, prvi komisar za javna dela Ransbaton je nostal prosvetni minister, dosedanji prosvetni minister D a 1 a w a r e je prevzel komisariat za javna dela. dosedanji minister za prehrano Morrison je pa posta' poštni minister. Dalje so bile izvršene nekatere spremembe tudi v državnih pod tajništvih.
NALOGE REKONSTRUIRANE VLADE
LONDON, 4. aprila. Reuter. Glede na rekonstrukcijo Chamberlainovega kabineta se naglaša, da ima novo ministrstvo nalog, še bolj osredotočiti delo in povezati posamezne resore v korist večjega učinka na zunaj. Chamberlainov novi vojni kabinet je tako rekoč ministrstvo stra-
tegije, v katerem so rangi posameznih odločujočih ministrstev izenačeni. Novi položaj Churchilla je bil v javnosti z zadovoljstvom sprejet. Prav tako odobravajo postavitev Hoareja za letalskega ministra, ker je ta resor imel prej že dvakrat. Hoare ima specifično določene pojme o maksimumu angleške letalske
•v«
proizvodnje, ki jo bo skušal čimbolj pospešiti,
ANGLEŠKA JAVNOST JE RAZOČARANA
LONDON, 4. aprila. Reuter. Reakcija angleškega tiska na izpremembe v Cham berlainovi vladi je za Chamberlaina zelo neprijetna. Listi pozdravljajo zmanjšanje ožjega vojn. kabineta od 9 ministrov na 8 ter odobravajo novi položaj, ki ga je dobil Churchill. Vse kritike pa so obrnjene proti Chamberlainu, ki se upira zmanjr Jati svojo vlado na nekajčlanoki vojni kabinet ter zato tudi listo izprememb ne sprejemajo z zadovoljstvom na znanje. Poudarjajo, da je lord Halifax že 1. 1916. zahteval ožji vojni kabinet. »Dašly Mail« je naravnost razočaran zaradi izprememb, poudarja pa, da so izvršene predvsem zaradi prevelike izčrpanosti poedinth ministrov. »Daily Telegraph« poudarja, da je javna tajna, da.se ie dosedanji letalski minister sir Kings!ey Wood na svojem
ženske in mladina od 13 leta dalje. Listi pravijo, da terja moderna vojna sodelovanje vsega naroda. Razen tega nanašajo listi posebno važnost organizacije pomorske milice, kateri je poverjena skrb za obrambo italijanskih obal.
MADŽARSKA PRIZNAVA BLOKADO
BUDIMPEŠTA, 4. aprila. Exchange Telegr. V zvezi s sklepi zaveznikov o poostritvi blokade Nemčije in govorom angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici sc v tuk. političnih krogih naglaša, da je bilo madžarski vladi s strani Nemčije očitano, dasi ne z uradnega mesta in ne na uradni način, zakaj se poslužuje madžarska prekomorska trgovina tako imenovanih iiavycertnih dokumentov, katere izdaja madžarski odbor za zunanjo trgovino. V Nemčiji vidijo v tem uradno madžarsko priznanje angleške blokade.
dosedanjem položaju popolnoma izčrpal. Sreča je, da ga je zamenjal sir Samuel Hoare, ki je znan kot energičen mož in sijajen organizator. Bil je letalski minister že od 1. 1922. pa do 1029. Sira Samuela hvali tudi »Manchester Guardian«. Delavsko glasilo »Daily Herald« pa je vzelo izpremembo na znanje z začudenjem in novo vlado strahovito kritizira. Edino svetlo točko vidi v novem položaju, ki ga je dobil Churchill.
NEMCEM JE VSEENO
BERLIN, 4. aprila. DNB. »Berliner Bbr-sen-Zeitung« je edini nemški jutrnjuk, ki komentira rekonstrukcijo angleške vlade. List pravi, da je to rekonstrukcijo izzvalo veliko nezadovoljstvo v angleškem javnem mnenju z delom vlade. S to rekonstrukcijo se pa značaj vlade ni spremenil. Morda bodo nekaterniki v Angliji in Fran ciji zadovoljni s temi spremembami, do-čim je Nemcem vseeno, kdo je v Londonu minister za letalstvo ali minister za prehrano, kakor jih tudi ne tiče, ali jc Churchill samo minister bojne mornarice ali tudi predsednik vojnega sveta ministrov. »Mi v Nemčiji vemo, da bo ostal Churchill tudi na novem položaju isti, kakor je bil na dosedanjem.«
Letalske fiifke med Nemci in Angleži
OSLO, 4. aprila Reuter. V teku včerajšnjega dne je bilo ves dan čuti na nior-iu Izven norveških teritorialnih voda močno streljanje. Opazili so tudi 12 letal. Posadba nemškega bombnika, ki je moral prisilno pristati blizu Stavangena, je letalo zažgala, da bi ga ne dobili Norvežani. Nemce so internirali.
KJEVENHAVEN. 4. apr. Reuter. Na otok Samso so se izkrcali štirje nemški letalci, ki so jih internirali. Izjavili so, da so bili blizu Osla primorani, spustiti se na morje, nakar so iz dvomotornika vsto piti v gumijast čoln, ki ilh je ponesel na ing.
LONDON. 4. apr Reuter. Nad Severnim morjem je bil sestreljen nemški bombnik »Heinkel«. Vseh S letalcev, od katerih sta bila dva ramena, 'e rešil neki anv|eš,(i tovorni parnik Pri nanadu na an^eški konvol so nemški letalci vrgli 13 bomb 'd pa niso narn'’"" n('b°ne škode. ker niso ?nd'*’?	\ad zMrn^o
irn m so h'” v tort’*«	3 nem-
v* g ———o«,1 —,,i in np s-*^o 7 kakor sg ig iv-vr- .„ ...v	r<n	sta dva «'*m-
' a ’ n ’	-	•*	""'a	zc<'”no	prista‘1,	pr-
vi	na Norveškem, drugi pa je padel v Kattegat, posadka se je rešila na neki danski otok.
LONDON, 4. apr. Havas. Nad škotsko in Shetlandskim otočjem se je nemškemu izvidniškemu letalu posrečilo pobegniti v oblake pred angleškimi zasledovalci. Nad morjem sta se spopadla angleško oba’no obrambno letalo in nemški bombnik. Po kratkem boju sta morala oba na gladino morja. Pilota in posadko nemškega bomb nika je sprejela na krov neka ribška ladja, prav tako so ribiči rešili angleškega letalca. Ranjene letalce so takoj prepeljali v bolnišnico. Angleško obalno letalo, ki je bilo zrušeno v morje, je kot prvo od obaMe obrambe podleglo od začetka vojne.
LONDON, 4. apr. Reuter. Dvanajst milj od ang eške obale je pa ’lo v morje angleško letalo tipa Sp tfire. ki je malo prej sestrelilo v dvoboju nemšk1 bombnik tipa Heinckel.
OSLO. 4 apr Reuter. Blizu Bergena ■e bil torped;ran neki norveški parnik za katerega se še ne ve, če se je potopil.
Roosevelt	M v tretjič M!M
MILWAUKEE, 4. aprila. Reuter. Ob priliki glasovanja na konferenci demokratskih volivcev v ameriški zvezni državi Visconsin je velika večina volivcev izrazila željo, da postane prezident Roosevelt tudi pri letošnjih volitvah v tretje kandidat zi predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike.
NEV/ YORK, 4. aprila. Havas. Pri pre-
liminarnih volitvah v štirih volivnih okrož jih države Ncw York je izbojeval prezident Roosevelt ogromno večino nad new-yorškim podpredsednikom Garnerjem.
Ako se bo Roosevelt odločil in še tretjič kandidiral za prezidenta Zedinjenih držav, bo njegova zmaga že vnaprej zagotovljena s 84 demokratskimi glasovi države New York.
Ostra stavka v Suini Rodsziji
BULAVVAJO, 4. apr. Reuter. V največjem mestu južne Rodezije je izbruhnil štrajk. Ob asti so poslale tja 250 vojakov, da pomirijo ljudi. Ker so se domačini upi. rali, so bili vojaki primoran*, seči po orož ju. Policija se je zaman trudila, da po. miri stavkajoče, ki jih je bilo blizu 3000. Vrgl so bombe s solzljivim pdnom in več krat ustrelili v opozorilo v zrak. Tudi to ni pomagalo. Nastal je splošen pretep med vojaki in stavkajočimi. Ranjenih je bilo 14 oseb, končno se je četi ie posrečilo, razgnati Ijudb V dveh bližnjih rudnikih so se domačini vrnili na delo, v
Mulfuliji štrajkajo rudarji dalje, toda nemirov ni. Po zadnjih ugotovitvah je bilo v spopadu ubitih 14 oseb, 30 pa ranjenih.
NEMŠKIH MARK IMAMO DOVOLJ
BEOGRAD, 4. apriU. Avala. Ob priliki pisanja nekega domačega gospodarskega lista, da bo povišan tečaj nemške marke v jugoslovansko-nemškem kliringu, se z uarnega mesta sporoča, da vest obsolut-no ni resnična. Narodna banka■ razpolaga z zadostnim številom nemških mark za olačevanje našega uvoza in bo lahko zadostila vsaki zahtevi.
M a r i b o r, 4. aprila, j
Sezonsko izseljevanje iz Prekmurja j -postaja letos — predvsem pa zdaj na pomlad — posebno pereč problem. Dejstvo je namreč, da sta Nemčija in Eran-eija^ ki sta zvečine sprejemali prekmurske delavce, v vojni; in v luči tega dejstva se prožijo samo ugibanja o možnosti zadostne zaposlitve — posebno če še pomislimo na domače državljanske ozire, ki se v tem pogledu — vsaj danes — križajo s krušnimi potrebami dvanajst-tisoččlanske prekm. sezonske armade. Za enkrat je na srečo sicer urejeno vprašanje sezonske »poti«vFrancijo; ondotne kmetije bodo sprejele okrog 3000 pogodbenih sezoncev (in pribl, toliko ostalih delavcev iz Prekm.), ki imajo po izglasovanju v francoskem parlamentu — iste delavske pravice kakor jih imajo Francozi. Tudi Slavonija bo dala zaslužka nekaj tisoč Prekmurcem; kljub temu pa ostaja še odprto vprašanje sez. izseljevanja v Nemčijo; ki je zadnje čase sprejemala največ prekm. sezoncev, predvsem pa vprašanje zaposlitve moške delovne sile — v starostnem razdobju od 18 do 30 leta — ki je v danih prilikah ■primorana ostati doma. Prav verjetno je, da bo tudi to odprto vprašanje kmalu zadovoljivo rešeno.
Jasno je, da bodo tako težke in nič kaj povoljne mednarodne prilike več ali manj
— to bo pač pokazala že bližnja bodočnost — odjeknile v življenju širokih ljudskih plasti v Prekmurju. Sezonsko izseljevanje se bo v kleščah vladajočih razmer v svetu zaostrilo ne samo kot tradicionalna, romarska pot za kruhom, temveč predstveno kot veliko socialno zlo, ki se kakor klop drži slovenskega naroda že vso pred- in povojno dobo. S tem v zvezi pa morajo spet vznikniti na površje tudi gotovi vzroki, in med njimi ne ravno nazadnje vprašanje zemlje, predvsem' pa zemljiško- posestnih odnosov.
Površina Prekmurja, ki je razdeljena na 171 katastralnih občin, obsega 93.324 ha zemlje. Od tega odpade na donosne zemljiške kulture okrog 89.300 ha. — Pred agrarno reformo je posedovalo ves ta zemljiški kompleks (ponajveč njive in gozdove )31.422 posestnikov, izmed katerih je imelo 10 veleposestnikov v svojih ■rokah nad 25.000 ha. Z agrarno reformo se je to stanje seveda spremenilo, vendar ne tako kot bi človek pričakoval; kljub temu, da je prešlo v last agrarnih interesentov nekaj okrog 35.000 oralov zemlje, se namreč število kočarjev ni zmanjšalo, temveč dvignilo (temu je kriva v precejšnji meri že udomačena drobitev posesti).
Danes poseduje okrog 36.900 lastnikov približno 86.500 ha zemlje — od tega večina le 2—5 ha —, preostalih 9 veleposestnikov pa nad 2.800 ha. Razmerje med obema zemljiškima kompleksoma je tako izredno veliko; zdi se, da celo v korist agrarnih interesentov. V resnici pa temu zdaleč ni tako, to nam zgovorno izpričuje ravno primerjava števila enih m drugih lastnikov.
Dejstvo, da ima v tako gosto obljudenem iti osiromašenem Prekmurju 9 veleposestnikov nad 2.800 ha zemlje, je več ko kričeče. Vso težo teh gorostasnih zemljiških razmer občuti danes predvsem gričevnat del Prekmurja, takozvano Goričko, kjer v p oe d mrli katastralnih občinah. — n. pr. v Konovcih, Doliču, Gradu
— veleposestniška last presega 400 in 300 oralov zemlje. Iz teh krajev potem prihaja največ sezonskih delavcev, ponekod ima koga na tujem ali v Slavoniji celo vsaka družina.
Sezonsko izseljevanje potemtakem ni gotova »prekmurska lastnost« kakor bi se nemara komu zaletelo, sez. izseljevanje je nujna posledica razmer, izmed katerih so zelo osvetljujoče predvsem zemljiško-postavne razmere, vpijejo po ponovni ureditvi.	Š—č.
NOVI GENERALNI GUVERNER KANADE
LONDON, 4. aprila. Reuter. Earl of Athlone, ki je sorodnik angleškega kralja, je postavljen za generalnega guvernerja Kanade.
FRANCOSKI POMORSKI GRADBEN!
NAČRT
PARIZ, 4. aprila. Havas. Francoski mor nariški minister je izjavil, da je vlada izdelala nov načrt za izgraditev 200.000 ton ladij.
BUDIMPEŠTA, 4. aprila. DNB. Jugoslovanski poljedelski minister Čubrilovio se mudi že tretji dan tu. Včeraj je prispel sem tudi italijanski minister za kolo/iije Crokdando, ki je prišel da si ogleda madžarsko poljedelsko razstavo. Razstavo bo obiskal tudi italijanski poljedelski minister Tassinari. Dalje se mudi v Budimpešti nemški minister za prehrano Darre.
BUDIMPEŠTA. 4. apr. DNB. V mad-žarsko-nemškem društvu je minister za prehrano Nemčije Darre predaval o gospodarskih problemih južno vzhodne Evrope. Nemčija hoče na tern prostoru poživiti kupčije, toda Angleži bi hoteli države južnovzhodne Evrope eksploatirati zase. Države, ki nimajo prekomorskih posestev, so primorane iskati tržišč v sosednem prostoru, Anglija se je znašla pred položajem kakor v svetovni vojni in bi hotela svet po starem urediti. Nem-
Ičija pa hoče novo Evropo. Države sred-s nje in južnovzhodne Evrope so napravile poizkusni izpit s tem, da so sodelovale s sosedstvom na gospodarskem področju po načrtnem sistemu Nemčije. Predavanju so prisostvovali ministrski predsed. Teleki in zunanji minister Csaky, dalje jugoslovanski minister dr. Konstantinovih in pomočnik našega poljedelskega ministra, slovaški poslanik in drugi odličniki madžarske prestolnice.
BUDIMPEŠTA, 4. apr. DNB. Regent Horthy je sprejel nemškega prehranbene ga ministra Darreja, ki mu je izročil večjo vsoto za poplavljene madžarske .kraje. Nemški gost je bil potem dalje časa v razgovoru s predsednikom vlade Telekijem ter poljedelskim ministrom, ki je imel važna posvetovanja tudi z jugoslovanskim poljedelskim ministrom dr. Čubrilovičem.
Dohodki in Matki Anglije
LONDON, 4. aprila. LRP. V zvezi c izjavo angleškega finančnega ministra o finansiranju sedanje vojne, so londonski finančniki prepričani, da se angleški nared ne bo dal omajati zaradi silovitih izdatkov, ki jih predstavlja šest in pol milijona funtov šterlingov (1 milijard 625 milijonov dinarjev) na dan. Pritok državnih dohodkov je pa tako velik, da znaša celokupni dohodek že dva tedna pred sklepom finančnega leta 1 milijardo in 900 tisoč funtov šterlingov, kar pred-
stavlja 5 milijonov in 700 tisoč funtov več kakor je bilo v državnem preračunu pred videno. Nekateri dohodki so že prekoračili vsoto, ki je bila določena za vse leto. Carina je n. pr. dosegla vsoto 251 milijonov 470 tisoč funtov, dočim je bilo predvidenih samo 239 milijonov in 600 tisoč funtov. Uspeli vojnega posojila v višini 300 milijonov funtov in stalni dvig malih vlog je najlepši dokaz mirnega zaupanja, ki vlada v Angliji.
Finska cSetoa demobllizacifa
HELSINKI, 4. aprila. Stefani. Nevtralni opazovalci smatrajo, da je Finska poklala domov štiri letnike, da bi razpršila neugodno atmosfero, ki je nastala po miru pri pogajanjih za podrobno razmejitev v Moskvi.
HELSINKI, 4. aprila. Stefani. Sovjetska vlada je imenovala svojega novega diplomatskega predstavnika v Finski.
LONDON, 4. aprila. Havas. Državni podtajnik ministrstva zunanjih zadev je izjavil v spodnji zbornici, na vprašanje, kako je veliko ozemlje, ki so ga Finci morali odstopiti Sovjetski zvezi, da tega točno ne more povedati, dokler se ne potegnejo dokončne meje, vendar znaša nad 40 tisoč kvadratnih kilometrov, kar predstavlja več kakor površina cele škotske.
Sprememba obsec a teri-toriaSrtih vod
STOCKHOLM, 4. aprila. Exchange Te-legraph. »Švenska Dagbladet« trdi, da sc z angleške strani namerava spremeniti tako imenovana meja treh milj v norveških teritorialnih vodah, tako, da bi se ustja fjordov smatrala že za odprto morje. S teni se pot, ki se je poslužujejo nemške transportne ladje, ne bi več priznavala kot zaprto nevtralno morje.
Novo novačenfe v Nemčiji
BERN, 4. apr. Havas. Baselski listi javljajo, da je Nemčija poklicala poti orožje letnike 1904 in 1905, ki se morajo še ta teden prijaviti rekrutnim komisijam. Po. ziv se nanaša na one, ki še niso služili vojaškega roka.
PAUL REYNARD JE GOVORIL AMERIKI
PARIZ, 4. apr. LRP. Sinoči je imel Paul Reynaud po radiu govor v angleškem jeziku, namenjen Ameriki, v katerem je govoril oo stališču Francije v sedanjih razmerah. Govor, ki je bil pozneje reproduciran tudi v francoščini, je bil v Ameriki dobro sprejet.
GENERAL VVEYGAND V PARIZU
PARIZ, 4. aprila. Havas. General Wey-gand je sinoči prisostvoval seji ožjega vojnega kabineta, ki je trajala 2 in četrt lire.
»GOLOB MIRU« V VATIKANU
VATIKAN, 4. aprila. Havas. Sv. oče sprejema vsako sredo v skupni avdienci novoporočence in romarje. Ko je včeraj sedel papež v sprejemni dvorani na prestol, je priletel golob in sedel nad prestolom. Tu je ostal, dokler ni papež podal blagoslov, nakar je spet odletel.
FRANCO HITLERJU
BERLIN, 4. aprila. DNB. General Franco je na Hitlerjevo brzojavno čestitko k obletnici zmage naglasil, da se s hvalež nostjo spominja pomoči, sodelovanja in zvestobe nemškega naroda. Posebno posveča svoje misli padlim nemškim l>-;;■ • v j,j;a n;i ,; a toplota [nikom.	\	ni/ju — 2,0, opoldne
Mobilizacija deSovnsh si! v Bolgariji
SOFljA, 4. aprila. DNB. Vojni minister Daskalov je imel v sobranju daljši govor, v katerem je obrazložil zakon o mobilizaciji vseh narodnih si! za povzdigo gospodarstva. Posebne določbe predvidevajo stroge kazni za navijalce cen in vojne dobičkarje. Predlog zakona je bil v prvem glasovanju soglasno sprejet in bo po zadnjem glasovanju takoj stopil v veljavo.
ŠVEDSKI PROTEST V NEMČIJI STOCKHOLM, 4. apr. Reuter, švedska vlada je vložila oster protest pri nemški vladi zaradi torpediranja treh njenih parnikov.
»FRANCOSKA KOMEDIJA« V ANKARI
ANKARA, 4. apr. Havas. Francoska Ko medija je dala včeraj svojo prvo predstavo v Ankari v Narodnem gledališču, ki je bilo nabito polno ljudi. Predstavi je pri. sostvoval sani predsednik republike, Is_ met Inonii, zunanji minister Saradžoglu je bi! v loži francoskega poslanika. Po predstavi je bilo obavijeno, da bodo fran coski umetniki nastopili še enkrat v ko. risi Rdečega polmesca. Predsednik republike ie toplo čestital vsem igralcem k velikemu uspehu.
SVETOVNE ZALOGE ŽITA
RIM, 4. aprila. Stcf. Poljedelski institut javlja, da je na svetu na razpolago Je 360 milijonov kvintalov žita.
PRESKRBA ITALIJANSKE VOJSKE
RIM, 4. aprila. Havas. Službeni list prinaša odredbe o načinu dobave preskrbe italijanske vojske z vsemi potrebščinami.
PAPEŽEVE POČITNICE
VATIKAN, 4. aprila. Havas, Sv. oče bo letos le nekaj tednov prebil v poletni rezidenci Castel Gandolfo. Naibrže ■ bo šel tja v juniju.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod de/. Včeraj je r 17.5, danes na;-
f 11.0.
i	zaoiski
Jeseni ©bernske volitve
V beograjskih političnih krogih govore
o	občinskih volitvah. Vlada da bo skoro izdala novo uredbo o občinskih volitvah, ki bo v skladu s parlamentarnimi volitvami. Volitve v podeželske in mestne občine naj bi bile istega dne, ne pa prej kakor v jeseni.
3,$loxni Srbi, Hrvati 'm Slovenci bodo napravili čudeže S"
Ob ustanovitvi krajevne organizacije HSS v Beogradu je minister dr. Smoljan med drugim dejal, da »bodo složni Srbi, Hrvati in Slovenci napravili čudeže. Hrvati smo v državo prinesli vse, kar smo imeli. Zahtevamo le svoje in nič dragega. Sporazum 26. avgusta je edini izhod iz težkega položaja. Zahtevamo pa tud! svobodno srbsko in slovensko banovino. Želimo, da se tud: srbski narod zedini. Naše veselje mora biti tudi njihovo. Zahtevamo volitve, da se ponovno dokaže, kako je hrvatski narod nerazdružno n3 strani dr. Mačka.«
V srbskem deSu 18 strank
»Jutarnji List« razpravlja o strankarski razcepljenosti in politični desorienta-ciji srbskih strank v državi. »Narodna radikalna stranka je razdeljena na pel skupin, vsaka teh se bori s starim radi-kalskim programom in se sklicuje na preteklost ter avtoriteto Nikole Pasica. Demokrati imajo službeno dve stranki: ono z Grolom in drugo z dr. Ivanom Ribarjem lia čelu. Srbski zemljoradniki imajo dosedanji Srbski zemljoradniški savez in Narodno seljačko stranko. Obstaja še tretja oddvojena skupina, ki jo vodi bivši minister Voja Gjorgjevič, ki sc opira na savez srbskih zemljoradni-ških zadrug. Stranka Svetislava Hodžere ima dve grupi, socialisti v Srbiji dve frakciji z Živkom Topalovicem in Nedeljkom Divacem načelu. K temu je treba prišteti še JNS, Ljotičcvce, črnogorske federaliste in SDS, tako da šteje Srbija 18 političnih strank. Vse dokler pa srbski narod v svobodnih volitvah jasno ne izrazi, kdo ima njegovo zaupanje, ni mogoče govoriti o dokončni ureditvi države.«
I(«len©vic*Behmen-Hadžič-JRZ
Beograjski »Napred« piše o taktiki dl. Kulenoviča: »Stališče dr. Kulenoviča se razlikuje od onega, sprejetega na srbski strani o ustanovitvi srbske edinice, v katero bi šla tudi Bosna in Hercegovina. V delu .IMO vlada stališče dr. Behmena, ki je bliže JRZ in srbskim strankam sploh. Nesoglasja med muslimanskimi vodji so se manifestirala tudi na seji banovinskega odbora JRZ. Vrste JMO v krilu JRZ kolebajo na eni strani pod vplivom muslimanov, pristašev HSS, ki jih vodi prof. Hadžič, na drugi strani pod vplivom dr. Kulenoviča, ki se ne strinja s programom JRZ za rešitev bosanskega problema. Cilj JRZ, da se disciplina med muslimani pojača, ni bil dosežen.«
Naše najvažnejše vprašanje
»Med naša najvažnejša vprašanja spadajo zdaj saborske, občinske in skupščinske volitve. Tcžkoča s skupščinskimi volitvami je v tem, da sc jih razkosane srbske stranke vse otepajo. One bodo morale nositi tudi posledice takšnega zadržanja. Zdaj, ko je rešeno vprašanje finansiranja Hrvatske, bi se lahko izvedle saborue volitve. Hrvatska javnost polaga veliko važnost na sklicanje sabora. Dokler se to ne zgodi, bo hladno sprejemala vse odloke, pa tudi one, s katerimi sc izvaja sporazum od 26. avgusta.« (»Hrvatski Dnevnik«),
Politično modrovanje IJotlčevca
»Hrvatski Dnevnik« poroča o skupščini pristašev Ljotičevega »Zbora« v Ru-mi, na katerem je pred 70 ljudmi modroval odvetnik Dragotin Moderčin iz Vu-kovara in dejal: »Sporazum je bil ustvarjen s pomočjo angleškega denarja, da sc razruši država. Banovina Hrvatska je »kukavieluk i jadništvo«, zanjo se ne more reči, da je bila izvojevana, ker je za nekaj takšnega treba prelivanja krvi. Banovina Hrvatska je trojanski konj Jugoslavije. Vsi se moramo zavzeti za veliko Jugoslavijo od Soče do Črnega morja, od Jadrana do Blatnega jezera.«
Novce
Povodnji v Vojvodini uničujejo cela naselja
Zaradi narasle Donave iti Tise, ki še vedno narašča, ker se topi sneg v Karpatih, so reke v Vojvodini narasle daleč čez normalo, ponekod raztrgale nasipe ter se razlile po naseljih in pokrajini. Poleg tega je naraslo zadnje dni tudi vodovje iz Slovenije, predvsem Sava, Drava in Mura. Po poročilih iz Pančeva, kjer hranijo zapiske o vodnem stanju Donave, poročajo, da Donava zadnjih 200 let še ni tako visoko narasla.
Beograd je v niže ležečih predelih mesta docela poplavljen ter je naraslo vodovje napravilo ogromno škodo. Obla-stva so morala nekatere ulice docela izprazniti. Vodovje pa dela škodo tudi na zemunski strani. Mobilizirano je delavstvo, ki z mrzlično naglico utrjuje in popravlja izpodjedene nasipe.
Posebno velik obseg je zavzela povodenj okoli Novega Sada, kjer je popustil obrambni nasip ob Donavi. V nekaj urah je zalila voda vso okolico. V Adamovi-čevem naselju je vodovje porušilo 220 hiš, brez strehe pa je okoli 8.000 prebi
nasipa ter začela groziti progi. Prebival' stvo iz poplavljenega in porušenega Ada-rniovičevega naselja se je zateklo v železniške vagone, ceste okrog naselja pa so bile polne bežečih beguncev, ki so vlekli sabo kolikor so mogli rešiti. Ker se boje, da bo vodovje izpodjedlo drugi nasip in da bo voda zalila moderni predel Novega Sada Mali Liman in industrijski center Veliki Liman, so oblastva odredila, da se mora prebivalstvo pripraviti na izselitev. Na kraj katastrofalnih poplav je prišlo že več inženirjev ter oddelkov vojaštva ,ki skušajo z vsemi napori rešiti železniški nasip pred razdejanjem vodovja.
O	enakih katastrofah poročajo tudi iz ostalih krajev v Vojvodini. Blizu Belega manastira v Baranji je vodovje poplavilo
neko manjše naselje, v Topoli pa je bilo porušenih nad 30 hiš. Prav tako je pod vodo del Petrovgrada, kjer se je pojavil med prebivalstvom trebušni legar; del mesta je porušen. Veliko škodo pa je napravilo vodovje tudi po ostalih krajih.
Tudi reka Tamiš je' ponekod izpodje-dla obrambne nasipe ter se razlila do 10 km po pokrajini. Pri Pančevu je voda 3 metre više od površine zemlje nad nasipom.
Po zadnjih vesteh je voda v Beogradu dosegla že Wilsonov trg, zalila kovnico denarja ter progo Beograd - Topčider. Poplavljene predele mesta si je ogledal tudi vladni predsednik dr. Cvetkovič. — Koncem včerajšnjega dne se je opazilo, da vodovje že počasneje narašča in da je vodno stanje Morave precej upadlo.
Samorodnice - zlo za vinogradništvo
Važno Je, da zobe femeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak iud« vsak večer, predite gremo spat.
Zadnji čas se veliko razpravlja po Sloveniji o vprašanju samorodnic. Razni valceTHiše^e Se pa vednoTušija’ Vse I strokovni listi razpravljajo o tem v ob-niže ležeče ulice okoli Novega Sada so ; širnih člankih in vršijo se v zvezi s tem pod vodo. Naselje, kjer so povečini sta-: tudi predavanja in posveti. Vsa ta po
novali obrtniki, delavci in železničarji,! pa je podobno jezeru. Poplavljena je tudi železniška proga Sombor - Novi Sad. Včeraj je voda poplavila vse naselje od Bačke ulice, dosegla višino železniškega
P smo uredniku
Gospod urednik, organizacije samoupravnih in državnih nameščencev se že dolgo in vztrajno bore za dvig življenjskega standarda svo-jilh članov, To ni nič čudnega! Pomislimo samo, da skoraj polovica slovenskih učiteljev in učiteljic prejema'mesečno le — 911 din plače. Mnogi od teh so poleg tega še poročeni ter imajo že po nekaj otrok.
Prišlo je novo proračunsko leto — 1. april. Nobenih poviškov ni! Plače so ostale neizpremenjene. Beda ostaja še naprej redni gost javnega nameščenca.
Z neko neverjetnostjo bodete čitali, če vam zaupamo, da prejema neki drž. učitelj mesečno le — 627 din, t. i. šest in en četrt stotaka plače.
Njegova življenjska zgodba je prav vsakdanja. Mlad, delaven je zbolel na pljučih. Dve leti se je izmenično zdravil na Golniku. Plača — že drugače majhna —ni zadostovala. Nujna so bila posojila in končno »prostovoljni« odstop plače upniku. Vsi upi in nade o skorajšnjem napredovanju in še o posebni draginjski dokladi odnosno povišici so ostali neizpolnjeni.
Toda mladi mož čaka. Vse njegovo življenje poteka v pričakovanju — boljših časov. Kot študent je nestrpno študiral in čakal na — učiteljsko diplomo. Nato je kot brezposelni abiturient dve leti in pol čakal na — državno službo, sedaj? Sedaj čaka že šesto leto na — prvo službeno napredovanje.
Naporno šolsko delo v prenapolnjenem razredu, načeto zdravje in le 627 din — to je njegov življenjski standard. Iz zdravstvenih razlogov je prisiljen rabiti dve tretjini svojih prejemkov samo za — prehrano. Ostalih 200 din pa mu še komaj zadostuje za razsvetljavo, toaletne potrebščine, za krpanje čevljev in slično Kje pa je še vse ostalo, kar spada k najnujnejšemu življenjskemu standardu slovenskega intelektualca? Treba je nekaj ukreniti, pomagati! Kako?
Predvsem je potrebno takojšnje 'm ./m dostno povišanje plač javnih nameščen cev na resnični življenjski eksistenčni minimum ter avtomatična napredovanja
K temu bi mi še dodali: takoj se nai Proglasi moratorij na vse dolgove javnih nameščencev, ki se naj zaščitijo na isti način kot so se zaščiti!iJ<mečki dolžniki . Razumljivo je, da je vefrna javnih nameščencev — po krivdi prenizkih in nezadostnih plač ter radi pretežkih življenjskih pogojev — že čez glavo zadolžena m sleda z obupom v bodočnost.
Nujno je. da se takoj z vsemi sredstv it) pripomočki pomaga gmotno in moralno dvigniti javne nameščence, ki vrše posebno v severno obmejnem pasu va žno narodno obrambno nalogo.
Podeželski učitelj.
zornost ih delo pa stremi za tem, da se to vprašanje dokončno reši v splošno korist vinogradništva in gospodarstva sploh.
Borba proti samorodnicam je vsa zadnja leta po 1. 1933 v* glavnem osredotočena proti šmarnici, ki je najbolj razširjena trta in je poleg izključno vinorodnih krajev Slovenskih goric in Haloz udomačena tudi v Prekmurju, Dolenjskem in nevinorodnem delu šmarskega okraja. Statistika navaja, da zavzemajo šmamični nasadi v Sloveniji okoli 3000 ha in dajo povprečni letni pridelek 120.000
ll	vina.
Samorodnica šmarnica je postala pri nas udomačena šele po vojni, 'ko je cvetela vinska trgovina in so bile cene vinu povsem povoljne. V tem času so vinogradniki izkoristili ugodno priliko s tem, da so pospešeno gojili ta divjak in ga primešavali k žlahtnejšim sortam vin :n to mešanico spravljali v denar. To pa je
postalo po nekaj letili našemu celokupnemu vinogradništvu v pogubo, ker so v inozemstvu kmalu spoznali kakovost tega vina in kmalu za tem je bil izvoz samorodnic ustavljen in v mnogih slučajih še radi šmarnice onemogočen izvoz sortiranih vin. Naše vinogradništvo je s to storjeno napako gojenja samorodnice šmarnice utrpeio občutno krizo.
Opaža se celo, da so po nekod nasadi šmarnice izrinili žito, okopavine in travišča, v slabih vinorodnih legah pa za žlahtne sorte sadovnjake. Na ta način ima pretežna večina kmetov in bajtarjev zemlje za žito in detelje premalo, vinogradov pa preveč. Namesto živeža se na ta način, prideluje več' samorodnega divjaka.
Uživanje vina samorodnice šmarnice izredno slabo deluje na človeški organizem, ker vino vsebuje neke posebne Strupe, ki povečujejo opojnost in posebno kvarno delujejo na možgane. Opaža se pogostoma, da povsod tam, kjer uživajo redtlo vino samorodnic, v večji meri, pada nravstveno življenje, še mnose zločini, otroci pa v rasti in razumu zaostajajo.
PtUi
AVTO POVOZIL KOLESARJA
Jože Horvat, 38-Ietni pos. sin iz Zg, Jablan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, se jc mudit po opravkih v Ptuju. Ko' se je Vračal s kolesom domov, mu je privozil naproti zasebni avto Avgusta- Senice, gostilničarja iz Konjic. Ker je vozit kolesar na levi strani je avto treščil v njega. Senica je ponesrečenca prepeljal_ v ptujsko bolnišnico, kjer leži že dva dni v nezavesti s prebito lobanjo.
p. Vinogradska posest v Slovenskih goricah. Akademik Kolarič Franc iz Spuh-lje pri Ptuju je napisal v „Geograi'skem vestniku 1939“ zanimivo razpravo o vinogradniški posesti v ptujskem političnem okraju brez Jeruzalemskih goric. Razprava spominja na Žgečevo o Halozah in Kerenčičevo o Jeruzalemskih goricah.
p. Izreden umetniški dogodek v našem mestu bo koncert slovenskega kitarskega virtuoza g. Stanka Preka 5. aprila ob 20. v Glasbeni Malici.
p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ..Brezposelni v Iraku1’.
p. Z aprilom so se pričele pitijske trgovine odpirati ob 7. uri.
p. Dravinjski mosl popravljajo. Most čez Dravinjo pri Sv. Vidu niže Pluja je tako popustil, da ga morajo zasilno popravljali, preden bodo pričeli z gradnjo novega mostu. Načrt za novi most je že izdelan in so stroški preračunani na preko ppl milijona din. V gradbenem skladu okrajnega cestnega odbora je v letošnjem proračunu predviden drugi obrok v znesku 250.000 din. Tako je pričakovali, da se bo na tem mestu v najkrajšem času zgradil betonirani most čez Dravinjo, s katerim se bo lahko ponašal Sv. Vid ob vznožju Haloz, kakor se že z novo betoniranim mostom čez Polskavo v Tržcu.
Celiš
c. Mestno gledališče, jutri Oti 20. vprizorijo Mariborčani kot zadnjo predstavo za abonma v tej sezoni opereto »Gejša«.
c. Zastrupljanje ptic-roparic. Po odločbi banske uprave se mora v tekoči pomladi začeti z obširnim zastrupljanjem vran,, srak in šoj, ki delajo na polju občutno škodo. Po-končevanie je najbolj uspešno na ta način da se nastavlja s tosginom zastrupljena ajca. Akcijo zastrupljevanja bo prevzelo i.ovsko društvo v Celju z denarno podporo lovozakupnikov, ki morajo tudi živahno sodelovati. Podpore je nakazati na naslov: I.ovsko društvo v Celju s pripombo »za zastrupljanje vran«. Da se izvrši zastrupljanje
na področju mestnega poglavarstva sistematično, poziva župan vse posestnike, da zberejo nemudoma jajca, tudi pokvarjena ter jih pošljejo Lovskemu društvtl v Celje v roke Riharda Kraupnerja, Glavni trg. Ko posestniki prejmejo zastrupljena, jajca nazaj., jih naj . v mraku položijo na njive v plitko izkopana gnezda po 2 do 3 komade, kjer jih naj puste tako dolgo; da jih ptice najdejo. O uspehu zastrupljanja je poročatti do konca aprila Lovskemu društvu v Celju.
c. Podaljšanje električnega voda v Košnico. Mestna elektrarna bo podaljšala glavni električni vod do hiš posestnikov Špacapana, Stvarnika in Pavlina v Košnici. K stroškom bo prispevala 1800 din, ostanek bodo krili interesenti sami.
c. Mladinski zbor iz Rakeka bo priredil v nedeljo ob 15. v mestnem gledališču koncert.
c. Nesreča. 72 let stari dninar Mat-’ tin Oblak iz Liboj pri Petrovih je padel 4 metre globoko z nekega kozolca ter se težko poškodoval po telesu.
c. Statistika umrlih. V mesecu marcu je v Celju umrlo skupaj 39 oseb, in sicer v mestu 19, 20 pa v javni bolnišnici.
c. Kolo je ukradel neznanec vajencu mesarskega mojstra Esiha včeraj dopoldne izpred gostilne Berger v Kapucinski ulici.
VINSKI SEJEM V ŠMARJU PRI JELŠAH
Vinarske podružnice okraja Šmarje pri Jelšah priredijo dne 7. in 8. aprila v Šmarju pri jelšah vinsko razstavo in vinski sejem. Otvoritev vinske razstave s sejmom bo v nedeljo ob pol 9. Razstava bo odprta dnevno od pol devete do 18. Razstavljene bodo vse vrste lahkih namiznih in sortiranih vin iz sodnih okrajev Kozje, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Priznana in priljubljena so posebno vina krajev' Virštanj, Tinsko, Gabernik, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Drcvenik in Dolga gora. Ta \ina se odlikujejo še posebno-po fini cvetici.
OBČNI ZBOR SLOVENJGRAŠKE STRELSKE DRUŽINE
Občni zbor strelske družine v Slovenjgrad-cu je bil v Sokolskem domu. Družina je marljivo delovala,- priredila je 3 seje in 15 strelskih vaj; nagradne tekme v Šoštanju se je udeležilo 16 članov. Družina je imela 4.508.35 din dohodkov in 2.825 din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika Vipko Rozman, za podpredsednika Franc Kuhar, za tajnika Ivan Stumberger, za blagajnika Jože Kramar, za odbornike Ivan Kavs, Karel Kokolj. Milan Gvodža, Miroslav Ferber, Ignac Smeh, Ivan Zavašnik, Dušan Šukovič. Štefan Verčnik, Fortunat Juvan, Franc Sekavčnik in Anton Smolčnik.
o. Osebne doklade staroupokojencev s popolno visokošolsko izobrazbo. Po novi uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev z dne 15. marca 1940. pripadajo državnim upokojencem, ki so bili upokojeni po prejemkih po zakonskih predpisih, veljavnih pred 1. setpembrom 1923., če imajo popolno visokošolsko izobrazbo in če so bili upokojeni z več kot 20 leti priznane službene
dobe, večje osebne doklade kakor ostalim staroupokojencem z enako pokojnino. Ker pa 'finančna direkcija o šolski izobrazbi staroupokojencev vobče nima nobenih podatkov, novih doklad staroupokojencem s popolno visokošolsko izobrazbo ne more priznati in izplačevati, dokler ne dobi dokazil o njih izobrazbi. Vsi staroupokojenci s popolno visokošolsko izobrazbo, ki imajo nad 3000.— din letne pokojnine, naj tedaj finančni direktciji predlože sodno Overjen prepis ali prevod listine o njih popolni visokošolski izobrazbi. Če in dokler kdo takega dokazila finančni di-resciji ne predloži, bo prejemal osebno doklado v izmeri, ki je določena za staroupoko-jence brez popolne visokošolske izobrazbe.
o. Vojaki 3. haubične baterije artilerijskega divizijona v Mariboru, katerim sem poveljevat 1918/1819 in ki se potegujejo za »Spomenico oslobodjenja severnih krajeva 1918/1919 kraljevine Jugoslavije«, se naj obrnejo za potrdila na svoječasnega komandirja Petelna Antona, Ljubljana, Tyrševa c. 11/1.
o. Gostovanje v Marenbergu. V nedeljo ob 20. igrajo Slovenjgradčani v Sokolskem domu v Marenbergu Nušičevega »Navadnega človeka«.
o. Zopet krvav fantovski pretep pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Minulo nedeljo je Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Marjeti ob Pesnici v šikerjevi gostilni ponovilo igro »čr* nošolec«. Po igri je bila prosta zabava s plesom. Ob tej priliki sta se spopadla Ivan G rali orni k in Franc Klemenčič. Grahornik je obdela! Klemenčiča po glavi in rokah z nojem tako, da je Klemenčič zaradi velike izgube krvi omedlel.
n Dijaki kaznovani, ker so bili v cerkvi.
V Trebinju je profesor tamkajšnje.gimnazije kaznoval ves razred, ker so na veliki črtrtek izostali od pouka in bili v cerkvi. Doslej je bila vsako leto navada, da so katoliški dijaki morali biti na veliki četrtek pri cerkvenih obredih in takrat ni bilo pouka, letos pa so bili za to kaznovani.
n. Kilogram sardel po 2 din. Sušaški ribiči so zadnje dni nalovili toliko rib, da so prodajali sardele po 2 din kg, kar že dolgo ni bilo.
n.Svojim staršem zažgal hišo. V Vinkovciii se je 19-letni delavec Milorad Lazič sprl z očetom. V jezi jc zažgal rodno hišo in se nato vrgel pod vlak.
n. Dolarje so ponarejali. V Beogradu je policija razkrinkala družbo, ki je ponarejala ameriške dolarje. Več falzifikatorjev je bilo prijetih tudi v Zagrebu.
Kmetska m!ad’na za svo’o izobrazbo
Ob številni udeležbi se je vršil na belo nedeljo v Sv. Marjeti niže Ptuja svečani zaključek kmečke nadaljevalne šole. Navzoče je pozdravil predsednik šol. odbora Muhič. Šol. upravitelj Geč Ivan jc orisal razvoj šole. Nato so podali kmečki :antje v kratkih zanimivih referatih svo-:e poglede na možnost izboljšanja kmečkega gospodarstva. Rižnar iz Gajovec ’e prečital nekaj zanimivih odionikov iz j družinske kronike svojih prednikov.
Sledila je igra: »Na preteklosti se gra-j
1	di bodočnost«. Kje so vzroki, da niso j
i	uspeli — cclo stoletje — trajajoči kme-
čki .upori? Zakaj je naš kmet, ki predstavlja 60°/» večino slov. naroda, še vedno zapostavljen? Zakaj se vedno, kadar koli se dela za kmeta, dela brez —-kmeta? Ti problemi so se porajali ol) šol. obravnavanju narodopisja ter tvorijo bistvo gornje igre. Njena posebnost pa je, da so jo kmečki fantje sami napisali in dramatizirali. Pod vodstvom učitelja Šegula Pavla so začeli igrati po napisanih usnutkfh ter s fiksiranimi improvizacijami razširjevaii igro, dokler ni bila ustvarjena njena dokončna podoba.
Maribor
Tudi gospodinfe v protidraglnjske odbore
Nedavno je bil v mestn: posvetovalnici sestanek protidraginjskm odborov iz mesta, Studencev in Pobrežja. Ta sestanek je vodil magistratni direktor g. Rodošek Razpravljali so o uspehih svojega dosedanjega dela in so moral; rta žalost ugotoviti, da uspehov prav za prav ni. Cene so se kljub obstoju proti-
draginjskih odborov povišale. Ugotovili pa sc, da so cene v mestu n okolici enake. Nadalje so ugotovili, rta ie pobijanje draginje mogoče le iz Beograda odnosno iz Ljubljane in da občine nimajo rav nobenega vpliva na cene. Poleg tega so Pobrežani izrekli zahtevo, naj se sprejmejo v te protidraginjske odbore ženske,
kr so dobre gospodinje in matere več otrok, Te pač mnogo bolj občutijo spremembe v cenah in se bodo tudi energi-čneje borile proti naraščajoč, draginji. To zahtevo so sporočili na odločujoča mesta in je upati, da bodo v Kratkem tudi žene poklicane v borbo proti draginji.
Sončni obroč — konec iepsh dni
Marec, če ne z repom, pa z glavo zmaje. Letos je več ko preveč zmajal že z repom, zato je bila glava (konec meseca) bolj razumna in dostopna sprehajalcem in izletnikom ter obdelovalcem zemlje, katerih delo se je letos za tri tedne zakasnilo.
Lepemu koncu marca je sledil tudi lep začetek aprila — kar ni navada tega vremensko muhastega meseca. Po stanju lune bi moralo to vreme ostati najmanj še do 7. aprila, ko imamo zopet mlaj. ki naj prinese občutnejšo spremembo vremena.
Kakor že zdaj marsikaj kaže, se že zdaj nahajamo na koncu lepih pomladnih
dni. Najbolj zanesljiv znanilec za ta konec in zopetni začetek vremenskega preobrata je velik obroč, ki je bil viden včeraj v opoldanskih urah ■— kar je zaradi višine sonca bolj redek primer, a baš zato tem bolj zanesljiv znanilec daljnih katastrof z vplivom ali reakcijo tudi na naše kraje. Po kratkem presledku vsled pooblačitve iz smeri Strombolija se je obroč okoli sonca pojavljal tudi v popoldanskem času. ko so se tudi s prostim očesom opazili znanilci zanimivih meteoroloških dogajanj v naši atmosferi. Izreden slučaj bi bil, če bi se vplivi od nas oddaljenih elementarnih katastrof še tia do mlaja izognili baš našim krajem.
F. P.
Nemči)a nam bo dobavila bombaž
Nemško ministrstvo narodnega gospodarstva je že sporočilo oblastem v Beogradu, da bo v kratkem dospela pošiljka 200.000 kg nemškega bombažnega prediva za naše tkalnice. To predivo bi morali dobiti že pred vojno. Predivo bo raz-
deljeno na vse naše tkalnice. Zanimivo je, da se Nemčija brani dobaviti nam 50.000 kg volnenega prediva, ki bi ga tudi že morali pred vojno dobiti. Namesto čiste volne nam hoče prodati mešano volneno predivo.
Ne otroško trupelce, pač pa prašiček
Včerajšnja ljubljanska popoldnevnika sta objavila vest, da so na vrtu v Kralja Matjaža ulici 25 v Studencih pri Mariboru našli zakopano otroško trupelce. Na podolgovat in v cunje zavit predmet je naletel v zemlji stanovalec Sever, ki je prekopaval svoj vrt. Poročila navajajo, da je predmet odvil in zagledal otroško trupelce. Baje je bilo dete po zunanjosti
l/oš M&uek:
—i—1" ■BffiSŽ
Planinski dom okoliških gostilničarjev
sodeč že precej razvito in je morebiti živelo že kakih 8 mesecev, v zemlji pa je moralo ležati trupelce, kakor ve podrobneje povedati eno izmed ljubljanskih popoldanskih glasil, že dva do tri mesece. Svojim bralcem pa sporočamo, da se je kmalu po najdbi izkazalo, da ni bilo v zemlji otroško trupelce, pač pa — poginulo prase.
maU	&'
0» I
Ter dni so se mudili na Pohorju odborniki Združenja okoliških gostilničarjev, ki so si ogledovali zemljišče na Kopovem posestvu med Mariborsko kočo in Pohorskim domom. Okoliški gostilničarji nameravajo investirati zadružni kapital v planinski hotel na Pohorju. V ta namen bodo najbrže kupili Kopovo posestvo in tam zgradili velik moderno opremljen planinski dom. Pri tem naj omenimo, da so se nedavno z isto mislijo bavili tudi pri Združenju gostinskih
podjetij v Mariboru. Ker pa ni izgledov za večji razmah tujskega prometa z ozirom na sedanje razmere v svetu, so izvedbo velikopoteznega načrta odložili na kasneje. Pozdraviti pa je treba iniciativo okoliških gostilničarjev, ki bodo menda kljub vsem predsodkom skušali izvesti svojo zamisel. Želeti bi le bilo, da si za planinski hotel izberejo primerno zemljišče, kjer bo dom res donosen in privlačen za planince in gostilničarje, ki si žele oddiha v osrčju zelenega Pohorja.
Prijeta trgovinska tatova
V Pregradovi trgovini na Aleksandrovi cesti so zasačili 34 letnega Ignaca Razingerja iz Jesenic in njegovega 19 letnega tovariša Stanka N o-vakoviča iz Šutne pri Krškem, ko sta ukradla 32 m popelina in ga skrila pod površnik. Oba sta znana trgovinska tatova. Ko sta prišla v trgovino, sta zahtevala na vpogled srajce. Med ogledovanjem je Razinger izmaknil balo popelina
in jo skril. Pri tem pa so ga opazili in prijeli. Malo prej sta ista tatova ukradla na enak način v trgovini S z i n i c z na Aleksandrovi cesti 38 m popelina vrednega 1600 din. Dan prej sta obiskala Bregarjevo trgovino s klobuki v Gosposki ulici in ukradla dva klobuka. Razingerja so že pred tremi leti zasačili pri slični tatvini v neki mariborski prodajalni. Oba je policija izročila sodišču.
ŽIVAHNO DELOVANJE V AEROKLUBU
Naš Aeroklub se v novem društvenem letu živahno giblje. Veliko zanimanje sc opaža med mladino zlasti za modelarstvo in jadralno letalstvo. Sedaj se vrši v Ljutomeru tečaj za modelarstvo, ki ga vodi Dušan Vodopivec iz Maribora. Tečaja se udeležuje 28 tečajnikov; prvi izpiti bodo 7. aprila. — Učiteljski tečaj za jadralno letenje v Beogradu po-seča znani mariborski jadralni letalec Oton Florijan. — Preteklo nedeljo je bila v Beogradu glavna skupščina Aerokluba kraljevine Jugoslavije, kateri sta prisostvovala kot delegata mariborske-
ga Aerokluba predsed. ravnatelj K r e j-č i in član uprave inž. G j o r g j e v i č.
NOVE IN IZBRISANE OBRTI
Mestni obrtni referent je izdal marca naslednje nove obrti: Drofenik Martin, čevljar, Tržaška c. 1; Goleč Franjo, trgovina z glasbili, njih sestavnimi deli in potrebščinami na drobno pod imenom: Meinel & Herold, tov. zaloga, naslednik Franjo Goleč, Gosposka ul. 20; Jaš Maks, trgovina z mešanim blagom na drobno. Ulica 10. oktobra 5; Mestna občina mariborska (Mestna podjetja Maribor, avtobusni promet), redno prevažanje oseb /. motornimi vozili na progi Maribor—-Št.
Janž—Ptuj.
Črtane so bile tele obrti: Pe.terlič Maks, mizar, Trubarjeva ul. 5; Dokša Julij, mizar, Mesarska ul. 5; Razboršek Ciril, mizar, Dravska ul. 4; Wud!er Alojz, ključavničar, Meljska c. 55a; Nan-movič Temelko, orientalski slaščičar. Zrinjskega trg 9; Boncelj Otilija, branjarija, Koroška c. 48; Eylert Ernest, ključavničar, Kacijanarjeva ul. 9; Paternolli Aleksij, trg. z mešanim blagom, Gosposka ul. 18; Skušek Oskar, mala trgovina s sadjem in zelenjavo, Glavni trg (stojnica) ; Lovec Amalija, nadaljevanje čevljarskega obrta po pok. možu Cirilu, Glavni trg 4; Šapla Vladimir, restavracija, Grajski trg 4; Tvrdka Meinel & Herold, zaloga tov. glasbil d. z o. z., trg. z glasbili in njih deli, Gosposka ul. 20; Karbeutz Marija, gostilna. Frankopanova ulica 39; Kuhar Pavel, trg. z manufakturami in modnim blagom, Aleksandrova cesta 9.
Gostovanje Bettzsrfa Sancina
Preteklo soboto je gostoval v ulogi Barinkaye v »Ciganu baronu« v našem mariborskem gledališču sedanji ljubijan-in bivši mariborski tenorist g. Belizar Sancin Že pri vstopu na oder ga je občinstvo, ki je napolnilo gledališče, navdušeno pozdravilo, pa tudi tekom predstave in po posameznih dejanjih je bil deležen toplih simpatij. To je bil najlepši dokaz, da si je pridobil za časa svojega nastopanja v Mariboru obho prijateljev. Nastop je pokazal, da se je g. Sancin, odkar je odšel od nas, zlasti igralsko precej krepkeje razvil, pa tudi v pevskem oziru se m: pozna večja kultura. Predstava ie bila dobro razgibana in nekatere uloge so 'ir'le boljše podane kakor pri premieri.
-r.
m. Novinarski klub. Člani se pozivajo, da izroče svoje stare železniške legitimacije klubovemu vodstvu najkasneje do petka, 5. I. m., opoldne.
m. Poročila sta se g. Marijan Hiti. uradnik ,,Gradiva1', in gdč. Ljudmila Mažera.
m. Iz učiteljske službe. Napredovala sta v višjo položajno skupino učiteljici Cestnik Berta in Bračič Herma.
I, netilo ..lama", Mariliat
m. Združenje trgovcev za mesto Maribor
ima Lo nedeljo ob 8. uri zjutraj občni zbor v svoji dvorani v Jurčičevi ulici 8.
m. Pobreške občinske doklade znašajo 43 odst. in ne 47 odst. ter ostanejo iste kakor prejšnje leto.
m. Anketa o IX. Marilmrskem tednu bo danes ob 18. v mestni posvetovalnici. Itaz-pravljalo se bo o obsegu letošnje prireditve in kakšne razstave in prireditve se bodo vršile za časa Mariborskega ledna, ki bo od 3. do 11. avgusta 1040.
m. Delniška družba Hoal za bombažuo industrijo se je ustanovila v Beogradu. Glavni delničar le družbe je tovarnar g. Marko Itosner iz Maribora. V Kneževcu pri Beogradu bodo zgradili moderno predilnico in tkalnico bombaža.
m. Ljudska univerza. V petek bo predaval inž. Franc Premeri iz Ljubljane o nafti, svetovni velesili. Zanimivo in aktualno predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
m. Gisvtsano	.	... • iv_ p1*"*’
koru. Društveni inkasaul bo pobu al te dni članarino za poslovno leto 1939-10 ut je želeti, da bi se tudi tokrat odzvali z dobrovoljnimi prispevki.
m. Kolektivna turistična propaganda. Tujskopromelna zveza „Putnik" v Mariboru je skupno z ljubljansko poscslriino tudi za letošnjo sezono organizirala _ kolektivno turistično reklamo za Slovenijo v domačih časopisih in v omejenem obsegu tudi v tujih časopisih. Bist\o _kolektivne reklame je v lem, da se oglasi vseli turističnih interesentov objavijo pod učinkovito skupno glavo, ki na prvi pogled vzbudi pozornost čitatelja. Skupna glava je ihp strirana ter vsebuje kratek propagandni napis z vabilom za obisk Slovenije, /tvezi sla te dni članstvu in turističnim interesentom razposlali podrobne razpise za kolektivno turistično reklamo v časopisih. Interesenti, ki hočejo izkoristiti ta uspešni način turistične propagande polom naših časopisov, naj nemudoma zahtevajo loz“' devni razpis in navodila od pristojne Tuj-skoprometne zveze. Skrajni rok za naročila je 10. april.
m. 42 konjev bo prodala komanda 32. artil. polka v Mariboru na javni dražbi na mariborskem sejmišču 9! aprila ob 8. Konji so odlični za Kmetska dela.
m. Vandalizem v javnih nasadih. Komaj nam je pomlad prinesla nekaj zR lenja in prvo cvetje, so se že pojavih vandali, ki delajo škodo v javnih nasadih-Zlasti je lo opaziti — kakor vsako leto — tudi letos od Kalvarije pa do mestnega parka. Opozarjamo šolska vodstva, da mladino ponče o zaščiti javnih nasadov.
m. K včerajšnji prometni nesreči. Starka, ki jo je povozila včeraj predpoldne neka kolesarka na Aleksandrovi cesti, je 78-lelna Apolonija Štuhecova iz Gregorčičeve ulice. Kolesarka je starki prebil* čelo ter jo poškodovala po obrazu.
* Dr. Klara Kukovec ordinira zopet v Mariboru. Krekova uiica 18.
* „S!aribor“ ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 4. aprila, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru.
ni Nočna lekarniška služba. Od 30. t-m. do vključno 5. aprila: lekarna pri sv* Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; R' kama pri Mariji pomagaj, AleksandrovJ 1, tel. 27-79»
__
* Grajski kino. Danes zadnjikrat izdatne Butterfly“. Od petka dalje „ISanette ) Jeny Jugo, Hans Soehnker.
* Esplanade-kino. „Njena prva ljubezen", film mladosti, pesmi in glasbe z nepozabno umetnico Deanno Durbin.
* Kino Union. Od danes „Ljubczen Tatjane Petrovne“ sijajna, duhovita satira in družabna komedija. Charles Boyer in Clau-dette Colbert.
Mariborsko gledališče
Čelrtek, 4. apr., ob 20.: „Trideset sekund ljubezni1*. Premiera.
Petek, 5. apr., ob 20.: „Gejša“. Gostovanje mariborskega gledališča.
Sobota, 6. aprila, ob 20.: „Neopravičena ura“. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Radio
Četrtek, 4. aprila:
Ljubljana: 18. Koncert KO; 18.40 Slovenščina; 19.50 Deset minut zabave; 20. Pevski zbor „Slavec“; 20.45 Rcpr. koncert simf. glasbe; 22.15 RO. — Beograd: 17.45 Dijaški koncert; 19.10 Narodne pesmi; 21.40 Narodne pesmi; 22. Klavirski koie cert. — Budimpešta II.: 17.15 Violinski koncert. — Dunaj: 19.15 Komorna glasba-— Sofija: 19.30 Simf. koncert. — Strasbourg: 20.45 Vokalni koncert. — Milan: 22.80 Vokalni koncert. — Rim: 21. Boioto-tova opera „Mefistofel“. — Hilversum II-: 23.10 Violinski koncert. — Firenea: 19-Mandolinski orkester; 19.30 Odlomki iz operet; 20.0 Koncert orkestra; 21.135 Glasba za igro; 22.30 Lahka glasba.
FIIANC. POSTAJE ODDAJAJO VESTI:
v francoščini: 7.30, 9.30, 14.30, 20.30, 21.00, 23.30, 0.30; v nemščini: 19.45 in 22.45; v srbohrvaščini: 21.15 (Lyon PTT in tudi druge postaje).
Ne pozabi naročnine!
Tatinska toipa pred sodiščem
Včeraj se je morala zagovarjati pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča tatinska skupina, ki je lansko leto vlamljala po bližnji in daljni mariborski okolici. Tatinsko tolpo je organiziral stari tat in vlomilec Ivan V u k o v n i k, ki je že leta presedel po ječah. Vukovnik je večkrat tudi zbežal preko meje, posebno če mu je postalo pri nas prevroče. Bavil se je tudi s tihotapstvom. Najzve-steje mu je pomagal pri vlomih neki i6 letnik. Vukovnik in 16 letnik sta vlomila v trgovino Franca Rudolfa v Rošpohu, v Suštaričevo trafiko v Rušah, pri Viherhi na Pobrežju, pri Ruprihu v Roš. u in
v Lobnikovo prodajalno na Betnavski cesti. Ostali obtoženci so nakradeno blago skrivali in razpečevali.
Obsojeni so bili: Ivan Vukovnik na 8 let težke ječe, ha trajno izgubo častnih pravic in na pridržek po prestani kazni, 40 letni delavec Fl. Vidovič na 2 meseca strogega zapora, 27 letni trg. pomočnik Milan Rašič na 700 din denarne kazni ah
12	dri! ječe, Srečko R. se odpusti na preizkušnjo za dobo enega leta, oproščena sta bila Rudolf Rues in Ljudmila Verdo-nikova. proti ostalim pa je bilo postopanje izločeno.
7 M a ni boru dne 4. IV. 1940.
»V e c e r n S K«
Stran S.
Zanimivosti
v	**"
Štiridesetletnica gradnje vodljivih zrakoplovov
Senzacija ob Bodenskem jezeru, ko se je zrakoplov »Zeppelin ir' dvignil v arak
SIK KINGSLEY WOOD
Letos 1» poteklo 40 let, odkar se je v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru v Nemčiji dvignil v zrak prvi vodljivi zrakoplov po konstrukciji grofa Zeppelina. Načrti so bili izdelani že šest let prej, a trajalo je več let, preden je iz njih nastal zares zrakoplov, katerega so gradili v posebnih plavajočih delavnicah na omenjenem jezeru. Zrakoplov je imel prostora za 11.300 kubičnih metrov plina
m
HUGO ECKENER jcnani konstrukter vodljivih zrakoplovov
in je bil tako več ko desetkrat manjši kakor poznejši orjaki. Opremljen je bil samo z motorjem 32 konjskih sil, letel je s hitrostjo, ali prav za prav po sedanjih pojmih počasnostjo, 25 km na uro in njegov akcijski radij je znašal samo 250 km.
Novo letalo, za tedanje čase »ogromno«, je dobilo ime »Zrakoplov Zeppelin L«, z nemško kratico »L. Z. I.« Na bregovih Bodenskega jezera so se zbrale ogromne množice ljugi, da bodo navzoče pri velikem dogodku, ko se bo ta novi čudežni orjak dvignil od tal in zaplaval po zračnih višavah. Zrakoplov so uprav ljali vojaki, poveljeval je stotnik Bartsch, dočirn je polet sam vodil grof Zeppelin osebno. Polet se je sijajno posrččil. Zrakoplov je krožil nad jezerom in okolico in se potem mirno spustil spet na tla. Ko se je grof Zeppelin pojavil na kopnem, so mu velike zbrane množice priredile ogromne manifestacije, a oddahnila se je tudi njegova žena, ki je prej bolj s stra-}iom kakor s ponosom opazovala polet svojega moža.
Nemci so pozneje zgradili še več takih zrakoplovov in po njih so jih posneli tudi drugi narodi, Angleži, Francozi, Američani in Italijani, v zadnjem času tudi Rusi. Vendar niso imeli z njimi posebne sreče. Skoraj vsak se je prej ali slej ponesrečil. Velike katastrofe zračnih orjakov so nam še dobro v spominu, tako polom Italijana Nobila na Severnem tečaju, nesreče »Acrona« in drugih zrako-
plovov v Ameriki in zadnja katastrofa zadnjega »Zeppelina« tudi v Ameriki, ki so ga Nemci uporabljali za redni letalski promet med Evropo in Južno Ameriko. Ta katastrofa je nastala, ker zrakoplov ni bil polnjen s helijem, edinim lahkim nevnetljivim plinom.
Zrakoplovom so pripisovali nekoč, posebno Nemci, tudi veliko važnost pri operacijah v vojni. Med svetovno vojno so napravili Nemci res nekaj poletov nad Anglijo, toda posebnih uspehov s tem niso dosegli. Razvoj letal je vzel zrakoplovu vsako uporabljivost v vojne namene. Nagla, gibka iti dobro oborožena letala lahko v najkrajšem času dohite in uničijo vsak zrakoplov, ne da bi se jim sploh mogel resno in uspešno postaviti v bran. Zato zrakoplovov v sedanji vojni
sploh več ne uporabljajo. Po katastrof} dveh ameriških orjakov je tudi ameriška vojska sklenila, da vojaških zrakoplovov ne bo več gradila.
Gradnja zrakoplovov je silno draga zadeva, njihova praktična uporabljivost pa se ne da primerjati z letali. V kolikor so jih Nemci še gradili in z niimi jadrali čez kontinente in oceane, so to delali bolj iz prestižnih kakor praktičnih razlogov. Zadnji nemški zrakoplov, ki se je potem ponesrečil, je lete! pred nekaj leti tudi nad našim sevrno-vzhodnim slovenskim ozemlje in nad Mariborom, kjer je vzbudil veliko pozornost in spravil na noge staro in mlado. Ali bodo Nemci proslavili letošnjo štiridesetletnico? Doslej to še ni znano. Evropa je ob njej zopet v vojni. Tokrat brez zrakoplovov.
Č!ovek,kijje veroval v posmrtno življenje
Artur M. Hanks iz Los Angelesa je tako cenil življenje, da mu je bila že sama misel na smrt strašna. Počasi se je tako uživel v svojo »večnost«, da je trdno veroval v svoje vstajenje po smrti. Napravil je namreč oporoko, v kateri je navedel, da bo še pet let po smrti plačeval davke od svojega premoženja,
ki ga hoče imeti zase, ker sc bo spet vrnil na svet. Šele če bi po petih letih le ne vstal od mrtvih, se sme njegovo imetje razdeliti med sorodnike ... No, ti so lahko mirni, kajti črvi bodo že poskrbeli, da jih rajni ne bo motil v nasledstvu bogastva...
S palico naženo nevšežnega snubca
Na južnem španskem imajo zanimiv način, da se rešijo nevšečnega snubca. Mladenič, ki si poželi dekle, mora tri dni zaporedoma obiskati nevestine starše. Ko pride tretjič v hišo, mora »nevede« pozabiti v veži svojo palico. Ko pride zaljubljenec prihodnje dni spet na dekletov dom, ga ali spuste v hišo, kjer
mu ob ljubeznivem snubljenju vrnejo palico v znak, da sprejemajo njegovo ponudbo, v nasprotnem primeru pa mu prihranijo pot po stopnicah s tem, da ga že pri oknu naženejo in vržejo za njim njegovo »pozabljeno« palico ...
Če leže mož kot otročniea v pasteli®
Pri zamorcih v Kongu, na raznih vzhodnoindijskih otokih in pri Indijancih v Ameriki je še v navadi običaj, da se ob rojstvu otroka vleže mož namesto žene v posteljo. Seveda, nastopijo »težke ure« za moža šele takrat, ko otrok že veka in se tolaži ob sočnih dojkah matere. S tem
— Halo, Cenček! Dober dan, kako Ti kaj gre?...
hočejo prenesti vse lastnosti, predvsem pa zdravje moža na otroka. Zato se mora oče ves čas ko leži v porodni postelji izogibati vsakega dela, pusti se lepo pitati od žene in okolice.
Za indijanske očete v Paragvaju ni ta stvar lahka. Več mesecev se morajo odpovedati tobaku, ne smejo drgniti nosa, da ne zanesejo na otroka bolezen. Če otrok zboli, očitajo očetu, da ni dovolj pri miru ležal. Pri prirodnih narodih tedaj ni tako lahko, postati oče...
dosedanji letalski minister Anglije je postal čuvar državnega pečata
REKORDER MED BOMBNIKI
Najboljši bombnik je angleški znamke »Wellington«. Njegove prednosti so velika hitrost, lahka okretnost, velik akcijski radij ter sposobnost prenašanja velikih tovorov. Opremljen je z dvema motorjema in doseže čez 400 km na uro. Leti lahko čez 5.000 km daleč, približna razdalje med Londonom in Ankaro. Letalo lahko prenese tovor bomb dalje, hitreje in višje kakor vsak drug bombnik.
Dobro ga je označil. Madžarski slikar
Matija Lukasz je pod portret nekega meščana, ki mu ni hotel plačati naročene vsote, napisal »Portret nekega goljufam Sliko je razstavil z drugimi umetninami. Prizadeti je tožil, sodišče je dalo slikarju prav. Mož je plačal, slika je bila z razstave umaknjena.
Neki angleški pilot je zašel po poletu nad Severnim morjem ter letel dve uri nad severno Anglijo, ne da bi bil vedel kje je, ker je bilo ozemlje zatemnjeno.
Brivski fotelji, prestoli zamorskih poglavarjev. Ameriški brivci so prodali svoje stare fotelje, zanje je prišlo največ naročil iz Belgijskega Konga. Na brivske stole bodo poslej sedali poglavarji črncev.
Rumunska vlada je prepovedala tiskanje knjig, časnikov ali letakov, preden jih ne cenzurira vojaška oblast.
Štirje nemški vojni ujetniki so, potem
ko so 'se dobro najedli in okrepčali, ušli iz taborišča nekje v severni Angliji.
Bogastvo angleške letalske knjižnice
Največjo letalsko knjižnico ima londonsko zrakoplovno ministrstvo. Obsega okoli 20.000 knjig in nad 50.000 rokopisov. Prvi rokopisi datirajo iz leta 1SS4. So neprecenljive zgodovinske vrednosti za proučavanje razvoja letalstva. Letalsko ministrstvo ima tudi poseben oddelek za tajne akte, ki je tako dragocen in
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
37
»BiH je še vedno nekje v džungli,« ji je pripovedovala, »in jaz si niti ne upam pomisliti na to, kaj bo. Bill bo izvedel prej ali slej. Strašno se bojim. Sedaj še ne ve mojega naslova. Stalno potuje, in včasih lahko šele čez tedne odda zame pismo. Pisma naslavlja na mojo banko v Nairobi. Ponja se vOzitn sama, ker niti banka ne ve za moj naslov. Stanujem v mali vili za mestom. Domačini mi pravijo rnrs. Kingova. Mnogo truda sem imela, da sem celo zadevo ohranila v tajnosti. Toda posrečilo se mi je, da sem stvar imenitno izvedla. Ali čemu vse to, povejte mi? Stalno otroka ne bom mogla skrivati pred Billom,« se je razjokala Eliza in v solzah nadaljevala:
»Bill se v kratkem vrne. Piše mi, da je z Afriko za vselej opravil. Najprej bi se rad za nekaj tednov vrnil v Anglijo, nakar bi skupno odpotovala v Argentino. In sedaj, kaj naj počnem? Ne, to bo kazen od Boga. Bill mi je večkrat dejal, da se vsakomur maščujejo hudobna dejanja. In jaz sem grešila. Molila sem, da bi
otrok umrl!«
»Tudi jaz sem si želela, da bi še tako Zigodilo z vašim otrokom,« ji je priznala Ul en. »To bi bila najboljša rešitev za nas
vse. Zdi pa se mi, da se je ta hudobna želja hudo maščevala nad menoj. Morda sem bila samo radi tega tako ostro kaznovana ...«	_	...
Na to okolno&t prej še pomislila m. Kako kruto se včasih igra usoda z ljudmi in življenji. Nezaželeno dete je ostalo živo, dete pa, ki ga je Glen s toliko radostjo pričakovala, je moralo umreti, ne da bi vsaj enkrat pogledalo materi v obraz. Da, to je bila brez dvoma kazen usode, si je dejala Glenison; človek ne sme grešiti niti v mislili,..
Eliza je postala nenadoma popolnoma drugačna.
»Zakaj bi le prizanašala Filipu?« si je rekla Eliza. »Če lahko izve Bill, zakaj bi tega ne vedel tudi Filip!«
Glen se je močno prestrašila. Moj Bog, ko bi Eliza naposled odšla k Filipu!
»Kaj naj torej storim s tem otrokom?« se je končno obrnila Eliza h Gleni, ki j: je ta hip šinila v glavo drzna misel.
»Dajte ga meni!« je vzkliknila.
Eliza jo je nemo pogledala in ni mogla verjeti svojim ušesom. Kaj takega
»Bala sem se sporočiti Filipu novico o smrti najinega otroka. Odlašala sem s tem do današnjega dne. Menila sem, da
jo tako boljše. Filipa bi novica prehudo potrla. Moj predlog pa je docela umesten. Saj je otrok vendar Filipov! Kaj zato, če ni tudi moj? Vi pa ste na Filipa že pozabila, kot ste mi pravkar rekla. Dajte otroka meni ter bodite srečna s svojim možem!«
Eliza se je mračno zamislila. Zares, Filip je zanjo tako daleč. Med njima je bila le kratkotrajna ljubezen, ki ni mogla pognati globljih korenin ter je že pričela bledeti v njenem srcu. Kolikor je le mogla, je odganjala spomine na one trenutke brezumne ljubezni, ki se je porodila v samotni tropični noči. Ne, saj Bill bi nikdar ne privolil v ločitev! In Glen bi se verjetno prav tako branila ločitve s Filipom! Kam bi vse to pripeljalo? Elizi se je vse to zdelo naravnost nemogoče in neizvedljivo. Zato je z obema rokama pograbila za poslednje tipanje, ki se ji je ponujalo.
»Ali hočete mar reči, da ga boste odpeljala k Filipu kot svojega?« ni mogla skoraj verjeti svojim besedam.
Glenison ji je znova pričela dokazovati umestnost svojega predloga. Vztrajno se je borila za svojo novo misel. Eliza jo je samo poslušala tako rekoč z odprtimi ust-mi. Ktnalu pa se ji je pričelo svitati, kakšen pomen je imela Glenina ponudba. Glenison ji hoče torej sneti z ramen težko breme, rešiti jo nezaželenega otroka, za katerega bo sama, kot pravi, skrbela kot prava mati. S tem bi bilo vse po-
vazen za angleško narodno obrambo, da so ga od začetka vojne s posebno vojaško stražo spravili na varno nekam v notranjost. Tu so tudi poročila prvih angleških vojnih pilotov iz zadnje svetovne vojne, ki so pisana bolj zanimivo kakor marsikateri kriminalni roman.
plavljeno. In Eliza bo živela, ko da se otrok nikdar ni rodil. Zakaj vse to počenja ta blaga žena?
»Ali res ne morete razumeti? Nikoli več ne bom mogla imeti otroka, dasi po njem neodoljivo hrepenim. Dovolite mi torej, da si vzamem vašega!«
Eliza še sedaj ni mogla zadeve popolnoma razumeti. Zakaj se le ta žena tako obupno poganja za otrokom? Eliza je sicer precej slišala o materinski ljubezni, a je ni nikdar razumela. To bo menda vzrok. Globlje ni segla po vzrokih. 2e se je čutila pro-sto, spet ji bo zasijala svoboda in veselo življenje. Toda vendar...
»Ali boste lepo ravnala z njim?« se je zbala. Navzlic temu, da je izjavila, da otrok ne mara, se je vendarle oglasila v njenem srcu vsaj skrb za njegovo bodočnost.
»Rada ga bom imela,« jo je zagotavljala Glen s toliko gorečnostjo in nepo-tvorjenostjo, da ji je Eliza morala verjeti.
Nekaj dni po njenem radostnem brzo-javu je že prišlo Filipovo pismo. »Torej je res Brian Patrick! Ne, saj si ne moreš predstavljati, kako neizmerno sem srečen!« Za Glen sedaj ni bilo nobenega dvoma, da ne sme sredi poti omahniti. »In imena novega zdravnika mi nisi sporočila, da bi se mu vsaj zahvalil.« Na koliko malenkosti mora človek misliti. »In kdaj se vrneš?« jo je vpraševal v pismu.
k
Kuttura
Trideset sekund ljubezni
iK nocojšnji premieri v gledališču)
Aldo de Benedetti je naš star znanec, saj smo videli pred dvema letoma že njegovo prijetno komedijo »Dva tucata rdečih rož«, ki je skoraj do konca tiste sezone zabavala naše gledališko občinstvo. To, in pa simpatije režiserja g. Jožeta Koviča do Benedettijevih del, je povzročilo, da bomo drevi videli sorodno komedijo »Trideset sekund ljubezni«.
Ali je prav ta naslov, z ozirom na glavno vsebino te trodejanke in njeno naravnost žgočo kritiko, najbolj posrečen, naj sodijo gledalci.. Bolj bi ustrezal naslov »Poljub za 150.000 lir«, ali pa »Za denar se vse dobi tudi v Rimu«? Vsebina je z «Dvema tucatoma rdečih rož« toliko sorodna, da se celo dejanje odigrava v rimski meščanski rodbini, katere predstavnik je stari general Cesare Siriani (Gorinšek) in iz katere prihaja tudi no-siteljica celega dejanja Grazia (Rasber-gerjeva), omožena z generalovim sinom, zobnim zdravnikom Tullijem (Verdonik). Kakor tam, se tudi tu v duhoviti kritiki predstavlja gnila morala velikomestnega družinskega življenja. Vsi se zgražajo, ko jim mala Geltruda (Savinova) natvezi obrekljivo novico, da je zasledila Grazijo z nekim moškim, toda vse drugače se obnašajo, ko ta povozi neznanega ji častilca Guarundija (Crnobori), ki postane po tem dogodku poleg nje drugi, odnosno glavni junak dejanja.
Višek avtorjeve dramatske tehnike je vsekakor v pogajanjih za odškodnino med Grazijo in njeno žrtvijo. Vse to se pa ob koncu vse komedije še stopnjuje v senzacionalno presenečenje. Komedija s takimi zapletljaji in razpletljaji, v ka-
teri nastopajo še generalova svakinja Eleonora Aguzzijeva (Gorinškova), njen mož Gustavo (Košuta) ter generalova žena Giovanna (Zakrajškova) bo gotovo prav tako navdušila, kakor sta »Dva tucata rdečih rož«.	-rc.
NAŠA NARODNA GLASBA V MEDNARODNEM DELU
V izdaji. Mednarodnega instituta za intelektualno sodelovanje, oddelek za umetnost in etimologijo v Parizu, ki ga upravlja Zveza narodov, je izšla po petletnem delu druga knjiga »Folklore musical, Musique et chansons populaires« (Narodna glasba, Ljudska glasba in pesmi). Med pregledi iz raznih držav je zastopana tudi Jugoslavija z obsežnim referatom hrvatskega muzikologa dr. Josipa Širokega, prvega hrvatskega doktorja muzikologije, z bibliografskimi podatki narodne glasbe in pesmi Slovencev, Hrvatov in Srbov, s prikazom javnih in zasebnih glasbenih ustanov, kakor tudi posameznih strokovnjakov, ki so delovali pri spoznavanju in preučevanju naše narodne glasbe in pesmi. Delo bo izvrstno služilo seznanjenju tujine z našo glasbeno folkloro in zasluži avtor dr. Široki vse priznanje.
k Kazstavo Mušič-Putrih v beli Unionski dvorani na Aleksandrov: cesti je obiskalo že prve dni nad 500 ljudi, kar dokazuje, da je vzbudila v naši javnosti lepo zanimanje. Združitev Mušičevih slik' ir. Putrihovih kipov ustvarja posebno harmonijo te razstave, o kateri bomo obširnejše poročilo še objavili. Odprta je vsak dan od 9. do 18. ure.
Soort
Dve smuški tekmi v obmejnih planinah
Agilni zimsko športni odseki SPD na naših obmejnih postojankah si mnogo prizadevajo za razvoj smučarskega športa v naših planinah, ki jih sicer naši smučarji lil in tam prav po krivici zanemarjajo, ker še niso odkrili krasot njihovih terenov in ker pač planincem ne nudijo toliko udobnosti, kakor nekatere druge postojanke, ki so radi tega bolj obiskane. SPD vrši s tem prizadevanjem nalogo, ki sega daleč izven običajnega športnega okvira, ter zasluži radi tega tudi podporo najširše javnosti. V naslednjem naša poročila:
PRVA ALPSKA KOMBINACIJA NA RADUHI
V nedeljo, 31. marca, je priredil agilni smučarski odsek SPD na Prevaljah tekmo v alpski kombinaciji nad planino Grohot na Raduhi nad Črno pri Prevaljah. Tekma se je vršila pod pokroviteljstvom g. Janeza Sodje, tajnika SPD na Prevaljah, ki je za to priliko daroval dva lepa pokala, namenjena meddruštvenemu in društvenemu prvaku. To je bila prva smuška tekma na planini Raduhi, kjer so krasni smuški tereni, a je planina pozimi radi dolge in naporne poti težko dostopna ter radi pomanjkanja prenočišč ■ planinske koče tudi slabo dbiskana.
Tekma je bila izrazito visokogorska in je zahtevala od tekmovalcev mnogo fizičnega napora, idealizma in »poln nahrbtnik« Židane volje. Saj so morali tekmovalci vso noč pred tekmo predremati v pastirskih kočah, ki niti malo n6 nudijo odgovarjajočih prenočišč, kaj šele drugih udobnosti in ugodnosti, ki £o tekmovalcem nujno potrebne, ter tudi ne ustrezajo razvoju turistike, posebno pa smučar-stva pri nas. Kljub temu so se vršile tekme
naslednji dan v najboljšem razpoloženju tekmovalcev, ker nudi dolg snežni plaz izpod sten Raduhe do planine Grohote odličen smuški teren, tako za tekme v smuku, kakor tudi v slalomu. Vsi nedeljski tekmovalci, med katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki so presmučali že marsikatero smuško progo pri nas. kar niso mogli prehvaliti te nove proge in užitka, ki ga proga nudi. Z odkritjem tega novega smuškega terena na planini Raduhi, se bo sčasoma, upamo, povečal tudi obisk te divne planine.
Med tekmovalci se je razvila ostra konku renca in so za posamezna mesta odločale sekunde ter desetinke sekund. Prvo mesto je zasedel France Harle iz Solčave (član SPD Celje) z 200 točkami. Drugo mesto je pripadlo, s 172.67 točkami, mlademu Tonetu Mlačniku iz Podpece (SPD Mežica), ki je vse zadivil s svojo izredno tehniko in vzdržnostjo in obeta še mnogo za naš smuški šport. Tik za njim se je plasiral na tretje mesto s 168.48 točkami Ernest Plečnik iz Guštanja (Železničar, Maribor), ki pa je imel smolo pri slalomu, kjer je s padcem precej izgubil na času. Nato slede Štefan in Franc Mlačnik iz Guštanja ter Erno Wauch, Pavel Mešel in Ferdo Flaimiš iz Prevalj. Slednji trije so konkurirali za društveno prvenstvo v smuku.
Ta tekma je bila najboljša prireditev smučarskega odseka SPD na Prevaljah, ker je zahtevala veliko požrtvovalnost od tekmoval cev,-kakor tudi od tehničnih voditeljev. Smučarskemu odseku želimo, da bi tudi v bodoče tako lepo deloval, kakor je v letošnji sezoni. Saj je nam še vsem v nepozabnem spominu ona nočna, propagandna tekma v slalomu, ki jo je organiziral odsek na svoj klubski dan 4. februarja letos, in ki je zahtevala še prav
posebne smuške tehnike in veščine. Pri omenjeni tekmi, ki bo menda edinstvena v zgodovini našega smuškega športa, so bile vse mar kacije označene z gorečimi baklami in vsak vozač je vozil z baklo v roki. Preko 90 bakl je razsvetljevalo hrib nad prevaljsko železniško postajo, kjer se je zbralo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo poteku tekme in občudovalo ta čarobni pojav v prelestni zimski noči. Ta tekma je mnogo pripomogla k prospehu organiziranega smu-čarstva tu ob meji!
ALPSKA KOMBINACIJA NA PECI
Na Pcci je bila vsakoletna medklubska tekma v alpski kombinaciji za pokal SPD Mežica.
Ker je bilo radi snežnih razmer nemogoče trasirali običajno tekmo v smuku s Kordeževe glave na sedlo nad kočo, se je vodstvo tekme odločilo, da izvede veleslalom s Kordeževe glave pa do Najbrže-vih peči. Kljub slabemu vremenu in bližajočim s« praznikom se je tekme udeležilo prav zadovoljivo število tekmovalcev. Z ozirom na dolžino proge so bili
doseženi rezultati prav dobri, in sicer: 1. Breznik Jaka (SPD Celje) 2:29 ena pelina, 2. Viktor Vončko (Smlv Celje) petine, 3. Franc Leskovec (SPD Mežica) 2:31, 4. Franc Mlačnik (SPIJ Mežica) 2:3a tri petine, 5. Ernest Plečnik (SK /clozni'-čar, Maribor) 2:12 tri peline.
s. Nedeljsko koio tekem v slovensr£0-hrvaiski ligi ima sledeči spored: Ljubljana—Split, sodnik Bažanl (Matančič), Slavij a (V)—Slavij a (O), Jirasek (Kranjc), Hajduk—Gradjanski, Veble, Celje (Jordan, Mostar), Concordia—Sašk, Macoratti (Kujun-džič), Hašk Bačka, Deržaj (Vrhovnik),
s. Mednarodna nogometna tekma Hrvat-ska—Madžarska se bo odigrala 2. maja v Budimpešti ler bo zlasti zanimiva pp srečanju obeh nasprotnikov s Švicarji. Istočasno bosta nastopili v Zagrebu I> moštvi. Letos bosta ludi še povratni tekmi.
s. V okviru proslave ZNP-a bo 5. maja v Zagrebu nogometna tekma Hrvatska— Severna Italija.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malib otiasib trane vsaka besed« 5C par najmanjša uristojbina za te oglase le din 9.— Dražbe orekticl dopisovanja in ienitovanlski oglasi din l.— do besedi Naimaniši znesek ea te ozlase le din 10— Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oelasni davek ** enkratno objavo znaša din 3.~. Znesek za male oglase se olafinje tako* pr! naročilu, oziroma ea w vposlati v oismn skupaj c naročilom ali oa oo ooštni položnici na čekovni račnn št 11.409 Za vse oismene odeovore elede malib oelasov se mora oriloflti znamka za * din
Razno
BRITJE 2, STRIŽENJE 4 DIN
najceneje v salonu »Rapid« (Koštomaj). sedaj Meljska 1.
1901-1
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje t>'ri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije.	1918-1
Kupim
Globok
OTROŠKI VOZIČEK
pleten, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«.	1914-3
Prodam
saasss
Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ
znamke »Singer«. - Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1889-4
Skoraj nov štiricevni RADIO APARAT prodam. Galer, Makarjeva 65 Studenci.	1875-4
SOBO IN KUHINJO
popolnoma renovirano. na des nem bregu Drave, se odda. Vprašati pri M. Ilger. Gosposka 15.	1904-5
Prodam
SPALNICO
rabljeno, ceneno. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1907-4
Moderni
OTROŠKI VOZIČEK
se proda. Ulica kneza Koclja št. 16-11.	1908-4
Hrastova AMERIKANSKA PISALNA MIZA
se po ugodni ceni proda. Spe dicija »Merkur«. Meljska 12.
1919-4
Dobro ohranjeno
POHIŠTVO prodam. Vrazova 2. od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. Babler.
1924-4
Odda se
STANOVANJE
2 sobi, 1 kabinet od 15. aprila Tomšičev drevored. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. _____________________1872-5
DVOSOBNO STANOVANJE
lepo, sončno, oddam mirni stranki brez otrok. Principo-va 9.________________1909-5
STANOVANJE
trisobno, v centru mesta se odda s 1. majem 1940, Vprašati v pisarni združenja trgovcev za srez Maribor Vetrinjska 11-1.______ 1912-5
Lepo
TRISOBNO STANOVANJE
Ipo, z balkonom se odda. Bol-fenška 4.	1916-5
Sobo odda
Velika sončna
SOBA
s separiranim vhodom se takoj odda dvema solidnima gospodičnama. Krekova 14, pritličje, desno.	1899*7
Oddani prazno
SOBO
takoj. Radvanjska 20. 1911*7
Svetla
SONČNA SOBA
s štedilnikom se odda takoj. Msarski prehod 5-1.	1919-7
Sprejmeta se
DVE OSEBI
na hrano. Mlinska 9-II desno, Lopič.	1923-7
MALA SOBA
s štedilnikom se odda. Slomškov trg 16 c	1923-7
Službo dobi
Sprejme se takoj
KOLARSKI POMOČNIK
in vajenec. Kolarstvo Veber-Erjavčeva 6, Melje. 1910-9
HLAPCA
iščem. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«.	1913-9
lokal
SVETLA DELAVNICA
velika, 110 kvdr. m., pripravna za vsako obrt ali skladišče se takoj ugodno odda. — Vpraša se pri Senika, Aleksandrova c. 13.	1920-14
Kam, kief
PRLEŠKE GIBANCE
v nedeljo v gostilni »Kren« (Klemenšak).	1921-17
6
KRALJA PETRA TRG 6
SCHNIim
ZAGREB. NIKOLIČEVA10
Ehmzmmm®
harmonike so od vseh najboljše
Dijaki!
Dijakinje!
Vse šolske potrebščine kupujte samo v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandi ova c. 13, Telefon 25-45
Izduja m urejuje MJOl I UliiMKAK v Mariboru l Isku Mariborsku tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku llokopisi se oe vračajo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica b. — Telelou uredništva Štev 25-C7 Id uprave Štev. 28-07,. — Poštni čekovni račun štev 11 409