Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI t.¥»t
Licejska knjižnica
Časopis za. trgrovino, industi
r	^	Ljubljana
Naročnina za ozemlje SHS: letno 18U v, /.a ^. ...	leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v 1 jubljani.
Ifiredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO VI.
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 20. oktobra 1923.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 124.
Dr. Ciril Pfeifer:
Naši sejmi in inozemci.
Z razpisom štev. 1428/1V. z dne
7.	junija 1923 je naročilo ministrstvo trgovine in industrije tukajšnjemu vladnemu oddelku za trgovino in industrijo, da naj mu poroča, da li je v našem interesu, ako se vzajemno prizna med nami in Avstrijo pravo, da posečajo trgovci 7 blagom sejme in tržne dneve, katero pravo se običajno predvideva v vsakem normalnem trgovinskem dogovoru.
Povod temu je bil konkreten slučaj, da je okrajno glavarstvo v Velikovcu tuzemskemu trgovcu z živino prepovedalo prodajati s seboj pripeljano živino na sejmu v Velikovcu iz razloga, češ, da nima ni-kake pravice trgovati na nemško-avstrijskih sejmih, kakor tudi nem-ško-avstrijski trgovci nimajo trgovati po sejmih v Jugoslaviji, ter ga zaradi neupravičenega trgovanja kaznilo na 200.000 aK.
Nasprotno so naša oblastva do-sedaj pripuščala inozemske trgovce z blagom na tukajšnje sejme.
Kar se tiče naših tedenskih sejmov (tržnih dni), njih posečanje po avstrijskih trgovcih in obrtnikih z blagom sploh ne pride v poštev, prvič, ker so to sejmi malega obsega in bi inozemec na njih ne prišel na svoj račun in drugič, ker so tržni predmeti na tedenskih sejmih omejeni na živila in surove naravne pridelke, gospodarsko in poljsko orodje, izdelke, ki se prištevajo običajnim postranskim opravilom okoličanov, in navadne predmete, ki se vsak dan rabijo. Druge predmete smejo na tedenskih sejmih v stojnicah praviloma prodajati samo obrtniki, ki stanujejo v dotični občini; tuji obrtniki le tedaj, če je v kraju že od nekdaj navada, da prodajajo tudi ti na tedenskih sejmih dofično vrsto blaga, ali če tako odredi politično deželno oblastvo.
Glede letnih ali glavnih sejmov je razločevati kramarske in živinske sejme.
Kramarski sejmi so z ozirom na razvito trgovino s stalnimi obrato-volišči v obče postali nepotrebni in izgubljajo nekdanji pomen. Posečajo jih z blagom povečini le potujoči trgovci-sejmarji, ki se rekrutirajo iz vseh mogočih slojev in poklicov in ki občutno ogrožajo višje obdavčene in na reelnejši podlagi stoječe trgovce s stalnimi obratovališči. 2e število domačih sejmarjev narašča iako znatno, da vzbuja pozornost in zahteva ukrepov v zaščito stalne trgovine. Zato je treba že iz tega vidika gladko odkloniti prihajanje avstrijskih trgovcev z blagom na naše sejme, pa najsi bodo to stalni trgovci ali pa sejmarji. Tudi bi domačij trgovci in sejmarji ne mogli vzdržati konkurence avstrijskega blaga, ki je vsled neenakih okolščin, med katere je v glavnem šteti produkcijske stroške, davke, prevozne stroške in carino, cenejše kakor naše.
Pri živinskih sejmih dogon živine Po avstrijskih trgovcih ne pride resno v poštev ker se mora še naša živina uvažati v Nemško Avstrijo v Syrho kritja tamošnjih potreb. Važnejše je nakupovanje živine na naših sejmih po avstrijskih trgovcih, ki dvigajo cene blagu in delajo domačim trgovcem občutno konkurenco in povzročajo draginjo živine in mesa. Dasiravno veljavni obrtni red urejuje le posečanje sejmov v svr-
ho prodaje blaga, je potrebno, da posveča trgovinsko ministrstvo svojo pažnjo tudi omenjeni plati sejmo-vanja in tudi s te strani zaščiti interese domače trgovine in domačih konzumentov, ker ne gre, da bi se v gospodarski politiki uvaževale edinole koristi kmetskih producentov.
Ce se pogleda z druge strani, tuzemski trgovci in sejmarji ne pohajajo z blagom avstrijskih kramarskih sejmov, ker velja zanje isto, kar za tukajšnje kramarske sejme, ker tam ne manjka običajnega sejmskega blaga po ugodnješih cenah, kakor bi jih mogel nuditi tukajšnji trgovec in radi neprilik glede prevoza blaga čez mejo. Nekaj izgleda bi imeli le prodajalci lesene robe, sit in slamnikov.
Tudi živinske sejme posečajo z blagom tukajšnji trgovci le redko zaradi težkoč pri transportu in zaradi nakupa živine po Avstrijcih na tukajšnjih sejmih. Deloma gre tudi izvozna trgovina mimo sejmov.
Glede tedenskih sejmov veljajo v Avstriji isti predpisi kakor pri nas.
V splošnem lahko trdimo, da bi imela od medsebojne pravice po-sečanja sejmov z blagom po večini korist le Avstrija, dočim bi tukajšnja trgovina utrpela škodo. Zato je tako misel odklanjati.
V istem smislu ste se izjavili tudi trgovska in obrtniška zbornica ter zveza trgovskih gremijev.
Novi državni proračun in direktni davki.
Novi državni proračun predvideva, zanašaje se na davčno prakso v Sloveniji, ki je dala povod, da je dejanski donos direktnih davkov v proračunskem letu 1922/1923 daleko presegel pričakovani donos, za proračunsko leto 1923/1924 izdatno višje vsote, nego za proračunsko leto 1922/1923. Povišek proračuna direktnih davkov v Sloveniji znaša 14 milijonov 454.500 Din in se razdeli v glavnem na hišno-najemni davek, občno in posebno pridobnino ter dohodnino. Najvišji povišek izkazuje dohodnina, ki je bila proračunjena za leto 1922/1923 s pribitkom vred na 13,500.000 Din, za leto 1923/1924 pa je preračunjena na 23,550.000 Din. Samo povišek dohodnine dosega torej vsoto po 10,050.000 Din. Ostali povišek se razdeli na občno pridobnino s 750.000 Din, na posebno pridobnino z 2,340.000 Din in hišno najemni davek z 840.000 Din, le neznatne poviške pa izkazujeta rentni davek in tantjemni davek. Proraču-njeni donos direktnih davkov je povišan tudi za druge pokrajine, vendar pa razen Hrvatske, kjer dosega povišek 26,250.000 Din, nikjer ne presega za Slovenijo določenega poviška. Povišek znaša namreč za Srbijo 3,025.807 Din, za Crno goro
500.000 Din, za Bosno in Hercegovino 1,819.600 Din, za Dalmacijo
3.559.000 Din in za Vojvodino 8 milijonov 385.000 Din.
Celoten donos direktnih davkov je proračunjen za Srbijo s 108 milijonov 604.557 Din, za Črno goro s
6,000.000 Din, za Bosno in Hercegovino s 40,249.600 Din, za Dalmacijo z 8,983.000 Din, za Hrvatsko in Slavonijo s 102,300.000 Din, za Slovenijo z 42,632.250 Din in za Vojvodino s
119.065.000 Din, skupaj s 427 milijonov 834.407 Din. K skupnemu donosu direktnih davkov prispeva torej Slovenija eno desetino.
Na še ne poravnanem davku na vojne dobičke, ki se odmerja za leto 1920 kot zadnje vojno leto, pričakuje finančna uprava v proračunskem letu 1923/1924 nastopna plačila: iz Srbije 24,000.000 Din, iz Bosne in Hercegovine 15,000.000 Din, iz Dalmacije 7,000.000 Din, iz Hrvatske in Slavonije 35,000.000 Din, iz Slovenije
6.000.000 Din in iz Vojvodine 100 milijonov dinarjev, skupaj 187,000.000 dinarjev. Zaostanke na drugih direktnih davkih izkazujejo: Srbija 30 milijonov dinarjev, Črna gora 3 milijone dinarjev, in Slovenija 3 milijone dinarjev. Ravno ta izkaz je pa brez-dvoma pomanjkljiv, ker smo uver-jeni, da obstojajo tudi v drugih pokrajinah znatni davčni zaostanki.
Ostali direktni davki so proraču-njeni med splošnimi dohodki, razen invalidskega davka za celo kraljevino in sicer nastopno: davek na poslovni promet 250,000.000 Din, izredni državni pribitek za leto 1923 s
400.000.000 Din in za leto 1924 Iza eno polletje) 200,000.000 Din, invalidski davek pa s 50,150.000 Din, od tega v Sloveniji 4,000.000 Din.
Finančni zakon, čigar ustavni del je državni proračun, ne prinaša nobenih bistvenih izprememb obstoječih davčnih predpisov, kateri v današnjih razmerah odločno pretrdo zadevajo davkoplačevalce v Sloveniji. Ostrine v Sloveniji veljavnega davčnega sistema napram drugim pokrajinam so tem občutnejše, ker izčrpava davčnS uprava vsled pre-
tankovestnega poslovanja plačilno zmožnost davkoplačevalcev že davno preko dopustne mere in v stremljenju, da zadovolji finančnega ministra rajše seže preko dejanskih dohodkov, nego da bi tudi v dvomljivih primerih mogla zaslužiti očitek, da ne posluje eksaktno. Naši davčni zakoni se izvajajo po črki in pri nas pretirani davčni postavki ne ostajajo samo na papirju in se tudi ne izravnavajo z nižjimi cenitvami davčnih podlag, kakor v nekaterih pokrajinah. Kadar bo pa tudi naša davčna uprava z nelegalno prakso, kakor se izvaja v drugih pokrajinah, ostrine davčnih zakonov izravnavala z nižjimi ocenami, bodo tudi pri nas prenehale pritožbe in zadovoljevali se bomo tudi s 10% in še višjimi postavki, ako bo ocena pri tem tako nizka, da bo davek zadel v resnici le eno tretjino dejanskih dohodkov. Ker pa ni pričakovati, da bi se praksa v Sloveniji v tem pogledu v dogledni bodočnosti mogla le od daleč približati praksi v drugih pokrajinah, s tem večjim povdarkom zahtevamo, da se omili že v novem finančnem zakonu vse ostrine davčnih zakonov in se jih spravi v sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev v Sloveniji. Narodni poslanci bodo imeli težko, a hvaležno nalogo, da prepričajo narodno skupščino o nevzdržnosti sedanjega položaja davkoplačevalcev v Sloveniji in jim izposlujejo omiljenje v obliki in v obsegu resolucij shodov, peticij in spomenic najraznovrstnejših stanov v Sloveniji.
Konferenca dela v Ženevi.
V	četrtek se je mudil v Ljubljani in obiskal Trgovsko in obrtniško zbornico kakor tudi Zvezo industrij-cev prvi tajnik centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. čurčin. G. čurčin potuje v 2enevo da prisostvuje kot delegat delodajalcev naše države konferenci dela. Delojemalce bo na konferenci zastopal tajnik zagrebške delavske zbornice g. Pfajfer. Konferenca se začne dne 22. t. m., že 20. se pa vršijo pred-posvetovanja, na katerih se definitivno določi program dela.
Zdi se nam potrebno, da podamo pri tej priliki vsaj kratek obris Mednarodne organizacije dela, ki se peča z najvažnejšimi sodobnimi socialno-političnimi in gospodarskimi problemi. Namen Mednarodne organizacije dela je določen v uvodu XIII. dela verzajske mirovne pogodbe, ki določa:
»Ker ima Zveza narodov namen, da vzpostavi svetovni mir in je vzpostavitev takega miru mogoča samo na bazi socialne pravičnosti, ker obstojajo nadalje take delavne razmere, ki so za veliko število ljudi zvezane s krivico, bedo in pomanjkanjem, da povzročajo nezadovoljstva, ki bi dovedla v nevarnost svetovni mir in edinost in ker je izboljšanje teh razmer nujno potrebno n. pr. glede ureditve delovnega časa, določitve maksimalnega delovnega dneva in delovnega tedna, ureditve delovnega trga, obvarovanja pred brezposelnostjo, zasi-guranja mezd, ki omogočajo primerne življenske pogoje, zaščite dece, mladoletnih in žensk, podpore za starost in onemoglost, zaščite interesov delavcev, zaposlenih v inozemstvu, priznanja principa svobode delavskih udruženj, vzpostavitve strokovnega in tehničnega pouka in sličnih mer,
ker bi končno zavrnitev humanega delovnega reda s strani ene nacije ovirala stremljenje druge nacije, ki je voljna poboljšati usodo delavcev v lastni državi, so države pogodbenice iz čuta pravičnosti in humanosti kakor tudi z željo, da zagotovijo trajen mir, sklenile:«
Naslednji členi verzajske pogodbe določajo ustroj Mednarodne organizacije dela, kateri pripadajo poleg Nemčije vse države, ki so članice Zveze narodov. Mednarodna organizacija ima dva glavna organa, in sicer:
1.	Letna konferenca, na katero pošlje vsaka država članica po štiri zastopnike. Od teh zastopnikov sta dva zastopnika vlade, od drugih dveh pa izberejo enega organizacije delodajalcev, drugega pa organizacije delojemalcev. Zastopnikom se sme priključiti še določeno število ekspertov za gotova vprašanja, ki se imajo razpravljati na konferenci. Naloga letne konference je, da izdela osnutke za konvencije in priporočila. Na konferenci se sklepa z dvetretjinsko večino prisotnih zastopnikov. Konvencije, sprejete na konferenci z dvetretjinsko večino, se morajo predložiti parlamentom ali drugim pristojnim oblastem v svrho, da jih osvojijo v teku dvanajstih mesecev, za primer izjemnih okolnosti pa najdalje v teku osemnajstih mesecev. To je edina obveza posameznih držav - članic Mednarodne organizacije dela, parlamentom ali drugim oblastvom pa je pripuščeno, da projekte sprejmejo, uzakonijo in ratificirajo, ali pa da jih zavrnejo. Mednarodna organizacija dela nima niti moči niti pravice prisiliti posamezne države, da predložene konvencije sprejmejo, ker bi se s tem kršila suverenost posameznih držav. Pač pa se izposta-
vijo države, ki ne bi bile predložile vposlanih konvencij parlamentu, odnosno ki ne bi že sprejete konvencije hotele izvesti, soglasno paktom Zveze narodov, raznim nevarnostim, kakor n. pr. nepriznanjli potnih listov itd.
2.	Mednarodni biro dela. Posli tega urada so administrativnega značaja. Njegova naloga je, da zbira in pripravlja materijal za konferenco in da izvrši konferenčne sklepe. Biro se deli v tri oddelke: a) diplomatski oddelek, ki posreduje med birojem in posameznimi vladami, obvešča vlade o programu konference, zbira materijal ter vrši tajniške posle na konferencah, vpošilja posameznim vladam osnutke konvencij ter kontrolira, da se konvencije predložijo parlamentom, odnosno da se ratificirajo in izvršijo.
b) oddelek za znanstvena preiskovanja, ki se bavi z nabiranjem in razširjanjem statističnega mate-rijala splošnega interesa. V oddelku se proučavajo problemi brezposelnosti, delavskega zavarovanja, izseljevanja in doseljevanja itd.
c) oddelek za korespondenco, ki ima nalogo, da vzdržuje stike z raznimi nacionalnimi in internacionalnimi delavskimi in industrijskimi organizacijami, kakor tudi z osebami, ki se interesirajo za vprašanja, ki spadajo v delokrog Mednarodnega biroja dela.
Na čelu Mednarodnega biroja dela stoji upravni svet, ki šteje 24 članov, od katerih je 12 zastopnikov vlad, 6 zastopnikov delodajalcev in 6 zastopnikov delojemalcev. Med tem, ko se vršijo konference dela letno, je biro dela stalna administrativna organizacija, se sestajajo člani upravnega sveta vsake tri mesece po enkrat. Glavna naloga upravnega sveta je, da določi dnevni red za letno konferenco in da kontrolira delovanje Mednarodnega biroja dela.
S tem bi bil na kratko očrtan ustroj te tako važne mednarodne institucije, ki nam jo je prinesel ver-zajski mir in ki je imela na polju mednarodne delavske zakonodaje že dokaj lepih pozitivnih rezultatov i no delovanju katere se bomo ba-vili v enem prihodnjih člankov.
 —n
Nekaj pozabljenih stvari iz poglavja o trgovinskem kupu.
(Nadaljevanje.)
Odstop od pogodbe.
Pogodba se sklene s sporazumno voljo obeh pogodbenikov in naravna posledica tega je, da se morejo pogodbe praviloma razdreti tudi le s sporazumom z obeh strani. Zakon pa priznava izjeme od tega pravila ter upošteva predvsem zamudo pogodbenika v izpolnjevanju prevzetih pogodbenih dolžnosti s tem, da daje stranki, ki ni v zamudi, pravico, da brez ozira na voljo po-godbnega nasprotnika, torej eno-
stransko pogodbo razdere s tem, da od nje odstopi, da pogodbo stornira, anulira, kakor slove večinoma dotični, često in prečesto neupravičeno pozabljeni izraz.
Da vidimo, kako je trgovinski zakon uredil to pravico odstopa od pogodbe, o kateri pravici premnogi mislijo, da jim gre iz — kateregakoli vzroka ali razloga, samo da jim gre tako v njihove račune.
Ker je trgovinski kup dvostransko obvezna pogodba, ima vsaka stran pravice, hkratu pa tudi dolžnosti. Kupec ima dolžnost, da plača kupnino, zato pa pravico do prejema blaga v dogovorjeni ali zakoniti kakovosti, prodajalec pa ima pravico do kupnine, a dolžnost, da to blago dobavi in kupcu preda. Vsaka stran je torej upravičena, upnik, a hkratu tudi obvezana, dolžnik.
K izpolnitvi obveze, dolžnosti spada tudi pravočasnost v smislu dogovora ali nadomestilnih zakonitih določb, ki veljajo, ako se ta točka v dogovoru ni posebej ustanovila. Toda tudi upnik more biti mu-den v izvrševanju, t. j. sprejemanju svojih pravic.
I.	Zamuda upnika:
1.	kupca: Kupec je v zamudi s prejemom, oziroma prevzemom blaga.
Ako ni kako drugače pogojeno, v kraju običajno ali po okolnostih zahtevano, je kupec dolžan, da blago prodajalcu takoj dejanski odvzame in tudi pravno sprejme ali prevzame, ako blago ustreza po svoji kakovosti. Ako je kupec mu-den, ima prodajalec pravico, da toži kupca na odvzem, oziroma prevzem blaga. S tem tožbenim zahtevkom more prodajalec hkratu združiti tožbo na plačilo kupnine, ako je dogovorjena dajatev iz rok v roke. Enostransko odstopiti od pogodbe pa prodajalec ne more.
Glede blaga samega in njegove hrambe je pripomniti, da je prodajalec obvezan blago hraniti, dokler ni kupec z dejanskim prevzemom v zamudi. Z zamudo pa preide nevarnost, ki zadene blago, ne kupca; prodajalec pa sme, dokler kupec blaga dejanski ne prevzame, ako je kupčeva zamuda nastopila, po svoji izberi ali blago pri sebi ohraniti na stroške in nevarnost kupca ali pa pri tretji osebi (v javnem skladišču, prevozniku ali drugi osebi, za koje izbero pa jamči) istotako na stroške in nevarnost kupca in to brez predhodnega obvestila založiti ali pa blago na račun mudnega kupca ob predpisanih oblikah prodati samopomočnim potom. V prvih dveh primerih bode seveda kupca tožil na prevzem blaga; v slednjem je pa stvar obračuna, da li bode od kupca še kaj zahtevati in koliko bode imel še zahtevati.
Ako je kupec blago dejanski odvzel, pa odlaša, da ga tudi pravno prevzame, velja, da ga je tudi pravno prevzel in odobril, ako ni takoj po oddaji blaga odposlal naznanila
o nedostatkih ali ako doposlanega blaga drugače ni grajal. Ako grajo pravočasno odpravi, ni moči več govoriti o zamudi, in spor ne gre več o kupčevi zamudi v prevzemu, temveč o njegovi pravici, zahtevati od prodajalca, da blago nazaj vza-me.
Enostransko razdreti, torej odstopiti od pogodbe pa prodajalec v nobenem teh primerov nima pravice.
2.	prodajalca: Prodajalec je v zamudi s prevzemom kupnine.
Prodajalec je dolžan, da prevzame pravočasno in tudi sicer pravilno, popolno plačilo. Ako pa prodajalec ni zadovoljen s plačilom (ali ako je odsoten,'neznanega bivališča ali plačilo njemu iz drugega važnega razloga ni mogoče), sme kupec kupnino položiti v sodno hrambo, pa je kupec s tako položbo po občem državljanskem zakonu svojega dolga oproščen, ako je po-ložba bila upravičena in o njej upnik obveščen, ter je prevalil hkratu nevarnost na prodajalca (§ 1425.
o.	d. z.). — Pravice odstopa od pogodbe seveda v tem primeru še celo nima.	(Koncc	sledi.)
Razno.
Glavna skupščina Zveze indusirijcev.
V	nedeljo, dne 28. oktobra 1923 se vrši v dvorani univerze v Ljubljani IV. redna glavna skupščina Zveze indusirijcev za poslovno leto 1923. Na dnevnem redu je: 1. Čitanje zapisnika 111. redne glavne skupščine od 21. junija 1922.
2. Poročilo o poslovanju Zveze indu-strijcev v poslovnem letu 1922 in 1923.
3. Predlog za spremembo Statuta Zveze indusirijcev. 4. Računski zaključek za poslovno leta 1922 in proračun za leto 1923. 5. Poročilo o poslovanju Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. 6. Železniške zadeve. 7. So-cijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje. 8. Samostalni predlogi in slučajnosti. — Na glavno skupščino so povabljene sorodne korporacije v Sloveniji, v Zagrebu in Beogradu ter pristojna oblastva in uradi. V spričo posebnih iežkoč, ki nastajajo v slednjem času za naše narodno gospodarstvo in posebej za industrijsko produkcijo in trgovski promet, se pričakuje, da prinesejo razprave glavne skupščine Zveze industrijcev dokaj zanimivega ma-terijala ter važne zaključke.
Izprememba stanovanjskega pravilnika. Minister za socijalno politiko je izdal naredbo z dne 8. oktobra 1923, št. 100.690 (Sl. Nov. št. 237), ki dopolnjuje člen 55. pravilnika. Dopolnilna naredba daje stranki , ki z odlokom stanovanjske oblasti druge stopnje ni zadovoljna, pravico, da zahteva novo razpravo v plenarni seji. V Ljubljani n. pr. sta dva oddelka stanovanjske oblasti II. st. Če stranka z odlokom ni zadovoljna, more zahtevati, da se o stvari še enkrat razpravlja in odloča v seji, ki ji prisostvujejo člani obeh oddelkov. Tak odlok je končno veljaven in proti njemu ni pritožbe. Stranka mora svojo zahtevo za ponovno razpravo vložiti v teku 8 dni
od dne, ko je dobila odlok. V Sloveniji se te vloge naslavljajo na pokrajinsko* namestništvo. Odločitev o tem, ali naj se razpravlja vnovič v plenarni seji, pri-stoja pokrajinskemu namestniku (velikemu županu). Ta more obenem odločiti, da se prvotni odlok začasno ne izvrši. Preje navedeni rok 8 dni se počne računati od 15. novembra 1923.
Pogajanja za trgovsko pogodbo med našo državo in Avstrijo. V kratkem se začnejo na Dunaju pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med našo državo in Avstrijo. Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Milan Todorovič, ki bo pri pogajanjih zastopat našo državo, se bo na potu na Dunaj ustavil v Zagrebu in Ljubljani, da stopi v kontakt z gospodarskimi krogi in da jim tako da priliko, da mu obrazlože svoje želje. Delegatu g. dr. Todoroviču bodo najbrže ataširani tudi eksperti iz vrst strokovnjakov industrije, trgovine in obrti. Glede izbire strokovnjakov je. kakor smo čuli, g. dr. F. Windischer na zadnji plenarni seji odbora Zveze industrijcev zastopal mnenje, da bi ne kazalo, da sodelujejo eni in isti eksperti pri vseh pogajanjih, ampak da se eksperte po potrebi z ozirom na posamezna vprašanja menja, kajti posamezniki nikakor ne morejo obvladati ogromnega materijala, ki se bo obravnaval pri pogajanjih, poleg tega pa tudi ne gre, da se na posameznike navali preveliko odgovornost. Menimo, da je stališče g. dr. Windiseherfa edino pravo in da ga bodo, ko se b« reševalo vprašanje izbire ekspertov* osvojili tudi na kompetentnem mestu. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je za pogajanja z Avstrijo nabrala že mnogo materijala. Vendar pa pozivamo vse trgovce, industrij-ce in obrtnike, ki bi imeli še kake predloge glede trgovskih pogajanj z Avstrijo, da jih nemudoma prijavijo zbornici, da jih bo mogla še pravočasno re-digirati in vročiti g. delegatu.
Važen poštni odlok glede pošiljanja, cenikov. Pripetili so se primeri, da so poštni uradi zahtevali od pošiljateljev, da morajo cenike poslati vsakokrat v najmanj 20 izvodih naenkrat, ako naj imajo ugodnosti tiskovin. Pri tem SO se sklicevali na čl. 19/11 poštnega pravilnika. Kakor izvemo, je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani na intervencijo Trgovske in obrtniške zbornice tozadevnim pritožbam trgovskih krogov ugodila ter izrekla z odlokom od 13. okt. 1923, št. 30.862/Hb, da je cenik z ozirom na to, da je tiskan, že tiskovina, če tudi je en sam komad. V smislu tega odloka torej stranka ni obvezana, da preda na pošti poštnemu uslužbencu kot tiskovine najmanj 20 izvodov cenika, ako je ta-le tiskan. Opozarjamo na to naše trgovske kroge, ki se v slučaju nasprotne prakse poštnih uradov lahko sklicujejo na gori citirani odlok.
Poravnava državnih obveznosli iz prejšnjih let. Za poravnavo državnih obveznosti iz prejšnjih let se otvarja v novem državnem proračunu (za 1. 1923 in 1924) v breme partije 68 d poseben kredit, iz katerega se bodo črpali izdatki za obveznosti Srbije in Črne gore.
Pristojbine za tuzemske povzetne paketne pošiljke.
Trgovci, ki razpošiljajo blago s paketi proti poštnemu povzetju, naj se poslužujejo pri računanju poštnih stroškov sledeče tabele, ki vsebuje vse pristojbine za take pošiljke, plačljive pri predaji, da jih zamo-rejo točno vračunati naročniku.
Pristojbine so izračunjene za pakete brez označene vrednosti, za kraje z obvezno dostavo in za one, kjer se paketi samo obvestijo naslovniku.
Za označbo vrednosti je pristojbinam pod A in B še prišteti pristojbina za označbo vrednosti po dotični lestvici.
Za spremnico je še dodati po 40 par.
Priobčujemo ta pregled z ozirom na povišane poštne pristojbine, da lahko vsaka stranka pravilno izračuni poštne stroške za povzetne pošiljke.
Prisiojbinski pregled za poštno - povzetne pakete v tuzemstvu.
Za povzetni	do 3 kg		do 5 kg		do 10 kg		do 15 kg		do 20 kg		Za označeno vrednost	
Din	A	B	A	B	A	B	A	B	A	B	do:	prist:
25	12-20	9-50	16-20	13-50	29-20	26-50	44-20	41-50	54-20	51-50	100	1-—
50	12-70	10 —	16-70	14-—	29-70	27--	44-70	42-	54-70	52‘-	500	2--
100	13-50	10-80	17-50	14-80	30-50	27-80	45-50	42-80	55-50	52-80	1000	5'—
300	14-50	11-80	18-50	15-80	31-50	28-80	4650	43'80	56-50	5380	5000	10-—
500	15-50	12-80	19-50	16-80	32-50	29-80	47-50	44-80	57-50	54-80	6000	U-—
1000	16-50	13-80	20-50	17-80	33-50	30-80	48-50	45-80	58-50	55-80	7000	12‘—
2000	18--	15-30	22--	19-30	35 —	32-30	50-—	47-30	60-	57-30	8000	13’—
5000	IV-	16-30	23--	20-30	36--	33-30	51--	48-30	61-—	58-30	Itd. za	vsakih
4000	21- -	18-30	25’—	22-30	38 —	35-30	53 —	50-30	63 —	60-30	1000	Din:
5000	24 —	21-30	28"—	25-30	41 —	38-30	56 —	53-30	66 —	63-30	i 1 Din vet	
Navadna težna pristojbina, ki se doplača za ločenke (obsežne ali občutljive pošiljke): do 3 kg = 8 Din; do 5 kg = 12 Din; do 10 kg = 25 Din; do 15 kg — 40 Din; do 20 kg = 50 Din.
A velja za kraje, kjer se paketi obvezno dostavljajo naslovniku na dom glasom sledečega seznama.
B za vse druge kraje.
Od zneska povzetne nakaznice se ne odračuna nobena pristojbina.
Dostava paketov je v sledečem obsegu obvezna:
Za pakete brez omejitve glede
teže in vrednosti pri poštah: Banjaluka, Beograd, Bihač, Bileča, Bje-lina, Bos. Novi, Brčka, Bogujno, Ce-
lje, Dubrovnik, Gračanica, Kotor. Lijeono, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Mostar, Novi Sad, Prijedor, Sarajevo, Split, Subotica, Travnik. Trebinje, Tuzla, Vel. Bečkerek, Zagreb, Zenica.
Pakete do 3 kg teže in 250 Din označene vrednosti dostavljajo na dom vse pošte ljubljanske in splitske pošine direkcije.
Pakete malega obsega, ki se prevažajo v vrečah, pa dostavljajo na dom sledeče pošte: Ada, Apatin. Bačka Palanka, Bela Crkva, Bjelovar, Brod, Čakovec, Djakovo, Go-spič, Karlovac, Koprivnica, Krapina. Križevci, Kula, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Vrbas, Novi Bečej, Ogulin,' Osjek, Otočac, Pančevo. Petrovaradin, Petrinja, Požega, Ruma, Senta, Senj, Sisak, Sombor, Srbobran, Sremski Karlovci, Stari Bečej, Vinkovci, Velika Kikinda, Varaždin, Vršac, Virovitica, Vukovar, Zemun, 2omboIja.
junija 1923., za obveznosti ostalih pokrajin pa v kolikor so nastale od oslo-boditve in ujedinjenja do 30. junija 1923.
Važno za vinske producente. — Vinski producenti so dolžni tekom 44 dni izza dne, ko ožmo grozdje, naznaniti množino pridelka pristojnemu oddelku finančne kontrole. Dalje je vsak producent dolžan naznaniti finančni kontroli tudi množino prodanega vina, pred-no ga še kupec prevzame. Pri vsakem naznanilu dobi prodajalec za obdačeno vino boleto, za neobdačeno vino pa kontrolni list. Boleta, oziroma kontrolni list izroči prodajalec kupcu. Kupec je dolžan prevzem vina naznanili tekom 24 ur in izročiti finančni kontroli tudi boleto, oziroma kontrolni list, Ako vino še ni obdačeno, mora v tem času poravnati tudi trošarino in morebitno občinsko doklado. Na prestopke teh dolžnosti so zapretene občutne kazni.
Priprave za sestavo budgefa 1924-25. Budgetni oddelek finančnega ministrstva je razposlal vsem kompetentnim računskim oddelkom pri raznih oblastih navodila, kako sestaviti izdatke ozir. potrebščine za državni budget 1924-25. Navodila točno določajo, kaj in koliko naj se vnese v načrte posameznih proračunov. Z ozirom na okolnost, da se ima v ta budget postaviti znesek 150 milijonov za izplačilo vojnoodškodnin-skih bonov in znesek 500 milijonov za izvedbo uradniškega zakona, dalje z ozirom na okolnost, da se bodo tudi znatno povečale potrebščine posameznih ministrstev, računajo finančni kro-‘31, da se bo budget 1924-25 povišal za okroglo 2 milijardi. Nekateri finančni krogi tudi pričakujejo, da bo finančno ministrstvo pričelo z izplačevanjem 'kronskih bonov.
ALEXA
THE REX C0„ LJUBLJANA.
Kreditna obrlna banka. V pondeljek Se je vršila v ministrstvu trgovine in industrije konferenca posebnega odbora, v katerem so zastopniki ministrstva trgovine in zastopniki obrtne zbornice v Beogradu, ki je načelno obravnaval pravila Kreditne obrtne banke. V pretres so se vzela vprašanja banke, ^določitve maksimalne obrestne mere in plasiranje zadružnih kapitalov. Sklenilo se je, da bo nosila banka ime: »Obla-ščena zanatliska banka«. Glede obrestne mere se je vršila daljša diskusija, koncem katere se je sklenilo, da obrestno mero določi upravni odbor. Glede tretjega vprašanja, o soudeležbi zadružnega kapitala, se bo sklepalo na -prihodnji konferenci, ki se je določila 4)a četrtek.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Jugoslovansko - madžarski potniški promet. Izza dne 15. septembra 1923. veljajo za potniški promet med našo idržavo in Madžarsko sledeče cene: Od ^Koprivnica do državne meje (15 krni
v dinarjih, brzovlak: I. razred 70; 11. razred 52.50 in III. razred 35; osebni vlak: I. razred 16.50, II. razred 11 in III. razred 5.5. Iz Zagreba drž. kol. do državne meje znašajo cene v istem redu 152, 114, 76, oziroma 38. Od državne meje do Budimpešte pa v madžarskih kronah za brzovlak: 27.000, 43.200, 28.000; za osebni vlak: 43.200, 28.800 in 14.100.
ZOBNA PASTA je moderno in najboljše sredsivo za čiščenje
_______________zob._______________
Izplačevanje odškodnine za izgubljene in poškodovane poštne pakete. Trgovska in obrtniška zbornica je na pritožbe interesentov, da se dosedaj še niso izplačale odškodnine za pred prevratom izgubljene in poškodovane poštne pakete, kakor tudi zaradi zamudnega poslovanja poštnih uradov pri reklamacijskem postopanju, intervenirale pri direkciji pošt in brzojavov v Ljubljani in je prejela ter podala sledeče pojasnilo: Glede odškodnin za predprevratne pošiljke prideta v poštev rimska in budimpeštanska konvencija, ki obravnavata določila glede medsebojnega končnega obračuna zainteresiranih poštnih uprav (t. j. poštne uprave naše kraljevine in poštnih uprav Avstrije, Italije, Poljske, čehoslovaške, Rumunije in Madžarske) z bivšo avstrij-sko-madžarsko in vojno poštno upravo. Na podlagi navedenih konvencij in upui-stva k njima, ki ga je izdalo ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu z razpisom št. 14.014 z dne 10. maja t. 1., je poštna direkcija v Ljubljani predložila zadevne odškodninske izkaze za med vojno izgubljene, odnosno oplenjene pošiljke kontrolnemu oddelenju ministrstva z uradnim poročilom z dne 24. septembra 1923 pod št. 31.018/lIb-23. Kakor hitro bo ministrstvo direkcijo obvestilo o rezultatu končnega obračuna in bo v Jo svrho določeno valutno razmerje za v bivših avstrijskih kronah označene odškodninske zneske, bo poštna direkcija pričela z nakazovanjem pripadajočih odškodnin. Zbornica ur-gira obenem s posebno vlogo pospešeno rešitev zadeve pri ministrstvu pošt in brzojavov. Glede odškodnin za pošiljke po prevratu, nakazuje poštna direkcija zneske mesečno v skupinah, v mnogih primerih pa tudi takoj, ko so uradne poizvedbe o vsaki posamezni pošiljki končane. Direkcija pripominja, da zahteva rešitev sličnih poizvedb več mesecev, v več slučajih tudi celo leto in še več, predno se poizvedbe v polnem obsegu dovršijo, ker se morajo pritegniti v razpravo vedno vse direkcije, katerih uradi so imeli količkaj posla s pošiljkami. V tem oziru so bile velike iežkoče v prvi dobi po prevratu, katere težkoče so pa danes do malih izjem odstranjene in se vrši izplačevanje odškodnin normalno.
sffissssssssssssis-ffia »UDDHfll r	"	 1
"Ti5"
TRADE MARK C
.bubdsm
I!
D
Tržna poročila.
Zagrebška blagovna borza 18. okt.
Na produktni borzi noiirajo: pšenica, bačka, 80 kg, bačka postaja, roba 350, koruza, franko Gajdoba, roba 260, slavonski oves rešetani, franko postaja, denar 252.50, roba 240, moka, baza »0«, bačka, franko Zagreb 590. Tendenca neizpremenjena, brez prometa.
Novosadska blagona borza 18. okt.
Na produktni borzi notirajo: pšenica, bačka, 2%, 78-80 kg, ponudba 345, 78 do 80 kg, 2%, duplikat kasa, 3 vag. 350 do 354, ječmen, baški, ponudba 225, bački, duplikat kasa 4 vag. 225, banatski, Dečkerek, 5 vag. 247, koruza, 1 vag. 252—250, za januar - februar, 6 vag. 225, za januar-marec 100% kasa, 1 vag. 220, za januar - april, 100% kasa 5 vag. 212.50, za marec-april 55 vag. 260, za marec-april, 100% kasa, 4 vag. 240, fižol, beli bački, 2 vagona 530, bački, duplikat kasa, povpraševanje 535, moka, baza »0« in »00«, 2 vagona 535, sremska, duplikat kasa, 500, otrobi v juta vrečah 1 vag. 140. — Tendenc mlačna.
Tržne cene v Mariboru veljavne od
15. oktobra. Kilogram govejega mesa I. Din 26.50, H. vrste 24.-, III. vrste 20.-;
1 kg jezika, svežega 24,— do 25.—, 1 kg vampov 8.—, pljuč 6.— (preje 7.—), ledvic 22.—, možgan 22.—, parkljev 6.—, vimena 10.—, loja 15.— do 20.—, teletine 32.50; tl. vrste 30.—, 1 kg jeter 24. — , pljuč 23.—; svinjina: 1 kg prašičjega mesa 35.— do 40, 1 kg sala 36.—, (preje 37.—), črevne masti 30.—, pljuč 15.—, jeter 15.—, ledvic 25.—, glave 25.—, nog 17.—, slanine 28.— do 40.—, papricirane 44,— (preje 43.—), prekajene 43,— (preje 42.—), 1 kg masti 40.—, prekajenega mesa 45.— do 48.—, šunke 50.— do 55.—, 1 kg prekajenih nog 10.—, jezika 48. — , 1 kg glave brez kosti 32.—. Klobase: 1 kg krakovskih 50.— do 55.—, brunšviških 27.— (preje 25.—), pariških 32,— (preje 30.—), posebnih 32.— (preje 30.—), safalad 32.— (preje 30.—), hrenovk 36.— (preje 35.—), kranjskih 52.— (preje 50.—), 1 kg mesenega sira 32,— (preje 30.), 1 kg pritisnjene klobase 32. — . Konjsko meso: 1 kg I. vrste 12,— do 15.—, II. vrste 8.— do 10.— (preje 12.—), 1 kg konjske koze 150.—, goveje kože 20.— do 22.50, telečje 30.— do 32.50, svinjske 7.50 do 10.—, gornjega usnja 105.— do 120.—, podplatov 100.— do 140.—. Perutnina: piščanec majhen 20,— do 25.—, večji 30.— do 40.—, kokoš 50.— do 55.—, raca 30.— do 40.—, gos 60.— do 80.—, domač zajec majhen 20.—, večji 40. — ; 1 1 mleka 3.50; 1 1 smetane 15.— do
16.—; 1 kg surovega masla 46.— do 47.—, polementalskega sira 65.—, tra-pistnega 35.—, grojskega 40.—, tijsit-skega 40.—, parmazana 200.—, 1 kos sirčeka 7,— do 10.—; 1 jajce 2.— do 2.25, 1 1 novega vina 6.—, starega 15,— (preje 12,- do 14.-), 1 1 piva 6.50, v steklenici 3.25, 1 1 žganja 20.- do 25.-; 1 kg belega kruha 7.—, črnega 6. — , žemlja 0.50; 1 kg jabolk II. vrste 6.—, HI. vrste 3.—, sliv 4,— do 5.—, posušenih 7,— do 8. — , breskev 5.— do 6. — , surovega kostanja 2.— do 3.—, pečenega 5.—, hrušk N. vrste 7.—, III. vrste
5.—, 1 limona 0.75 do 1.50, 1 kg fig 13,— do 15.—, mandeljev 60.—, orehov
8.—, jedrc 30.—.	(Konec	sledi	J
Cenjene naročnike uljudno prosimo, da blagovolijo
poravnati zapadlo naročnino.
Upravnišlvo mora točno izpolnjevati svoje denarne obveznosti, zalo je tudi dolžnost naročnikov, da s plačilom naročnine ne zaostajajo In ne povzročajo listu z izterjevanjem nepotrebnih stroškov in zamudo časa.
Poslali smo vsem, ki niso še poravnali naročnine za tekoče leto, položnice in prosimo, da nam nakažejo dolžni znesek, ker bi bili sicer primorani zamudnikom ustaviti list.
U
0
0
0
0
0
0
0
0
o
o
o
o
o
Veletrgovina
AŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deže-.ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
0
I
S
I
0
0
1
I
I
0
0
o
0
o
o
Imam za prodati
kostanjevih
DRV.
Vprašati je v trgovini
MI)O LAZANSKI
BREGANA št. 24 poSta JESENICE na
Dolenjskem
MUm
m
Liljana
ulita
A
lnTwcid ogla5ai,e * »Trgovskem listu"!
IBS* ■ [■
:■
■
■ii
■ Mb
:b
□
■
■I
H
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
II in o A
letošnjega pridelka | I kupi veletrgovina
Ed. Suppanz
Pristava, Slovenija. 1 \
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, isiotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
=111=111=111=111=111=1
'j?&VVSAK0* ™ VRSTNI KROCMI.CHA:
fcCŽISČA
SPECimiTETE
NOVOSTI
im
IIVBtSANA
B4LAČA t>KRED*BK*
Slovenija
ELEKTRARNA. DRUŽBA S4 2.O.Z.
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 19061
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ljubljana
Gradišče št. 10
Zagreb
Duga ulica 32
ija delnic
Prve hrvatske štedionice, Zagreb.
Po sklepu redne glavne skupščine delničarjev od 30. marca
1922	povišujemo delniško glavnico zavoda
odi Din 50,000.000*— na Din 75,000.000*—
z izdanjem
50.000 novih delnic po Din 500*— nominale
ter stavljamo te delnice na vpis po sledečih pogojih:
1.	Delničarjem pripada izključljivo prvenstvo na vpis delnic, ter imajo pravico, da vpišejo na vsaki
dve stari delnici po eno novo odnosno na dele razmeren del v gornjem razmerju po tečaju od
Din 900-Dln 225*-Din 90*
za vsako jedinico delnice za vsako Četrtino delnice za vsako desetino delnice
s 6% obrestmi na emisijski tečaj od 1. januarja 1923.
2.	Vpis in plačilo za nove delnice se vrši samo
od IS. oktobra do vitij učljivo S. novembra 1023
pri blagajnah naše središnjice, menjalnice ter podružnice, lllca <117 a), a poleg tega pri naših podružnicah:
Beograd Bjelovar, Brod na S.
Celje
Crikvenica
Čakovec
Daruvar
Delnice
Djakovo
Dubrovnik
Gjurgjevac
Uok
Senj
Slsak
Skoplje
Subotica
SuSak
Sv. Ivan Zellna
Varaždin
Vel. Oorlca
VInkovcI
Vlrovltlca
Vukovar
Zemun
Karlovac Kraljeviča Križevci Ljubljana Maribor Mitroviča N. OradlSka Novi Sad Ofjulln
Osijek gor. g.
Požega Rijeka
pri Izpostavi Osijek donjl grad ter pri Hrvatski centralni banki za Bosno in Hercegovino d. d., Sarajevo In vseh njenih-podružnicah in Muslimanski centralni banki za Bosno In Herce« govino d. d., Sarajevo in vseh njenih podružnicah.
3. Za vpis je potrebno, da se ob ločno in propisno izpolnjeni ter podpisani izjavi doprineso plašči starih delnic na katerokoli najedenih vpisnih mest.
Plašči delnic se bodo opremili z žigom:
„Vpis s pravom prvenstva v XVI. emisiji]
1923	izvršen"
ter se vpisatelju povrnejo. Protivrednost novih delnic se mora plačati pri vpisu.
4. O izvršenem plačilu izdajo blagajne zavoda, zavodove menjalnice, podružnice in izpostave začasnice, katere mora vpisatelj najvarneje shraniti, ker se bodo izvirne delnice izročevale edino, če se vrne začasnica.
Začasnice se bodo zamenjavale za izvirne delnice samo na onih mestih, na katerih so izdane v roku, ki se naknadno objavi.
5. Od novih dtlnic se glase po društvenih pravilih desetice in jedinice na ime, a četrtine in desetine delnice na doprinosca.
6. Nove delnice so deležne dobička poslovnega leta 1923.
7. Vpis s pravom prvenstva, kakor tudi zamena začasnic za izvirne delnice se izvršuje pri srediSnjici, zavodovi menjalnici ter vseh zavodovih podružnicah in izpostavah brezplačno, a poleg tega se sprejemajo začasnice in delnice lastne emisije v brezplačno shranitev.
8. Delnice, ki ne bi bile vpisane s pravom prvenstva med gornjim rokom, se prodajo, a ne izpod emisijskega tečaja.
V	Zagrebu, 17. oktobra 1923.
Ravnateljstvo Prve hrvatske štedionice.
NA* VELIKO IN MALO!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), nadalje poirebičine za krojače in Šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ju PETELINE
Ljubljana, Sv. Pelra nasip 7.
r=> 11CDII CD 11 CD 11 CD 11CD11 CD 11C7j
= Važno = = za trgovce I =
O   IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Q
^ Prevzemam blago v las- ~ U delovanje olroikega pe- 0
— rila ln obleke do 5. leta — Q kot sraJCke, HiaCIce pred- Q
— pašnike, oblekce Itd. do — f|	najdnejše Izdelave	|"jr
_	po	naroCllu.	_
O”	Vzorci	na razpolago.	n
_ '	PlaEllo od komati«	_
^	po	dooovoru.	—
(J	Naslov	v upravnistvu	y
=	»Treovskega lista".	—
Qd IICJII CD II CD 110II CD II CD II c£)
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«!
CenejSe kakor ilovna opeka.
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
KAMENIT A = ETERNITA.
!
iriaile J
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
1	»rrt	^
SITAR
CIRIL
LJUBLJANA
c«
etra
Telefon 436.
Telefon 436.
A Lr ^ Tele
O FR. ROZMAN O
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Maribor, Aleksandrova c. 57
priporoča
VSE VRSTE KANDITOV (BONBONOV)
po najnižjih tovarniških cenah. ZAHTEVAJTE CENIKI
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKR1LJA IN
k Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.