470. štev. V Ljubljani, četrtek dne 17. aprila 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. ,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v npravniStvn mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; 8 pošto celoletno K 20—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se m pošilja apravnišlvu. si »s Telefon številka 118. :a NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna Številka 6 vinarjev. # DrcdBttvo in ■pravntitvo: gj Učiteljska Tiskarna, Praatiikamka itira št. 0, Dopisi M potuj»Jo srMbidtTTi, Nefranb Irana piano »e ne •prejemaj«, r«fa«ptel se »e »ra^jo. 7* o^ina« •e plačat pelfc Tnta 15 v, osmrtnice, podana ’ii »»hvale vrsta »C •. Pri »ečUratnem oglafcanju >o za poaU — Z* (Mg«* or je pnlofciti uv inP->. c: Telefon Mpvilkfl '1* Mir je še daleč... PISMO IZ BELGRADA. B e ! gr a d, 31. marca. Seja narodne skupštine. Včerajšnja seja narodne skupštine je bila tu in tam precej burna in mestoma zelo zanimiva. Sprejeta sta bila dva zakona in sicer zakon o Vojni Akademiji in zakon o naknadnem kreditu. Prečitane so bile najprej čestitke narodni skupštini občin v novo-osvobojenih krajih, nato se preide na dnevni red. Vojna akademija. Po poročilu verifikacijskega odseka, pride na vrsto poslednje čitanje zakonske predloge o vojni akademiji. Do sedaj se je vspreje-malo v to vojaško vzgojevališče po 30 gojencev letno. Ker pa je vsled občutnih izgub v vojski častniški zbor močno oslabljen in ker se misli v uovoosvoienih zemljah ustanoviti več novih divizij, ne odgovarja več sedanje število častniškega naraščaja taktičnim potrebam razširjene Srbije, vsled tega je vlada predložila skupŠtini zakonsko predlogo za povečanje števila gojencev na sto. Zakon je bil vsprejet z vsemi glasovi, proti je glasoval edini socialni demokrat Lapčevič. Devedesetinilijonskl kredit za vzdrževanje oborožene sile. Po nekaterih formalnostih, ki se tičejo notranje uredbe poslanske zbornice pride na vrsto zakonska predloga o devedesetmilijonskem .kreditu za vzdrževanje armade, Ta zakon ima dva dela in to: naknadno odobrenje vladi za tridesetmilijonski kredit, ki je že izčrpan in drugi del za šestdesetmilijonski kredit za vso bodočo dobo do demobilizacije. Finančni minister dr. Paču je utemeljeval to predlogo z naslednji-, mi veleinteresantnimi izvajanji: Ko je vlada začetkom oktobra lanskega leta zahtevala od skupšti-ne dvajsetmilijonski kredit, upala je, da bo ta svota popolnoma zadostovala, ker se je predpostavljalo, da “P y°ina kmalu izvršena. Proračun , 'zKotovljen na podlagi potreb vojnega ministra. Teda} je bilo treba vzdrževati 320.000 vojakov in 100 tisoč glav živine. Medtem pa je bila vojna, po krivdi Turčije, podaljšana po preteku dvomesečnih brezuspešnih pogajanjih in naša vojska nadaljevala ie svoje operacije na ogromnem prostoru: od Jadranskega morja pa tja do Drlnopolja. Živila so postajala z vsakim dnevom dražja, bodisi vsled pomanjkanja poljskih pridelkov, ali pa vsled velikih stroškov za prevažanje hrane operativnim armadam. Poleg tega pa je nastala nujna potreba zvišati oboroženo silo za znatno število. Že januvarja me- seca je imela država za prehrano 420.000 vojakov in 180.000 glav živine. Vsled tega in vsled raznih ne-predvidnih izdatkov, kakor n. pr. razne podpore ranjencem in njih družinam ter družinam padlih junakov, administrativni izdatki v novo-osvojenih krajih itd. izčrpal se je prvotni kredit kaj hitro in že 23. februarja je državni svet moral odobriti naredbenim potom nov tridesetmilijonski kredit, ki je danes zopet popolnoma potrošen. Do zaključenja miru, in to ]e prilično še dober mesec dni. se ne more pristopiti k demobilizaciji. Pa tudi po zaključitvi mru se vojska ne more še demobilizirati vse dotlej, dokler si zaveznik, ne razdele pridobljeno ozemlje. Za ves ta čas ostajajo stroški neizpremenjeni. Poleg tega pa nas čakajo še drugi stroški. Zaplenjeno orožje se mora takoj popraviti, ker je vreme tako megleno, da se mora to takoj izvršiti. (Kljub temu. da je Evropa žrtvovala Crnogoro in Skader »angelju miru« vendarle ni moga — kakor je videti in slišati — »miroljubna« Evropa mirno vživati sadov diplomatske politike po krivičnem motenju nevtralnosti. Op. poroČ.) Opoziciia je sicer očitala vladi, zakaj ni sklicala skupštine takoj, ko Ji Je pošel predhodni kredit, končno pa je tudi ta zakon vsprejet z vsemi glasovi, razen — i seveda — neizogibnega — socialdemokrata. Pašlfi v Skoplju. Ministrski predsednik Pašič se že nekaj dni mudi v Skoplju. Ulica generala Stepanovič«. Občinski odbor v Mustafca Paši je sklenil — v zahvalo srbski armadi, ki se je vspešno borila krstiti eno glavnih ulic z imenom glavnega poveljnika srbske armade generala Stepanoviča. Major Gabrilnvič v skupštlni. Včeraj je prišel v skupštino po nekem poslu major Oabrilovič, ki je vjel Šukri pašo in cel njegov štab. Bil je predmet navdušenim ovacijam od strani poslancev, ki so iskreno čestitali pogumnemu majorju na njegovem junaštvu, kakor tudi na tem, da ga ie kralj imenoval podpolkovnikom. Major — odnosno podpolkovnik — se je izgovarjal, da Je bilo vjetie Šukri paše le redek srečen slučaj. Navzočim časnikarjem se je zahvalil za laskavo pisanje o njegovi osebi. Podpolkovnik Oabrilovič ’e šel v sedanjo balkansko vojno kot stotnik in po izvršenih vojnih operacijah je dosegel čin podpolkovnika. Vsekakor redek slučaj. Pod drinopoljsklm obzidjem padlim srbskim junakom se postavi primeren spomenik. Prispevki se že nabirajo. Bolgarska vla- da je dala na razpolago oni prostor, kjer so pokopane srbske žrtve. Vojni plen v Drinopolju je že popisan in kmalu se začne z razdeljevanjem plena med Srbe in Bolgare. V drinopoljskih turških državnih blagajnah sc zaplenjene velike svote denarja. Tudi ta denar se razdeli na dva enaka dela. Bojkot avstrijskega blaga. Na včerajšnji skupni seji trgovske, industrijske in obrtne zbornice, izvolil se je dvanajstčlanski ndbor, ki bo vodil bojkotno gibanje. 2e danes sta se odpeljala dva delegata v Solun in dva v Sofijo, da posredujejo pri tamošniih zbornicah za čim vspe-šnejšo akciio proti Švabu, ki je pripravil na Balkanu toliko škode zaveznikom in s svojimi intrigami uničil po nepotrebnem tisoče in tisoče mladih bitij. Bombardiranje Skadra je od petka od devete ure dopoldne popolnoma ustavljeno. Železniški delavci In uslužbenci ki niso stalno nameščeni in vrše sedaj vojaško službo, dobe od 17. dec. 1. 1. pa do končane demobilizacije dnevno polovico prejšnje dnine. Turki v Belgradu. Včeraj je dospel v Belgrad Ša-ban paša z nekaterimi uglednimi meščani iz Plevlja, da prosi pri vladi nekakih uslug. Črnogorski kralj in Poljaki. Neki poljski list iz Krakova se je direktno na kralja brzojavno obrnil z vprašanjem, če je res, da je Skader prepustil velesilam. Črnogorski krali je odgovoril: »Ako je plemeniti poljski narod točno obveščen o krivici, katero nam le prizadjala Evropa, mora gotovo revoltirati in njegovo slovanska srce mora vedeti, kaj nam preostaja storiti in kako naj se odločimo.« No, Skader bo še dolgo strašil. Kako misli priprost Srbin je najlepše videti iz naslednjega pogovora. Pred vojnim ministrstvom stojite dve straži — starca iz III. poziva. Prva straža pravi: »Oteše nam Skadar« in zabeli to s pristno srbsko kletvico Nepopustljivost Črne Gore. Položaj in mišljenje v Črni Gori. — Avstrija popravlja meje severne Albanije. — Napetost med Zavezniki vedno večja. — Homa ti je v Carigradu. Vreme je bilo te dni uprav po aprilsko mrzlo, danes pa je celo sneg pobelil belgrajske strehe. Precej ostra zimska sapa ohlaja ozračje še bolj, kot padli sneg. In mi? Mi čakamo mir... ba-sta... Mars. KRALJ NIKOLA IN SKADERSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 16. aprila. Vedno še ni jasno, ali se bo vdal Nikola zahtevam velesil ali ne. Splošno se sodi in privatna poročila zatriujejo, da je kralj Nikola odločen vstraiati pri svojih zahtevah, in bo nadaljeval z obleganjem Skadra, četudi odide srbska armada. KAKO SODIJO O KRALJEVSKI NAMERI. London, J6. aprila. Odpor kralja se različno presoja. V diplomatičnih krogih ne presojajo odpora resno, ter prevladuje mišljenje da se kralj upira sklepu veselil le zato, ker se boji, da ne bi omajal svojega stališča med narodom, ki bi mogel postati nezadovoljen in svojo nezadovoljnost tudi javno pokazati, kar bi ne bilo brez posledic. Udal se bo takoj, kakor hitro bo v položaju, potolažiti Črnogorce z zadostnimi odškodninami. ANGLIJA NEJEVOLJNA NA AVSTRIJO. London, 16. aprila. Z ozirom na težavno stališče kralja in z ozirom na nezadovoljnost in razburjenost, ki vlada med Črnogorskim narodom so v Angliji zelo nejevoljni, da Avstrija noče o odškodnini za Skader ničesar slišati. Velesile se trudijo, da bi pripravile Avstrijo do tega, da privoli v predloge velesil. SRBSKA ARMADA PRED SKA-DROM. Belgrad. 16. aprila. General Bo-jovič, vrhovni poveljnik srbske oblegovalne armade je sporočil vrhovnemu poveljništvu srbskih armad, da sedanje število srbske armade pred Skadrom nikakor ne zadostuje za zavzetje trdnjave, vsled tega prosi za nadaljne ukaze. Na to poročilo je dobil Bojovič, kakor smo že poročali obvestilo, da naj takoj vstavi vse nadaljne operacije pred Skadrom in pripravi vse potrebno za odhod srbskih čet. (Poročilo je važno, ker v Čisto drugi luči pokaže, zakaj zapuščajo Srbi svoje pozicije. V očigled dejstva, da črna gora Skadra ne dobi, četudi ga zavzame. pomenja zavzetje samo čast orožja — če je pa zavzetje trdnjave vsled nezadostnega števila čet nemogoče, bi bil naravnost umor poditi vojake v gotovo smrt brez haska 1) ČRNOGORCI UPAJO. Cetinje, 16. aprila. Črnogorci upajo, da osvoje Skader tudi brez LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) S pridušenim vzdziliom se Je obrnil k svojemu očetu, ki se je smehljal z nezavednim usmevom in strmel z očmi v bledo svetlobo sveče, obsevajoče truplo žene Stefana Doleta... Nato se je sklonil Lantnč k Ave-ti in §e doteknil njene rame. »Aveta!« Je ponovil. Dvignila je k njemu svoj obraz, preplavljen s solzami in bled od bolečine srca. Rahlo jo )e prijel za roko in jo dvignil s tal. »Aveta,« ie dejal, »odtrgati vas meram od te žalostne slike...« Ona pa je zmajala z glavo. »Ljubljenec moi predragi,« Je šepnila, »pusti me še pri njej...« *Dobro\.. torej ostaneva tu do ure, ko se bomo morali ločiti od tvoje uboge matere na veke...« Aveto so zapustile moči; padla le zaročencu v naročje, vsa tresoča !® Ihtenja in mrmraje zmedene, brez xnuZne besede, y katerih se je vra-a venomer beseda: »bama — sama sem zdaj! Brez m ♦ Vc ,Jrez matere.... Oba sta mrtva! Sama sem na svetu!« »Jaz ostanem ori tebi.« le rekel Lantnč z vročim glasom... »In potem, Aveta, če nimaš več matere., če nimaš več očeta... morda boš imela nekoga, ki ga lahko ljubiš kakor očeta... nekoga, ki bo padala nanj prizanesljivost, usmiljenje in odpuščanje tvojega pogleda, nekoga ki se mu boš bližala, kakor se bliža angel pogubljenemu grešniku...« Presenečeno je dvignila oči; ni si upala izpregovoriti. On pa, govoreč ji te zagonetne besede v uho, jo je bil potegnil polagoma k naslanjaču, v katerem je sedel norec... grof De Monklar ... mož, ki je bil obsodil Štefana Doleta na smrt in vodil njegovo usmrčen-nje! Spoznala ga je, planila nazaj in kriknila od groze: »Morilec mojega očeta! Veliki profos pariški! On — tukaj! Poleg svoje žrtve — moje mrtve matere!« Lantnč pa jo je odvedel še krot-keje nazaj. In važno, z neskončno otožnostjo ji je dejal: »Aveta... ta mož je moj oče!« Ona Je vztrepetala. Mladi mož pa je nadaljeval: »Da, Aveta, mol oče je* Takoj tl razložim... Ne, dovolj je za zdaj, da veš strašno resnico... ta mož, eden izmed tistih, ki so umorjli Štefana Doleta... da, on ie moj oče ... Aveta... Aveta moja, usmili se ga, Saj ti pravim... on je najmanj kriv In najstrašnejše kaznovan, zapustila W le pamet. Moj oče... moj ubogi oče Je samo še telo brez duše...« Ko je slišala te besede, izgovorjene z bridko bolestjo, se je zgodil v dekličinem srcu velik preobrat. Ljubezen je izvršila nad njo svoj čudež. Kakor angel usmiljenja je obrnila na nesrečneža tisti pogled odpuščanja, za katerega je prosil Lant-n€... Stopila je k njemu. Brez studa in brez sovraštva ga je prijela za roke. Poljubila ga le na čelo. In dočim se je smehljal veliki profos pariški s svojim nezavednim usmevom, je mrmrala hči Štefana Doleta: »Bodi vam odpuščeno... oče moj!..«. XXV. Lepa Feronka. Vrnimo se zdaj v Fonteblo, v hišo, ki jo je bil Ivan Siromak tako naglo pripravil za Magdaleno Fero-novo. Noč se je ravno spuščala na zemljo. Stopimo v sobo v prvem nadstropju. Ta soba Je natančni posnetek one, kamor smo poyedli bralca v začetku te povesti v malem templju ljubezni pri Tuilerijah. Tapete so iste. Pohištvo — isto kakor tam. Isto ogromno zrcalo se dviga, pripravljeno, da začne odsevati sla- dak prizor ljubezni in strasti — kakršne je gledalo včasih v hišici pri Tuilerijah... ali pa strašen prizor umora, kakršen je bil umor Feronki-nega moža! Lepa Feronka Je tukaj... Oblekla je svilnat kostum, lahno in valujočo obleko, ki je nekdaj tako ugajala njenemu kraljevskemu ljubimcu. V mlačnem zraku se zibljejo isti parfumi kakor tiste dni. V ozadju sobe stoji... kakor tam, v Parizu, široka postelja, globoka in nizka... postelja blaznih objemov — Poluzleknjena v prostornem naslanjaču, upira lepa Feronka izza svojih priprtih trepalnic presunljiv pogled v Ivana Siromaka, ki stoji pred njo in jo gleda z gnevnim občudovanjem. Nesrečnež drgeče, kakor da bi ga pretresal mraz. Bolezen, ki ga je udarila, je razjedla njegov organizem ... Morda mu Je živeti le še par dni. » Toda neukrotljiva strast, ki mu razžiga prsi, ga še drži pokoncu. »Ivan, moj dragi Ivan,« Je zamrmrala čarovnica. Ivan se je zdrznil. »Gospa?« Je vprašal. »Povel mi natanko, kako se Je zgodilo...« Izraz mračnega trpljenja Je pokril bledi obraz nesrečneža. *SaJ sem sam povedal vsel« srbske pomoči in to. ker je prebivalstvo Skadra že čisto izstradano. KAJ ZAHTEVA KRALJ? Rim, 16. aprila. Ivalijanski poslanik je sporočil kralju Nikoli, da bo on posredoval pri velesilah, da dobi Črna Gora takšno odškodnino, da bo njeno gospodarsko življenje zagotovljeno, samo če odneha od Skadra. Kralj je odgovoril, da dežela in armada ne bi bila nikakor voljna izdajati mrtve junake, ki so padli pred Skadrom. Da ta pokaže, da se ne upira iz trme hoče uradno naznaniti pogoje pod katerimi bi bilo mogoče vojsko do tega pripraviti, da bi zapustila Skader. V ta namen zahteva, da vodi Črna gora notri do reke Bojane, tako, da pride v nleno last tudi Tara-boš, ki obvladuje suadersko jezero. Za ta predlog je bil tudi angleški poslanik, toda velesile so predlog zavrnile in izjavile, da so pripravljene dati le zadostno posojilo. KAJ JE »PONUJALA« AVSTRIJ/ London, 16. aprila. Iz pisan »Times« se razvidi, da je Avstri ponujala Črni gori odškodnino za Skader v Novem Pazarju. Črna gora je takšno odškodnino odklonila, ker bi s tem bila oškodovana Srbija. (Avstrijska diplomacija le pa res Iju-beznjiva — razpolagati hoče z ozemljem, ki ni njeno. Zasleduje pa še drug namen, zasejati sovraštvo med Črno goro in Srbijo.) NEIZPROSNA AVSTRIJA. Dunaj, 16. aprila. Poveljnik avstrijskega brodovja, ki blokira črno-gorsko-albansko obal, kontreadmiral Njegovan je dobil povelje, da predloži admiralskemu svetu razširjenje blokade do Drača, ker se od tam dovažajo potrebščine 7a Črno goro. AVSTRIJA Z SEVERNO MEJO ALBANIJE ŠE M ZADOVOLJNA. London, 16. aprila. Avstrijski vojaški strokovnjaki, ki so prideljeni avstrijskemu zastopniku na veleposlaniški konferenci v Londonu so izjavili, da so meje severne Albanije, kakor so določene na poslaniških konferencah, nepopolne in je treba poprave. Na to izjavo je avstrijski poslanik na londonski konferenci zopet začel o popravi in odločitvi meje. To je pa dalo povod za nesoglasja med avstrijskim in ruskim poslanikom. Odločitev o novi popravi je bila takoj naznanjena Srbiji in Črni Gori. (Bodo menda avstrijski vojaški strokovnjaki tako dolgo popravljali, da bo Srbiji dovolj!) »Kaj za to! Morda si Da le pozabil kako podrobnost, ki me bo zanimala ...« »Pozabil nisem ničesar,« je rekel on zamolklo. »Hočem, da poveš!« je ponovila ona nestrpna.. »Ali nisi moi zvesti sluga?« »Zvest do smrti!« je delinil Ivan Siromak. »Moj suženj... kaj?« »Vaš suženj, da!« »No, ubogaj, torej!...« »čemu se moram vračati k stvarem, ki mi povzročajo tako strašno trpljenje! Ali mi ne bo dovolj trpljenja... zdaj... kmalu?« »Saj ti pravim, Iyan. da konča nocojšnjo noč z enim mahom vse tvoje trpljenje!« »Oh, če bi bilo resnica!« je zamrmral in stisnil zobe v silni tesnobi srca... »Rekel si torej,« je povzela Magdalena Feronova, »da si bil v gozdu?« »če že ukazujete! Da, gospa, bil sem tako pogumen... storil sem kar ste mi ukazali... toda prise-žem vam, da bi rajši umrl tisočkrat smrti kakor živel še enkrat takšno življenje...« »I)obri moj Ivani...« Nasmehnila se mu je s tistd neizmerno koketnostjo, ki je ni umel nihče tako kakor .ona. Ves zmeden po tem usmevu. le nadaljeval nesrečni mož} (Dalje.) MIROVNA POGAJANJA. Pariz, 16. aprila. Poslednja nota velesil je napravila na Zaveznike dober vtis in predlogi bodo sprejeti, le Grška objavi neke pridržke glede Epira in Egejskih otokov. MIROVNI DELEGATI. London, 16. aprila. Mirovni delegati se snidejo zopet v Londonu. Turčija pošlje Haki pašo, Rešid pašo in Nabi bega. Srbija odpošlje Novakoviča. Bolgarski delegati še niso imenovani. KAJ NAMERAVA BOLGARIJA Bukarešt, 16. aprila. Neki tukaj-šni list poroča, da se Je sklenila med Bolgarijo in Rumunijo vojaška pogodba, po kateri je Rumunija dolžna Bolgarijo podpirati, če slednja napade kakšno drugo balkansko državo. (Srbijo?). NAPETOST MED BOLGARI IN GRKI. Solun, 16. aprila. Bolgari si hočejo na vsak način zagotoviti posest Soluna, zato pošiljajo tja vedno vojaške čete; vsled tega raste v Solunu razburjenje in Grki so se odločili ne popustiti. Zato so nastavljene grške čete na raznih krajih pred Solunom, da se, če treba, tudi z orožjem uprejo bolgarskim četam. Sofija. 16. aprila. Grki se pred Solunom utrjujejo in delajo okope. RUSIJA ŽELI, DA SE BALKANSKA ZVEZA OHRANI. London. 16. aprila. Med Zavezniki bo posredoval Čarikov, ki je že odpotoval iz Petrograda na Balkan. Sazonov mu je dejal, da naj sporoči, da si Rusija želi, da se Balkanska zveza ohrani. (Čarikov, bivši ruski poslanik v Carigradu je, kakor je znano, moralni povzročitelj Balkanske zveze.) TURČIJA NAPADE OTOKE? Atene, 16. aprila. Na sirijski obali se združujejo turške čete, ki mislijo naibrže porabiti odsotnost grškega brodovja in napasti otoke. HOMATIJE V CARIGRADU. Pariz. 16. aprila. Na poziv turških častnikov pred Čataldžo, so turški ministri sklenili demisionirati, toda sultan ni hotel demisije sprejeti, češ: Vaše zavožene poti noče nihče nastopiti, zato vstrajajte, pa če vam gre tudi za kožo. Slovenska zemlja. Iz Brežic. Sadovi klerikalnega vzgojeval-nega dela se začno kazati. Naši pošteni slovenski kmetje so se nalezli ptujske kuge »Štajerca«, ki jim ga brezplačno deli tudi brežiški Nemec Matheis. Preje je bila ta cunja v našem okraju malone bela vrana in še oni. ki so jo dobivali, jo niso radi čitali. Še le v zadnjem času, ko so naši slovenski klerikalci začeli v nič devati vse, kar v njih rog ne trobi, so »Štajercu« narasli odjemalci, čeravno brezplačno. To seveda ni čudo, če pomislimo, da ščujeta »Straža« in »Slov. Gospodar« vse križem ljujdi drug na drugega. Samo strankarstvo v najperfidnejši formi. Kdo jih bo bral? Vsekakor pa je čudno, da si upa »Straža« kljub dejstvom stavljati one ljudi nekako na odgovor; dasi se sama popolnoma zaveda vzrokov, ki tirajo naše ljudstvo od naroda stran, v naročje re-negatstvu. Ve sama, da je temu kriv klerikalizem, kj je prepletel s svojim strupom ne le del našega časo- pisja, marveč sili tudi v podeželska »izobraževalna« društva, koder mori in davi še ono malo ostankov narodne zavednosti, ki Jih še nahajamo med ljudstvom. Posebno ta društva so oni faktorji, ki ljudstvo odganjajo. V nedeljo in praznik hoče kmet počitka in razvedrila. Dobrodošla so mu lažja, kratka predavanja in zelo rad hodi k predstavam, če so za kaj. Seveda »Lurška pastarica«, »Ave Marija«, ali »Don Manuel« s svojimi vse življenje, veselje in duh ubijajočimi tendencami, tega ne morejo dajati. Saj je v njih samo terci-Jalstvo, duhoinorstvo. skratka — nič za naše ljudi. K poglavju o klerikalnem časopisju bodi tudi pripomnjeno, da je naše ljudstvo že radi tega odločno odklanja, ker je iz vse njegove reklame razvidno, da mora iti rakom žvižgat, če se otrese kmet njegovega jerobstva. Pokažite ljudstvu. da Vam je za njegovo dobro-bit. potem se ne bo udinjalo »Štajercu« Itd.... Dokler pa tega ne storite, ne zaganjajte se vanj, samo za to, ker ne bere — »katoliških listov.« vašega kalibra! — Iz Slov. Bistrice. Zadnja »Straža« se zaganja vedno v nas, ki ne maramo za njene trobente. Je to njena stara navada, ki postaja tim vsiljivejša, čim bolj pojejo »Straži« zadnje ure. Ker je eden naših dnevnikov reproduciral izjave slovenjebistriškega in polj-skavskega okr, zastopa, v katerem se obračata proti klerikalni obstrukciji. Ne bomo razpravljali, je li do-tični dnevnik s tem pokazal taktič-nost, ali ne. Pribijemo paj Slovenska klerikalna obstrukcija je pahnila ves Slovenski Štajer v velikanske neprilike. ki postanejo sčasoma naravnost pogubonosne. Pri nas trpi vse: Kmetijstvo, vinogradništvo, živinoreja, skratka — vse narodno fospodarstvo. Gornji in Spodnji tajer dobivata v odškodnino mastne denarne podpore od vlade, m| tukaj pa poginjamo. In konec?! Ali nezaslišana blamaža v polit, javnosti ali pa razpust dež. zbora. ozir. vladanje brez Slovencev. Kot Slovenci moramo uvodno omenjeno odobravanje obsojati, odobravati pa moramo — kot ljudje. Iz Obriža pri Središču. (Občinske volitve.) Pri obSin-skih volitvah v Obrižu so zmagali naprednjaki zopet v vseh treh razredih z ogromno večino, kljub temu, da so klerikalci napeli vse sile. da bi dobili to veliko občino v svoje roke. Zlasti središki kaplan dr. Kranjc je agitiral neumorno, po noči in po dnevu, se trudil od hiše do hiše, zbiral pooblastila in spravil v boj vse svoje »Orle in »Marijine device«. Pa vse ni nič pomagalo; zmagala je zavednost naših Obrižanov in Središčanov. Vsa čast jim! Pripominjamo. da je volitve vodil komisar okrajnega glavarstva, tako da je vsak rekurz klerikalcev brezuspešen in njih vpitje in kričanje o sleparijah itd. popolnoma neosno-vano. Štajersko. Iz Maribora. Te dni je našel sprevodnik Sekolec v gnojnici svoje hiše truplo novorojenčka. Ker Je le ta vedno zaprta, je sum iipravičen, da je iskati mater med hišnimi prebivalkami. Diž. pravdništvo je odredilo preiskavo trupla novorojenčkovega. — V Tegetthoffovi cesti je ponesrečil minulo nedeljo mizarski pomočnik Pregel. šel je na streho več- nadstropne hiše gledat. zakaj se od-taka voda mesto po žlebu, preko tega na cesto. Na strmi strehi mu je spodletelo, padel je v globočino na cestni tlak in obležal z razbito lobanjo. Predno je še prišla zdravniška pomoč Je izdihnil. Vinogradniki in sadjerejcl zelo vzdihujejo. Zadnji sneg, še bol^ pa temu sledeči mraz, Je vse uničil. Cre-šne, hruške, marelce in tudi jabolka so pokončane. Isto le z zgodno trto, Silvanca in dr. godnih vin letos še vohat ne bo. Tudi krog Ljutomera, Ormoža in Središča je silno mnogo škode. Znani Jeruzalemec bo še bolj trpel kot lani. Klasna pomlad je obetala mnogo, a ena sama noč je vzela slcoro vse. V Mali Nedelji je delal te dni dninar Kvahte iz ljutomerske okolice. Dobil je 4 1 vina, katerega je ta-koi spil. Po delopustu pa je šel še v gostilno Kosi, koder je polokal še več osmink »Florijana«. Komaj je dospel na prosto, pa je padel v znak in namestu obležal mrtev. Zadela ga je kap. Iz Spod. Laš. Pred par večeri se ga je posestniški sin Lud. Potišk tako navlekel, da se Je vrnil čisto znorel iz Polčan v Sp. Laše domu. Komaj je zapazil svojega deda, 75-letnega starčka, v postelji ležečega, mu je začel groziti s smrtlo. Začel je iskati samokres, ko pa tega ni bil v stanu najti, je vzel svojega očeta puško. Starček je zbežal pred hišo, vnuk pa za njim. Ko Je sprožil, se je pokazalo, da je bila kapica nad smodnikom že porabljena. To Je fantalina še boli razdivjalo, šel je v sobo. vzel dolg nož in s tem zabodel smrtnonevarno deda ter pobegnil, a ga je orožništvo kmalu prijelo. V Planini pri Sevnici je pustila Poropat svojo hčerko samo. ter šla nabirat dračje. V tem se je dekletcu ki je prišlo preblizu ognju, vnela obleka. Na kričanje dekletovo, je prihitel v stanovanje njen oče in pogasil gorečo obleko. Kljub temu je dekletce že kmalu za tem na dobljenih opeklinah umrlo. Tudi pri nas ie tako. Zadnjič smo nekje brali, da slovenski celjski gospodje pri sodišču raje govorijo nemško — izven zagovorov — kot slovensko. No. pri nas v Mariboru je stvar ravno taka. In tako prijetno je to poslušati' 5 minut preje slišiš zagovor v krasni gladki slovenščini. ker na enkrat pa le tega konec in na uho ti vdari naša nemščina, tako krepko — rekli bi izzivajoče, da te oblije rndečica pred obtožencem in pričami. Pa ni to morda razvada posameznega gospoda, ampak skoro vseh. če govore s sodnimi osebami. Trbovlje. Moška podružnica C. M. družbe nam je priredila v nedeljo 13. t. m. pod spretnim vodstvom g. Pertota, velezabavno igro »Njen korporal« katera je v vsakem oziru dobro izpadla. Splošno se govori, da se že ni več let tako dobro igralo kot tokrat. Mi vemo. da ni prijetno žrtvovati toliko večerov in hoditi tako daleč v burji in viharju k vajam, prijetno pa ako človek vidi, da je storif nekaj koristnega na prosvetnem, kulturnem, narodnem polju za dobrobit teptanega naroda. Dragi in priljubljeni igralci diletantje. Ne sklepajte premirja, delajte naprej po začrtani poti. Ako bodete vedno tako požrtvovalni kakor dosedaj nam še naši sovragi ne bodo mogli tako hitro zapeti smrtne pesmi »fines Slo-veniea«. Marljivost in požrtvovalnost g. Pertota, gospe soproge in drugih vrlih igralcev in igralk bi pa naj služila marsikateremu rodoljubu v zgled za nadaljno narodno delo, Naprej! Hvaležno Vam ne bo3e samo trboveljsko občinstvo temveč cela Slovenija. Omeniti še moramo, da nas je tokrat obiskal vrl junak važne bližnje trdnjave Vzor-Paša z velim štabom ter enim generalom iz Ljubljane in Zagorja. Gledalec. Trbovlje. Na splošno željo občinstva se ponovi veseloigra »Njen korporal« y nedeljo 20. t. m. ob polu 8. zvečer po znižanih cenah. Ves čisti dobiček je namenjen pre-koristni C. M. družbi v Ljubljani. Upamo, da bo slavno občinstvo iz Trbovelj in okolice tudi tokrat napolnilo dvorano g. Forteja do zadnjega kotička ter s tem pripomoglo položiti zopet par krone na altar domovine. Med igro svira godba. Pričakujemo zopet gostov iz Hrastnika in drugod. Odbor. Dramatično društvo v Mariboru. Na splošno zahtevo se uprizori po daljšem zasu v nedeljo 20. aprila priljubljena narodna igra »Rokovnjači«. Ker so vloge v najboljših rokah in so zlasti pevske točke zaseden-3 z našimi najboljšimi mo£mi. upamo, da bo stala ta predstava na višku, ki je pri naših razmerah sploh dosegljiv. To je obenem tudi zadnja predstava v letošnji sezoni. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Dnevni pregled. »Slov. Narod« proti slovenski mladini. »Slov. Narod« v svojih zadnjih številkah ni napadel le najmlajše slovenske mladine preporodov-cev — ampak sploh vse, kar je bilo zadnja leta mladega. Tako se je zaletel v »Vedarje«, v gosp. V. K., ki je eden najboljših publicistov med mladimi —spomnil se je radikalcev, da, posegel je celo v čas »Nove Dobe«, torel vse one generacije, ki so hotele prinesti na Slovensko novega življenja — in se je »Narod« boril proti njim. Zato ni čuda, da gre mladina svoja pota — po teh zadnjih napadih na bo nastopila naravnost proti nar. napr. stranki, ki hoče preganjati slovensko mladino kakor »steklega psa« zaradi njenega slovanskega navdušenja. Tudi drugod imajo mladino: dolžnost strank je, da jo ščitijo — ne pa izdajajo. Fkspekloracije bruha le jetični. V zadnjem času pa jih bluje tudi: »stranka« v >Slov. Narodu«. Je-li mar to znak agonije? »Omladlna in »Preporod«. Pod tem naslovom smo v pondeljekovi Številki citiral; neki odstavek iz »Zarje«. kjer prihaja ta list do frapan-tnega zaključka, da mora biti Rostohar jevih nazorov vsak slovenski radikalec, češ narodna dolžnost je prva njej se klanjajo vse druge. Pisec do-tičnega »Zarjinega« članka se je gotovo učil logike v isti klopi kakor dr. Rostohar, kajti z brezprimerno drznostjo trdi neumnost, ki ji težko najdeš para. Ali je jugoslovansko gibanje morda kai drugega kakor narodno gibanje? In sicer je to gibanje jako radikalnega značaja! Ali ni glavno geslo tega gibanja »nacija«? In ali ni prvo etično načelo te struje, da treba za narod žrtvovati. Da. da, narodni dolžnosti se klanjajo vse druge, to je bistven del našega programa. Socialistom je ta zahteva od nekdaj prav neprijetna, ker sta Jim narod in narodnost le ovira v organizacijah (glej Trst, Maribor!) Najmlajša generacija pa ravno dolžnosti in žrtve narodu, če le možno, še bolj odločno povdarja, kakor njeni neposredni predniki — radikalci. Zmeda pri »Zarji« in dr. Rostoharju prihaja od tod. ker ne ume- FRANCE ŠTAJER: Samomorilec Tragedija futurista v 4. impresijah. (Dalje.) Slikar: Ti govoriš, mladec, da ubijaš čas! — Boubouroche pravi: »Govorimo malo. a tisto dobro.« Dramatik: »Malo govori v razumnikov zbori —« zahteva Luka Pintar. ,, ... Jaz pa pravim, da ne bi toliko govoril, če bi govoril z razumnikom. Toda redki so. In če naletiš na priznanega. molči, ker misli, če bi govoril, bi morebiti ne bil več razumnik! < Slikar: Saj se spominjaš gesla, ki ga je zaklical Latinec pesnikom: »Si tacuisses, philosophus man-sisses.« Dramatik: Pregreta fraza! Slikar: Pri moji veri, jaz sem truden. Dramatik;.Ce laziš po planinah, no, kdo bi ne bil truden 1 Slikar: Tl si utrudljiv! Ne bi toliko govoril, če bi vedel, kako me moriš! Dramatik: To Je samo silo-Ibran. Če bi jaz ne duhavičil. bi ble-Ibetal ti suhoparno, kje so barve cenejše kdo nudi rabat, kaj Je s papirjem, radirkami, topiči, paletami.,. Slikar: Pri moji veri, jaz sem truden... Dramatik: Tak junak, pa truden? Slikar: Spremljaj me, grem spati D r a m a t ik: Ne utegnem. Čakam ravnatelja gledališča. Zaradi diame: ali bo moja premiera, ali ne. Slikar: Drame in zopet drame: Drame so utrudljive. Pri moji veri. jaz sem jo danes doživel, (se zamisli jezno.) Dramatik: (zainteresirano) Ti? Pripoveduj dečko. Slikar: Ali govorim podmol-klo? Ali se mi mršijo obrvi? Dramatik: (naglo, zvedavo) Pa kako! Kdo Te je razjezil? Katera drama? Slikar: Bil sem na planinah, na zasneženih, nedosežno lepih. Mahnil sem jo kar poševno. Drčalo mi Je. Sem se opiral. Če sem padel, sem se pobral. Ampak — naenkrat se zakahljam po skalovju. Na božjo srečo se nisem ubil, temveč pridrčal do trdnjave. To so se stegnili nad menoj, češ, vohuni Vsega so me pretipali na snegu. Imam nahod (po-smrka in pohrka krepko). Legitimacijo so našli. Rešilo me Je, ker so zaznali, da §em mazač. Papirji so bili v redu. Fotografskega aparata nisem imel. I — In kljub temu so me vlekli .vra- govi na gorsko sleme ter me lastnoročno treščili čez mejo. Na sosednji meji so pa kakor navlašč čakali tuji vojaki, me zopet preiskovali (po-smrka in pohrka) — in me pognali nazaj čez mejo. Odtam zopet nazaj — in še naprej, in še nazaj (kaže z rokami) kakor zidarji opeko 1 Dramatik : (dobrosrčno) Revček! Stražnik: (se je med tem vrnil s patrulje. Stoji in se ozira. Ko prifrči tiček in milo začivka, seže v torbico, kjer tiči običajno samo kres.) Dramatik: Ga vidiš? Vraga! Ali Te bo linčal, vohuna? (odideta.) Stražnik: (privleče iz torbice, kjer sploh nima samokresa, marveč kos kruha, par drobtinic, pa za-žgoli) Mandi, mandi (ptiček prifrči na roko in kavsa) mandi, mandi... Graščak: (pride naglo iz kavarne. kakor marljivo delaven človek, Kadi viržinko.) Punca, punca, to ne gre... to ne gre. Take misli... Saj Milica ni taka. No, morebiti zato, ker Je omožena. Nada: (prožna, brhka, krasna mladenka) še ničesar mi nisi odrekel. papa. Graščak: (se popraska po kratki, črni bradi, tuintam osiveli) S tem sem ti dajal potuho, da si zdaj tako sitna, (hodi prožno gor in dol. vata pravilno razmerja med Slovenstvom in Jugoslovanstvom. Z nekakšnim zaničevanjem govoriti o slovenski »individualnosti« in o slovenskem »narodiču«, kakor to dela »Zarja«. — za tako »Jugoslovanstvo nam ni prav nič. ker to le odbija V5 Rostoharjev prazni tabor. Itvedell smo iz čisto točno poučenega vira da dr. Rostohar nima ne med radi. kalnim dljaštvom ne med starešin]-»tvom nobenega pristaša, nasprotno izključil se |e sam s svojim pisarjenjem. NI tedaj nobenega povoda za cepljenje, ampak nasprotno: novi ogeni med najmlajšo generacijo naj združi vso našo mladino in njene prijatelje. jugoslovanska radikalna struja mora biti močna, kajti sovražnikov ima obilo ne le izven naroda, ampak med takozvanimi »voditelji našega naroda samimi! Zato pa pozdravljamo tisto stremljenje, ki odklanja cepljenje naše mladine in hoče pod iugoslovansko zastavo združiti vse somišljenike. Neki avstrijski častnik zdihuje v »Danzers Armee-Zeitung« češ da se pri nas v državi častniški stan dovolj ne vpošteva. To dokazuje na ta način: Tam na nemškem se je vozil neki obrst v železniškem vagonu. Z njim se je vozil neki kupec. Seveda takemu obrstu je tak kupec v civilu manj vreden človek. Zato je začel nekaj godrnjati — in je pokazal, da mu ni prav, da z njim sedi v vozu tak kupec. Med tem je padla beseda »svinjarija«. Obrst je namreč naročil, naj se »svinjarija ven oospravi«. Kupec je te besede obrnil nase in se je čutil razžaljenega in je tožil. Obrst je bil oproščen, češ. da se je čutil nekomodnega itd. ker je bil kupec civilist poleg njega. Ta zanimiv spor obravnava neki častnik in blagruje nemške častnike, da se vsi zanje potegnejo — do-čim pri nas bi bilo takoj cel kup interpelacij itd. — Mi mislimo, da se gospodom častnikom tudi pri nas krivica ne godi. Več — bi bilo odveč. Avstrijska posebnost je n. pr. tudi tole: Mi smo dobili iz Bosne pismo z znamkami naj pošljemo »Balkansko vojno«. Toda v Avstriji bosenske znamke ne veljajo. Saj je znano. n. pr. če greš z reke na Sušak in tam oddaš razglednico z mažar-sko znamko. — računajo za to kazen — kakor da sploh ni znamke. To je enotna država. Veliko preganjanje so začeli MažarjS proti Slovakom, posebno proti mladi inteligenci, ki se zbira okoli revije »Prudi« Da bi prikrili pred svetom svoje mažarske svinjarije so začeli Mažarji doma opozarjati na slovansko nevarnost. Med Slovaki se je začela močna struja, ki hoče ustvariti r kolikor mogoče kulturnih vezij s Čehi — in Mažar-jem se to zdi pTOtidržavno. Zato so se vrgli na mladino prav tako, kakor so se Nemci lotili jugoslovanske mladine. Mažarsko-nemška vlada se boji za svoj obstoj. Zato divja. divja posebno proti mladini. Poroka. Poročil se je g. Leo Matajc. iz Stražišča, lastnik tovarne istotam z g. Milko Horvatovo. Bilo srečne! Notica o K. Leonhardu Del-Lin- zu, ki je bila včeraj v »Dnevu« ne odgovarja resnici. G. Del-Linz je doma in urejuje svojo bilanco. Tudi drugi očilk: so neošnovani. Generalna stavka v Belgiji. Stavka za enako volilno pravico v Belgiji narašča od ure do ure. Po dosedanjih vesteh je ustavilo delo 330.0110 delavcev, in sicer nad dve-stotisoč v valonskem delu dežele. Koliko delavstva se udeležuje stav- Zagorelo lice rdi krepkejše) Sitna si veš... In otročja. Zelo, veš! Nada: (kujavo) Pa ne... Graščak; (se hitro potolaži, ko vidi ptička) Mandi, mandi. (požvižga, moli dlan.) Nada: (opominjajoče) Alj misliš, da si doma? To se ne spodobi v mestu! Ti si otročji, papa! Graščak: (žvrgoli dalje, ker vidi, da reagira ptiček.) Nada: Resne drame nal gredo rakom žvižgat — sploh gledališče! Nisi li čital, kako zatvarjajo svetišča Thalije umetnosti in nastopajo v niin rokoborci, troglavi dvojčki in sploh? — Kajti ljudstvo se je nasitilo umetnosti in klepetanja in želj tuttl frutti... To je tok časa... Graščak: Kako učeno govoriš. Nada: Naše gledališče stežka životari in umetnost prezebava. Ce bi nas ne podpirali... hm? in kal pa če bi skopnele subvencije? Graščak: Ali misliš, da jim bom potem jaz štel tim bodi izrečena MjtopleJ« zahvala. Posebna zahva- li se izreče še gosp. Ko/inu, ki je »am razkazoval gosp. mojstrom svoje Mjnovejše stroje. Izlet sta omozočih črevljarska in krojaška zadruga, ki sta plačali vso železniško vožnjo za vajence. Bodi jima srčna hvala. S takimi izleti se vajenci strokovno mnogo izobrazijo, ker se jim vsaj obzorje nekoliko razširi, Naj jih druge zadruge posnemajo. — Za novo šolo v Mostah že gase apno. S tem pa hočejo klerikalci Moščanom pokazati, kakor da je vse dovoljeno. Mi pa trdimo, da klerikalci še nimajo dovoljenja zn novo šolo, ker rekurz še ni rešen, Obširneje bomo o tem pisali v soboto in v neueljo. Preko naših glav; ne pustimo iti klerikalcem na delo. Hočemo vedeti, pri čem smo. — Nesreča. Ko je v pondeljek dopoldne na Vodnikovem trgu mesarski vajenec Fran Vrhovec snemal s stojnice meso. se Je pri temf zataknil na levi roki z zapestjo na železno kljuko ter se tako poškodoval, da mu je prišlo vsled bolečin slabo. Odvedli so ga v domačo oskrbo. — Glavni nabori za mesto Ljubljano prično danes dne 17. aprila. in sicer za domače nabornike. Na vrsto pridejo najprvo najnižje žrebne številke I. razreda, za I. razredom, približno ob pol 10. dopoldne II. razred. Dne 18. aprila se prične ob 8. zjutraj s III. razredom domačih in za tem pride I. razred tujih nabornikov. V soboto se prične z Il.razredom tujih in za II. razredom pride približno ob 9. dopoldne III. razred tujih nabornikov na vrsto. — V mestni klavnici se Je zaklalo od 30. marca do 6. aprila t. 1. 66 volov. 8 bikov. 8 krav. 112 prašičev, 171 telet, 18 koštrunov in 65 kozličev, vpeljalo pa 256 kg mesa^ 2 zaklana prašiča. 92 zaklanih telet in 74 zaklanih kozličev. — Umrli so v Ljubliani: Antonija VVernig. žena železniškega vratarja, 39 let. — Janez Logar, hlapec, 33 let. — Ana Orajžar. vdova železniškega sprevodnika, 50 let. — Marija Adamič, občinska uboga, 65 let Ana Cugelj. zasebnica. 73 let. — Loterijske številke. Gradect 39, 72 79, 17, 12. Brno: 68, 36, 88 37. 89. -— Kinematograf »Ideal«. Neu-es Wr. Tagblatt piše takole: Slavni Sienkiewiczev roman »Quo vadiš« se že dolgo časa vprizaria na odrih’ zato se je lahko slutilo, da tudi filmu nc odide. To se je res zgodilo. Včeraj popoldne je imelo povabljeno občinstvo v Beethovnovi dvorani priliko spoznati delo polisk. pesnika kot filmsko dramo. Film je preobrazil to delo res v izreden igro-kaz. Pravimo izrokaz, zakaj dejanje vkolikor se uveljavlja pantominično, skoro popolnoma zatemni pisane množica slik. ki se vrste pred gledalčevimi očmi. In te slika je vodila finočutna umetniška režija, ki nam pred očmi da oživeti v zgodovinski pristnosti Neronov imperialistični Rim, pričarala nam je veličastne svetlobne efekte in velikanske učinke mas. Naiboll se nam v dušo vtisne požar Rima in pa priori iz cirkusa. Plameni plapolajo kvišku, sto-glava množica se suče v naglici po dimu, pogorele palače in valovanje množice v amfiteatru, tekme kvad-rig, boj gladiatorjev, levi, ki se z divjo krvoločnostjo vržejo na žrtve (obsojene kristjane) vse to so bili prizori nepopisne krasote in sile predstavljanja. Manjkalo pa tudi ni slik mirno lepe učinkovitosti; njih privlačnost Je bilo dejanja primerno predstavljanje. Izbrano občinstvo je prisostvovalo predstavi, med drugim tudi nadvojvoda Leopold Sal-vator. To velikansko delo se bode predvajalo od torka naprej cel teden. Predstava traja 2 url. Trst. Slovenski vollld v Trstu I AH ste vsi pogledali v volilske imenike?, Kdor tega še ni storil, ta naj nemudoma izpolni svojo dolžnost, doklet Je še čas. Na delol Pobrigajte se zg svoje svete pravice! Tržaški Slovenci, ki narodno čutijo in streme po napredku slovenskega Trsta, se bodo gotovo tem«* IJito pripravili na volilni boj. ki stoH pred vratini. Letošnji volilni bol bo hud in more biti hud. Mi tržaški Slovenci se zavedamo, kal hočemo, zavedamo se neštetih krivic, ki nam grenijo življenje. Napredovati hočemo. napredovati moramo! zato — na delo! 1. majnik in NDO. »Narodna delavska organizacija« v Trstu bo tudi letošnje leto slovesno praznovala 1. majnik. Ob tej priliki priredi velik manifestacijski shod, ki se bo vršil v »Narodnem domu« v Trstu, in obhod po mestu z godbo in zastavo. Natančen spored objavimo pravo-Čftsno Slovanski delavci v Trstu, pripravite se na dostojno proslavo I. majnika! Tržaški socijalnl deniokratje so res demoralizirani ljudje. Bestijalna volilna agitacija, ki so se je oprijeli. Jih kaže v pravi luči. Ce bi zavladali ti ljudje, bi človek niti svojega telesa gospodar ne bil več. Brado bi smel človek obriti le v tem slučaju, da bi oni nrivolili. Kdor je čital četrtkovo »Zarjo«, v kateri govori tržaški dopisnik »Zarje«, neomikan človek, kj ga vse pozna, odkar je zapustil žganjarno. ta se je moral res čuditi in vprašati, ali je to res mogoče. Čudimo sc le g. Etbinu Kristanu. da on dopušča, da se stavlla-jo take reči v >Zario«. Takih argumentov se poslužujejo pri polemiki le taki ljudje, ki so izgubili vsak moralni čut, ki stojijc bestijam zelo blizu. Strašno bi bilo na svetu, ako bi zavladali ti brezčutneži. Svobode bi ne bilo niti trohice več. Oni bi kraljevali kot največji absolutisti, kat jih je rodila zemlia. Stari ljudje pravijo: bog nas varuj pred človekom, ki se dvigne iz beraškega življenja na zlatega konja. Tak človek zna jezditi, da je joj! Če bi prišli socialno demokratični fanatiki do krmila, potem bi nastalo še le pravo trpljenje. Ne rečemo, da so vsi socialno demokratični voditelji taki — tudi pri njih so izjeme — a po večini so res podobni zgornji karakterizaciji. Proti tem ljudem bomo šli z veseljem v volilno borbo. Štrajk proti čianoni NDO. v Nabrežini. »Dan« je pred kratkim porogal, da nameravajo prirediti soci-Jalni demokrat je v Nabrežini (pri kamnoseški obrti namreč) štrajk proti onim kamnosekom, ki se ne marajo organizirati rri njih. marveč so organizirani v NDO. Splošno se je širila govorica, da bo izbruhnil štrajk v četrtek, ko pride predsednik socijalno-aemokratične kamnoseške organizacije iz Dunaja, kateri bo, kadar preštudira situacijo, odločil. ali naj se uprizori štrajk, ali ne. V četrtek je res prišel omenjeni predsednik z Dunaja. Najpoprej so imeli važno posvetovanje, na kar so Šli k podietnikom intervenirat; zahtevali so od njih, da morajo člane NDO. nemudoma pognati v brezposelnost. torej odpustiti iz dela, ker drugače stopijo socijalm demokratje v štrajk. Od podjetnikov pa so dobili pošten odgovor, ki se glasi: Ce hočete biti vsi odpuščeni, potem kar stopite v štrajk, članov NDO. na va-So zahtevo pod nobenimi pogoji ne odpustimo. Po teh žalostnih inter-vercijah so se zopet sešli na konferenci. Nabrežinski sodrugi so bili vsi za to, da se štrajk takoj prokla-mira; a njihov predsednik iz Dunaja Je bil proti temu predlogu. Zakaj, to bo znal on sam najbolje. Rekel je, da se brez njegovega dovoljenja ne bo in ne sme štrajkati. Štrajka proti članom NDO. v Nabrežini zaenkrat torej ne bo. Kako bodo gospodje sodrugi pri tem vprašanju nadalje postopali, bomo videli. Rečemo jim pa ponovno: sodrugi, nikakor se ne iKrajt-2 z ognjem! Klerikalci so nameravali prire-riti za preteklo nedeljo shod za delavstvo v plavžih, in sicer v prosto- »Gospodarske® društva« »Gospodarsko društvo« je bilo naproše-no za dvorano in bila jim je tudi dovoljena. Agitirali so tajno, ker javno se ne upalo. Ko so izvedeli za stvar narodni delavci, so se temeljito pripravili. Bilo jih }e v nedeljo v »Gospodarskem društvu« v Skednju toliko, da bi morali klerikalci, ako bi prišli, frčati s shoda. To so oni iz. prevideli, zato enostavno niso prišli. Tu in tam je prišel kdo izmed njih pogledat v »Gospodarsko društvo«, a Je takoj zopet izginil. Shod so tore v strahu zadnji hip odpovedali. So pač pravočasno spoznali, da se pripravlja vihar. Mi tem ljudem ponovno povemo, da v Trstu ne bodo in ne smejo obdržati nobenega shoda. Naj ostanejo le lepo skriti. Zbežal Je. Gozdni čuvaj, ki straži nasade v »gozdiču« blizu Sv. Ivana, je zaslišal včeraj nedaleč od sebe pok iz samokresa. Hitel je v ono smer. da vidi, kaj se je zgodilo. Kmalu Je prišel do neke klopice. ob kateri je stal mladenič. V trenotku, ko ga le čuvaj zagledal, je videl, da je pritisnil mladenič vnovič samokres na krvavo že obstreljeno čelo. — Priskočil je k njemu in mu Je Iztrgal samokres iz roke. Mladenič pa ga je prosil, na] mu ne jemlje orožja. naj ga pusti umreti. — čuvaj le pustil mladeniča v gozdu in je hitel na policijo naznanit slučaj, oddal Je tudi samokres. Policija le poklicala zdravnika v »gozdič«, toda ko so prišli zdravnik in čuvali do tiste klopice, niso našli več mladeniča! Izginil je, zato je ostalo njegovo ime neznano. Društva. »Radogoju« je poslal namesto fantovščine neimenovan dobrotnik iz Kranja podporo 50 K za kar mu bodi izrečena javna zahvala. Posnemajte ga! Za Sokolski dom na Vrhniki so darovali: Neimenovani K 30. Zbrani pevci 5 K, Anton Pretnar 7 K. Po nabiralnikih se je nabralo v sledečih gostilnah: Pri »Jurci« 24 K. pri »Kočevarju« K 15.72, pri »Korenčanu« < 21.70, pri »Ign. Oblaku« K 4.36, pri »Simonu« K 6.60. pri Šinkovcu« K 4.10. Skupaj K 118.48. Vsem, ki so prispevali, najiskrenejša hvala! Na zdarl Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PREMIRJE. London, 16. aprila. Times poročajo, da so vesti o sklenjenem premirju vse prenagljene. Pogajanja so se oač vršila, toda ni prišlo do nobenega vspeha. London, 16. aprila. D. T. poroča iz Petrograda, da so se vršila med Bolgari in Turki pogajanja glede premirja. Pogajanja so že zaključena. ZADOVOLJNOST V PETROGRADU. Petrograd, 16. aprila. Vesti o premirju so vzbudile tu veliko zadovoljnost. Zaeno so pa dospele sem vesti, da se ie kralj Nikola odločil na lastno pest nadaljevati obleganje Skadra. Vesti iz Skadra slikajo namreč položaj posadke z& tako obupen, da se mora držat) trdnjava le še malo dni. FINANČNA KOMISIJA V PARIZU. Petrograd. 16. aprila. Šef ruskega kreditnega zavoda Davidov je imenovan zastopnikom Rusije na finančni komisjjl v Parizu. In je že tudi tja odpotoval. Berlin, 16. aprila. Tudi Nemčija je že imenovala in odposlala finančno komisijo, ki bo zborovala v Parizu. Belgrad, 16. aprila. Srbija Je za svojega zastopnika na pariški konferenci imenovala bančnega direktorja Marinkoviča. VEST IZ CARIGRADA. Carigrad, 16. aprila. Vesti, ki so krožile in govorile o premirju, so brez podlage. Govorilo se Je pa o možnosti desetdnevnega premirja, ki bi moglo nastopiti z jutrajšnjim dnevom. KAJ PA TO POMENI? NOROST MOLOHA. Dunaj, 16. aprila. Dunajska »Zelt« poroča, da ]e vojno minister-stvo z ozirom na zelo slabo stanje in slabe razmere pri vseh četah skupne armade potom odredbe določilo, da se ne izvede na noben način predčasna stalna odpustitev moštva letnika 1910. Dotični, ki so bili slučajno že odpuščeni, bodo zopet vpoklicani Odredba vojnega minlsterstva je v popolnem nasprotju z izjavo, ki jo le dala vojna uprava v delegacijah In pomenia zvišanje presentnega stanja. Vsled te odredbe Je prehod k dveletni vojaški službi popolnoma spremenjen v veliko škodo prebivalstva. KRIZA NA ČEŠKEM. Dunaj, 16. aprila. Križa na Češkem se Je nevarno zelo postriia. Dr. Urban Je svoj referat v deželnem odboru odložil, ker le deželni odbor sklenil najeti novo posolilo. Dr. Urban je proti temu protestiral ln tudi takoj svoi mandat odložil. Vsled tega Je situacija silno kritična. Jve*®* rat dr. Urbana bo spreiel najbrž grof Schonborn. Dunaj, 16. aprila. Cesarski namestnik knez Thun Je dospel danes semkal ln imel dolgo konferenco z grofom SturKkhom, radi kratkega sestopa deželnega zbora. Dopoldne Je zboroval 8 členi nemški odsek o predmetu: jezikovno vprašanje pri državnih zadevah na Češkem. Sklenjeni so bili nekateri sklepi. Popo- ludne ob 4. uri je bil odsek sprejet od ministra za notran zadeve Hei/i-olda; prisotna sta blia knez Thun In grof Stiirgkh. Vlada je podala nove l/iave glede stališča, na katerem stoil v jezikovnem vprašanju pri čeških državnih uradih. Nemci z izlavo niso blh zadovoljni. Posvetovanja se nadaljujejo. Grof Stiirgkh io Iziavil. da se ho pogajal z nemšk. in češkimi zastopniki češkega deželnega zbora v svrho kratke seslie deželnega zbora. Konference se prl-čno prihodnje dni ln vlada bo predložila tozadevne načrte. ZVEZA MED KOTORJEM IN CETINJEM. Kotor. 16. aprila. Avtomobilska zveza med Kotorjem in Cetinjem Je pretrgana. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Poslano. Kinematograf v dežel, gledališču. V soboto se vrše otvoritvene predstave podjetja »Kino-Metropol.« To podjetje je last Dramatičnega društva v Ljubljani in Je vodstvo poverjeno posebnemu odborovemu odseku. Odbor se je le s težka odločil prenesti v gledališče kimetograf-ske predstave. Ker pa Dramatično društvo nima zadostnih podpor za vzdrževanje stalnega gledališča, ker osobito nima sredstev, da bi *tudi poleti plačevalo igralno osobie, bi moralo letos slovensko gledališče srloh prenehati, če se mu ne odpro novi viri dohodkov. Dobiček podjetja Je tore! določen le v najpleme-niteiše namene. To je uvaževal tudi deželni odbor kranjski, ki je v ta namen prepustil uporabo deželnega poslopja Dramatičnemu društvu brezplačno in je tudi vse obširne adapcije v poslopju izvršil v lastni režiji. Kdor obiskuje »Kino Metropol«. podpira In omogočuje vzdrževanje stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Odbor DramatiČ. društva zaradi tega najuljudneje vabi vse prijatelje gledališča, da pridno posečajo »Kino Metropol«. Vodstvo bo nudilo najboljše in najnovejše na tem polju. ODBOR. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vi* narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasita ni nič popusta In s« plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl ▼ znamkah. Zaklluček malih oglasov ob 6. url zvečer. Glasovlrje. planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. LJub-Ijana-Glince 92. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena. Lepo meblovana soba s noseb-nlm vhodom se odda. Privoz 9. Pridni zastopniki se iščejo za takoj proti visoki proviziji, eventualno gotovi plači. Ponudbe pod »Trajnost« na »Prvo anončno pisarno«._________ Učenka se sprejme pri šivilji. Naslov v »Pvi anončni pisarni«. Laška kuhinja tt X-O'u.Tolj0.ril_ Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino iz deželne kleti Pa ronco in 13rIoni. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako modno blago. Solidna tvrdkn: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hlSi>. Ncprekosljlva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, :: Naročite in sirite ,Dan‘ Cenena kava (dokler jo kaj zaloge) 85h 80h lU kg Brasil I 7* kg Brasil II žgana žgana v filijalki Julij Meinl uvoz kave Pilijalka: Ljubljana, Šelenburgova ni. 7 Modi8tinja Minka Horvat Ljubljana, Stari trg priporoča cenj. damam različne slamnike po najnižjih cenah. Sprejema tuch vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča MINKA HORVAT. PETAR JERA! TR5T via s.GiGVAnms. ! Moderno pohištvo. Lastna delavnica. fmm Edna posebnost! n2uravDik želodca11 je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo’ manjkati. f Radi prevelike zaloge blaga dajem 20 V popusta vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Pozori Blr^lrlP0ZQr! Najlepša in najcenejša birmanska darila dobite edino-le pri stari solidni tvrdki FB. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 9 Bogata zaloga najboljših, pravih Švicarskih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov itd. Za birmo znatno znižane cene! niste ogledali moje^zaloge 11 Nikcln. moška on i mižko . . K 4-40 Srebrna d»msk* ■« x verižico . K fl-40 Srebrna „ „ „ „ . . K « 60 !*-*«• *!•<» damska ara K 22— 14-kar. *i«ta molk« nra . . . K 43’— UmmmammnmummmmmmMmmmmmmmmmumMmmmmmmmnmmmmammmmutmmmummmmnmammmi ■ ■ s: il 11 i: ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ :: ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ II 13 s s ■ ■ ii -K! Potrebščine za telovadce hlače, majice, čevlje, kakor tudi sa uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za oduiake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode nasproti glavne = pošte = dič, Ljubljana,