lev. 153. V LjnMjaol v petek, 7. lullja 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: = celo leto naprej . K 28'— pol leta „ . „ 13'— četrt leta „ . „ 6-50 en meseo „ . „ 2*20 Nemčijo oeloletno „ 29'— o3talo inozemstvo „ 35'— Ljubljani na dom: celo leto naprej . K 24'— pol leta „ . „ 12'— četrt leta „ . „ 8'— moseo „ . „ 2'— upravi prejemati mesečno K 1*90 ilnserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po IS t za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... n 10 „ » večkrat primeren popust Poslano in rekL notice: enoBtolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemli nedelj« Is praznike, ob 5. uri popoldne. itir Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/11L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "S* Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštno bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št 188. r Današnja številka obsega 4 strani. '•C emci prihajajo do spoznanja. Po dolgem ugibavanju so prišli dnjič nemški nacionalci na to, da ba treba vendarle zganiti in bodoči ilitiki v dunajski zbornici neko smer iti in položaj ustvariti, da se morejo ta način druge stranke orientirati, ed nemškimi poslanci je toliko raz-li in nasprotujočih si struj, da so hko po pravici voditelji nemške na-jnalne zveze v skrbeh, kako bi se da-vsa ta nasprostva zravnati in enot-j zvezo ohraniti. Dočim je bil nemški fščanskosocialni klub nekaj enotne-i, ne samo v načelih, ampak tudi v kliki, je pa v nemškonacionalni zve-prava zmeda. Eni so agrarci, drugi ;mški radikalci, tretji hočejo bolj kosti meščanstva povdariti, četrti so an-šemiti, ki se že nagibajo bolj na kr-ansko-socialno stran, zopet so drugi lločni svobodomiselci, ki gore za svo-idomiselstvo. V dokaz, kaka nasprotja vladajo v »mškonacionalni zvezi glede bodoče ktike v zbornici, navajamo danes iz-ijanja današnje številke graške »Ta-spost«. List piše v uvodniku pod na-Dvorn: »Opomin nemškonacionalni ezi« sledeče: »Politični položaj se je stveno spremenil ne samo vsled vo-ev, ampak tudi vsled posledic, ki jih volitev povzročila. Iz parlamentarca pozorišča ni samo izginil Bie-rth, ampak ž njim vred tudi dober )s dosedanjega sistema. Nova smer, naj bi se pod baronom Gautschem irala, mora delovati na pomnožitev čine po Čehih ali pa Jugoslovanih, orebiti po obeh, ako hoče velike naje, obrambne in davčne reforme v rlamentu izvršiti. Pot, k tej novi zve-od katere odvisi sestava novega mi-strstva, pa je sedaj zaprta z dvemi likimi kladami. Na severu nernško-ški, na jugu nemško-slovenski spo-zum. Brez rešitve enega ali drugega irašanja je sestava zaželjene večine mogoča. Pri tem se pojavlja še dru-i iežava, namreč ta, da zahtevajo Jnici na Češkem delitev dežele, torej 'ko vrsto geografične avtonomije, kari alpski Nemci odločno nasprotuje in bi bili pripravljeni, zavzeti se mo za personalno avtonomijo, za karo se pa zopet Nemci na Češkem prav č ne ogrevajo. Ta prepir ni samo ališča Nemcev v narodnem boju zelo cžkoeil, ampak tudi ustvaril neko napetost med sudetskimi in alpskimi Nemci, ker se slednji po pravici boje, da bi utegnil sporazum na današnji praški podlagi tudi nanje vplivati in bi se tudi pri njih enako postopanje uveljavilo. Na ta vprašanja mora nemško-nacionalna, zveza jasno in odločno odgovoriti. Ttikaj leži jedro njenega obnašanja proti Gautschevi vladi.« Člankar opozarja nadalje nemško-nacionalno zvezo, da je njena dolžnost, da skrbi kot največja stranka za delo-zmožnost parlamenta in da ne sme kot vodilni faktor čakati, kako se bodo razmere razvile, temveč da mora sama smer zbornici dati ne glede na vlado in druge stranke. Volilci hočejo biti na jasnem o ciljih in delu nemško-nacionalne zveze. Druge stranke bodo že potem svojo taktiko določile. Iz teh izvajanj, ki so popolnoma nasprotna onim v »Grazer Tagblattu«, vidimo, da nemško-nacionalna stranka sama ni na jasnem, kakšno pot naj bi pravzaprav ubrala. Za nas je to zanimivo, da so začeli tudi Nemci spoznavati, da bo treba s Slovenci enkrat pametno besedo izpregovoriti in morda prav kmalu. Kažejo pa tudi ta izvajanja, kako modro in previdno je naša delegacija ravnala, ko je slovensko-nemški sporazum ravno v pravem času v parlament vrgla. Želeti bi pač bilo, da bi skoro prišel čas, da bi mogli Slovenci v obmejnih pokrajinah svobodno dihati in priti enkrat do pravic, ki so jim po državnih zakonih zajamčene. Črnogorsko mobilizacijo. Avstrijski generalni štab in črnogorska mobilizacija. Avstrijski generalni štab, ki je o zadevah na Balkanu vedno dobro poučen, sodi zelo neugodno o položaju, ki je nastal, ker Črnagora mobilizira. Dunajski generalni štab je znal iz zaupnih poročil že v zgodnji spomladi, da pripravlja Črnagora mobilizacijo. Črnogorska vlada je namreč pozvala v domovino Črnogorce, ki so bivali v inozemstvu, povečala je svojo artiljerijo, uvažala v velikih množinah strelivo in živila. Vodili so predpriprave ruski častniki, ki so tudi reorganizirali črnogorsko armado. Črnogorska vlada je postavila v vojno stanje 7000 mož, kakor se uradno izjavlja, v resnici jc pa pozvala pod orožje 14.000 mož, ki se odpošljejo proti severno-vzhodni črnogorski meji, da jo zastražijo. Strune med Turki in Črnogorci so zelo napete. Črnogorci kakor tudi turški vojaški krogi so za vojsko. Velcvlasti sicer delujejo na to, da ne izbruhne vojska med Črno-goro in Turčijo, a položaj jc že tak, da kakor pravijo, prično lahko puške vsak Irenotek same pokati. Prezreti se pa tudi ne sme dejstvo, da odločujejo danes v Turčiji častniki in ti so zelo vneti za vojsko. Turški vojni minister Mali-mud Šefket paša je z visokimi turškimi častniki sam vnet za vojsko s Črnogorci. Dunajski vojaški ataše se je dolgo časa razgovarjal z načelnikom našega generalnega štaba, baronom Conra-dom, o albanskem vprašanju in o vojaško - političnem položaju na turško-črnogorski meji. Turški vojni minister o črnogorski mobilizaciji. Turški vojni minister je izjavil, da mobilizacija 12.000 mož Turčiji nič ne pomen ja. Če Črnogorci vresničijo mobilizacijo, stori Turčija primerne proti-korake. Ako Črnogorci napadejo Turčijo, Turčija takoj odgovori na napad. — To so zelo mogočne besede, ampak teh smo navajeni iz tislili Časov, v osemdesetih letih, ko so Turki tudi tako prezirljivo govorili o Črnogorcih, ki so jih pa potem navadno, ko se je vojska pričela, pošteno naklestili. Manjšim vojskam je takrat sledila velika turška vojska. Danes jc položaj drugačen in za Turčijo bolj neugoden, kakor je bil takrat, ko so se borili Albanci na strani Turkov in ko še niso imeli Bulgari in končno tudi Srbi tako močnih armad, s katerimi razpolagajo zdaj. V slučaju, da izbruhne vojska med Črnogorci in Turki, vsa evropska diplomacija ne prepreči, da pograbita za orožje tudi Bulgarija, Srbija in tudi Grki, ker bo v to prisilila vlade ljudska volja. Busija, dasi precej oslabljena, ker mora paziti na Japonce, je še vedno toliko močna, da z orožjem posreduje za pravice balkanskih narodov in končno pri vsej zgodovinski malodušnosti in neodločnosti naše politike, tudi Avstrija ne bo držala križem rok. In če se požene Turek v Azijo, kamor spada, nc bo nihče v Evropi, če izvzamemo morebiti njih mažarske sorodnike, po-točil solze za njimi. Mobilzacijo samo jc sicer Črnagora menda na željo Busije odgoclila, a izvede jo lahko takoj, če Turčija ne sklene miru z Malisori. Črnagora lahko izvede mobilizacijo v štirih do dvanaj- stih urah. Na mir z Albanci Turki sami več ne verujejo, kakor sklepamo iz poi ročil turških listov. Bivši bulgarski minister za Makedonce in Albance. Iz Sofije se poroča: Bivši minister Genadijev objavlja v »Volji« članek o albanskem vprašanju, ki izvaja med drugim: »Po žalostnih junaštvih Tor-gut Šefket paše proti premagancem, je, kakor kaže, minila Evrope zaupljivost in potrpežljivost. Diplomacija vzame v roko usodo vstaškib rodov. Genadijev hvali junaštvo Malisorov in primerja albansko z makedonskim vprašanjem, stališče, ki ga je zavzela Črnagora in stališče Bulgarije. Pravi: Bulgarija nima osvojevalnih namenov, lahko pa in mora čuvati človeške pravice svojih rojakov. Bulgarija ima vsaj toliko pravice, da se potegne za nje, kolikor ima za to pravice kralj Nikolaj.« — Če že bivši minister tako sodi, kako sodi šo bulgarsko ljudstvo. Turška ošabnost. »Tanin« poroča, da sta Nemčija in Rusija zagotovili Turčijo, da se ne bosta vmešavali v albanske zadeve. Nevtralni ostaneta baje tudi Srbija in Bulgarija. ».Teunc Turque« pa ošabno poro* ča, da imajo Turki ob črnogorski meji zbranih 75.000 vojakov, ki bi v 48. urah razvili turško zastavo v Cetinjah. Turška vlada bi se ne ozirala na posredovanja velcvlasti. To je res velika baha* rija, a še večja domišljavost. Saj še Al* bancev Turki niso premagali, v Arabiji še tudi niso zadušili vstaje, Črnogorce naj bi pa premagali v 48. urah. Tako neokusnost more zapisati res zgolj Ori-entalcc, ki prav nič ne pozna črnogorskih čeri, ki ne pozna črnogorskih junakov in ki. ni nikdar čital povestnice o bojih Turkov s Črnogorci. Turčija ni niti premagala Črnogorcev, ko se je tresla pred njo cela Evropa, pa naj bi jili zdaj, ko le še životari po milosti ev* ropskih velcvlasti, ki Turkov ne poženejo tja, od koder so prišli, ker so ljubosumne ena na drugo in se boje sklepati kravje kupčije o ostankih nekdaj tako velike evropske Turčije. Albanska vstaja se širi. Vsa diplomatična poročila o tistem lepem popirnem premirju med Turki in Albanci so velikanska sleparija. Turki sami se ne upajo več lagati po svoji stari navadi. Uradno se namreč poroča iz Monastira v Carigrad, da se vstaja med Albanci vedno bolj širi. Turški uradniki beže s svojimi rodbinami v »sip Vandot: Viironec. Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.) Bledi tujec iz Korotana je stopil naprej. Držal je svetilko tako, i jc obsvetljcvala črni hodnik in str-stopnice. Molče sta šla za njim iož in ŽQna in sta se držala za roke. esede nista izpregovorila. Le tupatam a .se pogledala, kakor bi se izpraše-Jla z očmi, če je res mogoče, da sta fosta. Medtem so dospeli do pritličja. l'jec jih je peljal do malih, skritih fatio in jih jc odprl. »Po tem kraten hodniku prideta izza obzidja. Do dospeta in potem krenita na levo. r<-'z četrt ure sta pa doma.« Breznik in Breznikica sta se mu °tt;la zahvaliti. A tujec jc zamahnil roko. Potisnil ju je v hodnik in je 'PH naglo vrata. Mož in žena sta ti-'la okrog sebe in sta se plazila po-po .ozkem, kakor noč črnem hod-'ku. Izpregovorila nista besede. Le en Jt ju je navdajal in ta čut je bil tako "nn, da je udušil vsako besedo. Pro-'i sta in kmalu bodeta sedela doma 1 bodeta objemala ljubega otroka, ki 1 nista videla že toliko časa . . . Hi- poma ju jc obclal svež zrak, da sta obstala in srkala vase ta zlati zrak, zrak prostosti. Potem pa sta se plazila dalje. Dospela sta iz hodnika do gostega grmovja, ki se je širilo tu kroginkrog. Težko in počasi sta se prerinila skozi goščavo in kar naenkrat sta stala na širokem kolovoznem potu. Gori nad njima jc črnel v sivem mraku črni grad. Le tuintam se jc svetilo razsvetljeno okno in tišina je vladala kroginkrog. Nič se ni ganilo; le temen mrač-nik je vzfrfotal tuintam nad njima in se je zaganjal v zraku za bežečimi mušicami. »Prosta sva!« je zaklical tedaj Breznik. Objel je svojo ženo in je ponavljal : »Prosta sva . . . prosta sva . . .« Žena se ga je oklepala in jc ihtela od prevelikega veselja. »Da, Martin, Bog jc uslišal najine prošnje — prosta sva. — Toda ne zamujajva časa. Hitiva domov, da potolaživa svojo siroto.« In hitela sta po potu mimo hriba, na katerem jo stal ponosni grad. Dospela sta na polje in sta hitela preko njega proti vasi. Zmračilo se je bilo popolnoma. Tam ob snežnikih se je bliskalo naglo, v kratkih presledkih. In v bleščečem žaru bliskov so se videli natanko gosti in črni oblaki, ki so se kopičili kakor grozne, črne prikazni tam ob belih gorah. Prihajala je nevihta, in culo se je že zamolklo, oddaljeno nrmcnie. A do naravi ie bilo vse mirno. Niti večerni vetrec ni zapihal. In na črnem nebu se je videla tupatam zvezda, ki je migljala naglo in boječe. Begunca sta spela urno proti vasi in nista tratila časa s praznimi besedami. Dospela sta do prvih hiš in sta krenila odzadaj po tihi in mrtvi ulici proti svojemu domu. In naenkrat sta stala pred svojo hišico. Temno jc bilo vse in vrata trdo zaprta. »Kaj zdaj?« je vprašala žena in si ni vedela pomagati. »Gotovo imajo sosedovi ključe spravljene,« je odvrnil Breznik. »In tam jo tudi Jelica.« — Stopila sta k sosedovi hiši. Okna velike izbe so bila nezagrnjena. Pogledala sta v razsvetljeno izbo. Sosedovi so sedeli ravno pri večerji. Tam v kotu pa jc sedela Jelica in se je smejala! Glasno je potrkal Breznik na steklo. Vsi so se ozrli začudeno proti oknu. A še predno je vstal kdo, da bi šel pogledat, kdo da trka, je vrgla Jelica žlico na mizo. »Saj sem vedela!« je zaklicala in hitela izza mize. »Oče in mati sta — zagotovo sta!« — Skočila je k oknu; za trenutek je jiogle-dala ven v črno noč, potem pa je šinila kakor blisk skozi vrata. In tedaj so zatuli sosedovi .Teličin radostni glas tam zunaj, m takoj so spoznali vsi, da sla se vrnila jetnika. Vsi so vstali od mize, da bi jima hiteli naproti. A takrat sta klonila Breznik in Breznikica v izbo, držeč za roko malo hčerko. Od samega veselja jc Jelica skakala in obraz ji je kar žarel. Vedno in vedno jc gledala staršem v shujšani, bledi obraz in kar nagledati se jih ni mogla. Badostno so jim stiskali sosedovi roke. In tedaj ni bilo pripovedovanja ne konca ne kraja. Dolgo so sedeli okrog mize. Breznik je pripovedoval, kako je bilo v ječi, temno in črno, da se ni videlo nikamor. Le skozi ped široko linico jc prihajalo malo svetlobe. Hudo mu je bilo, ker jc mislil na doni, na ženo in hčerko. A misel ga je tolažila, da je vsaj žena doma pri hčerki in skrbi za hišo. Toda nekega jutra mu je povedal ječar, da je zaprl grajščak tudi njegovo ženo. In to ga jc potrlo tako, da jc skoro obupal. Noč in dan je hodil po celici gori in doli, brez miru in pokoja, čutil se je slabega tako, da je mislil, da umre zdajpazdaj. Y kot se je stisnil in je čakal smrti . . . Takrat pa jc stala nenadoma žena pred njim in mu je rekla, cla je prost. To sporočilo ga je prevzelo tako, da je hipoma začutil zopet vse svoje prejšnje moči. šel je za neznanim tujcem, ki jima je odprl črno ječo. »Pač je rekel ta dobri mož, da se nimava bati graj« ščaka,« je sklenil Breznik svoje pripovedovanje. »Vendar poznani trinoga — sam naiu ni izpustil. A najsibo že kakor hoče. /tvega me ne dobi več v roke.« (Dalie.V mesta. V Monastir in Janino sta odposlana dva bataljona. Po Makedoniji pa pripravljajo četaški glavarji vstajo, ki izbruhne takoj, če se prične vojska med Bulgari in Črnogorci. Če že Turki tako poročajo o položaju, kakšna mora biti šele resnica. Albanci in Makedonci v vstaji, to pomenja konec evropske Turčije. Črnogorska armada. Po Črnigori mobilizirana podgori-ška divizija, ki je bila napovedana že pred osmimi tedni, je razdeljena takole: 6 bataljonov biva v Podgorici, 3 bataljoni v Spušu, -i pa v Danilovradu. Divizija je razdeljena v tri brigade s štirimi do osem bataljonov. Vsaka brigada ima oddelek strojnih pušk, gorsko baterijo, pionirski oddelek in brzojavni oddelek. Mobilizirana divizija šteje 10 do 12.000 mož. V slučaju vojske s Turčijo razpolaga Črnagora s 56.000 vojaki. To število popolnoma zadostuje, da Turki ne bodo mogli vdreti v Črnogoro. Priraču-nati se pa morajo še tudi vstaški Albanci. — Turki morejo poslati proti Črnigori komej 100.000 mož. Ne sme se prezreti, da divja še vedno vstaja v Arabiji, da se morajo ozirati Turki na bojno razpoloženje v južni Albaniji in v Makedoniji in da morajo stražiti tudi bulgarsko in grško mejo, a tudi srbsko. In vojska s Črnogorci! Po črnogorskih skalnatih gorah se mora osvojiti vsak korak le z velikanskimi izgubami. Ne glede na gorato bojišče je pa črnogorska meja zelo utrjena. Ob meji je vse polno iz kamna zgrajenih malih utrdb, proti katerim ne opravijo prav nič gorski topovi. Nadalje so pa tudi prave trdnjavice stražnice, hiše in samostani. Važne črnogorske trdnjave so pa Nik-šič, Spuš in Podgorica. Nikšič brani grad z dvema nasipoma, 4 do 6 metrov visok, malone dva metra debel zid in 20 topov. Trdnjava Spuš ima osem utrdb, Podgorica utrjen most, v Dugi so pa še tri trdnjave s posadkami 7 do 8000 mož. Pri Kolzinu je trdnjava, ki zapira, dolino, utrjen grad in štiri manjše trdnjavice. Črnagora zato čisto brez skrbi gleda v bodočnost in se prav nič ne boji vojske s Turki. Povoda bati se ?rnogorsko-turške vojske imajo veliko več Turki kot Črnogorci. Porotna razpravo rodi poloma laškega de-narnega zavoda Jaoca popolare Gorizi-ana". V Gorici se vrši, kakor posnemamo iz goriških listov, porotna razprava radi znanega poloma laškega denarnega zavoda »Banca popolare Gori-ziana«. Na zatožni klopi sedijo: Izidor Colle, rojen v Benetkah 25. oktobra 1873, bivši ravnatelj zavoda, oženjen, brez otrok. Alfred Lenassi pok. Blaža in pokojne Zofije Dolenec, rojen v Gorici, let 58, posestnik in industrijalec, ima dva otroka. Raimondo dr. Luzzatto, rojen v Gorici 30. oktobra 1857, Žid, oženjen, ima dva otroka, odvetnik in posestnik. Hektor Piani, rojen v Corno di Ro-sazzo (Videm) v Italiji leta 1881, poročen, ima enega otroka, bivši uradnik banke in industrijalec. Guglielmo Conforti, rojen leta 1871 v Sacco, prostojen v Lavis v Tridentu, ima dva otroka, bivši lesni trgovec. Dina Conforti, žena prejšnjega, rojena leta 1862. Prič je poklicanih 29. Zapisnikov je nad 200, ki bodo čitani. Obtožnica se glasi: »Banca popolare Goriziana« je bila Ustanovljena leta 1901 kot akcijsko društvo; osnovnega kapitala jc bilo 200 tisoč kron, ki se je zvišal na 300.000 K in potem na 500.000 K. Zavod sc je imel pečati z navadnimi bančnimi posli, posojili, menicami, izključeno pa je bilo nakupovanje in prodaja, ki se je pozneje uvedlo. Vsako leto so objavili bilanco, ki je dala vedno dobro dividendo akcijonarjem, radi česar je vladalo mnenje, da sc nahaja banka v najboljšem stanju. Nenadoma pa se je koncem decembra 1908 razširila po Gorici vest, da se nahaja banka v kritičnem položaju ter da je imela velike izgube. Nenadoma je bil odstranjen tudi Izidor Colle. Vladni komisar Gasser je 31. decembra 1908 pisal pismo na banko, zahtcvajc informacij. Banka je odgovorila, v pismu z Lenassijevim podpisom takoj, da so vse vesti neresnične ter da to pokaže bilanca. Colle je bil odstranjen, ker je priporočil večje posojilo nevredni stranki ter ker je izvršil neko denarno operacijo, ki je v nasprotju s Statuti banke. Povabili so vladnega komisarja, naj pride revidirat. Občni zbor 4. marca 1909 je potrdil bilanco za leto 1908, ki je izkazala dobička 42.322 K S3 vin. Velikansko pa je bilo razočaranje, ko je čoz leto dni dne 27. aurila 1909 Alfred Lenassi naznanil vladnemu Komisarju, da mora banka otvoriti konkurz, ker so igre na borzi ves akcijski kapital in rezervni fond požrle, upravni svet pa je sam od sebe založil 480.000 K, s čemur da je stvar poravnana. Občni zbor akcijonarjev je bil sklican na dan 25. maja 1909. Čez čas je poseglo vmes tudi državno pravdništvo. Proti Colleju je vložil ovadbo radi goljufije dr. Bader dne 24. maja 1909. Obtoženi so: Izidor Colle, Alfred Lenassi in dr. Rajmondo Luzzatto. 1. da so od srede leta 1905 do konca leta 1908 igrali na borzi proti pravilom banke, prikrivaje to proti drugim članom upravnega sveta ter da so izgube s krivimi številkami uknjiževali, delali priložnostne menice itd. ter so tako zavajali s falzifikacijami druge člane upravnega sveta banke, revizorje in nadzorstveno oblast, tako so imeli akci-jonarji, oziroma vsi po zakonu obvezani škode na svojem imetju najmanj 589.802 K 42 vin. 2. da so vedoma predložili občnim zborom v letih 1905, 1906 in 1907 bilance, neodgovarjajoče dejanskemu stanju, ki so izkazale dobiček, dočim je bilo izgube v letu 1905 najmanj 2987 K 36 vin., leta 1906 najmanj 6595 K 36 v. in leta 1907 najmanj 293.772 K 90 vin. ter izkazali kot realno imetje, da so dobili privoljenje za to, ter se je tudi določilo glede neresničnega čistega dobička 40.130 Iv 84 vin. za leto 1905, 53.779 K 37 vin. za leto 1907, za kar so se izvišale tozadevne izgube; tako so vzdržali dalje kredit zavoda, zapeljevali v zmote akcijonarje in upravitelje, revizorje in nadzorstveno oblast, vsled česar so trpeli akcijonarji, oziroma po zakonu obvezani škodo na svojem imetju nacl 2000 kron. 3. da so zamolčali v februarju 1907, ko je bil izgubljen del akcijskega kapitala in rezervnega zaklada, to občnemu zboru ter isti še pripravili do povišanja akcijskega kapitala za 200.000 K, deljenega v akcije po 200 K, da so se prodale za previsoko ceno ter so tako vzdržali dalje kredit zavoda in zapeljevali v zmote prizadete in jim tako povzročili škodo nad 2000 K. 4. da so pokazali pri tretji emisiji akcij v knjigah 1907 vse nove akcije za prodane, dočim je bilo neprodanih 495, glasila so se na kriva imena ter so tako fingirali pomnožitev društvenega premoženja in podali politični oblasti napačno poročilo, vsled česar so tako vzdržali v zmoti prizadete ter jim tako povzročili škodo nad 2000 K. 5. da so delali od srede 1908 do decembra 1908 nedovoljene denarne operacije, pokrivajoč izgube s krediti banke ter napravljali neresnične vknjižbe. 6. da sta Colle in Luzzatto s pismom 14. februarja 1908, katero je izdal Colle dr. Luzzatto proti plačilu 2000 K, da del nedovoljenih denarnih operacij dr. Luzzatta, katerega račun je znašal koncem 1908 14.502 K, ni Luzzattov, marveč da spada na račun Collejev, ki jih je neopravičeno storil in neopravičeno dejal v Luzzattov račun ter sc je Luzzattu tako posrečil odpis 10.356 K 45 vin., vsled česar je nastala akcijonarjem in drugim škoda. 10 356 K 45 v. 7. da so napeljali Guglielma Con-fortija v februarja 1907 do decembra 1908, da bi dobil denar od banke, k menicam brez vrednosti, ker so jih podpisale osebo, ki nimajo ničesar, operirali ž njimi in tako vzročili zmote in škodo akcijonarjem in obvezancem. — Zato so obtoženi goljufije po §§ 197, 199, 7, 201 a, 203 k. z., oziroma po §§ 5, 197, 199 f, 203 k. z., kaznive po § 203, Bivši uradnik banke Hektor Piani je obtožen, da je skupno z Lenassijem in Luzzattom vedoma. predložil občnemu zboru bilanco leta 1906, neodgovar-jajočo resničnemu stanju zavoda, storjeno po njem sporazumno z Lenassijem in Luzzattom, bilanca je izkaizala dobiček, dočim je bilo izgube 985.640 K 58 v., potem je bilo plačano fingiranega dobička 42.322 K 83 vin., ki je zvišal zgu-be; škode je torej nad 2000 K. Guglielmo Conforti je obtožen, da je predložil banki menice brez vrednosti, ker so jih podpisale osebe, ki nimajo nič; da je dal notarsko priznati nasproti svoji ženi dolg 30.000 K ter da je lastnica vseli predmetov, dočim to ni odgovarjalo resnici, vse pa z namenom, da je dobila na nepremičnine hipoteko 19.500 K; pobiral je, ko je videl pred seboj konkurz ali pa da prevzame vse skupaj banka, dolžne zneske, katere sta naložila z ženo v razne denarne zavode ter da jc še potem, ko je njegovo podjetje prešlo v aministracijo banke, in-kasiral zase razne zneske in jih vložil v denarne zavode na ime žene. Torej sta kriva mož in žena Conforti, da sta prizadejala banki škodo in jo ogoljufala. Obtožnica je bila čitana predvčerajšnjim. Trajalo jo. čitanje nad clve uri, potem je bila razprava prekinjena. BARON GAUTSCHEVA POGAJANJA. Ministrski predsednik bo poklical v kratkem voditelje raznih strank k sebi, da jih obvesti o svojih načrtih in da določi ž njimi program za kratko zasedanje, ki se otvori 17. julija. Zasedanje bo trajalo samo do 5. avgusta. Šele koncem avgusta bo začel baron Gautsch odločilna pogajanja z voditelji vseh političnih strank in knez Thun z voditelji čeških strank. Če bodo češko-nemška pogajanja uspela, sc bo češki deželni zbor sklical v prvi polovici meseca septembra. MINISTRSKI SVET. Včeraj ob pol dvanajstih se jc sešel ministrski svet, ki se je pečal s programom v državnem zboru in pa z spravnimi pogajanji na Češkem. NEMŠKO-NACIONALNA ZVEZA. Danes se vrši na Dunaju prvo zborovanje nemškonacionalne zveze. Zborovanja se bodo udeležili tudi svobodomiselni duna jski poslanci Denk, Gan-ser in Vaber in nižjeavstrijska poslanca Schiirf in Vedra. Svoj pristop je priglasil tudi iznani zastopnik svobodne misli, Cenker. Če bo sprejet, ni še gotovo. On sam upa, da bo sprejet in trdi, da jc izvoljen na programu^ ki popolnoma odgovarja programu nemškonacionalne zveze. Cenker je odločen kulturnobojnik. Pod okriljem nemškonacionalne zveze se snuje podzveza alpskih poslancev, ki bo imela namen koristi alpskih Nemcev zastopati in nemškonacionalno zvezo v tem smislu informirati in nanjo vplivati. PARLAMENTARNI POLOŽAJ IN SPRAVNA POGAJANJA NA ČEŠKEM. Prag a, 6. julija. Namestnik knez Thun, ki je imel daljšo konferenco z Gautschem, bo stopil prihodnje dni v zvezo z voditelji vseh strank v zadevi češko-nemškega sporazuma. Pogajanja se bodo tam začela, kjer so se lansko jesen končala. Vlada upa, da bodo imela pogajanja, tudi če bodo samo deloma uspela, velik upliv na državnozbor-sko zasedanje v jeseni. Vlada je dobro uverjena, da jo brez Čehov izključena rešitev davčne in obrambene reforme. Pogajanja z voditelji strank zaradi raz-širjenja vladne večine pa ostanejo brezuspešna, dokler se razmere v češkem deželnem zboru vsaj deloma ne urede. NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATJE. Dunaj, 6. julija. Danes se je sestavil klub nemških socialnodemokra-ških poslancev. -Med drugim je klub sklenil začeti pogajanja z zastopniki drugih narodnostij, nadalje predložiti zbornici predlog, da se postavi Biener-thovo ministrstvo zaradi uporabe § 14. na zatožno klop, izpremembo nekaterih tehničnih določil pri volivnem redu in izpremembo zakonskega prava. CERKVENI LETOPIS. Evharistični shod bo dne 18. julija 1911 v Ljubljani. Pričel se bo v torek (v povabilu se pomotoma glasi v četrtek) ob 8. uri s sveto mašo v stolnici. Ob 9. uri konferenca v knezoško-fovi veliki dvorani; ob 12. uri skupni obed v »Unionu«; ob %3. sc nadaljuje konferenca; ob ^4. se izpostavi presv. Rešuje Telo v stolnici, adoracija; ob 4. uri litanije. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj blagovoli podpisanemu naznaniti do 15. julija. — F 1 i s. Dnevne novice. + Iz deželnega odbora. Deželni glavar pl. Šuklje je odšel za tri tedne na dopust. Nastanil sc je ob Bohinjskem jezeru v romantičnem hospicu Sv. Duha. Naclomestuje ga tačas dr. Lampe. + Impertinenca bankeroterjev in sleparjev. Liberalci so osleparili ljudi za milijone; Agro-Merkur, Glavna posojilnica in cela vrsta liberalnih posojilnici, ki se zvijajo v smrtnih težavah, priča o njihovem gospodarstvu. Ravnokar je zopet Agro-Merkur pred sodiščem. Kadar liberalcem prav huda prede, takrat vedno izkušajo pozornost odvrniti od sebe s tem, da začno lagati čez nas in hujskajo propalo liberalno svojat na naše zavode. Tako je tudi včeraj priobčil »Narod« hujskajoč članek, ki kaže to propalo bando v vsi njeni ostudnosti. Namen mu je, izpod-kopati kredit »Zadružne zveze« in dežele Kranjske. Članek je poln laži! Laže n. pr., da jc S. L. S. odstavila dr. Lampcta od finančnega referata. Res je, da je S. L. S., ki ima zase načelo, da je nezdružljiv državnozborski mandat z deželnim odborništvom, zahtevala, da se naj tudi druge stranke po tem ravnajo, in deželni glavar, ki edini ima oblast razdeljevati referate, je vzel živinorejo grofu Barbotu in jo dal dr. Lampetu, ki je Da tako preobložen z najtežjimi referati, da Je finance ara/; volje odstopil deželnemu glavarju. Ki deželnega glavarja namestnik pa mor v odsotnosti istega itak voditi tudi p( sle tega referata. Liberalni člankar falzificiral deželnozborski sklep. 750.0( kron nikoli ni bilo v vseučiliškem zi kladu. Posodilo se je »Zadružni zvez 689.000 kron. Cesarjeve sankcije j take deželnozborske sklepe treba n Namen članka »Prevarane banke« očividno le, izpodkopavati na dena nem trgu ugled slovenskih denarni zavodov in deželne uprave. To je p zločin, ki zasluži k a z e n , in ta ne h izostala. Čujenjo, da ravnokar pri d( želnem odboru leže prošnje liberalce ki na podlagi istih deželnozborski sklepov, ki jih v »Narodu« blatijo, bi račijo podpore od deželnega odbori Samoobsebi se razume, da bi bilo gre! takim ljudem kaj dati. Liberalne 1< povščine se bodo maščevale nad njin samimi. H- Pri dr. Lampetu. Včerajšnji čl; nek »Slov. Naroda« o »prevaranih bai kah« in o »odstavljenem dr. Lampetu je pokazal urednik našega lista d Lampetu s prošnjo, naj na ta člane koj odgovori. Dr. Lampe je odgovori Pooblaščam Vas, da priobčite sledeč notico: »Nov projekt d r. L a m peta. Bivši finančni minister, seda živinski referent deželnega odbora, s bavi z novim projektom. Spoznal j( da je bila dosedanja akcija za povzdig živine jako pomanjkljiva. Zato nam* rava dr. Lampe podeželiti uredništv »Slovenskega Naroda«, v katerega pre storili se bo priredil plemenski zavo za m a g a r c e. Da se zboljša degem rirana pasma, se bo uvažal plemensU material iz Kalabrije.« -f Zanimiv jezikoven spor. Z Du naja se poroča listom: Dne 18. decem, bra 1910 je bil pri ljubljanskem dežel nem sodišču zaposleni slovenski dežel nosodni svetnik Tomaž Einspieler p postopanju, ki ga je uvedlo predsedstvi ljubljanskega deželnega sodišča, vpo kojen. Med postopanjem po deželno sodnem svetniku Einspielerju vložen prošnja, da naj se uvede proti njem' disciplinarno postopanje, je bila odklc njena po vseh inštancah, končno tud po justičnem ministrstvu. Med Einspif lerjem in sodnimi oblastmi se je živali no korespondiralo, ker je šlo, da 's vrnejo Einspielerju gotove prilogi Medtem ko jc spisal sodni svetni! Einspieler vse vloge slovensko, so jil rešile sodne oblasti kljub Einspieler jevemu protestu nemško. Sodne oblast so zavzemale stališče, da se tičejo vlog' Einspielerjeve zadev, pri katerih gr za službeno razmerje in da se mora i\ to vporabljati nemščina kot uradni je zik. Einspieler se je pritožil na držav no sodišče, ker so rešili njegovo proš njo nemško, in sicer zato, ker se j kršila po državnih temeljnih postaval zajamčena pravica narodne enakopra\ nosti. V pritožbi, o kateri je razprav ljalo 6. t. m. državno sodišče pod Un gerjevim predsedstvom, se pred vser naglaša, da oblasti nimajo na Cislil vanskem nobene pravno veljavno pre glašene postave ali odredbe, ki bi g£ rantirala notranji uradni jezik. Prit« žitelj se tudi sklicuje, da ko je prosi naj se mu vrnejo priloge, ni bil ve aktiven državni uradnik, ker je bil 2 vpokojen. Protispis pravosodnega m nistrstva pa naglaša, da pritožitelj premestitvijo v pokoj ni prenehal bil državni uradnik. Razsodba državneg sodišča se proglasi danes. -t- Prezentiran jc za Kiirchbergo kanonika! pri ljubljanski stolnici vli gosp. dr. Josip Gruden, profeso bogoslovja v Ljubljani. + Župnija Vrhpolje pri Vipavi j podeljena č. g. Antonu Papež, kaj' lanu v začasnem pokoju. -f Cesta Žiri—Sora—Zajele. Včer£ se je vršil shod nameravanih zve Popit—Sorotov mlin in Sorotov mlin-Zajele. Bili so navzoči od deželnega o( bora dr. Lampe in svetnik Sbriza cestni odbor idrijski z načelnikom D dičem in cestni odbor logaški z nače nikom Mihevcem. Po obhodu obe prog, ki se ga je udeležilo mnogo ljut stva ,je sklepal cestni odbor logašk Sklep je: Gradi se okrajna cesta po So od Sorotovega mlina do Zajel na ces Rovte—Logatec. Gradbene stroške no idrijski okraj. Da se ustreže tudi drui strani, bo podpiral cestni odbor napn vo poti od Popita do Sorotovega mlin Navzoči posestniki sveta so takoj pot pisali izjave, da odstopijo svoj i zgradbo ceste na Zajele potrebni sv' brezplačno. Ako tudi drugi poses niki slede temu lepemu zgledu, 1 kmalu mogoče pričeti z zgradbo cest Podeljena je župnija Žiri č. Jožefu Logar, prefektu v zavodi Sv. Stanislava. — Za pogorelce v Gabrijah pri N vem mestu je darovala Kranjska hr nilnica 1000 kron. — Katehetska prireditev v Za« grebn. Letošnji (V.) hrvatsko-slovenski pedagoško-katehetski tečaj bo v Zagrebu dne 8., 9. in 10. avgusta. Poleg predavanj strogo hatehetske smeri bodo tudi tri večerna predavanja za starše in vzgojitelje. »Društvo slovenskih katehetov« je priglasilo tri referente: prof. dr. Demšarja, prof. dr. Jeršeta in kateheta A. Čadeža. Podrobni spored bo objavljen v prihodnji številki »Slov. Učitelja«, ki izide 15. julija. Ker bo udeležba — kakor soditi — mnogo-brojna, zato naj se blagovolijo vsi slovenski udeleženci, ki žele imeti brezplačno stanovanje, oziroma tudi hrano (za primerno odškodnino), pismenim potom priglasiti pri tajništvu »Društva slov. katehetov« (Ljubljana, Semeniška ulica 2) vsaj do 25. julija. — Salonski orkester v Novem mestu priredi v soboto, dne 8. t. m. pri g. Tuček vrtni koncert, čegar donesek je namenjen v korist pogorelcem v Gaberjih. Začetek ob pol 9. uri. Vstopnina: za osebo 1 K, za obitelj 3 oseb 2 K. Z ozirom na dobrodelni namen se pre-plačila hvaležno sprejmejo. V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert v notranjih prostorih. — Za povzdigo govorništva. Aka-demični senat dunajskega vseučilišča namerava ustanoviti stolico retorike. Vseučiliščniki, tudi odvetniki, ki zapu-ste vseučilišče, niso sposobni, da javno nastopijo. Nova stolica bi dvignila govorniško umetnost v Avstriji, ki je glede na javno govorništvo zaostala za drugimi državami. — Pevec dunajske dvorne opere g. Julij Betetto se je predvčerajšnjim poročil v Novem mestu z gdčno Irmo Štukelj, hčerko novomeškega obč. tajnika. — Smrt vsled zastrupljenja pri Iz-diranju zoba. Včeraj so pokopali na goriškem pokopališču računskega podčastnika 47. pešpolka Antona Win-discha iz Fiirstenfelda na Gornjem Štajerskem. Strežnik v marodni sobi v vojašnici mu je izdrl zob; dobil je poškodbe v ustih, da so nastala vnetja in je nastopilo zastrupljenje krvi, par dni in Windisch ni bil več živ. Nastane vprašanje, ali sme tak-le strežnik izdi-rati zobe, ali smatrajo pri vojakih^zdi-ranje zob za tako malo važno, da jih ne izdira zdravnik? Windisch je služil zadnje leto ter bi bil šel čez dva meseca domov na Štajersko — tako pa trohni na goriškem pokopališču. —- Tržaške vesti. Poizkuse ni s a m o u m o r i. Iz drugega nadstropja se je vrgla 64 letna Olimpija Paloska in obležala težko ranjena. Vzrok neozdravljiva bolezen. — 19 letni mehanik Just Jerovšek se je ustrelil v clesno sence in se nevarno ranil. Oba so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. — D e z e r t i r a 1 je angleški mornar iz ladjo »Skorpion«, ki leži v tržaški luki, Frank Schmidt. Poveljnik je obljubil 100 K nagrade onemu, ki ga izsledi in omogoči aretacijo. — Angleška e s k a d r a v Trstu. Tržaški namestnik princ Hohenlolie je priredil na čast tu se mudečima poslanikoma Angleške in Francije in na čast angleške eskadre izlet v Porterose. — Radi bede v smrt. 23. decembra 1910. je bila napovedana dražba premičnin pri branjcvcu Gustavu Tregl v Zagrebu. Pred pričetkom dražbe je Tregl poizkusil samoumor in so težko ranjenega prenesli v bolnišnico. Razmere se med tem niso izboljšale in 5. t, m. se je v svoji branjariji ustrelil v srce ter bil takoj mrtev. — Grozen umor v Barkovljah pri Trstu. Iz Barkovelj pišejo: Predsinoč-njem sta v prepiru dva brata Rivolt zaklala ženo kočijaža, njihovega brata Rivolt, ki je kmalu umrla. Grozno sta tudi ranila moža, o katerem pa so danes zdravniki izrazili upanje, da ga rešijo. — 65 letna starka Olimpia Gua-rinini je vsled neozdravljive bolezni skočila skozi okno na dvorišče in se ubila. — Neka 18 letna deklica je vsled nesrečne ljubezni skočila v morje, druga sc je hotela zastrupiti. Obe so rešili. — Nek mehanik se je obstrelil. Poškodbe niso nevarne. — 67 letni krojač Dugulin je hotel ubiti svojo prilcž-nico vdovo Andrich v pijanosti. — Štrajk zidarjev v Gorici poravnan. Gospodarji so se končno odločili, da povišajo zidarjem sedanjo plačo za 8 odstotkov. — Slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes v vsakem oziru stoji na vrhuncu in je najboljša od vseh. Predvsem je nedosežna njena izdatnost in zato je ta kavina primes najcenejša od vseh. Ravnotako nedosežna je ijena kakovost. Samo Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem napravi najboljšo kavo in ji da tri neprecenljive lastnoti: izboren okus, prijeten vonj in lopo barvo. In, kakor žc njeno ime kaže, je ta kavina primes na prodaj v korist obmejnim Slovencem, kajti od čistega dobička za prodano Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem dobiva redno izdatno vsakoletne prispevke »Slovenska Straža« za svoje delo za obmejne Slovence. Kolinski tovarni je veliko na tem, da b5 poznala mnenje slovenskih gospodinj o njenih izdelkih, predvsem o kavini primesi. Slovenske gospodinje so poslale že nešteto pisem Kolinski tovarni, v katerih prav laskavo pišejo o Kolinski kavini primesi v korist obmejnim Slovencem. Naj bi tudi druge slovenske gospodinje poslale Kolinski tovarni svoje mnenje o tej kavini primesi! Mi pa Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem našim gospodinjam prav toplo priporočamo, ker vemo, da jim priporočamo izvrstno in obenem domače blago, opozarjamo jih samo, naj pazijo, da ima vsaka škatlji-ca napis »v korist obmejnim Slovencem« in pritisnjen pečat »Slovenske Straže«! — Električna centrala v Gorici. Ob sodelovanju vplivnih oseb so ustanovili v Gorici sindikat v svrho ustanovitve velike, na zadružni podlagi sloneče električne centrale, ki naj bi že v letošnji zimi preskrbljala mesto goriško s cenenim električnim tokom. — V Osjeku ne dobe elektrike. Mestni električni odbor v Osjeku je ponudbo tamkajšnje konjske cestne železnice in ogrske komercielne banke za uvedbo električne železnice in razsvetljave kot nesprejemljivo odklonil. — Slovenske poroke v Ameriki. Poročili so se v Calumetu v slovenski cerkvi sv. Jožefa: Jos. Kreus in Marija Fink, Peter Hrebec in Ana Čolnar, Peter Stefanič ter Ana Sotlič. Ljubljanske novice. lj Moški zbor »Ljubljane« vadi danes zvečer za izlet. Obenem podam, ker zadnjič ni bilo mogoče, nekaj pojasnil. — Zborovodja. lj »Eršč. ženska zveza« priredi v nedeljo, t. j. 9. t. m. ob 7. uri zjutraj izlet na Brezje, popoldne poljubno na Bled. Na Brezjah bo daroval sv. mašo voditelj društva preč. gosp. dr. Jerše. Upamo, da se č. g. članice v polnem številu udeleže izleta. lj Največji potujoči cirkus Adolfa Strassburger, ki je s svojimi proizvajanji v preteklem letu v Pragi in Brnu in letos specielno v Inomostu vzbudil največjo senzacijo, dospe v soboto, 15. julija, s posebnimi vlaki v Ljubljano za kratek čas ter bo priredil nekaj predstav na prostoru v Lattermanovem drevoredu. Podjetje, ki je edino svoje vrste, se priporoča v tu- in inozemskem časopisju na način, kakršnega se ne najde vedno v listih. Tako pišejo tirolski listi: Pravi prizor circenske umetnosti je nudila otvoritvena predstava cirkusa Strassburger. Skoro 3000—4000 oseb občinstva ni našlo dovolj besedi, da bi dalo izraza svojemu občudovanju. Inomost je za senzacijo bogatejši. Res, pravi čudak mora biti vsakdo, kdor ne bi bil zadovoljen z izvrstnimi proizvajanji, ki se nudijo vsak večer ob izborni godbi. Pri razvijanju res bogatega programa vlada eleganca in eksaktnost, ki vpliva naravnost presenetljivo in kakršne se ne najdo pri vsa-, kom enakem podjetju. Lepšega Inomost še ni videl. Ni nam mogoče navajati vseh posameznih proizvajanili točk, omejiti se moramo samo na najboljše iz dobrega. Tu je pred vsem »po-klon občinstvu«. Visoko gori na velikanskem slonu prestoluje gosp. Strassburger, obdan od 46 čistokrvnih konj, krasnih živali. Grancl tableau zaključuje prvo programno točko, kateri sledi gdčna. Adelina na konju z izbornimi svojimi umetnostmi. Krasno sliko nudi serpentinski ples gdčne. Rossi na napeti žici. Kar se večkrat vidi v lepih barvanih slikah v kinematografih, se tu proizvaja v resnici. Začudenje vzbujajo Mr. Togove mornariško bojne igre. Največji top, več sto kilogramov težak, balancira Togo na bradi in glavi. Burno odobravanje izzovejo izborno dresi-rani konji g. Kossiuyja in pa »leteči ljudje«. Med odmorom jo mogoče gledati krasni hlev g. Strassburgerja, nakar sledi hippološka jezdna kadrilja v razkošni opravi. Nato predstavi občinstvu kapitan Winter svoje črno svetlikajoče morske leve, ki balancirajo na svojih koničastih gobcih največje žoge, goreče svetilke in se igrajo s plamene-čimi bakljami. Pristna ogrska magnat-ska jezdna skupina predstavlja, jezdno umetnosti, kakršnih se ne vidi izlepa. Nastopi tudi gospa Strassburger jeva s svojima dvema dresiranima slonoma in 12 pravih Arabcev, ki bliskoma prirejajo metre visoke piramide in skupine. S krasnimi jezdnimi točkami gdčno Aribo so zaključi program. Obisk cirkusa jc vreden priporočilu. lj Pogrešan dijak. Dne 4. t. m. je neznano kam odšel četrtošolec II. drž. gimnazije Alojzij Štepic, rojeit 8. maja 1894 v Bukovici pri Litiji. Po-grešanec je srednjo postave, suhega obraza, nosi zelen klobuk, črn suknjič in temne kariraste hlače. Bati sc je, da bi mladenič ne storil kake nepremišljenosti. lj I. ljubljansko uradniško gospo darsko društvo se je konstituiralo dne 5. julija 1.1., in sicer v načelništvu: Anton Wolf, poštni kontrolor, predsednik; Adolf Langof, računski nadsvetnik, podpredsednik; Franc Šemrov, poštni oficijal, tajnik. V nadzorništvu: Maks" Lilleg, davčni upravitelj, načelnik; Ivan Rostan, računski revident, načel, namestnik; Jernej Kladnik, carinski asistent, tajnik. lj Nabijanje sodnijsklh dostavnic. G. Jožef Gostinčar je imel dve porotni tožbi, ki mu pa seveda nista bili dostavljeni. Dne 4. t. m. so mu dostavnico pribili na hišna vrata, dasi se ne ve, kje biva g. Gostinčar in dasi § 79. govori, da se to sme le tedaj, če je znano, kje biva obtoženec, a se odteguje dostavljenju, in dasi je cesarski patent o sklicanju državnega zbora izšel že 3. t. m. Že to pribitje je bilo popolnoma nepravilno in le kaže, kako slabe juri sto imamo na mestnem magistratu. — Danes so istotako nepravilno Gostin čarju pribili neko tožbo radi »Mira«. Prav bi bilo, da bi gospodje drugič nekoliko bolj se zanimali za to, kedaj je sklican državni zbor. MLADENIČI NOVOMEŠKE DEKANIJE NA DANI Prihodnjo nedeljo dne 9. julija t. 1 bo shod. mladeničev novomeške doka nije v Šmihelu pri Novem mestu^ Spored bo sledeči: Ob %2. uri se zbero vsi v društveni dvorani. Nato skupen odhod v cerkev, kjer bo ob 2. uri govor in pete litanije. Po cerkvenem opravilu je shod v društveni dvorani. Na shodu bode govorilo več govornikov, tudi iz Ljubljane. Telefonsko in brzojavna poročila. MED ČRNO GORO NI TURČIJO. Carigrad, 7. julija. (Uradno.) Turški zunanji minister izjavlja, da je v turško-črnogorskih odnošajih, kakor glede udaje Malisorov zabeležiti znatno zboljšanje. Cetinje, 7. julija. Nadškof iz Ska-dra, ki želi se pogajati z Malisori, je došel sem. Črnogorska vlada je vse storila, da njegovo misijo olajša. Mobilizacija divizije v Podgorici se, ni izvršila. ( PROTIREVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. London, 7. julija. O resničnosti vesti iz Lizbone, da je v glavnem mestu kot po deželi vse mirno, se mnogo dvomi. To pa še zato, ker že 36 ur ni dospela niti ena privatna brzojavka iz Lizbone, kar naj dokazuje, da je vlada najprej popolnoma prekinila brzojavni promet z inozemstvom in da sedaj najstrožjo cenzuro izvršuje nad brzojavkami. šele po nekoliko dneh, ko dospejo pismeno poslana poročila v inozemstvo, se bo moglo zvedeti, če so resnične vesti o kaki krvavi roalistični zaroti. Lizbona, 7. julija. (Uradno.) Poročila angleških listov o vstaji mornarjev niso resnična. Po celem Portugalskem je vse mirno. Lizbona, 7. julija. (Uradno.) Tu ni bilo tistega, boja, o katerem poročajo angleški listi. London, 7. julija. Poročila posameznih listov o krvavih dogodkih na Portugalskem doslej še niso potrjena. Dejstvo, da izvršuje portugalska vlada najstrožjo ccnzuro nad brzojavkami, dajo povod vedno novim vestem in že se poroča, da je bilo pri predvčerajšnjih pocestnih bojih med socialističnimi mornarji in republikanskim prebivalstvom na obeh straneh mnogo smrtnih žrtev. Od vlade pos'ano vojaštvo je mornarje pobilo. Vlada ima zasedene vso važnejšo točke v Lizboni. Tudi v vseli provincialnili mestih vlada mir. V koliko so poročila o krvavih dogodkih v Lizboni resnična, se sedaj šo no moro konstatirati. Vsekakor vzbuja pozornost dejstvo, da je sedaj nastopila mornarica za roalistično gibanje, ko je vendar znano, da je mornarica pri padcu monarhije ravno prva nastopila za republiko. Dunaj, 7. julija. (Uradno.) Poročila iz Lizbone ne dajo jasne slike o ondot-nih dogodkih. Neki potnik pri}>oveduje o velikem razburjenju v Lizboni in o hrupnih demonstracijah povodom vpo-klicanja rezervistov. Proti severu odhajajo vojaške čete v ojačenjc ondotnih garnizij. TOŽBA RADI DIJET. Dunaj, 7. julija. Državno sodišče je odbilo tožbo poslanca Stranskega proti češkemu deželnemu zboru radi dijet v znesku 668 K. MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 7. juliaj. Kralj jo pozval Milovanoviča, da sestavi kabinet iz starih radikalcev. Milovanovič je za enkrat prevzel predsedstvo, obdržal pa bo potem zunanje ministrstvo. Ker sta se Pasič in Protič izjavila za ministrstvo, bo to že lahko danes prevzelo posle. SILNA VROČINA V AMERIKI. New-York, 7. julija. V Ameriki je od 10.000 vsled silne vročino obolelih oseb doslej umrlo 800 oseb.. KOLERA. New-York, 7. julija. Na krovu par-nika Mol tke so konstatirali en slučai kolere. Skader, 7. julija. V nekem pred« mestju Skadra so konstatirali kolero. REVOLUCIJA V ALASKI. Iz VVashingtona poročajo: Inženir Washington E. Wanderlip iz Ne\v Torka, ki jo na potu v Alasko, je izjavil, da bo še pred zimo izbruhnila na polotoku Alaska revolucija in da bodo nezadovoljni prebivalci proglasili polotok za samostojno republiko ali ga pa priklopih Canadi. Več kakor 2000 mož je pripravljenih na boj. Prebivalci sovražijo amerikansko vlado, ki jih jc upro-pastila in jim odvzemlje vse konstitu-cionclne pravice. Mr. W. E. VVanderlip jc član kraljeve geografično družbe v Londonu in bratranec F. A. Wander-'lippa, predsednika National City Bank of Nevv York. V Alaski ima velike interese v rudnikih. Revolucija bo gotovo izbruhnila, ako amerikanska vlada ne bo napela milejših strun. Poročila ki jih je dobil iz Alpske, so popolnoma zanesljiva. LJUDSKO ŠTETJE V PULJU. Pulj, 4. julija 1911. Sicer precej pozno, pa vendar sc je razglasila uradna ljudska štete v v puljskem okraju. Iz oficijelnega razglasa jc posneti, da sc je v puljskom okraju naštelo 53.768 duš. Od teh jo 27.160 moških in 26.608 ženskih oseb. Po narodnosti se je naštelo 13.697 Hrvatov, 1779 Slovencev, 20.108 Lahov, 3948 Nemcev (?), 363 Čehov, 42 Poljakov, 10 Rusinov in 4 Ogri. Slovanov biva torej v puljskem okraju 15.881. Toliko jih jo namreč naštela italijanska kamora. Teh ni zamogla na noben način utajiti. Brczdvomno bi Slovani dosegli v puljskem okraju število 20 tisoč, ko bi se bilo ljudsko štetje vršilo tako, kakor bi sc postavno moralo vršiti. Toda na števnih polah je višnjevi kamoraški svinčnik neusmiljeno pretvarjal Hrvate in Slovence v Italijane. Navzlic temu, da je laška kamora storila vse, k a t' jej jc bilo mogoče, da zmanjša število Slovanov, vendar jih jo morala še izkazati 15.881. Tu sc pač no more več govoriti o italijanskem Pulju in njega italijanski okolici. Temu je to letos že drugi dokaz. Prvega so doprinesle pred malo dnevi državnoizborske volitve, drugi dokaz je pa ravnokar razglašena ljudska štetev. Kar se tiče ljudskega štetja, je gotovo, da je izkazanih v števnih polah na tisoče Slovanov za Lahe, blišči so pa. mod drugo-rodci tudi precej Slovanov, in to še celo takih, kateri se štejejo mod visoko inteligenco in ki so s pomočjo posredovanja Slovanov prišli v Pulj, kjer sedč danes na lepih mestih. Teh pa ni kamora pretvorila, ampak čutili so se sami poklicano krčiti slovanske vrste. DELAVSTVO. Socialni demokrati kot delodajalci. V socialnodemokratični zadružni tkalnici v Gencvi so začeli pred kratkim zopet stavkati delavci, da. bi dosegli skrajšanje delavnega časa v onih ponedeljkih, ki slede tednom, v katerih je bil kak praznik. Zahtevam »vsodru-gov« pa »nadsodrugi« niso ugodili in stavka je bila za delavce brezuspešna. Tako sc godi v socialnodemokraških podjetjih. V Parizu stavkajo nastav-ljcnci treh največjih socialnodemokraških konsumnih društev, da bi dosegli najmanjšo plačo 50 frankov na teden. Vodstvo konsumnih društev pa je sporočilo stavkujočim nastavljenccm, da ugodi zahtevam, ako se isto zgodi tudi od vseh trgovcev v Parizu. Z dobrim zgledom torej socialnodemokraški delodajalci nočejo iti naprej. Avstrijskim socialnim demokratom, ki jih izžemajo v rdečih podjetjih, naj bo to v tolažbo, da se njihovim sodrugom v Švici in na Francoskem ne godi dosti l>oliše. V vse slovenske družine ..Slovenca"! Agltirajte, da se po več oseb skupaj naroči na ,.Slovenca"! štajerske novice. š Slov. kat. akad. tehn. društvo »Zarja« priredi v soboto, 8. t. m., ob 8. uri zvečer v gostilni »Zum Andreas Hofer« v Gradcu IV. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnikov; 2. poročilo odborovo; 3. volitev preglednikov; -4. slučajnosti. š Vitanje. Č. g. Arzenšek, tukajšnji župnik, je povodom delitve svete birme dne 5. julija bil imenovan za kn.-šk. duhovnega, svetnika. š Slovenska trgovina. Dne 17. ju nija je bila v Mariboru pri okrožnem sodišču protokolirana v slovenskem jeziku tvrdka A. Šumenjak, Tegetthof-fova cesta 57. Ker ima imenovani v Mariboru edino večjo slovensko trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki, ga vsem zavednim Slovencem v Mariboru in okolici prav toplo priporočamo. š Plemstvo. Cesar je podelil plem-ptvo polkovniku Filipu Košaku pri deželnem žandarmerijskem poveljstvu v Gradcu. š Ljubimko ustrelil. Preddelavec Jožef Veit v Trbovljah jo ustrelil v torek popoldan prodajalko v trboveljskem delavskem konzumu. Živel je z njo več časa v divjem zakonu, a ko ga je ona zadnji čas zapustila, je postal divji. Besen je šel nadnjo in jo ustrelil. Orožništvo ga je spravilo na varno. š Tudi Nemci ga ne marajo. »Mar-burger Zeilung« piše: V torek popoldne je bil znani urednik Linhart obsojen zaradi razžaljenja časti v dvadnevni zapor. Glede iste zadeve pričakuje še dve tožbi. V ostalem pa je izrazil željo, tožiti državnega poslanca V. Malika; bržkone pa bo ostalo samo pri želji, kajti kdor ima mnogo masla na glavi, ne hodi rad na solnce. š Ustreljen. Dne 5. junija 1911 je v prepiru, ki sta ga imela zakonska" Franc in Alojzija Polič z Ivanom Spin-dlerjem, ko »o se vračali domov iz neke gostilne v Veliki Zimici, udarila Alojzija Polič Spindlerja z litersko steklenico po glavi, da se je razbila in da je bil Spindler ranjen. Franc Polič pa je z revolverjem dvakrat ustrelil v Spindlerja. Oba strela sta zadela Spindlerja v pljuča in srce, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. 3. julija t. 1. sta se morala zakonska Polič zagovarjati pred mariborsko poroto, in sicer Franc Polič zaradi uboja, njegova žena pa zaradi prestopka proti telesni varnosti. Oba sta se zagovarjala s silobranom proti Spin-dlerju. ki je bil znan kot pretepač. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja in potrdili vprašanje glede prekoračenja silobrana, glede Alojzije Polič pa. so edino stavljeno vprašanje zanikali. Sodni dvor je obsodil Alojzija Polič zaradi prekoračenja silobrana na osem mesecev strogega zapora, Marijo Polič pa oprostil. š Podružnica »Živnostenske banke« v Gradcu. Iz Prage poročajo, da namerava »Živnostenska banka« ustanoviti podružnico v kakem alpskem glavnem mestu. Poleg Celovca in Ljubljane pride tozadevno v prvi vrsti vpo-stev Gradec, v kolikor bodo imela pogajanja glede nakupa za podružnico pripravnega poslopja v Gradcu ugoden uspeh. š Obesil se je, ker ga je zaročenka zapustila. Iz Trbovelj: 23-letni Rudolf Kranjc, premogar, stanujoč v Lokah, se je dne 3. t. m. na stanovanju svojega brata obesil. Obesil sc je z vrvjo na okno. Pozvani zdravnik je mogel le konstatirati nastopivšo smrt. Vzrok — ljubezen. Do tega koraka je nesrečneža dovel menda obup, ker ga je zaročenka zapustila in sc poročila z drugim ravno gori navedenega dne. Razne stvari. Orkan na Bolgarskem. O silnem orkanu na Bolgai-skem, o katerem smo že poročali, javljajo iz Sredca sledeče podrobnosti: Na Vidov dan je znašala temperatura v Plovdivu in okolici preko 40 stopinj Celzija. Nebo se je zobla-čilo in mesto dežja je nastal vihar, ki je izruval na tisoče dreves, starih od 30 do 50 let. Nekaj hiš je vihar porušil do temelja, okna pa je pobilo skoro na vseh hišah. Most preko Marice je popolnoma razrušen. Desni del mosta je veter dvignil ter prevrgel cel most na levi breg. Poljedelski pridelki v okolici so popolnoma uničeni. Bilo je tudi več človeških žrtev. Nekaj kmetov, ki so se vračali iz Plovdiva domov, je vihar dvignil in odnesel s seboj. Vsi so našli smrt. Po viharju je začelo treskati. , Strela je zažgala neko hišo v vasi Čere-ni, a veter je požar raznesel tako, da jc za malo časa gorela vsa vas. Vsled poplave je telefonski, brzojavni in železniški promet povsem prekinjen. Eks-presni vlak iz Carigrada sc je vsled tega zakasnil za celih 24 ur. Dokler se ne popravi proga, bo mogel voziti eks-presni vlak samo do Sredca in nazaj. Trgovec pobegnil s 300.000 kronami. Z Dunaja je pobegnil trgovec Artur Keplik, ki je zapustil 300.000 kron meničnega dolga. Za zverinjak v Schonbrunu je do-šla te dni večja pošiljatev divjih živali iz nemške Vzhodne Afrike. Pripeljal jih jc nadzornik Novaček, ki je odšel že pred več meseci v Afriko, kjer jc napravil malo menežarijo in privadil živali na jetništvo. Med došlimi živalmi so posebno znameniti trije povodni konji, katerih je vedno manj in se prodajajo pod 5000 do 10.000 K. Berač zapustil 30.000 dolarjev. V Supreme Courtu v New Yorku je bila nedavno razprava za dedščino po pokojnem Williamu Rogersu, ki je 1. 1909. umrl v Long Branch, N. J. Zapustil je 30 tisoč dolarjev. V Long Branch je živel 40 let in vse je mislilo, da je revež. Žagal je drva in živel le od milo-darov. Spal je v šupah in nikdar ni imel svojega stanovanja. Zdaj se je oglasila njegova žena in dokazala, da je mož zapustil 30.000, katere bi ona rada dobila v roke. Židovske demonstracije proti gledališkemu igralcu. V židovskem gledališču v Lvovu so priredili 3. t. m. židje demonstracije proti ameriškemu gledališkemu igralcu Kesslerju, ki je vlogo Hamleta govoril v nemškem jeziku, mesto v židovskem žargonu. Velik del demonstrantov je udri tudi na dvorišče gledališča ter tam razgrajal. Policija jc mnogo demonstrantov aretovala. Stavka pekovskih pomočnikov v Budimpešti. Ker pekovski mojstri v Budimpešti niso ugodili zahtevam pomočnikov. bo bržkone nastal te dni splošen štrajk pekovskih pomočnikov v Budimpešti. Pomočniki zahtevajo znižanje delavnega časa od 11 na 9 ur teu ureditev stanovanjskega vprašanja. Srbi žalili katoliški praznik. Na praznik sv. Petra in (Pavla je v Raiču v novskem okraju velik shod katoliškega hrvaškega ljudstva. Tudi letos je od vseh strani prišlo ta dan mnogo vernikov v mesto. Tamošnji Srbi so pa nalašč cel dan vozili mirno katoliške cerkve les iz gozda na kolodvor. Ljudstvo je bilo vsled tega silno užaljeno in ogorčeno in je velika sreča, da ni prišlo do krvoprelitja. Trije novi spomeniki v Pragi. V Pragi grade tri nove spomenike, in sicer Palackiju, ki bo iz granita in brona ter bo veljal 500.000 K, Juliju Zeyerju in sv. Vaclavu. : Haročajte »Slovenca".: — Žrebanje. (Kreditne srečke iz leta 1858). Glavni dobitek 300.000 K jc zadela serija 675, št. 92; 60.000 Iv serija 3423, št. 79; 30.000 K serija 3611, št. 23; po 10.000 K serija 310, št. 62 in serija 2552, št. 16; po iOOO K serija 1308, št. 54 in serija 3625, št. 57; po 3000 K serija 83, št, 7, serija 1889, št. 31 in serija 3611, št. 28. — (Srečke avstrijskega rdečega križa iz leta 1882). Glavni dobitek 30.000 kron je zadela serija 10.755, št, 16; 2000 kron serija 10.735, št. 22. — (Dunajske komunalne srečke iz leta 1874). Glavni dobitek 300.000 K je zadela serija 960, št. 29; 20.000 K serija 2603, št. 77 in 10.000 K serija 2603, št. 96. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2m, sred zračni tlak 736-0 mm C tU a C»s opazovanji Stanje barometra v mm Temperatura Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urali v mm 6 9. zveč. 742 0 157 sl. szah del. obl. 7, zjutr. 742-0 12-4 si. jug del. obl. 00 2. pop. 741'6 22 6 sl. vzh. sk. obl. Srednja včerajšnja temp, 16 41 norm. 19 41. Na prodal so vsi letii 2081 Dom in Sveto Naslov se izve pri upravi lista. 'ermva/loz železnato J{ma-Yino Higicnična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborili Dhiis. ii : š 1 '•Mt Jm '•i Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. j. I, c. in kr. dvorni dobavitelj TEST-Barkovlje. - Kurzi efektov in menjic. dne 7. julija 1911. Skupna 4°/0 konv. renta, maj—november ........... 92-15 Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... 92-15 Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ 95-80 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober....... . . 95-80 Avstrijska zlata renta ..... 116-30 Avstrijska kronska renta 4<>/0 . . 92-05 Avstrijska investic. renta 31/2% • 80-70 Ogrska zlata renta 4% .... 111 — Ogrska kronska renta 4% . . . 91-25 Ogrska investicijska renta 31/2% 80-- Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-50 Kreditne delnice....... 654-10 London vista........ 240-15 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-471/2 23-50 20 frankov......... 19-011/2 Italijanski bankovci...... 94-60 2-533/4 rr 1* Z M JW CJMIJS J3. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. julija. Pšenica za oktober 1911 ... . 1162 Pšenica za april 1912.....1190 Rž za oktober 1911......9 40 Oves za oktober 1911.....7'87 Koruza za julij 1911............7 60 Koruza za avgust 1911.....7'74 Koruza za maj 1912......6 97 Ugodna prilika za gg. organiste! Razpisana je služba organista inknjigo-vodje mlekarske zadruge. Stalna plača 1200 Iv, prosto stanovanje, hišna oprava in gotov postranski zaslužek. Nastop službe 1. avgusta 1.1. — Ponudbe naj se pošljejo na: Župni urad v Hrušici pri Podgradu, Istra. 2070 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd. Izdelovatel) O. <3eydl Ljnftljana, Stritarjeva olica 7 s tremi § sobami, kletjo, gospo- i Vila a darskim j® poslopjem, vinogradom in gj| sadnim vrtom, ležeča v Rade- ■ čah pri Zidanem mostu je na g 88 prodaj. Naslov pri upravi lista. § BIBIDIIIIIBIIIBHIIIIII Službe išče trezen, zanesljiv cenkvenik pod ugodnimi pogoji. Naslov: Anton Glavič, Klečet 39, p. Žužemberk. 2031 Za slabokrvne in nrebolele KMČ* je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 JM 4 steklenice (5 kg) Sranko K 4*50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki it Glavna zaloga: (iraška c. 22, Podružnica Jarodni dom" Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogo-brojni obisk o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi 7. najmanjšim poizkusom. Velečastltim gg. duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druae vrste sveč, ter olje iti kadilo za ccrkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup istih, kakol tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov. I« Zabukovski premog ponudim po K 2- 10 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, druga« po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žita, fižola, orehov i. t. d., 1.1, d. ter rabljene solnate in drnge vreče, petrolejske in oljnate posode. Pismena naroC.ia se izvršujejo z obratno pošto. 2859 Ime: R,. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pn nakupu blaga za obleko in perilo. Za dolgove, napravljene kjerkoli in od kogarkoli na moje ime — nisem plačnik. Atrfrm 7cttr posojilniški tajnik v /AIIIUII J^, Trnovem. 2084 Proda SC zaradi smrti žene 2086 blizu ta.-te cerkve Čemšenik, obstoječe i? gospodarskega poslopja, lepega gozda, ob-sejanih njiv ter travnikov, z vsem inventarjem. Več se izve pri lastniku M. Rozman, Sfobps^e p" 1 Vsa £jubljana govori o tem, da je Ql arol Jlaninšek -ova pražena kava najboljša ! ! ! ! P>m |. ,0, H SUTTN F R urar'Prva največja domača Wniš. ijll tga"bljanaMegim trg. in srebrnme. Uas.tna tovarna ur V Švici. Ji. Tovarniška -var- T T/ v C o gm li a ni r p o n i z k i m mL.. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stei«.