OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NtODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 23, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 121
DomaČe vesti
Srebrni jubilej
Prošli četrtek sta obče poznana Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Godec iz Corsica Ave. obhajala svojo srebrno poroko, v soboto večer pa so jima prijatelji priredili lepi> presenečenje. Svoje-časno sta bila oskrbnika SDD in Mr. Godec je aktiven na kulturnem in društvenem polju ter je režiral že mnogo predstav dramskega zbora Anton Verov-šek. K čestitkam prijateljev se pridružujemo tudi mi in jubilantoma želimo vse najboljše, da bi zdrava in vesela obhajala tudi zllato poroko!
Klub "Ljubljana"
Jutri večer točno ob pol-osmih se vrši seja kluba "Ljubljana" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Člani so proše-ni, da se gotovo udeleže, Ker je več važnih stvari za rešiti.
Podr. št. 48 Sansa
Zastopniki društev in člani podružnice št. 48 SANSa so prijazno vabljeni na zelo važno sejo jutri večer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Poleg drugih važnih stvari bodo na dnevnem redu podana poročila o k o n v e n C ij i in priredbah SANSa.
Odgel v toplice
Poznani Mr. Steve Skorjanc, bivajoč dolgo let v Indianapoli-su, Ind., se je pred kratkim podal v toplice v Hot Springs, Ark. Prijatelji mu lahko pišejo na naslov 325 Benton.
Prišla iz domovine
Iz stare domovine, in sicer iz Gorice, kjer je bila rojena in kjer živijo njeni starši, je prišla Marija Person, ki je nečakinja Mr. Leo Wolf a iz Sylvia Ave. in Mr. Steve Persona iz Lo-cherie Ave. Njena mati je sestra Mr. Wolfa, oče je pa brat Mr. Persona. Sedaj biva v Mesh-oppen. Pa., pri starših zaročenca Richard Van Garden, s katerim se je seznanila, ko se je nahajal z ameriškimi vojaki v Evropi.
Graduantinji
Na East High šoli ste pred kratkim graduirali Caroline Može iz 7704 Donald Ave. in Jennie Sajatovich iz 7608 Donald Ave. Čestitamo!
\^adžarska vlada obtožuje ZD, da so podpirale zarotnike
V "Beli knjigi" je obtožena tudi Anglija, da je izrabljala zarotnike v svrho vohunstva
BUDIMPEŠTA, 21. junija—Nova vlada Madžarske je' danes dvignila obtožbe proti Zedinjenim državam, da so obljubile direktno finančno pomoč madžarskim zarotnikom. Istočasno je obtožena tudi Anglija, da je "izrabljala zarotnike v svrho vohunstva."
V vladinem dokumentu je*^
Nov grob
MATHEW NOVOSEL
Preminil je Matthew Novosel, star 65 let, stanujoč na 6701 St. Clair Ave. Doma je bil iz sela Sieca, kotar Vojnič' na Hrvatskem. Bil je član društva št. 14 HBZ. Pogreb se bo vršil jutri popoldne ob dveh iz Golubove-ga pogrebnega zavoda na Sifpe rior Ave. in E. 47 St. na Highland Park pokopališče.
PRAVICE DRŽAVLJANOV ZA PREBIVALCE GUAMA
WASHINGTON, 20. junija. — Predsednik Truman je danes urgiral kongres, naj se prebi valcem Guama in ameriške Sa moe priznajo pravice ameriških državljanov in pravice do samo uprave.
Truman je rekel, da bodo po dobne zakonodajske pravice z? bivša japonska mandatna otočja, ki so postavljena pod pover jeništvo Združenih n ar odo predlagane pozneje in ko j kongres sprejme, se bo zahtevalo od poverjeništva Združenih narodov, da jih odobri.
Predsednik je izjavil, da je podprl predlog državnega tajnika, da se sprejme zakon, po katerem bi prebivalci Guama dobili državljanstvo, civilno upravo, "bili of rights" in zakonodajna pooblastila.
v, h
omenjena izjava nekega zarotnika, v kateri je rečeno, da je 'trgovinski svetnik ameriške ambasade obljubil finančno pomoč za prihodnje volitve bivšemu premierji; Ferenc Nagyju."
Nagy, ki se sedaj nahaja v Zedinjenih državah, je označen za "glavnega zarotnika."
"Bela knjiga" madžarske vlade pravi v zvezi z obtožbami 5roti» Angliji, da je neki zarotnik, ki je pred kratkim bil obsojen na prisilno delo priznal, da je dajal obvestila in dokumente dvema angleškima uradnikoma v Bidimpešti."
Bela knjiga" je včeraj bila uradno obelodanjena
"Bela knjiga" madžarske vlade bo uradno obelodanjena jutri (bila je obelodanjena včeraj, ker je poročilo, ki ga imamo pri roki, datirano z dne 21. junija.)
Obtožbe, katere "Bela knjiga" vsebuje, so bile na kratko podane v glasilu komunistične stranke "Szabad Nep".
V "Beli knjigi" je rečeno, da je Nagyjev privatni tajnik, Ferenc Kapocs, ki je bil aretiran takoj po resignaciji Nagyja, podal sledečo izjavo:
"Ko je iz Washingtona dospel novi svetnik ameriškega poslaništva v Budimpešti, Mr. Lazslo Echer-Racz, mi je šef Mr. Nagy rekel, da naj preskr-bim, da bodo prožene vse ugod-
nosti in vljudnosti temu gospodu, ki je obljubil finančno pomoč za prihodnje volitve stranki malih posestnikov."
Miloš Jarmay, policijski uradnik in osebni varuh bivšega gl. tajnika stranke malih posestnikov, Bele Kovacsa, ki se sedaj nahaja v ruskem vojaškem zaporu zaradi vohunstva, je podal sledečo izjavo:
"Delal sem za angleška častnika kapitana Clarka in polkovnika Hanleya, jima preskrbel dokumente in natančne načrte glede policijske organizacije v Budimpešti in v provincah in ju obvestil o politični pripadnosti posameznih policijskih uradnikov."
Vlada je izdala "Belo knjigo", da poda svoja uradna pojasnila v zvezi s poslednjo spremembo v madžarski vladi.
(V Washingtonu je uradnik državnega oddelka izjavil, da je bil Ecker-Racz ekonomski ana-list za politično misijo Zedin jenih držav in pozneje pri ameriškemu poslaništvu v Budimpešti. Vrnil se je v Zedin jene države pri koncu leta 1946 in nastopil službo v državni zakladnici. Uradnik državnega oddelka je izjavil, da ni mogoče podati nobenih komentarjev, dokler se ne dobijo uradni dokumenti, ki se nanašajo na obtožbe madžarske vlade proti Zedinjenim državam) .
DANES SE PRIČNEJO DISKUSIJE GLEDE "SVOBODNEGA TRSTA"
BELGRAD, 22. junija. -Jugoslavija in Italija se bosta pridružili Zedinjenim državam, Franciji, Sovjetski-zvezi in Angliji pri začrtan ju mej Svobodnega tržaškega ozemlja, pravi današnje poročilo.
Diskusija se bodo pričele v ponedeljek (danes).
Predlog zapadfnihsil predvideva, da interese novo ustvarjene "svobodne" države za jamči posebno pover jeništvo štirih velikih sil, ki bo sodelovalo tako z Jugoslavijo kot z Italijo.
Lausche podal žjavo, glede službe v Nemčiji
Ne bo odpotoval v Nemčijo, toda ponudbo tudi ni končno odklonil
Bivši governer Frank J. Lausche, kateremu je ponujena visoka služba v ameriški zoni Nemčije, je danes izjavil, da ne bo odletel v Nemčijo, da tam prou-z^devo važne službe, katero mu je ponudil pred par dnevi vojni oddelek.
"Poslal sem vojnemu tajniku Robert P. Pattersonu telegram in ga obvestil, da ne bom mogel odpotovati v tujezemstvo," je izjavil Lausche.
Toda Lausche je pristavil, da to ne pomeni, da "ne bom dalje razmotrival o tej službi. Nameravam, da govorim s tajnikom, predno storim končni §klep."
V sredini leta nove poplave, sneg in nevihte
Usoda Mandžurije je odvisna od Zedinjenih držav, pravijo nacionalisti
NANKING, 22. junija—Viso-Ki uradnik kitajske nacionalistične vlade je danes izjavil, da samo ameriška pomoč lahko prepreči, da ne bi Madžurija padla 3od sovjetski vpliv.
To izjavo je podal podpredsednik Kine, Sun Fo, v kritičnem času, ko se komunistične čete nahajajo v odločilnih bitkah z Čiangovimi četam za popolno kontrolo Mandžurije. Sun Fo je v pogovoru s dopisnikom agencije Associated Press rekel, da obstojajo jasni dokazi, da se "Sovjetska zveza ni odrekla svoji ambiciji za svetovno revolucijo" in da bo Mandžurija padla pod vpliv Sovjetske zveze, "ako Zedinjene države zapustijo Kino."
Sun Fo je kar naravnost povedal, da bi Zedinjene države "morale sedaj podpreti kitajsko vlado Čiang Kajšeka, ko so že zaman poskušale, da posredujejo za končanje civilne vojne."
"Verujem, da večina državnikov v Beli hiši ne, želijo Kino, ki bi bila pod vplivom Sovjetske
zveze," je izjavil Sun Fo.
*
Ciangove čete so v nevarnem položaju
NANKING, 22. junija — Ne-pristranski viri pravijo, da se nacionalistične čete v Mandžuriji nahajajo v zelo nevarnem položaju. Ti viri pravijo, da uteg-
mada Čiang Kajšeka, ki šteje 200,000 mož, izgubiti vso ameriško vojaško opremo, v kolikor se ji ne posreči, da izvrši predor skozi jekleni obroč komunističnih sil.
Vladni viri pravijo, da je položaj hujši kot pa je bil leta 1931, ko so Japonci v nekaj tednih zavzeli tri glavne province Mandžurije. Baje imajo komunisti v svojih rokah 85% cele Mandžurije. Isti vladni viri pravijo, da komunistične sile uporabljajo večinoma orožje, ki so ga zaplenile Japoncem in da je njihova strategija popolnoma nova.
*
. NANKING, 22. junija —Kitajska centralna časnikarska agencija je danes poročala, da so se pojavili znaki, da bo zunanja Mongolija, katera meji s Sovjetsko zvezo, izvršila vfeliko invazijo v kitajsko provinco Sinkiang
APEL MABSHALLA ZA PRIVATNO POMOČ KINI
WASHINGTON, 20. junija. Državni tajnik George Marshal: je danes naslovil na Amerikan-ce apel, naj prostovoljno prispe vajo za pomoč trpečih v Kini Marshall je izjavil, da je oseb no "zelo zaskrbljen glede po ložaja kitajskega ljudstva."
Njegova izjava je bila poda na snoči ko je predsednik Tru man imel sestanek z John B
Rusija pristala na diskusije glede MarshaUovega načrta
Senator Pepper ostro okrcal "monopoliste"
Taft je prepričan, da bo senat porazil Trumanovo vetiranje proti-delavske predloge
Soglaša, da bi prva naloga morala biti obnova Evrope
Včeraj se je pojavilo leto z novimi poplavami, tornadi, zem-jotresom, mrazom in snegom v jodročju Yellowstone National Parka.
San Francisco je čutil danes Dopoldan manjši potres. Ni po-ročano, da bi bila povzročena kaka škoda. '
Nebrasco je zajela poplava in tornado, ki sta zahtevala življenje 13 oseb. Okrog 50 oseb pa je izginilo brez sledu, dočim je na stotine družin brez strehe nad glavo.
V Cambridge, Neb., je v poplavi utonilo 11 oseb, toda uradniki Rdečega križa pravijo, da utegne biti število zvišano na 15. Istočasno sta se 60 milj od Cambridga smrtno ponesrečila vsled nevihte dva motorista.
Poplave so se pojavile tudi v ostalih področjih Nebraske, ki so povzročile veliko materijalno škodo.
Snežne nevihte na meji Montana-Wyoming so zahtevale življenje najmanj treh oseb.
Poroča se, da je poplava vzdolž reke Mississippi nekoliko pojenjala, toda da nadaljni dež ogroža ostale pokrajine s poplavo, ki je že itak spravila ob streho 20,000 oseb in poplavila na milijone akrov zemlje v Iowa, Illinoisu in Missouriju.
Leadville v Col. je bilo najbolj hladno mesto v deželi, kjer se je temperatura spustila na 32 stopinj. Sledita mu Laramie, Wyo. in Butte, Mont., oba 34 stopinj.
WASHINGTON, 22. junija. — Senator Pepper je danes v svojem radio govoru, ki ga je imel istočasno ko je govoril preko druge radio postaje (N.B.C.) tudi senator Taft, izjavil, da bo ameriško ljudstvo izgubilo svojo največjo bitko proti silam reakcije in monopola, če bo Tru-manov veto v kongresu poražen.
Pepper je označil glasovanje, ki se bo vršilo jutri v senatu (v zvezi s proti-delavsko predlogo Taft-Hartleya) za "najbolj usodepolno domačo zadevo naših dni."
"Tisti, ki bodo volili za proti-delavsko predlogo nameravajo znižati zaslužek delavcev, ko sedanji zaslužki delavcev že itak padajo. Oni prispevajo depresiji, ko nam se naša prosperi-teta že itak izmika. Oni slabijo Ameriko, ko jo danes Amerika nada sveta."
"Republikanski senator iz Ohija, Mark Hanna, je označen za človeka, ki je prvi sestavil čvrsto kupčijo med velikim busi-nessom in politiko v Zedinjenih državah. Jutri bi Hanna bil lahko ponosen na svojega naslednika senatorja Tafta, če bo ta proti-delavska predloga postala zakon."
Pepper je poudaril ,da bi v slučaju ,da se ozakoni predlogo ameriško ljudstvo stalo brezpo-močno pod lomečo silo velikega businessa in monopolististov Zedinjenih držav, ki bodo odrejali mezde in cene, da bi tako zadovoljili svojemu pohlepu zfc profilom in močjo.
♦
S svoje strani je senator Taft, ki je tudi imel govor preko radio postaje, izjavil, da nikakor ne dvomi, da bo Taft-Hartleyeva zakonska predloga uzakonjena navzlic vetu predsednika Tru-mana.
"Ta predloga bo omejila moč nekih delavskih voditeljev, ki mora biti omejena," je rekel Taft.
Taft je izjavil, da je predsednik bil odsoten večji del časa, ko je predloge dobil in da samo zadnji torek "on ni prečital predlogo."
LONDON, 23. junija.—Sovjetska zveza je danes pristala, da se udeleži konference ministrov za zunanje zadeve, ki sta jo predlagali Anglija in Francija v zvezi z načrtom ameriškega državnega tajnika, George Marshalla, za ekonomsko obnovo Evrope.
Radio Moskva je citiral poro-*"
čilo uradne sovjetske časnikarske agencije Tass, ki pravi, da je Sovjetska zveza "sprejela povabilo francoske in angleške vlade za sodelovanje na konferenci treh ministrov za zunanje zadeve." "
Po mišljenju sovjetske vlade,
naj bi se ta konferenca vršila v Parizu 27. junija.
Besedilo sovjetskega odgovora na povabilo
Moskovski radio je poročal, da so odgovori poslani Zedinjenim državam, Franciji in Angliji. Delno se odgovor glasi:
"Sovjetska vlada soglaša, da je za sedaj najbolj nujna naloga evropskih držav hitra obnova in daljni razvoj njih nacionalnih ekonomij, ki so bile v vojni uničene. Jasno je, da bi ta naloga bila olajšana, če bi v tem smislu prožile svojo pomoč Zedinjene države, katerih industrijski potencial ne samo, .da ni bil zmanjšan, ampak je bil celo povečan za časa vojne.
"Kot je že bilo poročano 19. junija, sta angleški ambasador v Moskvi, Sir Maurice Peterson in vršilec poslov Francije, Mr. Charpentier, predložila noti sovjetski vladi, katera je povabljena, da se ud^eži konference treh ministrov za zunanje zadeve v zvezi s pomočjo Zedinjenih
kratkim vrnil iz Kine, kjer je eno leto bil ekonomski svetnik Čiang Kajšeka. Blandford je podal Trumanu zelo pesimistično
držav evropskim državam."
V uradnem odgovoru sovjetske vlade je poudarjeno, da navzlic temu, da vlada nima informacij glede narave in pogojev te možne pomoči, ki so jo Zedinjene države ponudile, pa sovjetska vlada vseeno sprejema povabilo francoske, odnosno angleške vlade, da se udeleži konference ministrov za zunanje zadeve.
Včerajšnja "Pravda" je v uredniškem članku poudarila željo Sovjetske zveze za sodelovanje z ostalimi državami, brez ozira "na razlike v ekonomskih sistemih."
PARIZ, 22. junija—"Državni tajnik Zedinjenih držav George C. Marshall, je poslal angleški vladi zaupno pismo, v katerem je rečeno, da bi ekonomska obnova vzhodne Nemčije morala biti osnova načrta za Evropo," poro& danes francoski časopis "Franc Tireur."
Jjt
OSLO, 22. junija — Češkoslovaški minister za zunanje zadeve, Jan Masaryk, je danes v zvezi z Marshallovim načrtom za pomoč Evropi izjavil:
"Če ta načrt pomeni občo evropsko podvzetje, tedaj sem brez vsakega ugovora za načrt. Toda če je njegov namen, da razdeli Evropo, sem proti njemu."
V ITALIJI BAJE ZAPIRAJO FAŠISTE
RIM, 22. junija—Policija je danes priredila pogon ha italijanske fašiste, ki so se pričeli poslednje čase zopet javno udej-stvovati v političnem življenju Italije. Baje je bilo na stotine fašistov in njih simpatičarjev vrženih v ječe v več mestih Italije in Sicilije.
Poročilo pravi, da je bil aretiran glavni voditelj fašistov Giuseppe Pizzirani, ki da je imel zveze s Carlo Sforzom in Augu-sto Turatijem, bivšima tajnikoma fašistične stranke. Oba je policija že dlje časa iskala zaradi vojnih zločinov.
Na stotine fašistov je bilo aretiranih v Milanu, Padovi, Benetkah, Vincenzi, Mantovi, Parmi, Sieni, Brescia, Veroni, Bariju in v Napoliju, ter v glavnem mestu Sicilije, Palermu.
ne v Mandžuriji obkrožena ar- Blandfordom Jr.y ki se je pred poročilo.
RUSI ODKRILI NOV MASOVNI GROB
BERLIN, 22. junija. — Oblasti v Mecklenburgu, ki se nahaja v ruski okupacijski zoni, so danes izjavile, da so odkrile "prvi" masovni grob, v katerem se je nahajalo 6,000 trupel umorjenih žen. Poročilo pravi da so te žene umorili SS pazniki že pri samem koncu vojne, ter da so te žene bile odpeljane v suženjska taborišča iz Poljske, Francije, Norveške in THo-1 landije.
ALI BO JAMES ROOSEVELT PODPRL TRUMANA?
SACRAMENTO, 20. junija. — Predsednik državnega centralnega odbora demokratske stranke, James Roosevelt, ni podal nobenih izjav, na podlagi katerih bi se dalo ugotoviti, dali bo pri volitvah leta 1948 podprl Trumana ali pa Wallacea.
Roosevelt je izjavil, da ne veruje, da je predsednik Truman popolnoma zavrgel program pokojnega predsednika Roosevel-ta. Kot dokaz je navedel Tru-manov veto pri davčni zakonski predlogi. Toda izjavil je tudi, da se strinja z Wallaceom, da bi pomoč Grčiji in Turčiji morala biti zadeva Združenih narodov.
CIANGOVE ČETE SE UMAKNILE IZ ČANGČUNA
PEIGING, 20. junija. — Kitajske vladne čete so danes zapustile glavno mesto Mandžur je čangčun, pravi poročilo obveščenih krogov.
Pričakuje se, da bo f splošno umikanje nacion: nih čet iz cele Mandžu*
munisti so oblegali C več dni.
Veruje se, da bod listični vojaški vodite novo obrambeno lin dročju Mukdena, ki J mesto južne Mandžuri
NEMIRI IZBRUHNT VSLED DELIT^
NEW OF Ob prili'
cev, '
k
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
23. junija 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —-
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)---$9.00
"For Half Year—(Za pol leta) -5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ALARM IZ KINE
Ko se je sedanji državni tajnik in tedanji posebni poslanec predsednika Trumana vrnil iz Kine, kjer je brezuspešno posredoval za končanje civilne vojne med Ciang Kajšekovo nacionalistično vlado in kitajskimi komunisti, je ostro kritiziral Ciangovo korumpirano in nedemokrat-sko vlado. Ob tej priliki je izrazil svoje prepričanje, da bi se Ciangovi vladi moglo dati pomoč le v kolikor se bo "liberalizirala." V svojem obsežnem poročilu je Marshall podal tudi značilno, izjavo, da ni nikjer nobenih dokazov, da Sovjetska zveza podpira kitajske komuniste. To je potrebno poudariti, ker bodo v kitajski civilni vojni sledili dogodki, vsled katerih se bo moralo krivdo za pforaze nacionalistov vreči na Sovjetsko zvezo. Zadnje čase so že pričela prihajati "poročila iz zanesljivih virov," ki govorijo o sovjetskih letalih, ki da baje sodelujejo v borbah, o raznih "inštruktorjih" itd.
Nekaj več kot dva meseca je od tega ko je Čiang Kaj-šek obljubil splošno ofenzivo proti komunistom. Rekel je, da bo pri tej ofenzivi šlo za vse, in da bo definitivno stri komuniste, ker da z njimi pač ni mogoče sodelovati. Toda Ciangova ofenziva se je izjalovila in namesto, da bi bile komunistične sile, kot je to bilo obljubljeno, uničene, se nacionalistične čete umikajo ne samo iz Mandžurije, ampak tudi iz strateško važne Rumene reke in železniške proge Mukden-Cančun. V manj kot šestih tednih so komunistične sile napredovale 300 milj, obkrožile Cangčun in Kirin, zavzele celo vrsto večjih mest, vdrle v premogovni bazen Fushun in se po^zadnjih poročilih nahajajo 20 milj od Mukdena. Navzlic premoči v orožju in vojaštvu se komunisti nahajajo v defenzivi.
Iz poročil, ki so prispela 19. junija iz Šangaja, je razvidno, da je kitajska nacionalistična vlada padla v paniko. Pognala je obupen apel za nujno pomoč: "Rešite nas sedaj, ali pa boste odgovorni za posledice!" Ta apel je namenjen Zedinjenim državam in je po svojemu dramatičnemu tonu tak, da so marsikateremu reakcionarnemu senatorju in kongresniku, ko ga je čital, kar lasje pok^ncu stali. Politični svet kitajske vlade je sklenil, da se vse nacionalistične čete umaknejo iz Mandžurije in vladni krogi priznavajo, da ni nobenih izgledov, da bi mogli ustaviti ofenzivo komunistov v Mandžuriji.
Komentirajoč te poslednje dogodke v zvezi z nevarnostjo, v kateri se nahaja Ciangova vlada, je Frederic Ster-benz napisal članek, v katerem pravi med ostalim:
"Razvoj dogodkov v Mandžuriji ima neko obličje, na katero je vredno opozoriti. Kot izgleda je nekoliko izboljšana sreča komunistov posledica zunanje pomoči, kakor v vojaškem materijalu, tako tudi v vojaških nasvetih.
"Tako lahko ugibamo, da so Rusi, brez da bi oglašali svoje namene, ^dločili, da delajo v Mandžuriji isto, kar mi delamo v Grčiji."
Še enkrat je potrebno opozoriti na uradno izjavo Mar-shalla, ki je v svojem poročilu rekel, da ni nobenih znakov, da bi Sovjetska zveza nudila pomoč Kitajskim komunistom. Razlogi, zaradi katerih želi Sterbenz ustvariti vtis, da je poslednja ofenziva komunistov uspešna, ker da Rusija nudi komunistom pomoč v vojaškem materijalu in vo-■ -Skih nasvetih, so jasni. Izboljšana sreča "izgleda," da je Mca zunanje pomoči. Tako "lahko ugibamo" . . . Kjer časnikarji, ki zvesto služijo Trumanovi doktrini imperijalistom, ne morejo najti nobenih kon-oroti Rusiji, se poslužujejo svojih starih je taktika, ki je na las podobna tisti, 'di pri slučaju civilne vojne v Grči-grškim gerilcem prihaja od zu-'ie in Albanije) in je potem-ran je zadeve grškega naroda
ajo korumpirano in dikta-lu ni treba "ugibati" in " Ta stvar je jasna. To " t) dokazano. To je katerega obstojajo i, ameriški marini ^u, ameriške baze v
o o temu, da li bomo
UREDNIKOVA POSTA
Nadaljni darovi pri podr. št. 39 Sansa
Mr. Anthony Zakrajšek je izročil blagajniku podružnice št. 39 SANSa vsoto $25 za otroško bolnišnico v Sloveniji, katero je nabral med prijatelji v spomin pokojnega John Zaletel. Darovali so: Po $2: Frank Česen in Anton Janša; po $1: Janko N. Rogelj, Chas. Vrtovšnik, John Centa, Frank Plut, John Tavčar, Frank Žagar, Matevž Mesec, Math Multz, Anton Tanko, Frank Kačar, Frank Mikshe, John Zalar, John Kodrič, Frank Shiffrer, Louis Hrovat, Frank Božja, Frank Brčan, Josephine Zakrajšek, Anthony Zakrajšek in Anton Kodrič; po 50 centov: Jim Kos in Johp. Koman.
V imenu SANSa se izreka najlepša hvala nabiralcu in darovalcem.	,
John Pollock, blagajnik.
Izredna seja direktor! j a Slovenske zadružne zveze
Cleveland, O. — Direktorij Slovenske zadružne zveze sklicuje izredno sejo za danes zvečer v zadružnih prostorih na E. 152 St. Namen direktorija je, da se pripravi vse kar je potrebno za piknik, ki bo v avgustu prirejen na farmi SNPJ.
Pred vojno jg zadruga vsako leto redno prirejala te piknike toda v vojnem času smo morali s tem prenehati in ukiniti vse piknike, zabave, veselice in bankete. Naš namen pa je sedaj, da zopet začnemo prirejati te prireditve na isti način, kot smo jih prirejali pred vojno. Vem da se še vsi dobro spominjat^, da je na prireditvah naše Zadruge bil vedno dober uspeh, izvrstna postrežba in dobra zabava. Prav gotovo je, da bo tudi na temu našemu pikniku, ki bo prirejen 3. avgusta, Vsem posetnikom zadoščeno v vsakem oziru. Toda več o temu pikniku bo poroča-no pozneje.
Ravno tako v imenu direktorija Slovenske zadružne zveze sklicujem sejo Ženskega odseka. Vljudno so vabljene stare in nove članice, da se te seje udeležijo, ker nameravamo ob-no^yiti ta zelo važen odsek. Zagotavljam vse članice, da bo direktor v vsakem oziru nudil svojo pomoč in da Vama bo hvaležen da organizirate v prid
našega zadružništva ženski odsek.
Moram se pri tej priliki zahvaliti bivšemu Ženskemu odseku, ki je veliko pomagal, tako v moralnem kot finančnem oziru, naši Zadrugi, članice tega odseka so imele poleg velikih zaslug za naše zadružništvo, tudi dosti veselih sestankov. Zato je potrebno, da se njih delo obnovi.
Torej ne pozabite, stare in nove članice, da se prav gotovo udeležite te seje, ki se bo vršila danes (v ponedeljek) ob 7:30 zvečer v Zadružnih prostorih na E. 152 St.
Toliko v prijazno naznanilo. Pozdravljam vas z zadružnim pozdravom!
Anton Bokal, predsednik.
ŠKRAT
Ne bom silil
Pohorec se je spri s sinom, ki je ravnal nehvaležno z njim. Mnogo let se nista pogledala, in starec je zbolel, da ni bilo več upati zdravja. Župnik se je trudil na vso moč, da bi ju spravi« pred očetovo smrtjo. Sin je bil že mehak, samo da se ni upal k očetu, dokler mu ni odpustil. Pri očetu pa je bilo zastonj vse prigovarjanje, sina ni hotel več videti. "Ali kako se upate pred božji stol," mu pravi duhovnik, "če se ne spravite s sinom? Tako ne morete priti v nebesa!" — "Pa ne bom silil!"
je dejal starec in umrl.
#
Nebeško veselje
Prvi pijanček: "Ti, kaj praviš — ali imajo v nebesih tudi kaj pijače?"
Drugi pijanček: "Veš da! — Kako bi pa drugače izveličanci ves dan prepevali!"
Naročajte J širite in čitajte 'Enakopravnost!"
pomagali Čiangu iz zagate in s tem ne samo njemu ampak tudi tistim ameriškim intervencionistom, ki so bolj kot pa sam Čiang zainteresirani v usodo Kine, pravi, da se je pojavila sugestija, da "damo Čiangu posojilo v znesku $500,-000,000, katero že dolgo časa poskuša dobiti."
"Toda naša pomoč je bila predlagana za ekonomsko obnovo in razvoj dežele. Bila je ponujena pod pogojem, da Nanking vzpostavi red in podvzame mere, da se stvori res demokratično Kino," piše Sterbenz v svojemu članku, ponavljajoč s tem izjavo Marshalla glede ciljev te pomoči. V nadaljevanju pa pravi, da ni nobenega dvoma, da Ciangova vlada zapravlja ameriški denar in da se z njim bogatijo člani korumpirane nacionalistične klike in da bi vsako na-daljno posojilo bilo nadaljne zapravljanje.
Sterbenz svetuje, da bi Zedinjene države dale "ekonomsko pomoč" za obnovo Kine "pod pogojem, da si pridržijo pravice kontroliranja nacionalistične vlade (podobno kot se to kontrolira grško vlado)."
"Obljubljenih $500,000,000 bi moralo biti uporabljenih na način, kot smo to mi želeli. Če želimo dati denar za vojaške namene v Kini, bi to morali storiti s kontrolo in gledati, da bo orodje bilo uporabljeno za prave namene, na pravem mestu in pod kompetentno in energično komando. Ne mislim pa, da bi morali zapustiti Nanking. Mi bi morali pomagati in gledati, da bi bila naša pomoč pravilno uporabljena."
Kar je z gornjim povedano je: "Mi bi za vojaško pomoč morali prispevati $500,000,000 pod krinko "ekonomske pomoči," ki je sedaj tako popularna. Mi moramo imeti kontrolo nad kitajsko korumpirano vlado in gledati, da bo denar res uporabljen za to "ekonomsko pomoč," ter da bo orodje, odnosno rožje, v rokah kompetentnih in energičnih generalov, ki ne bodo zgubavljali bitke in se umikali iz Mandžurije. Končno moramo gledati, da se obračuna s kitajskimi komunisti, ker edino tako bo naša 'ekonomska pomoč' soglasno s Trumanovo doktrino, pravilno uporabljena."
Konsumerjevo kazalo cen
"Kakšna je cena?" To vprašanje ponove predstavniki urada za delavsko statistiko najmanj dvamilijonkrat na leto, ko zbirajo podatke o cenah, plačah in podobnem. Odgovori potem prihajajo v zvezni delavski urad iz vseh strani dežele in končno se iz tega sestavi tako imenovano kazalo za odjemalce ali "Consumers' Price Index", ki prikazuje povprečne cene blaga na drobno v večjih mestih dežele.
To kazalo, ki je produkt preko 150,000 navedb cen mesečno, je merilo, po katerem ameriški delavec ceni veljavo svojega prisluženega dolarja v primeri z mesečnimi spremembami v cenah potrebščin in drugega kar potrebuje. To kazalo vpliva na tisočera mezdna pogajanja in kolektivne dogovore, kateri so pogosto spremenjeni spričo sprememb cen, ki jih prikazuje to kazalo.
VpTašanje "kakšna je cena" je stavljeno vedno na prodajni točki. Zastopniki Delavskega oddelka se zglasijo pri ravnateljih kakih 6000 velikih trgovskih podjetij mesečno — pri ravnateljih verižnih trgovin, neodvisnih trgovin in department-nih trgovin. Pregledajo cene slednjega predmeta in kosa blaga ali potrebščin, ki jih potrebuje povprečni mestni prebivalec. Ogledajo si tudi cene čistilnic za obleke, obiščejo bolnišnice, gasolinske postaje, lepotične salone, brivnice, itd. .
Ti zastopniki zveznega delavskega departmenta imajp na svoji listi 350 različnih vrst predmetov in postrežb, ki se jih dnevno poslužuje povprečen mestni delavec. Zbirajo živežne cene v 56 mestih in sestavljajo podatke cen o drugih predmetih v 34 velikih ameriških mestih. Da doženejo pravilne cene, kakršne plačujejo odjemalci, gredo predstavniki delavskega oddelka v trgovine, mesnice, razne prodajalne in drogerije, gasolinske postaje, itd. kot da so odjemalci. Pogosto vprašajo za navedbo cen cele vrste predmetov. Povprašajo tudi stanovalce koliko najemnine plačajo.
Le na ta način je mogoče delavskemu oddelku pronajti povprečno ceno živil in drugih potrebščin, ki jih nabavlja za svoje vsakdanje potrebe ameriški delavec. Vendar pa je važno dejstvo, da urad za delavske statistike, ki je del zveznega delavskega oddelka, ne skuša prikazovati celotnega "potrošenja za obsfanek", čeprav se je to kazalo ali merilo cen dolgo let nazivalo Cost of Living Index.
Namen kazala je predvsem zaznamovati povprečne spremembe v cenah konsumnega blaga in postrežb, katerih se navadno poslužje povprečna ameriška družina. S tem ni rečeno, da je kazalo merilo za sleherno povprečno družino ali posamezno družino. Povprečna c^na potrebščin lahko pomeni eno v Omahi, nekaj drugega v Port-landu in povsem različno stvar recimo v New Orleansu.
Kazalo za odjemalce veliko uporabljajo vladne agencije. V Milwaukee naprimer mesto določi plače svojih uslužbencev in delavcev po dviganju in padanju zveznega barometra za cene. Tudi delavske unije se ravnajo bolj in bolj po tem kazalu, da morajo odločiti kolik po višek plac lahko zahtevajo za delavce, da bo mogoče iste spraviti v pravilno sorazmerje s cenami potrebščin. Poleg tega pa služi kazalo še v druge svr-he — pogosto se določi po tem merilu cen alimonije ločenih žensk in nakazila mladoletnim sirotam, ki imajo po starših zapuščino, katero imajo pod nadzorstvom tozadevna sodišča. Ko se taki otroci šolajo, se sodišča rada poslužijo zveznega kazala cen, da vedo potem kako veUka smejo biti nakazila šolajočim se varovancem,	F.L.I.S.
IIja Ehrenhurg:
ZAKON NARAVE
Pretekla zima v Evropi je bila ostra in dolga. Tembolj se zato ljudje veselijo prvih pomladnih sončnih žarkov. Vendar tudi ta letni čas ni lahek: Vsi narodi Evrope sedaj vedo, kako globoke so rane, ki jih je zasekala strahotna vojna. Pred dvema letoma so mnogi verovali, da bodo kakor v pravljici nenadoma spet vstala mesta in da bodo izginili strahovi fašizma. Te utvare so zdaj mimo. Narodi Evrope, ki so preživeli vojno, se niso opomogli, ne naspali in tudi ne do sitega najedli. V različnih deželah se je stiski, ki jo je povzročila vojna, pridružilo še več naravnih katastrof—suša, poplave in mraz.
Ge ljudem kljub temu niso omahnile roke, je to zato, ker je mimo zima fašizma. •
Kaj mora občutiti sleherni delovni človek, vsak pošten, vesten človek, naj bo Rus, Amerikanec, Anglež in Francoz, če sliši pozive k novi vojni?
Grobovi padlih še niso porasli s travo, še stojijo razvaline tam, kjer so bila cvetoča mesta, še zveni v ušesih bobnenje bojnih letal strmoglavcev in šestcevnih strojev, ki so bruhali meglo, matere padlih še niso posušile solza, matere preostalih še niso imele dovolj časa, da bi se dodobra nagledale svojih dragih, in že hlastajo ljudje, za katere bi mislil, da morajo biti zadovoljni z ovsenim sokom in svinjetino, po človeškem mesu—včerajšnja kanibalska slava jim ne da miru.
Gospod Earl je bil guverner države Pennsylvanije, poslanik Zedinjenih držav ameriških v Turčiji, torej ne kar si bodi. In ta je sedaj izjavil v komisiji reprezentančne zbornice, da je potrebno nemudoma napasti Sovjetsko zvezo in, če hi bilo to iz kakršnega koli razloga nerrioga-če, "baviti se z izdelavo strahotnih vrst orožja in jih držati v tajnosti."
Ko sem bil v Ameriki, so mi nekateri dobrosrčni ljudje dejali, da ni vredno posvetiti pozornosti gospodu Earlu, ker je neozdravljiv alkoholik. To pa mu ni preprečilo, da ne bi zavzemal visokih položajev in da zdaj ne bi držal govorov v komisiji re-prezentačne zbornice.
On pa ni sam. Gospod Rankin, član kongresa, poslanec gospodarjev sužnjev iz države Mississippi, je pred dvema tednoma zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo. Drugi član Kongresa, poslanec države Michigan, gospod Crawford, je nedavno izjavil: Zedinjene države ameriške morajo Rusom izjaviti, naj se nemudoma razorožijo; v nasprotnem primeru bomo uporabili atomsko bombo."
Ko sem bil v Washingtonu, mi ni nihče rekel, da sta omenjena člana Kongresa neozdravljiva alkoholika; lahko je mogoče, da pijeta samo mrzlo vodo in pre-vreto mleko. Njunih govorov ni narekoval alkoholizem. Njuna govora kakor tudi govor gospoda Earla je narekoval fašizem.
Za Amerikance je težavno, da bi izvedli tako imenovano dena-cifikacijo Nemčije. Kaj bi bilo, če bi hitlerjevci nenadoma začeli citirati govore, častivrednih članov kongresa? Kajti niti Earl, niti Crawford, niti Rankin, niti njihovi drugi kolegi si niso zmislili nič novega. Oni ponavljajo samo to, kar so dejali Hitler, Goering, 6oebbels in Rosenberg.
Saj vendar ni mogoče na Bavarskem obsojati tega, za kar. se dobi v Michiganu ali Missis-sippiju mesečna plača ali pa^na-grada za vrstice.
Fašizem si je znal nadeti novo obleko in sprerheniti barvo. On lahko potuje iz ene dežele v drugo, iz kontinenta v kontinent.
Ne sklicuje se samo na hudiča, temveč tudi na Boga. Ne citira samo Nietscheja, temveč tudi sveto pismo, zna govoriti 1^0 jezikov, toda naj bo že jezik kakršen koli, on govori vedno eno in isto.
Naši nasprotniki pravijo^ da imenujemo fašiste vse tiste, ki jih nimamo radi. To ni res; res je, da nas nobeni fašisti ne trpijo. In ne samo to, oni pozivajo na vojno proti nam. Ce bi drugače ravnali, bi ne bili fašisti.
Bojeviti govori riso nikaka današnja iznajdba. Pred Fulto-nom in pred Washingtonom je bil balkon na trgu Venezia in stadion v Berlinu. "Križarska vojska" proti komunizmu ni nikaka literarna novost. Prej je to plagiat—pred ameriškimi govori je obstojal, če spomin ne vara, "pakt proti kominterni."
Na stotine ameriških listov, nekateri organi tiska omejenih torijcev, francoski listi, ki jih kupujejo inozemci, pišejo iz dneva v dan, da so "Rusi imperiali-sti," da "Sovjetsko zvezo žeja po ekspanziji," da "Moskva ogroža svet." To je star trik. Tat beži in vpije primite tatu!
Kdo gradi vojaška oporišča na petih delih sveta? Kdo govori o miru s pištolo na mizi? Kdo se vmešava v zadeve drugih in postavlja varuhe tujim narodom? Kdo vodi ali tajno pospešuje boje v Grčiji, v Indoneziji, na Kitajskem ali na Bližnjem vzhodu ? Čigavi topovi, čigave bojne ladje, čigavi inštruktorji in pazniki se vozijo zdaj na Kitajsko ali v Turčijo, v Iran, ali Grčijo? Kdo se navdušuje za lepote Napolija, za cigare iz ganile, za alžirski radio, šanghajske beznice, Azor-ske otoke, iranski petrolej in naravnost na bogastvo Nepala?
Kdo se vmešava v zadeve drugih dr$av in pri tem	da komunistov ne trpi? Kdo hinavsko kritizira volitve v demokratičnih državah kot v Jugoslaviji ali Bolgariji in oropa volilne pravice v svoji hiši milijone tako imenovanih "drugobarvnih" državljanov? Kdo prisega na Jeffersona, da bi pomagal Tsal-darisu iz blata? Kdo se sklicuje na "Magno carto liberatum," da bi pomagal Salazarju, in kdo slavi Cervantesov genij, da bi podprl Franca?
Kdo je sprejel k sebi vse krvnike, vse prebežnike in vse udeležence kazenskih ekspedicij? Danes delajo ti v tovarnah topov, da bi jutri postali hrana za topove. Oni govorijo mnogo o "preseljenih ■ osebah," ti novi "križarji." Ali ne bi bilo bolje, ko bi govorili o preseljenem fašizmu ?
V njihovem pohlepu, da bi si prilastili t,o ali drugo deželo ne igra zanje daljava nobene vloge. Monrojeva doktrina je bila proti vmešavanju Evropcev v ameriške zadeve. Ko so sklenili, da pošljejo vojaške specialiste v Dardanele in k Egejski obali, so ameriški imperialisti povsem mirno izjavili, da je to—"razvijanje Monrojeve doktrine." Oni hočejo Evropcem prepovedati, da bi se vmešavali v evropske zadeve. Morda bodo pa rekli tudi, da je Akropola na bregu Missouri ja?
Ce je neki Genovčan leta 1942 odkril Ameriko, zakaj ne bi nekdo iz Chicaga leta 1947 "odkril Atike?" Nedavno je general De Gaulle nastopil proti francoski republiki. Strički preko morja niso izbirčni in nečak jim nič ne očita. Ko je leta 1942 general De Gaulle predstavljal francoski narod, so imeli Amerikanci rajši vichyskega admirala Darlana. Zdaj zastopa general francosko reakcijo in gospod Bullit ga pozdravlja.
Ameriški gangster j i radi skrivajo nizkotne stvari za košati-
(Dalje na 3. strani)
\
23, junija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ZAKON NARAVE
(Nadaljevanje z 2. strani)
mi besedami. Če v Mississippiju ali v Georgiji poli jejo črnca z bencinom in ga zažgejo, tedaj kričijo eni morilec, drugi molijo, tretji govorijo o triumfu pravičnosti in hčerka častitega rasnega teoretika, ki je za to stvar prispeval galono bencina, igra sentimentalno romanco.
Po poskusih z atomsko bombo na Bikinih so zbrali ameriški hinavci kup denarja, da bi postavili spomenik kozam, ki so pri eksploziji poginile. Da, ti gospodje imajo v enem žepu bombo in v drugem velikonočni pirh. Koliko ganljivih govorov so imeli in jih imajo o "pomoči za grško in turško demokracijo!" Od tega sirupa je postalo celo vsega, vajenemu gospodu Walter ju Lippmanu slabo. Pisal je:
"Moč Zedinjenih držav je na morju in v zraku. Da opravimo z Rdečo armado, moramo imeti oporišča, ki niso preveč oddaljena od življenjskih središč Sovjetske zveze; edini strateški prehod je od Črnega morja do Ukrajine in Kavkaza. Vzhodni del Sredozemskega morja, Egej-sko morje in Dardanele so pred-prostor k Črnemu morju. Ne bi se bilo treba obremenjevati z izjavami, ki nimajo nič skupnega z bistvom sprejetih sklepov. Nihče nas ni prisilil, da bi govorili o 'pomoči'.
"Ne bi se smelo govoriti o 'demokraciji,' ko je vendar vsem jasno, da je današnja grška vlada skrajno reven vzorec demokracije in da ni mogoče označiti Turčije, ki ima povsem častito vlado, za demokracijo. Bela hiša in zunanje ministrstvo sta mnenja, da ameriško ljudstvo ni zrelo za strateško iniciativo. Mnenja so, da morajo biti pravi sklepi šele prikrojeni, z vodo razredčeni in posladkani, da bi pomirili ljudstvo. Mislim, da se v tem motita."
Ali ti gospodje ne morejo razumeti, da se mi, ki smo vzdržali pred Hitlerjevimi armadami, ne zamajemo zaradi ducata hob-nečih govorov in zaradi stotin kričavih člankov?
Vem, kako slabo je povprečni Amerikanec poučen o vsem, kar se je dogajalo, ali se dogaja zunaj meja Zedinjenih držav. Naj bi si prečital to, kako so leta 1919 predhodniki fačizma korakali proti mladi Sovjetski republiki. Naša dežela je bila tedaj slabotna in neoborožena, proti nam so pa korakale sile, ki so bile pijane vojaških zmag. Povprečni Amerikanec naj izve, s čim se je končala Odesa, Arhan-gelsk in Vladivostok. Mi smo bili tedaj slabotni in neoboroženi, pregnali smo osvajalce, nismo jih pa mogli kaznovati za trpljenje našega ljudstva.
Tisti, ki delajo kupčije, so se prepričali o tem, da je vojna proti sovjetskemu ljudstvu nedo-bičkanosna stvar: Namesto dividend so dobili bule.
Četrt stoletja pozneje je besneč nemški kaplar, potem ko je svoje ljudstvo duševno obdal z meglo, ponovil v velikem merilu —................X............................!........
napad intervencioni-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.	(
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
roparski stov.
Povprečni Amerikanec naj se spomni na to, kako se je to končalo: Osvajalcev nismo samo pregnali, temveč smo jih tudi kaznovali. Fašisti, ki so sanjali o tem, da bi uvedli pri nas svoj red, so prejeli najprej "viteške križce" okoli vratu in pozneje navadno vrv.
Povprečni Amerikanec naj misli, ko gleda novo pečene "križarje" na križe po nemških pokopališčih. Ljudstva Stalingra-da ni mogoče prestrašiti.
V	tem strašnem boju za svobodo smo prelili mnogo krvi. S tem smo plačali zmago in rešili sebe in svet. Nedavno je izšla v Ameriki knjiga generalmajorja Deana, ki je bil šef vojaške misije Zedinjenih držav ameriških v Moskvi. Knjiga ima naslov "Nenavadna zveza." Zdaj se temu nenavadnemu generalu bojna zveza dveh narodov zdi "nenavadna." Ko smo Nemce podili od Volge proti Dnjepru, ko so Amerikanci skupno z Angleži uporabili mir, ki jim ga je zagotavljala borba Rdeče armade, da so si v teku dveh let našili na svoje uniforme zadnje gumbe, tedaj se je zdela generalu Deanu bojna zveza z Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Zedi-njenimi državami ameriškimi popolnoma naravna. "Nenavadno" za njega ni to, da smo vodili borbo za življenje in smrt, za njega je "nenavadno," da smo zmagali, kajti to ne spada v njegove načrte.
Mi ne stojimo sami, z nami so vsi narodi Evrop. Oni vedo, koliko ruske krvi je bilo prelite v boju proti osovraženim fašistom.
V	knjigi "Na cestah Evrope" sem omenil to, da je Rdeča armada pomagala pri osvoboditvi Jugoslavije in Bolgarije. To je vrglo iz tir^ "gospoda Gervaisy-ja, ki mi v listu "New York Times" očita, ker nisem našel besede o bilijonih dolarjev in o zakonu o najemu in posojilu.
Kako naj bi tem ljudem, ki so napol trgovci in napol milordi, pojasnili, da ni nobenega knjigovodstva, kjer bi bili na enem računu potoki krvi in na drugem bilijoni dolarjev. V stoterih mestih Evrope so zdaj "Stalin-grajske ceste." Nikjer pa nisem videl "Ceste najema in posojila."
Mi nismo sami. Z nami so vsi narodi sveta. Proti nam so tisti Amerikanci, ki so proti ameriškemu ljudstvu. Prpti nam so tisti Angleži, ki so proti angleškem ljudstvu. Proti nam so tisti Francozi, ki so proti francoskemu ljudstvu. Znami so usi narodi, ker mi branimo mir. V letih vojne smo dokazali, da se znamo boriti, to pa ne pomeni, da se radi vq ju jemo. Mi smo trdno prepričani o tem, da matere svojih otrok ne rodijo za "križarske vojne" sveta, da ljudje svojih hiš ne gradijo za bombe, da narodi niso zato dobili strašne vojne proti fašizmu, da bi preseljeni fašizem nekaj let pozneje povzročil še strašnejšo vojno.
Politično obzorje p(fvprečnega Amerikanca je omejeno. Povprečni Amerikanec ni niti toliko razvit, da bi spoznal, kako ga gospod Lippman in drugi ljubitelji "strategije" trikrat na dan prevarajo. Toda povprečni Amerikanec ima zdrav človeški razum. In zato poizkušajo ameriški imperialist! svoje nečloveške, skrite misli "prikrojiti, razredčiti z vodo in osladkati." In zato je treba ameriško ljudstvo po besedah gospoda Lippmana "pomiriti."
Gospod Earl je odkrito priznal, da je "nemogoče sedaj napasti Sovjetsko zvezo, ker je ameriško ljudstvo preveč naivno." Da, povprečni Amerikanec je še zelo naiven, če verjame ustom, ki mu pod plaščem objektivnega poročanja servirajo laž o "imperializmu rdečih," ki
ga ni. Da, povprečni Amerikanec je še zelo naiven, ker ne prepelje gospoda Earla iz državne komisije v bolnišnico za duševne bolezni.
Toda kljub temu povprečni Američan ni toliko naiven, da bi šel v smrt za dividende pobesnelih petrolejskih magnatov, tovarnarjev orožja in drugih atomskih ljudi.
Amerikanci imajo glavo, dobro srce in človečnost. Oni mislijo sedaj z nemirom na bodočnost na bližajočo se krizo, na lakomnost podjetnikov ter na porast cen in reakcije. Povprečni Amerikanci pri moji veri niso nikaki politiki, pač pa ljudje— hočejo živeti, delati in se razvedriti. .Ne pustijo se ponovno gnati v vojno s transporti čet.
Čeprav je lahko pred nami še mraz in neurje—se zima človeštva ne povrne več. Niso zato Londončani prestali zimo strahotnih bombardiranj in zdaj po zmagi zimo teme, lakote in stiske, da bi se vrnili sedaj v sramotne dni "gentlementskih sporazumov," "ne vmešavanj a" in romarskih voženj kakega Cham-berlaina.
Angleško ljudstvo je marsikaj pretrpelo in mu ni všeč, da bi se udeležilo nove "križarske vojne" kot polkovni osel na primer, ki mora vleči boben. Rudarji, kovinarski delavci in tkalci Anglije niso govorili v Fultonu. Oni ne morejo biti odgovorni za nekatere samogovope ali prijateljske dvospeve.
Kdo more prisiliti francosko ljudstvo, da bi pozabilo mračna leta okupacije. Ali so junaki odporniškega gibanja, franctireur-ji in partizani umrli zato, da bi Paul RenaUd ali kak drug grobar Francije uporabljal metode Wall Streeta?
Ali so narodi Jugoslavije, Poljske, Bolgarije, Cehoslova-ške in Albanije trpeli in se borili zato, da jim sedaj hujskajo na vrat preseljene kralje, generale in žandare, da spreminjajo suverene države v evropske Filipine ali v nadaljnje Grčije, kjer ameriški pazniki nadomeščajo angleške ?
Pred desetimi" leti sem slavil 1. maj v Španiji. Junaško špansko ljudstvo je odbijalo vse napade fašistov. Krvnika Franca sta podpirala Nemčija in Italija. Tudi tu se je zgodila sedaj zamenjava: Krvnika Franca podpirata Velika Britanija in Amerika,
Toda vojna španskega ljudstva za svobodo se nadaljuje in v tej vojni bo ljudstvo zmagalo.
Samo velik pesnik bi lahko opisal tragedijo grškega ljudstva. To ljudstvo se je junaško borilo proti fašističnim zavojevalcem in, ko je zmagalo, so ga oropali svobode in ga postavili pod nadzorstvo dobrih pestunj z dobrimi strojnicami. Vsak dan so grški rodoljubi izpostavljeni mučenjem in korakajo na mori-šča kakor v letih nemške okupacije. Toda vojna grškega ljudstva za svobodo se nadaljuje in v tej bo ljudstvo zmagalo.
Mrzel maj je, a vendar je maj. Z veliko intenzivnostjo leči naše ljudstvo rane vojnih let. Zdaj
mislimo na prihodnjo žetev, na opeko in les, na naše sirote. Jasno je, daje boleče, če nas sedaj žalijo ljudje, ki so se še pred kratkim izdajali za naše prijatelje. Čim glasneje pa govorijo naši sovražniki, tem več prijateljev bomo imeli. Z nami so junaki odpora—partizani Jugoslavije, Francije, Poljske, patrioti Norveške, Cehoslovaške in Bolgarije. Z nami so padli prijatelji-
Z nami so žiVi, nesmrtni narodi, z nami je mladina sveta, ki je 1. maja napolnila Place de la Concorde, Hydepark, Vaclavske namjesti in bulevarje Beograda. Lansko leto sem bil 1. maja v New Yorku. Videl sem, kako so na veliki aveniji korakali delavci Amerike. Okoli in okoli so bili nebotičniki, toda ta dan niso delovali dušljivo na nas—ljudje, ki so dobre volje korakali in govorili bratske besede, so se mi zdeli večji kot navadno. Da, z nami je tudi ljudstvo Amerike. V vsaki deželi imamo precej sovražnikov, v eni na stotine, v drugi pa na sto tisoče.
V vsaki deželi imamo enega prijatelja—ljudstvo. In če slavimo zmago pomladi nad zimo, zmago bratstva nad sebičnostjo in sovražnostjo, tedaj kličemo na ta dan upanja vsem prijateljem: "Bodite pogumni! Hudi časi so. Zima skuša preiti v protinapad. Narava ima zakone, ki jih ne morejo' spremeniti osnutki zakonov, o katerih razpravljajo v raznih parlamentih. Za zimo pride pomlad. Maj bo zmagal!"
Društveni koledar
39. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
29. junija, nedelja — Piknik dr. Naprej št. 5 SNPJ na SNPJ farmi
6. julija, nedelja — Piknik zbora "Zarja" na SNPJ farmi.
6. julija, nedelja — Piknik Ženskega odseka Doma zap. Slovencev na 6818 Denison Ave.
13. julija, nedelja. — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave.
20. julija, nedelja — Piknik dru-^va "Vipavski raj" št. 312 SNPJ na SNPJ farmi.
27.	julija nedelja — Piknik pev-sgega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo .Rd.
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
28.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26.	oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Plea društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27.	novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop,
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.


Zcistopniki '^Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76th St.
★
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
^ JOHN STEBLA J * 775 East 236 St.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5

■

m
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana * « «
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJI, ZA OBISK
Lastnika:
Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
BE COOLER WITH RIGHT TYPE OF FAN
FIG. A
rfl
With hot weather here at last, many people will bs using portable electric fans—table model, bracket, or pedestal type—in an attempt to feel more comfortable.
The Electrical League of Cleveland offers some hints for making the most efficient use of portable fans in homes, offices, or stores;
1.	The correct distance for a fan is one foot away from you for each inch of fan blade diameter. (See Fig. A.) For instance, a fan with a 10-inch blade should be 10 feet away from you.
2.	A fan facing INWARD near an open window will draw some air from the outdoors. (See Fig. B.)
A portable fan i? really only a "first aid treatment." A PERMANENT ventilating fan installation will give you far more comfort.
For homes with attics, an attic ventilating fan is recommended. The sun, beating do:, upon the roofs, raises attic temperatures to as high as 130 degrees. This "hot air blanket" in the attic makes it
almost impossible to be cool or comfortable in the home.
An attic ventilating fan with the CORRECT CAPACITY FOR THE SIZE OF YOUR HOME will exhaust the hot air from the attic, draw in cooler, fresher air, and reduce attic temperatures to within a degree or two of the outdoors. (See Fig. C.) A cooler attic means cooler rooms below.
Top-floor suites in apartment buildings also receive the full raya of the sun. A window ventilating fan will replace the heated air in the suite with cooler, cleaner air and induce greater comfor'. and restful sleep for the occupants.
Window ventilating fans will also make offices, shops and stores more comfortable.
Ventilating fans in homes are not merely summer requirements, for efficient removal of stale air, cooking o&oTS and tobacco smoke is a year-round necessity.
The Electrical League, at PRos-pect 5522, will be glad to advise you regarding the correct type of fan to meet your requirements.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Anglesko-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije ' sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja venski list
ENAKOPRA*
ki prinaša dnevno zan delov sveta.
Ena'
6231 St. Clai
STRAN 4
ooooooooooooooooooooooooooooo, JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
'X>oooooooooooooo<x>oo<:>o<o^oooo<:>oo<:^^
Ali je torej res, kakor so mislili stari, demon, ki ga veseli, igrati se z ljudmi, kakor veseli ljudi, bezati strigalico, jo obračati in nazadnje pohoditi?
Vstal je in • se napotil proti železniški postaji. Tam je klop, kjer je sedela, ko se je davi nameril nanjo. Zvezde, kakor da so jima takrat ugodno kazale; a zdaj več ne ve, ali so jiijaa obetale veselje. In na klopi so bile še vedno jagode s poprov-ca, ki jih je zmečkala in razsula. Odtrgal je drugi kobulj in zdruznil jagode. Vonj je bil duh tistih minut, ko je njena roka počivala poleg njegove. Zvezde v svojih tokih — za radost ali bolest!
Sedmo poglavje
Polkovnik in Mrs. Ercott nista imela več miru. Čutila sta se zarotnika, in zarotništvo jima ni bilo nikdar po duši. Toda kako naj javno razpravljata o svoji bojazni, ki je vstala samo iz nečesa, kar sta opazila slučajno in na skrivnem? Kar ni namenjeno za tvoje oči in za tvoja ušesa, tega sploh ni; sve-tejšega vodila za ravnanje si sploh ni misliti. Prav tako lahko bi zagovarjal odpiranje tujih pisem kakor priznal, da smeš izrabljati vednost, do katere si prišel samo po naključju. Do tod sta bila po tradiciji in po svojem značaju enih misli in sta snovala skupaj. Ločila pa sta se v nečem globljem. Mrs. Ercott je resda rekla, da je tu nekaj, kar se ne da voditi; on, polkovnik, pa je to čutil — in to je nekaj docela drugega! On ima v teoriji manj strpnosti, a stvar m uje segla v srce; Mrs, Ercott, ki v teoriji stvar malo-dane odobrava — ona čita to nevarno pisateljico, George Eliot — v srcu pa je nasproti svojega moža nečakinji hladna. Iz teh vzrokov nista mogla kovati načrtov, ne da bi bila nazadnje hipoma rekla: "Sicer pa nima pomena o tem govoriti!" — pa sta skoraj tako zopet začela govoriti o tem.	'
Ko ji je polkovnik predlagal tisto ježo na muli, ji ni utegnil razložiti, ali pravzaprav, ni dobro vedel, kako bi ji tako neposredno razložil potrebo, da mora ona za jahati, šele ko je ta pohod odklonila -— kar mu je bilo v nepojmljivo olajšanje — in je Oliva odrinila brez njiju, ji je povedal o sestanku na vrtu, ki mu je bil priča. Tedaj je naenkrat rekla, da bi bila kajpada na vsak način šla, ko bi bila to vedela; ne kot da je za vmešavanje, temveč ker je treba misliti na Roberta! In polkovnik je dejal: "Da bi ga vrag, tega dečka!" In tu je za hip zadeva obtičala, zakaj obema je bila majhna uganka, katerega ^ka naj bi vrag. Zares tu je "adrega. Da ni imel polkov-ije nečakinje tako rad, in "■> bil Cramier dražji, ne nrn; da za Mrs. Erin ni bil "če-skrivnem '^Fa 80-svoj da se i.
dualnih vidikih ali po formalnih zakonih?
Polkovnik je bil v vedenju in besedah pravovernejši nego ke-daj, toda njegovo prepričanje o avtoriteti in zakonitem redu je bilo močno omajano; kar ni mu hotela iz glave slika teh dveh mladih ljudi, ki sedita skupaj,
niti Olivin glas, ko je ponovila njegove nesrečne besede o njeni domači sreči.	'
Če bi le ta stvar ne bila tako človeška! če bi bila Oliva nečakinja koga drugega, bi bila brez besede njena dolžnost, da ostane nesrečna. Sploh, čim bolj je premišljal, tem manj je vedel, kaj naj si misli. Kot človek,
ki ni imel nikdar v banki vsote, da bi bila besede vredna, in ki vsled svojega nomadskega življenja ni' imel bogvekako pretiranega mnenja o čvrstem soci-jalnem stališču — družba se mu je zdela prej nadležna zavora — ni preveč pretiraval družabne nevarnosti te zadeve; tudi ni prav verjel, da bo koprnela v večnih mukah, ako se ji ne posreči, da bi ostala zvesta "temu velikemu črnavsu", kakor je na skrivnem imenoval Cra-mierja. Čutil je, da je to strašno žalostno; ves nesrečen je bil prepričan, da ženske iz njegove družine niso imele navade, hoditi po takih potih; da bi se njegov pokojni brat v grobu obrnil; z eno besedo, da kaj takega "ne gre". Vendar ni bil nikakor eden tistih, ki ženskam nasploh marsikaj izpregledajo, pač pa planejo z bičem na ženske iz svoje družine, ki tako svobodo izrabijo. Nasprotno, bil je mnenja, da morajo biti "ženske nasploh" svetu pred očmi brez madeža, pri tem pa nagnjen k pri-zanesljivosti proti vsaki posamezni ženski, ki jo je sam poznal in ljubil. Nemara je bil ne-hotoma prav malo pod vplivom suma, ki se ga ni nikdar izne-bil, da namreč ta Cramier po svojem poreklu "ni čisto pravi". Res je slišal, da nima pravice do imena Cramier, temveč, da ga je posinovil neki mož brez otrok, ki ga je izredil in mu zapustil sila denarja. Tu je bilo nekaj, kar polkovniku, človeku vas, brez otrok, ni šlo prav v koš. On sam ni vzel nobenega za svojega. Nekaj ni v redu s človekom, ki je bil kot otrok posi-novljen, manjka mu nekako po štenega jamstva — tak je ka
Bogom ga je Oliva vzela! Pa ženske so vse polne muh, uboži-ce! In stari Lindsay s svojim škofovskim ornatom in svojimi nazori o pokorščini je moral biti kot oče pravi strahone, ubogi stari fant! Razen tega pa je Cramier brez dvoma, kar bi večina žensk imenovala čeden I fant; bolj očiten od tako mirnega dečka, kot je mladi Lennan, čigar poteze so bile tako, čeprav s svojim prijaznim nasmehom precej prikupne — pač tiste vrste mlad mož, ki ga moraš imeti rad, in ki ne bi niti muhi zalega storil! In nenadoma' mu je seglo v misel; zakaj ne bi šel k mlademu Lennanu in ž njim kar naravnost govoril?
Da je zaljubljen v Olivo? Ne čisto tako — pa se že najde, kako. Dolgo je premleval to idejo, in drugo jutro, ko se je bril, jo je izprožil pred Mrs. Ercott. Njen odgovor; "Bedarija, moj dragi John!" mu je pregnal zadnje dvome.
Ne da bi bil povedal, kam gre,, je mahnil takoj po zajtrku ven
—	in na vlak v Beaulieu. V hotelu, kjer je stanoval mladi mož, je poslal zanj vizitko, a so mu povedali, da je ta monsieur že odšel, in sicer za ves dan. Tako se je njegova namera, korakati naravnost proti topovom, izjalovila, in obstal je zamišljen in razburjen. Ker Beaulieuja še ni videl (takrat so govorili, da ima bodočnost), je mahnil na neko višino. Vse to pobočje so pokrivale rože. Tisočeri cvetovi so žareli kakor zvezde v zraku, in tla so bila posuta ? lističi, ki so se obleteli ali jih je otresel veter. Polkovnik je tu pa tam vteknil nos v "cvetje, a le malo je dišalo, kot bi vedelo, da mu je doba že minila. Nekaj kmetov v modrih bluzah se je še sukalo' okoli rož. Kar naleti na mladega Lennana samega; sedel je na kamenu in brkljal s prsti po glinasti kepi. Polkovnik se je obotavljal. Poleg jasnih vzrokov za zadrego je imel nasproti umetnosti isto čustvo, kot marsikdo njegovega stanu. Seveda
—	umetnost ni delo, vendar je nekak poseben dar — zanj skrivnost, kako more sploh kdo kaj takega narediti! Ko ga je Lennan zagledal, je vstal, vrgel čez to, kar je modeliral, robec
—	toda polkovnik je bil že Ujel nerazločen vtisk nečesa znanega. Mladi mož je živo zardel tudi polkovnik je naglo začutil vročino. Iztegnil je roko.
"Prijazen, miren kotiček to," je jecljal, "nisem ga še poznal. V vašem hotelu sem vprašal za
prav zanesti, kaj utegne stori ti, ko nima tradicije v krvi. Tu
Zdaj, ko je imel priliko, mu je vse odpovedalo. Pogled na obraz, ki se je oblikoval iz "glinaste kepe", mu je uničil vso mQČ. Misel, da dela ta mladi _ _	„ mož čisto sam tu zgoraj, samo
kor vino brez letnika ali konj ker je za uro, dve ločen od ori-brez rodovnika; ne moreš se ginala, ga je ganila. Kako na
i- svetu naj pove, kar je hotel re-či? Položaj je popolnoma drug,
di njegova vnanjost in vedenje nego si ga je prej predstavljal je nekako dajalo pretvezo za to In bliskoma ga je prešinilo: nezaupnost. Nekaj zamorske Dolly je imela prav! Dolly ima prirnesi v krvi; trmoglav, tih sploh zmerom prav — da bi jo dečko, ki se peha z brezobzirni- šment!
mi komolci. Zakaj pod milim "V delu ste," je dejal; "ne
Mastrobuono Bros. - 13202 Union Ave.
BRUSIMO IN POPRAVIMO ŽAGE IN STROJE ZA KOSITI TRAVO.	SKyline 7639
Dvo dnevna postrežba.	Zanesljivo delo po zmernih cenah.

Howard Johnson Restaurant
Poznan za okusen sladoled, domačo kuho In domače pecivo
SEDAJ ODPRT — NA NOVEMU NASLOVU
22350 LAKE SHORE BLVD.
v novemu Shore-Center poslopju
jlrek se servira pri counterju—7.30 do 11. zj. Obednica je odprla od 11.30 zj. do 1. zj.
ENAKOPRAVNOST
smem vas motiti."
"Prav nič, sir. Jako ljubeznivo, da ste prišli." '
Polkovnik je strmel. Nekaj je bilo na mladem Lennanu, česar dotlej ni opazil; pogled, ki je govoril: "Da si ne boš z mano česa dovolil!" — da je bil položaj še nerodnejši. A še vedno je okleval in strmel zamišljen v mladega moža, ki je s tako uljudnostjo stal in čakal. Tedaj mu je sunilo v možgane vprašanje, ki ni bilo nevarno:
"He, in kedaj se vrnete na Angleško? Mi odpotujemo v torek."
Ko je govoril, je veter odnesel robec z modeliranega obraza. Ali ga bo fant spet zagrnil? Ni ga. In polkovnik si je mislil:
"Bilo bi nespodobno. Ve, da ne bom izrabil ugodne priložnosti. Res gentleman je!"
Vzdignil je roko za pozdrav: "Tako, zdaj pa moram nazaj. Morda vas bomo videli pri večerji?" Obrnil se je in odkorakal.
Spomin na tisti obraz v "glinasti kepi" tam zgoraj kraj ceste ga je spremljal domov. Slabo stoji — resna stvar! In občutek, da on pri tem nima nič besede, je v njem rasel in rasel. Nikomur ni povedal, kje je bil . . .
Ko se je polkovnik ceremoni-jozno obrnil in ga pustil, je Lennan sel nazaj oa ploščati kamen, vzel svojo glinasto kepo in je pri priči podobo uničil. Sedel je še dolgo časa mirno, po vsej priliki je opazoval modre metuljčke, ki so se igrali okrog rdečih in rjavkasto rumenih rož. Nato so mu prsti začeli delati in so mrzlično izoblikovali glavo; ni bila moška niti živalska, temveč nekaka rogata, okorna mešanica tega in onega. Nekaj burnega je bilo v gibanju teh precej kratkih, topih prstov, kakor da davijo bitje, ki ga ustvarjajo.
Osmo poglavje
Tiste dni so potovali ljudje, ki so služili svoji domovini, kakor se Spartancem spodobi, v navadnih vozovih prvega razreda, in so se prebujali zjutraj v La Rocheu ali v kakem drugem kraju s tujim imenom, kjer so dobili bledo kavo z bledimi rog-Ijički. Tako tudi polkovnik, Mrs. Shcott in njuna nečakinja, sredi knjig, ki jih niso čitali, jestvin, ki jih niso jeli, in poleg zaspanega Irca, ki se je vračal z Vzhoda. Kakor običajno, je bila težava, kam z nogami, ker jih ni nihče rad položil na sedež, kar so nazadnje vendar storili vsi razen Olive. Polkovnik, ki je ležal na nasprotnem sedežu, se je ponoči več nego enkrat predramil in jo videl, kako sedi sključena v svojem kotu še vedno z odprtimi očmi. Ko je strmel v to malo glavo.
23. junija 1947
ki jo je tako občudoval in ki je slonela v temnem slamničku po-koncu in nepremično na blazini, se je nenadoma razživel. Ko je z naporom prekladal noge s sedeža, je Irca lahno sunil, nato se je nagnil v temi tja čez, začutil šibak vonj' kakor po vijolicah in hripavo zašepetal: "Ali ti morem s čim postreči, draga?" Ko pa je smehljaje odkimala, se je odmaknil, pridržal sapo, da bi videl, ali Dolly spi, položil noge nazaj, pri čemer je Irca lahno sunil. Po vsakem takem poskusu je še celih deset minut bedel in se čudil njeni tr-dovrati negibnosti. Ona pa je zares živela to noč začarana v sanje, čutila je, kot da je Lennan poleg nje in drži njeno roko v svoji. Res se ji je zdelo, kakor da čuti, kako se njegov prst dotika malega mesta na njeni dlani, kjer je rokavica ležala. Bilo je čudovito, to skrivnostna občevanje v temni, bežeči noči — za ves svet ne bi bila hotela spati! Nikdar prej se mu ni čutila tako blizu, niti takrat, ko jo je pod oljkami tisti edinikrat poljubil; tudi včeraj ne, ko ji je pri koncertu stisnil laket in ji je njegov glas šepetal besede, ki jih je tako željno pila. In teh zlatih štirinajst dni je tQklo in teklo skozi njo kakor brezkončen niz spominov. Bili so kakor cvetovi, tako vo-njivi in topli in pestri; in od vseh ni bil nemara nobeden tako živ, kot spomin na trenutek, ko je rekel pri vratih njenega voza tako tiho, da je samo ona slišala: "Zbogom, ljubica moja!" Nikdar prej je ni tako imenoval. Niti poljub na lice pod oljkami ni bil enak preprosti dra-gotini te besede. In med hru-mom ropotajočega vlaka in med Irčevim smrčanjem ji je nene-homa pelo v ušesih, eno temno uro za drugo. Mogoče ni čuda, da ni vso dolgo noč niti enkrat pogledala bodočnosti v obraz — da ni snovala načrtov, ne premislila svojega stališča; da se je udala sahio spominu in napol sanjavemu občutku, da je on prav tik nje. Karkoli utegne priti za tem, nocoj to noč je njegova. Tak je bil čar, ki jo je vklepal v to zagonetno, mehko, neutrudno brezgibnost, ki je njenega strica vselej, kadar se je prebudil, tako genila.
V Parizu so se peljali od postaje do postaje v vozilu, ki je bilo preozko za tri — "da bi si iztegnili noge" — kakor je rekel polkovnik. Ker ni opazil na nečakinji prav nobenega znamenja potrtosti, nič obžalovanja, se mu je pogum dvignil, in v bufetu na severnem kolodvoru, ko se je šla Oliva umivat, je zaupal Mrs. Ercottovi, da se mu ne zdi, kakor da za vsem tem bogvekaj tiči, če pomisliš, kako dobro je navsezadnje prenesla potovanje.
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo Čti-vd, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Mrs. Ercott pa je odgovorila:
"Ali res še nisi opazil, da Oliva nikoli ne izda, česar noče? Kar tako nima takih oči."
"Kakih oči?"
"Oči, ki vse vidijo pa se delajo, kot da nič ne vidijo."
Polkovnik je začutil, da jo je nekaj užalilo, in jo je skušal prijeti za roko.
Mrs. Ercott pa je hitro vstala in odšla, kamor on ni mogel za njo.
(Dalje prihodnjič)
Dela za moške
TESARJI
stalno delo za izurjene tesarje; tudi se potrebuje nekaj preddelav-cev za "rough" in "finished" delo. DUBIN HOUSING CORP.. 1925 Lee Rd., FA 2255, — ob večerih: SK 0260.
KROJAČ za popravo in prenovlje-nje in likanje oblek. Stalno delo; zaprto ob sredah popoldne. Plača od ure. Y. M. Cleaners. 2622 Frank-lin Ave.
TESARJI
izurjeni, stalno delo skozi celo leto pri Garfield Heights kontraktorju. Plača od ure. Izvrstna prilika za napredovanje. DI 5505.
ZIDARJI
The Matherson Bldg. ima stalno delo za zidarje. Visoka plača od ure, dobre delovne razmere. OR 2804 ali se zglasite pri Matherson Bldg. Co., 14813 Puritas Ave.
Za likanje; izurjen delavec; plača od ure ali tedenska plača. Stalno. 1218^^^' dssning & Dyeing Co..
TESARJI
na zapadni strani, stalno delo Dobre delovne razmere, unij ska plača in počitniški bonus. Pridite pripravljeni za delo na W. 214 St. in Lorain Ave. F. W. Pinard Housing Development Corp., čez dan pokličite." CL 3719, ob večerih BO 1552.
DELO DOBI PRODAJALEC POHIŠTVA IN ELEKTRIČNIH . POTREBŠČIN Z izkušnjo ali brez.—Dobra plača. Vpraša se pri NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE _22530 Lake Shore Blvd.
Dela za ženske
Cafeteria Wagon Girl; prijazne zunanjosti; od 2. pop. do 9. zv. Plača od ure. Mr. Germanovich — HARRIS-SEYBOLD, 4510 E, 71 St.
Pantry Girl; dobra plača poleg obedov; $125 mesečno. Mayfield Country Club, Mayfield-Sheridan Rd., EV 0826, in vprašajte za Chef.
LEPOTIČARKA; mlada, zmožna va-jenka. Vpraša se na 12320 Superior Ave., MU 3275.
LEPOTIČARKA; izurjena Finger-waver in Manicurist. Tedenska plača $50. 12320 Superior Ave., MU 3275.
Nov dom v Cleveland Heights potrebuje zmožno, prijazno žensko za hišna opravila, v starosti od 22 do 40 let. Ima svojo sobo in radio. Mora imeti priporočila. FA 0034.
Finishers na svili; izurjene. Plača od ure ali tedenska plača. Stalno delo. Universal Cleaning & Dyeing, 1218 E. 71 St.	^
Hišna opravila, nič kuhe; mora ostati preko noči. Lastna soba in kopalnica. Dobra plača. SW 1842.
KUHARICA
Izkušnja ni potrebna; delni čas. Zglasite se pri BOWMAN PRODUCTS CO. 850 E. 72 St., MR. KOLODZIEJ
Slenogr af ka-kn j igo vodkin j a
Prijetho delo na zapadni strani v uradu inženirja. 5-dnevni tednik. Tedenska plača.
MA 5576
Razno
Zemljišča
Hiša na 1612 Lake Front. Lastnik gre izven mesta, mora prodati. 5-5 sob, garaže. Za hitro prodajo, $10,500. LI 2890.
Hiša naprodaj za 4 družine duplex;
od E. 55 St. med Superior Ave. in St. Clair Ave. 6 in 4 sobe na vsaki strani, velika lota za garaže; sadno drevje. John J. Hrovat, EX 1348.
VAS MUČI REVMATIZEM?
,Mi imamo neka] posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
FORNEZ NAPRODAJ
MONCRIEF izdelka na vroč zrak, No. 22 z vsemi cevmi. Proda se tudi 3 radiatorje na vročo vodo. Za podrobnosti pokličite John Perse, Wickliffe 650 J.
Posluga
POPRAVIMO STREHE ŽLEBOVE
Točna postrežba. ME 2714
IN
TESARSKO DELO
Ekspertno delo pri prenovljenju ali popravilu na garažah, porčih, rekreacijskimi sobah, itd. Točno in zadovoljivo delo. S. H. EGLIN Carpenter — Contractor —Builder WA 4738
BARVANJE
znotraj in zunaj. Izvrstno delo po izurjenih barvarjih. Delo je popolnoma jamčeno.
OR 2280
PRENOVIMO—POPRAVIMO
FORNEZI
Novi fornezi za premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5: premenjamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $1^ do
National Heating Co.
Postrežba Sirom mesta
FA 8516
30-DNEVNA POSEBNOST NA
GRELCIH ZA VROČO VODO
30-GAL. ^29 95
Preuredite vaš star tank* v avtomatičnega in varnega
L Inštalirajte avtomatični termostat;
2.	Inštalirajte tank;
3.	Inštalirajte pokrov za prepih;
3. Inštalirajte zaklopko za olajšavo pritiska;
5.	Inštalirajte nove cevi za odhaja-
joče pline, če potrebno;
6.	Inštalirajte druge potrebne cevi.
MAZZOLA HEATING CO.
3447 E. 71 St., DI 9084
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ate. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderjn boste vednd dobro postreženi.
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrU
JANKO N. ROGELJ
«ZM SCHADE AVI.
POKIiieiTE:
ENdicott07l8

V "
Enakopravnosti