Ssit POLITIČEN LIST ZB SLOfENSKl NiJROD. ™
Y	Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev f (vhod čez dvorišče nad tiskarno).
I	Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne,
j	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma s se ne sprejemajo. L Uredniškega telefona štev. 74.
rr

V Lijubljani, v torek, 19. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

A
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i.
Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije —
I n s p r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 li. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
U pravniškega telefona štev. 138.
Kje tiči vzrok?
Liberalna gospoda slovenska nima po sebne sreče s svojimi nemškimi zavezniki. Schvveglu in Bjrbotu se vedno usiljujejo, pa ta usiljena ljubezen teh dveh gospodov prav nič ne ovira, da ne bi izkazovala polne zvestobe materi Germaniji. To je usoda nenaravne in illegitimne poroke, katero je sklenila liberalna kranjska Slovenija z nemškim kranjskim Mtheljnom.
Sedaj pa je liberalna Slovenija zopet sila užaljena, ker ji je odpovedal ljubezen železni Mart.
Brez šale! Le berite, kaj piše liberalno glaBilo v Boboto.
Oficirski kor v Ljubljani priredi tekom predpusta štiri zabavne večere, in ti se bodo vršili vsi v — kazini. Pred par leti so bili vpeljali cficirske plese, in sicer enega v kazini in drugega v „Nar. domu«. Sedaj pa ne več. To pa boli in »Narod" pravi, da slovenska vabljena družba tja ne pojde, ker so v kazini Slovencem sovražna tla.
Prav korektno je to stališče, ako bi ga naglašal kdo drugi kakor »Narod«. Ta list pa nima pravice imenovati kazino za sovražna tla Slovencem. In zakaj ne ?
Liberalci so s kranjskimi Nemci tako tesno politično spojeni, da tiskajo v »Nahodu« programatične izjave, pod katerimi so podpisani v lepi slogi dr. Tavčar in Schwe-gel, Hribar in dr. Schaffer. Ako so si tako dobri politični prijatelji, potem si ne smejo biti socialni sovražniki na plesnem parketu ljubljanske kazine. Ako tedaj vojaški kor pošilja liberalnim Slovenskim korifejam vabila na vojaške zabavne večere v kazini, je ob tedanjem slovensko - liberalnem političnem stališču popolnoma umevno in prav nič — netaktno nasproti slovensko-liberalni gospodi. To je le logična posledica.
Seveda, če se zadeva presoja s čisto
1 LISTEK.
*
r J?	»
'Silvin Sardenko. — V Jr\ mladem jutru.
i '	(Fr. Sal. Finžgar.)
(Konec.)
■t
Svetonočnico
v Ko zadonijo polnočni zvonovi, ko za-l'ie po hišah božična drevesa, ko se v lomni bajti razsvetlč pisane jaslice in ko \oč nedolžnih očesc — lepših od zvezdna n« u — z razširjenimi zenicami začudena diha skrivnosti svetega večera, tedaj pač ni sm na zemlji, ki se ne bi ogrelo in v vsi b in življenjskem metežu ne začutilo sve-toi ne poezije. In t« je začutilo srce Sar-dei ivo, in njegova struna se je prebudila ob '.vonovih polnočnih ter zabrenkala skriv-noBlne svttonočnice. Z angeli plaka, ko nesejo Jbko-jasli za sina božjega, z mamico ziblje dete in je vspava, beračici Bajdi, izti-rani in izgnani v hlev, presnuje tragično smr' sredi živine v tajno romanje v spremstvu betlehemske družine preko groba. »Božična pravljica« pa povč ves neizmerni kontrast nesrečnega srca, kjer ne vlada božji
slovenskega stališča in s stališča, katero ima zavzemati c. kr. vojska nasproti vedno lojalnemu slovenskemu narodu, je to izključno odlikovanje nemške kazine pri vojaških prireditvah v slovenski Ljubljani več kakor ponesrečena misel, slovenski narod je od nekdaj gojil visoko spoštovanje do cesarska vojaške suknje, a ta stoletna tradicija se ne pospešuje, ako se čuti in vidi, da velja nemški kazino za ona tla, kjer dohaja oficir v socialno dotiko s civilnim prebivalstvom. Nehote si večina slovenskega prebivalstva razlaga to tako, da identifikuje nemštvo v kazini in pa oficirski kor za eno družbo. In to ni dobro niti koristno s stališča, katero mora zavzemati avstrijsko vojaštvo v narodnostnih ozirih in bojih, kot narodno nevtralna cesarska armada.
Dokler se je vojaštvo držalo izključno nemške kazine, se vobče naše občinstvo ni izpodtikalo nad to iz prejšnjih čaBov ostalo navado. Ker se je pa ta tradicija pred nekaj leti opustila in so Be par let sem vojaške prireditve vršile deloma tudi v »Narodnem domu«, se sedaj mnogostransko komentira in vprašuje, zakaj so se oficirji zopet omejili pri svojih zabavah le na nemški kazino. Tu je na vsak način treba merodajnega pojasnila.
Sicer pa je s slovenskega stališča vse eno, ali so nemško pleše in govori na vojaških zabavah v kazini ali pa v »Narodnem domu«. Žaljivo za Blovenski živelj je le to, da so se zabave v »Narodnem domu« kar naenkrat opustile in se to ravnanje smatra za narodni »affront« vojaštva proti Slovencem. Kje tiči vzrok?
K položaju.
Proračunski odsek državnozborske delegacije je danes nadaljeval razpravo o izrednih vojnih stroških. — Korberjevo ministrstvo je včeraj nastopilo peto leto svojega obstoja. Delovanje in uspehe Korberjevega kabineta moramo s sloven-
mir, ki ga pojo angeli pod nebeškim svodom — kontrast b svetonočnim mirom duh-tečih limbarjev v nedolžnih srcih. Končna je labodja pesem beračeva, ki zmrzne sredi poljan na sveti večer:
Mehka zima poglej : V krilu tvojem sneženem roke naj na vekomaj sklenem — ti pa poj nad menoj : Tiha noč, blažena noč !
Z Bogom zadnji mladi časi!
Skoro pri vseh lirikih naletimo na pesem, ki je posvečena brezskrbni mladosti. In tako je tudi rahla struna Sardenkova na iz-vestno izvirni način zapela slovo mladim dnem.
Na pragu v ž i v 1 j enje je slikoviti boj, katerega je zvojeval pesnik, predno je stopil na novi tir svojega življenja. Tretja solza je pesnikova tajnost, katero čuva kot zaklad na mladost in se boji, da bi je kdo ne zvabil iz srca, ker izliv soli it — poklicala bi ga seboj. Pesem za marsikoga je krepka resignacija mi noli pomladi, kateri odločno veleva : Ako si še pomlad, rožic prinesi mu,
akega stališča najostreje obsojati. KOrber se je Bicer mnogo trudil, da razbistri notranji politični položaj, pri tem je pokazal mnogo neumorne vstrainosti, a kar jo storil, je bilo naperjeno vee zoper Slovane. Zlasti Slovenci težko občutimo Korberjeve uspehe.
Vsenemci	Hrvatskem.
Iz Zagreba, 18. januarja.
Pred nedavnim časom sem sporočil, da so se posvetovali hrvatski rodoljubi, kako bi z izdavanjem poljudnega nemškega časopisa pridobili na svojo stran po Slavoniji naseljene Nemce. To se dozdaj ni izvelo, marveč so Nemci sklenili izdajati svoj časopis v vsenemškem duhu. In zares je že začel izhajati tak list v Rumi v Slavoniji, kjer je največ naseljenih Nemcev. Ta korak hrvatskih Svabov je pokazal, da hočejo oni hoditi svoja pota in sicer protivna hrvatski politiki. Nemcev živi na Hrvatskem in v Slavoniji čez 100.000, toda nikjer kompaktno. Največ naselbin je v Slavoniji. Nekatere so ?e od cesarice Marije Terezije. S vabi so trezni in dobri gospodarji ter žive precej zadovoljno v novi domovini. Marsikateri bi mislil, da jim je nova domovina mila in draga, saj imajo vse slobode, kakor domačini. Uživajo versko slobodo kot protestantje, a imajo tudi nemške šole. Uradi so seveda tudi za njih hrvatski kakor za vse druge. Svabi se tedaj na Hrvate ne morejo potožiti v nobenem pogledu. Kako vse drugače ž njimi ravnajo na Ogrskem! In vendar ti Svabi niso zadovoljni s svojim položajem ter iščejo nekakčne zveze z Vsenemci. Tudi tukaj mora imeti svoje proti poznati »Drang naeh Osten«, a Hrvatom bo treba paziti na to početje, da ne bi vsled tega trpela Hrvatska.
Ogrsko.
Zbornica je nadaljevala včeraj gene ralno razpravo o drugi rekrutni predlogi. P o s 1. B u z a t h je imenom ljudske stranke predlogo odklonil in izjavil, da bo njegova stranka šele t »daj pomagala razjasniti poli« tični položaj, kadar vlada da jamstvo, da so bodo obljubljene vojaške reforme izpeljale. Seja sa je zakljuiSila. Politični krogi obra čajo glavno pozornost na to, kako se bosta liudska in Košutova stranka obnašali napram vladi. Kar se tiče ljudske stranke, se bo
ako pa nisi več — treba te ni.
Pri vsem njegovem slovesu pa ni mračne toge, ni obupa, ni noči brez konca. — Nad vse ga dvigne globoko versko prepričanje, da doseže vse, kar je zapustil v svetu — tam za gomilo. Tako tolaži prijatelja,
»ki stoji ob grobu in po dragih plaka dan za dnem «
»A pustiva
dragi moj, grobove, dokler naju
Bmrt ne spremi tja, in nasproti tebi bodo dragi, in ljubezen k meni bo prišla.«
Dasi so vse te vsaka zase lepe pesmi, vendar nadkriljuje po vrednosti vse prva: „Kdo je zahteval slovo". Tu je z mojstrskimi verzi očrtan trenotek slovesa od mladosti, korak v življenje. Nič ni filozofije, nič refleksij, nič — samo dejstvo, a govori več kot vsi drugi stihi in ima v sebi. To je pesmica, katere se zveseliS kakor v letošnji megli solnčnega žarka.
Kdo je zahteval slovo najino — ti ali jaz, ljubljena moja mladost ?
kakih 10 njenih članov	udeleževalo obstruk cije. Košutovi stranki	se je doslej še posrečilo mlajše člane v	stranki odvrniti od obstrukcije, a če ji bo	to tuli v bodočnosti mogoče, se ne ve.
Balkan.
Poročila o spopadih med vstaši in četami prihajajo vedno pogostejše ; zadnji čas se je vršilo več bojev, a turška gosposka molči o izidu. To dokazuje, da si turške čete niso nabrale lavorik. — Grška hi rada začela protislovensko gibanje, naperjeno zlasti proti Srbom in Bolgarom. Na shodu v Djakovem, ki se je vršil nedavno, je več albanskih govornikov povdarjalo, da bi bili Arnavti po relormah svojih starih pravic in privilegijev eropani. zato je bilo sklenjeno, da se proglasi splošna albanska vstaja. Ako vsi albanski rodovi pri trde vstaji, bi znašalo število vstašev okrog 50 000 mož.
Laži o Črni gori.
Dunajski »Inform." pišejo z Cetinja, da je prebivalstvo Črne gore nejevoljno na urad-ništvo in na avtokratsko ustavo. G avni vzrok temu nezadovoljstvu je materijelna potreba, ki se tem bolj opaža, ker uradništvo dobro živi, a Črnogorci ne smejo hodit na rop v Turčijo ali v Črno goro. Več državnega denarja je bilo poneverjenega, menda na tisoče. Pišejo tudi o korupcijah, ki jih podpira sam knez. To bi bila pač najpodlejša laž; ruski car so ne bo ponašal s kneževim prijateljstvom, da je to istina. Knez nadaljuje reformo ustave na vseh poljih javnega življenja.
Iz Srbije.
Skupščina je tudi v drugem branju vsprejela postavo, da se ustvari red »zvezda Karagjorgjevičeva«. Proračun je sestavljen in ima milijon primanjkljaja. Da se primanjkljaj pokrije, je vlada razpisala nove davke. K stoletni slavi vstanka pod Karagjorgjeviči je vlada projektirala razne slavnosti. Postavil se bo spomenik Karagjorgjevicam, ustanovila se akademija znanosti, otvorilo vseučilišče, sezidalo poslopje za Bkupščino, sklical se kongres srbskih zdravnikov, priredila etnografiSna razstava in odprla nova železniška proga v Araogjelovac.
Skup sva hodila do meje, kjer se končajo gredice, kjer se nerodne stezice vijejo v polje samotno.
Z mehko si segla ročico v mojo tresočo desnico, z mirnim si segla pozdravom v moje nemirno srce . . .
Kakor utrujena ptica vračala si se od mene in med gomile zelene tsmkaj pri cerkvi šentjurski večno si legla počivat . . . Jaz pa sem hitel zakrivat, kar mi je šlo čez obraz . . . Kdo je zahteval slovo najino — ti ali jaz, ljubljena moja mladost ?
Samo ta pesem zadostuje, da si napravimo sodbo : človek, ki to piše, je pesnik.
Nove stopinje
To so simfonije, polr.e neizmerne ljubezni, polne tistega neskaljenega veselja, katerega je čutil pesnik, ko je ves ponižen in duhteč stopil prvič prod žrtvenik. To je njegov veliki i n t r o i b o v življenje, ki bo spojeno z največjimi skrivnostmi naše svete vere. Rekel bi, da jo s temi pesnimi sicer stopi! v krog modernih mistikov. Bamo s tem
Nemčija.
V državnem zboru je včeraj kanoelar B ii 1 o w govoril za to, da ae pošljejo nove čete v Južno Alriko. Opisoval je zadnje do« godke v nemškem delu Južne Afrike. R d Horero se )e nepričakovano vzdignil, in najnovejša poroč la pričajo o resnosti položaia. Sadove vztrajnega dela zadnjega des-tlita je vstanek uničil. Glavni kraj naselbine \Vind-hvek je v resni nevarnost*.
Iz brzojavk.
Dunaj. Včeraj se je vršil tn shod lekarniških asistentov, ki je nastopil proti novi vladni lekarniški predlogi, ker ne bo za-dostno uredila lekarništvs. G vornihi so po-vdarjali, da v načrtu ni besedice o tem, ke-daj se more dati dovoljenje za novo lekarno.
Celovec. Pri volitvi predsedstva tu« kajšnje trgovske ia obrtne zbornice je bil zopet izvoljen prfdsednikom U m 1 a u 11 , podpredsednikom W i r t h in prov. predsedujočim G r o 1 t s c b.
Praga, češki pivovarji s) sklenili darovati od vsakega hektolitra prodanega piva 1 do 5 vinarjev na korist češke šolske družbe, ki bo tako na leto dobila 40.000 K.
Beigrad. Sarafov pride sem 23. januarja.
K a l k u t a. Ii Indije prihaja poročilo, da je 40 milj od Phari zbranih okoli 4000 Tibetanc9V. Pričakovati je krvavih bojev.
Trst. Tukajšnja podružnica »Lega na-zionale« je imela občni zbor, na katerem je poročevalec povdarjal, da so se dohodki društva radi dogodkov v Incmostu podvo jili. Društvo je imelo lani dohodkov 64.000 kron.
Budimpešta. Poslanec Petohazy, eden najdelavnejših članov Košutove stranke, ki je bil vedno za boj, je izstopil iz te stranke.
Petrograd. Prepovedano je izba janje listu .Russkaia Zemlja".
London. Umrl je v starosti 95 let H e n r y Keppel, najstarejši angleški admiral.
v
Štajerske novice.
š Nesreča. Na večer dne 16 t mes prigoiila se je velika nesreča. Anton Žeriav, moder in »obča spoštovani kmet v Cur-novcu št 25 artičke župnije, odpeljal se je ob 6 uri zvečer iz Brežic proti svojemu domu. Na polovici pota se je ponesrečil. Tu so našli njegov k'obuk, bič in koc. Njega samega pa so mrtvega konji kakih dvajset minut dalje pripeljali, kjer so bili od njegovega, mu nasproti prišedšega sina ustavljeni. Pri obdukciji dne 17. t. mes. se je konsta-tiralo, da ga ni zlobna roka zavratno napadla, marveč da je bil od konj ubit ko so najbrž iz rok mu padli vajeti in jih je hotel pobrati. Tudi sin je našel mrtvega očeta z glavo in gornjim delom života na ojesu visečega. Skoda poštenega moža. S veti mu večna luč!
š Komorna glasba v Narodnem domu v Mariboru. Izreden umetniški užitek nudi letošnjo zimo Čtalnioa mariborskim Slovencom. Pod vodstvom prof. B e r d n a so bb združili ucnetmki-virtuozi, ki prirejajo komorne koncerte; v nedeljo je bil že drugi,
razločkom, da njegov plašč ni ses t iz nerazumljivih senc, prosevajoč le motno skozi dim kadila ; ne, on se je odel v zlat plašč, jasen in lep, preprost in stkan iz neopovrž nih skrivnostnih resnic rasodenja. Tu na koncu jasno začrta smoter svojega svečeni-škega delovanja in hkrati prizna, da stavi vse upanje vanj, ki ga krepča :
Ti mene vodi — jaz pa k Tebi ovčice vodil bom domov !
Gorski viri in verzi.
V tej skupini je vrsta idil, romanc in balad. Modruje s samotno kočo pod goro, z ledenim virom, »ko so ga še mamka gora v mehki strugi zibali«, seže v socijalno bedo z narodnim tonom in rečenico »Kruhek spi«, opisuje »vednomlado historijo« zaljubljenega ptičarja Vida, ko je zagledal grajsko Jerico, katere:
»Modre očke eo — nebo zvonki glaski — drobne ptice, črni lasci — jelkov gozd in livada — cvetno lice —«
in opiše tragiko nesrečno poročenega ribiča, katerega zlato prostost uniii ženska brez ljubezni, brez srca. Kako fino, naivno-narodno razodene pesnik z eno kitico vso nesrečo ribičevo, ki se je varal o ljubezni svoje žene: Polž iz meje mu je kazal dva rožička tenka : — Jaz gospod sem v svoji koči, v tvoji pa je ženka !
In tragičen konec broz dolgoveznosti:
tokrat v veliki dvorani »Narod, doma«, kjer so se akustične razmere pokazale kot celo ugodne za te prireditve. Na programu zadnjega koncerta je bil Mendelssohnov kvartet op. 12, ki s svojimi milimi tcanati mora takoj vzbuditi odmev v duši Blušaloa. Zoani g. B. S e r a j n i k ie igral 2 šolo : Brabmus, ogrski plesi, ter R«ft Cavatina in je na klavirju fno spremljan od gdč. Mile Schreiner za svojo čarobno igro žel burno, navdušeno priznanje. Nadalje so umet niki igrali iz Jindi*. Kai novega kvinteta Adagio (pp. con sordini) in Scherzo ter slednjič I. stavek mogočnega A Dvt f tkovega kvinteta op. 77, iz katerega je zve nelo res nekaj sorodnega Baethovenovemu duhu. Hvaležni smo gg. prirediteljem teh večerov, zlasti njih vodji g. prol. B e r d n u (roj. Čehu) ter se že naprej veselimo sledečih koncertov.
š Nesreča v gorah. Pri Ljubnem na Gorenjem Štajerskem se je ponesrečila v gorah turistiška družba. Zasuli so io plazovi. Mai ponesrečenci je prof. dr. Nabl.
s Razpisano je mesto uradnega Bluge pri okrožnem sodišču v Mariboru.
š Trboveljska premogokopna družba je kupila od grcfa Oppersdoifa premogokop v Rijhenburgu za 1600 K.
š Shod na Vidmu Dne 17. t m. se je vršil na Vidmu občni shod katol. pol>t. druStva »Sava«. Poleg odbornikov je bilo navzočih mnogo vrlih kmetov iz vidomske in sosednih župnij. Po pozdravu predsednika g. Z čkarja so je vrš la volitav odbornikov. Predsednik društva ie zopat g I/an Zičkar. Poročilo tajnika, g. Csrjaka, je pokazalo, da je mlado društvo v triletni dobi svojega obstanka vrlo delovalo, imolo 6 odborovih sej in 5 občnih shodov; govorov versko narodnega, gospodarsko socialnega in političnega značaja pa nad 20. Društvo se je že precej udomačilo in pokazalo svoj upliv zlasti pri zadnji diž zb. voiitvi. Kjer je imelo zborovanja in ima svoje ude, tam so volili versko-narodne, drugod pa po receptu nemškutar-Bkega »Štajerca« Prav zanimiv^ je bilo poročilo drž. in dež. poslanca g. Ž čkarja o delovanju držav, in dež. zbornice. Govornik omeni, kako so 1. 1848, 1849 ravno Slovani rešili Avstrijo, a za plačilo imajo, da jih razne vlade prit skajo ob zid, osobito Slovenci smo zatirani. Ob obalih Jadranskega morja nas s pomočjo vlado pritiskajo Lihi, na severu Nemci. Z vso silo nas pobijajo na Koroškem, kjer že zanikujejo njih obstanek, po Štajerskem, slednjič pride na vrsto tudi Kranjska, ako nas ne reši Bog in sreča ju-načka. V Gradcu podpirajo vse, kar našo narodnost ugonablja, a ovirajo vse, kar bi nam utegnilo zagotoviti narodni ohstanek. Po nppotrebaem se je ustanovilo v Mariboru nemSko žensko učiteljišče, da nemške učiteljice preplavijo slovenski Stajer; podp ra se nemški »šull\>rajn«, »sulmarka«, nemški »študentenheim«, društva, ki imajo namen potujčiti našo deco, pokupiti našo grudo. Močen udarec smo dobili štajerski Slovenci po zadnji statistični knjigi za šti.jersko deželo. V tisti se ne navaja več nobeno slo vensko ime naš h trgov in sel, niti ee ne omenijo. Z ogorčenostjo na nemško brutal nost in krivičnost smo sledili Žičkarjevim besedam. Slednjič bo bile sprejete z navdu-feajem sledečo resolucije: 1) Protestira se proti postopanju vlade na Koroškem, 2) proti imenovanju nemških sodnijskih uradnikov in
In veslal je ribič s čolnom na Posavje doli, ali h čolnom ni se tretjim vrnil več nikoli . . . »Na sneženih krajih« takisto zazveni prava narodna kitara : Bala veja, črni vran, jasno vreme, mrzel dan ! — Mož se pelje na saneh, v žepu krone, v licih smeh . . .
Z dekliSkih gredic.
To c vetje je vsa natrgano na pristnih vrtih slovenskih deklet To je mišlenje in čustvovanje slovenskih mladenk. Nič tujega, nič blaziranega, brez secesije, broz na pol odprtih sanjavih oči, brez tiste hoje, ki se giblje, kakor bi duša lovila nekaj, in ne ve kaj — skratka — to so naši domači nageljni. Najlepši sta »Velikonočna romanca« in pa »Pred poroko«. Iz zadnje samo nekaj verzov. Hčerka so poslavlja od matere in jo vabi, naj pride pogledat do njenega novega doma:
Pa mi boš morala vse razodeti, kar na domačih dogaja se tleh: Ali še hodi v nedeljskih večerih tiha ljubezen po mehkih vrteh . . . Ali še nosijo moje družice, kamor se ganejo, radost b stboj . . . Ali še pelin na gredi Vam r»ste — mar ste za doto ga dali z menoj! —
notarjev na Spod. otajerskem, 3) zahteva se carina za laška vina po 40 K 4) zahteva se splošna in enaka volilna pravica, 5) priporoča se vsem občinam sevniškega in brežiškega okraja, da uradujejo z vsemi političnimi in Bodnijskimi ob'astnijami le v slovenskem jeziku, da naznanijo vsem oblastnijam, da se bo odgovarjalo samo le na slovenske dopise, da se bodo pa vsi drugojezični dopisi pošiljali ces. kr. namestniji, ki naj preskrbi prevod na slov. jezik, 6) prememba postave zastran volitve v okrajne zastope v tem smislu, da ae v vsaki izmed štirih skupin odmeri število odbornikov po večini davkov in številu prebivalstva Končno se izreče zahvala in zaupnica marljivemu poslancu in načelniku »Sive« in z živio klici na papeža in cesarja se razide mnogoštevilni shod »S»ve«
š Umrla je v Gradcu 72 let stara gospa Jožefa L a d s t ii 11 e r, vdova tovarnarja slamnikov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. januarja.
Katastrofa v narodno - napredni stranki. Z ozirom na včerajšnjo notico pod gorenjim naslovom smo danes prejeli naslednji popravek: »Ni res, da sem jaz pričel hoditi v kazino na nemške zabave. V Ljubljani, dr. Matija Hulnik«. — NaSa notica 89 naslanja na govorico, da je šel zadnjič g. dr. Matija Hudnik v kazino gledat nemškega Miklavža, in na dejstvo, da hodi gospod doktor v kazino zajtrkovat, kjer se menda z Namci ne dolgočasi. V ostalem pa resno obžalujemo naivnost na eni strani in zlobnost na drugi, da naši notici podtikajo vse kaj druzega, nego smo jasno grajali, in to je: slovensko nemška politična zveza in razne za narodni ponos z'e posledice.
Vojaška služba. Z dežele nam piše naročnik: Vse hvalevredno je v delegaciji govoril kranjski delegat gosp. dr. Susteršič. Ker delegacijsko zasedanje ni še končano, morda je umestno, ako naš gospod delegat ob primerni priliki izrazi še naslednje naše željo. Vojaška služba je huda, to vedo bivši vojaki. Zato bode vsakdo pozdravil dveletno vojaško službo, ki bode tudi velikega gospodarskega pomena. Vojaki dobe tudi večjo veselje do službe. Tretjeletniki itak vedno mislijo na dom in so nepazljivi, manj se drže discipline, mnogi so celo radi kaznovani, da jim ni treba na vaje. Torej prva zahteva je dveletna služba. Druga zahteva je, da se o r o ž n e v a j e v 11. in 12. letu pri domobrancih o p u s t e. Vojno ministrstvo je to lani obljubilo, a se ni zgodilo. Ako je vojak služil tri, oziroma dve leti ter pozneje napravit tri orožne vaje, ta je že dovolj storil v t'm oziru. Kaj pa naj naredi oženjen mož, ki mora, že nad 30 let star, še k orožnim vajam, ko ima doma družino brez denarja? To je hudo, osobito ako pride ta v vrste z mladeniči. In
Nato je uvrščen ciklus 15 drobnih paemic; iz'iv iz zapuščenega srca. Zapuščena, varana deklica, ki je bila zaročena, ko — vsi so že čakali, sladkega dne — cerkev ozaljšana, miza podaljšana — in njega ni bilo — in ta s'rotka izliva svoja čuvstva, prašuje se:
Zakaj sem misli svoje tako zapletla vate ! Tolaži se, če vidi slučajno zakonsko ieno,
Kak umira ji v očeh
zadnja salnčno, — jasna misel —
tolaži kakor iz zavisti, tolaži se če zve o znanki
kako da se je v novem stanu
postarala kako se je nad novim domom prevarala.
Ali nazadnje premaga vso 7,<*vht, w hrepeni gori k nearečni bajtni m>mki, da bi molili
za nezvestih src tuet >st, za mladostnih Brc modrost.
Molitve.
V teh himnah, ki so med vb :mi kraljice tega zvezka, je dokazal Sardoako, o v njem nekaj dozarja, da Ba v kratkem ovije njegova milina krepkega značaja, g!o bokega razmišljanja, in tedaj bomo šele rekli z večjim veseljem:
Wo zartes sich mit starkem paart da gibt es einen guten Klang —
koliko škode trpe obrtniki, delavci, kmetje, ko morajo pretrgati svoje delo. Kdo naj živi otroke? Kdo pa očetu povrne troSke pri vajah, ker ob samem komisu bi moral opešati. Več ali manj se tudi delu odvadi, ko pride z vaj domov. Ia kar je celo slabo, je to, da morajo mnogi na svoje stroške v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Torej vojaške vaja zadnji dve leti naj se opusti vaje naj trajajo le po 14 dni, povrnejo naj potne troške, raznim družinam pa naj država daje podpore. To so kratko obrisane naše opravičene zahteve, katere naj g. delegat primerno izrazi.
Slovensko - nemika sveča v dejanja. S Koroške Bsle : Zastran obč. volitev na Koroški Bali odgovarjamo znanemu dopisniku v »SI. Narodu« sledeče : Resnica je, da bi tukajšnja liberalna stranka ne imela nobenega odbornika v obč. svetu, ko bi ji k temu ne bila pomagala tovarna. Rob je, da so pri tovarni tudi Slovenci, a ti smejo slovensko le — misliti, nepa delati, ker komanda je v nemškem duhu. Resnica je nadalje, da so se liberalci s tovarno zvezali zato, da iz odbora odstranijo par »klerikalnih* Slovencev, pred katerimi imajo velik strah. Poprej je imela tovarna enega odbornika — virilista, danes ima že dva nova. Vsi drugi odborniki, sioer po rodu Slovenci, so izvoljeni razven 3 podžupanov po milosti tovarne, katera bo za to svojo uslugo od njih zahtevala tudi protiuslugo. Ker pa tovarna pri nas zastopa edino le nemštvo, sledi iz tega, da bo večina odbora, izvoljena pod tovarniškim uplivom, morala peti pesem tovarniško, in ta je — nemška. Resnica je torej, da je Kor. Bala moralno popolnoma v — nemških rokah. H e i 1 ! Na druge neslanosti pa ne odgovarjamo.
—	Poročil se je c. kr. poštar v Zati-čini, g. Robert Tominz z gdč. R e-ziko B l a ž o n.
—	Tri sv. zakramente hkrati je prejela v Trstu 23 etna Viljemina Schmidt, bivajoča v h si št. 28 na Barrieri. Schmidt je bolna in se je čutila jako slabo. Zalela je torei, da bi jo spoveduli, obhajali in bir-mali. Ustreženo jej je bilo. Pozvani duhovnik jo je spovedal in obhajal, a radi podelitve zakramen a svete birme je moral priti škof dr. Nagi v hišo Ta poslednji čin se je izvršil jako ganljivo. S tof je podaril materi bolnice nekaj denarja.
—	V Idriji je umrl Fran Slabe, ki je bil, kakor trdi idriiski »Naprej«, vnet socialnodemokraški agitator.
—	Umrl je na Jesenicah praktični zdravnik in posestnik gospod France Papež.
—	Hrvatske novice. Izvolitev g. T a d i j e S m i č i k I a s a predsednikom jugoslovanske akademije je cesar potrdi1. — Nezaupnici dobita, kakor javlja »Podravec«, od svojih volilcev hrvatska mad|aronska poslanca dr. M a n t u z i, ki zastopa novigradski okraj, in dr. S v a r c. — Frank Gajeva afera pred
Kake krepke, slikovite in pesniške primere misli in slog! N. pr.:
»Ia večer, opravljen v črni plašč, pred široki stopi katafalk, resno in s ovesao kakor svečenik . . . Pokropi ga z mehko roso in z meglico pokadi in z globokim glasom ooje nad zaspalim dnem tožno vdani requiem.« Ali
Noč je Btala na planini in lase ai je česala, razmotane, mehke, črne, kakor prst na novem grobu.
To je moderna poezija, pa ni nerazum-Ijiva, krepka je, ni brezbožna, ampak kakor roža mogota.
To je Sardenko. Navedel sem nalašč nekaj najlepših žarkov njegovega srca. Ne tajim, da se bo dobil krntam človek, kateremu peBmi ne bodo ugajale, ker bo trdil, da B) prepobožne. Naj reče. Toda taga ne more reči nikdo, da niso pesmi pesnika. In če bodo nekaterim srcem morda tuje, bodo tisočerim balzam in vonjava. Ia če v njih veje globeki duh mirne in zavedne re-gioznest', končavam z besedami Mone-jevimi, ki trdi o takih pesmih:
»Sie sind nioht ein D*ng, das auf Be acbtung keinen Anspruch hat, sondern etvvas vvunderbar grosses.«
a b o r s k i m odborom. Včeraj po-poldne je imel saborski odbor, katerega naloga je, preiskati Gaje ve trditve o dr. Franku, sejo. Predsednik odbora je Hinko Franciscis, poročevalec btevo Popovič. — Gospod dr. Josip M a r u š i č , proft sor ■ veroučitelj na gospički gimnaziji, je postal prisednik duhovnega stola v Senju. — Spremembe v dalmatinskem deželnem odboru. »Narodni List« poroča, da deželni poslanec dr. Ivan M a • * o v i <5 . odvetnik v Senju, naBtopi deželno-odbormško mesto namestu dr. J. Smodlake. — Umorjena je bila v Daruvaru bogata vdova Terezija Stark. Morilec jo je zadavil. — Hči ubila očeta. Cigan Raja Jovanovič v Dobanovcih je pretepal svojo ženo. To je tako razjezilo njegovo hčer, d« je vzela sekiro in pobila očeta na tla. Jovanovič je drugi dan umrl. — G o -a p i č k i »Hrvat« namerava pričeti izhajati kot tednik.
—	Srečke trgovskega društva ^Merkur" v Zagrebu so biie dne 31 decembra 1093 izžrebane. Glavne debitke so zadele štev. 7006, 14 005 in 47.651. Ker nekaj srečk omenjenega društva tudi v Ljubljani cirkulira, naznanjamo, da se nahaja žrebna lista v pisarni slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani („Nar. dom") i ter je razpoložena vsak dan od '/»9. do I 10. ure zvečer na vpogled.
—	Is Logatca: Tudi pri nas se do- $ gaja j o tuintam novice, ki bi morda zanimale j slovensko javnost. S car naši dogodbi ne pretresajo sveta, pač pa dotnačo in sosedne vasi. Tako n. pr. vse, posebno pa voznike zanima, kdaj bodo merodajni krogi edini glede podržavljenja dež. ceste do Idrije. Liberalci bi seveda najraje trdili, da je obstrukcija kriva slabe ceste. No, tega pa si le ne upajo trditi, ker od poslancev ne morejo zahtevati, da bi šli bregove odvažat in jarke kopat. Kriva je — polževa hitrost nekje tam v Ljubljani. Kaj hočemo, ako dva človeka ne moreta pod eden klobuk. — Pa tudi radi veseli smo včasih pri nas v Logatcu. Tako so nedavno v gostilni pri »Štajercu« napravili veselico, na kateri je tumburaško društvo .Sloga" prav dobro igralo. Tudi Spodnje-Logačani so obiskali veselico. Eden je bil še drugi dan ob 10 uri ginjen samega veselja. Zikaj pa bi ne bil vesel, ako je lepo vreme ? Gosp. urednik, jaz sem prijatelj koristnih društev, in taka so n. pr. gaslna in kmetijska društva. Tudi pri nas ju imamo, a se premalo zanimajo, kakor je pokazala pičla udeležba na občnih zborih O priliki se zopet oglasim, da svet ne pozabi na prijazni Logatec.
—	Katoliiko delavsko društvo v Preski ima prihodnjo nedeljo pop. ob 3. uri občni zbor.
—	Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je izdala svoje 10;etno poročilo za minolo leto. 11 1. 1902 je oBtalo 82 bolnikov, tekom leta jih je bilo sprejetih 1544, vseh skupaj oskrbovanih 1626. Od teh je bilo Kranjcev 1373, Hrvst^v 60, Štajercev 46, Primorcev 22, Itali|anov 14 ud. Število oskrbovalnih dni 30 918, torej pride na bolnike povprek nad 19 dni, vsak dan povprek nael 81 bolnikov. Oglasilo pa sa je tudi mnogo oseb za obveze ali razne operacije. Od vseh bolnikov je bilo lani ozdravljenih 1125, zboljšanih 304, neozdravliivih 73, umrlo jih je 46. V desetih letib se je 10.255 bolnikov oskrbovalo 190 936 dni. Prvo desetletje se je povoljno končalo. Hvala B gu, zdravnikom pod spretnim vodstvom g. pri marija dr. Defranceschija, posebno pa plemenitim dobrotnikom, ki so zavodu pomagali v raznih et^kah. B ;g nakloni mnogo dobrotnikov, da bode mogoče tem bolje izvrševati plemeniti namen.
—• V Litiji je danes ponoči umrl c. kr. okraini višji zdravnik, vitez Franc Jo iefovega reda in častni^občan litijski, g. dr. Ignacij P a u 1 i č), v 61. letu svoje dobe, Pogreb bo jutri.
—	Koze na Hruiioi se mej ondot nim delavstvom ne razširiajo. V preteklem tednu ni nihče obolel. V zdravniški oskrbi so še trije rekonvalescenti. Oi dne 5. t. m. ni nihče obolel.
—	Nesreča na ledu lOletnemu Janezu Grželju iz Sinadol, okraj Postojina, se je 10. t m. udri led. Deček ie utonil.
—	Nesreča v Rudniku. Rabeljski rulnik ima pri Bovcu pomožni rov. Včeraj zjutraj sa je pri vožnji v rov z električnim strojem dogodila eksploiija vetrov. 10 rudarjev je ttžko ranienih.
—	Is Bosne Hercegovine Hrvatsko in srbsko časopisje je v teh deželah tako zatirano, da komaj životari, da umira, ali umreti ne sme, da se more tujemu svetu pokazati in ga preslepiti, češ, v Bosni in Hercegovini obstoja tudi slobodno, narodno časopisje. A v istini si noben list ne upa pisati zoper vlado, ker sicer bi mu takoj odklenkalo. A nasprotno nemško časopisje krasno uspeva; sedaj jo začel v Sarajevu izhajati tretji nemški dnevnik. — Novi bosanski minister Burian hoče štediti in uvesti boljše gospodarstvo. Broj uradnikov bi se zmanjšal, nekaj dragih hotelov, ki so veljali deželo ogromni denar, bi se odpravilo, uprava
bi se predrugačila. da ne bi potrebova'a več toliko stroškov. V teh dveh zasedenih deželah m doma velika beda, in temu je mnogo kriva Avstrija.	<	(
— Umrl je včeraj na Sapu pri Vipavi [ župan Ferdinand M a I i k. U nrl je lepe ' smrti, previden s sv. zakramenti za umira- j joče in popolno vdan v božj o vol,o Na| mu ! sveti večna luč I
----- !
Ljubljanske novice.
Umrla je v Kolodvorskih ulicah štav. 6 gospa Antonija Ha n sel. — V Stre- ; ličkih ulicah štev. 2 je umrla Jerica j S m r e k a r.
Dar umetniku. Družina ThalUr iz Tr*t* j je poslala gospodu M a n d i č u , skladi telju opera »Peter a»ačč>, prekrasno uktovko is ehanovine, pokrito s srebrom. Ta taktovka j mu je bila izročena na odru skupaj z venci. j
Hrvatski koncert. One gospodične, ka- j tere so bile od hrvatskega društva „Mladost" ; pismeno mprošene, in združeni odbori se [ vabijo najuljudneje k seji, katera bo v sredo, j d n e 2 0. t. m. o b 4. uri popoldne: v »damski sobi" »Narodnega doma".
K zadevi zlatarja VVagenpfeila. Včeraj j popoldne je bila pri dežeini sodniji zaslišana prodajalka v Wagenpfoilovi prodajal-niči, Marija Kališeva. Preiskovalni sodnik je prodajalko takoj pridržal v zaporu, ker so menda zvedenci izrekli, da je pisava Marije Kališeve jednaka s pisavo v pismib, b katerimi se je zlatarni Adolfu Wa-geDpfeilu dne 4. t. m. zvečer iz/ahito prstanov in verižic v vrednosii z;t 4600 kron. Policija je včeraj vršila poizvedbe pri bivši Wagenpfeilovi kuharici v Trzinu in pri lju bimcu Marije Kališeve, nekemu brivskemu pomočniku v L ubljani. Sedaj sa menda goljufija razjasni.
Pojasnilo. Naprošeni smo, naj izjavimo, da g. dr. T r n o p I e s a r v b. boto, dne
oblačilih. C»«» je: 60 komadov (6 različnih) 4 K 20 h, 600 komadov 36 K. Ti zneski naj se pošiljajo na naslov »Vesna«, dijaško umetn>škn društvo Dunai VII, Rennvvear 1.
Vojna ali mir?
Vojna nevarnost v iztočni Aziji ni vznemirila na Ruskem dušnega ravnotežja. Ako Japoici hočfio vojsko, se je Rum ne bodo bmuili, a sedaj pišejo ru>ki listi še vedno v mirovnem smislu. Petrograjska vlada je odpc slala v Tokio novo izjavo, ki je na Ja-ponc« \plivala pomirievalno.
Giasoviti ruski slikar Vereščatjin. ki sa je nedavno vrnil iz Japana, je priobčil svoje vtiBim s potu. Med drugim pripoveduje: Ja potiska država dela na človeka najboljši vtisk; Japan je lepa in urejena zemlja; živahno, marljivo in energično Ijndstvo je izvanredno spretno. No, na žaloBt, je prebivalstvo izgubilo vsako mero za presojanje svoje vojne moči. Lihka zmaga nad Kitajci je Japcnoem vlila toliko samozavesti, da čvrsto veruiejo, da bodo tudi z Rusi|o napravili kratek račun. Vereščagin veli, da se bodo Japonoi v slu čaju vojne najbrže izkrcali na Koreji, kjer jih bodo Rusi zmagali brez krvavega boja, samo z gladom, če pa pridero v Mindžu
njo,
bo japon-izvanredni to dejstvo
m., ni bil na
komtrsu v »Narodnim Trnoplesar s,>loh takrat
15. t.
domu«, ker g. dr. ni bil v Ljubljani.
Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. glavne tobačne tovarne v Ljutoljani vabi na plesni venčen, ki se vrši v soboto, dne 23. jan. 1904, v prostorih Starega strelišča. Sodelovala bo godba c. in kr. 27. pešpolka kralj Balgi'cev. Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, za ude 50 v.
V Ameriko. Včeraj zvečer odpotovalo je z južnega kolodvora v Ameriko 12 oseb.
Iz Amerike je došlo danes zjutraj v Ljubljano 5 oseb.
Izgubljeno. Pred škofi o je izgubila včeraj služnuija Frančiška H »bič, stanujoča v Streliških ulicah štev. 2. binknvec za 10 K.
Nesreča v sodnem poslopju. J »sip Hiib-scher, 12 let star, ain Hortoijskega sluge Ivana Hiloscherja, se je včeraj zvečer v sodnem poslopju spenjal po držaju na stopnišču in pri tem padel z druzega nadstropja v pritličje. Zlomil si je levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bol
nišnioo.
Tatinska služkinja. Služkinja Marija Kra šovc, 20 let stara iz Vokvika, službujoča pri Antoniji Kalingerjevi v Nr/ih ulicah št. 5, je pokradla svoji gospodinji in drugim], pri istej Btanujočim osebam obleke in perila in drugih reči v vrednosti nad 140 K. Policija io je včeraj aretovala in izročita sodniji. Ukradene reči je imela zaklenjene v svojem fcovčegu.
Književnost in umetnost.
Ilšča
jem
Repertoir slovenskega gleda-
Danes C istova narodna drama 8 pi t Brat Martin". Igrd se le danes 7.večer. — V četrtek se igra v proslavo 70 etnice dr Jos. Vošnjaka njegova veseloigra »Svoji k svojim« in še dve enodejanki. Dr. J is. Vošnjak je zaslužen dramatičen pisatelj; zato ga preslavi t b njegovem jub leju tudi slovensko gledališke z uprizoritvijo igre, ki je za vse delovanje ju bilanta najznačilnejša.
O gostovanju gdč. Riickove na sagrebškem gledališču piše Hrv.tsko Pravo" : »Mi se iskreno i od srca raduiemo bratskomu slovenskorou narodu, što nam je pružio zanimiv i liep užitak s jedne strane, a s druge što imadu tako vrstnu i dibru te mladjahnu slu u ensamble-u svog kazališta. GJjic.i Rtijkova oe tek razvijn, ona još niie gotova umjetnica, ali iz ovogn što do sad vidjesmo, obecije da če daljnim raz vojem biti na još veču d ku i ponos i slo-venskeoa kazališta i slovenskog naroda.«
* Rasglednice društva „VeBne*. Dobili srna u« ogled šest razglednic. Nu-boljša brez dvoma je »Regiment po cesti gre«. Tri dekliške razglednice z narodnimi dekorac jskimi motivi imajo prav izvrstno idejo, le žal, da niso obrazi bolje risani. »Črtomir« hoče proslavljati staro slovansKo pogansko dobo. »Slovenec i Hrvat« je ljubka razglednica. Želeli bi krapkejšega izraza v
bo njihov položaj še slabši.
Zadnje brzojavke:
Petrograd. K«, t se čuje, ski poslanik vzprejet od c«r a v avdijenci Ako se vest potrdi, je velike važnosti v interesu skorajšnje mirne rtštve razpora in zsjedno so s tem preklicana vsa vojna poročila.
London. Ruske čete bodo iz Pekinga in Tenstina odšle v Port Arthur Govori so, da je ruska vlada stavila zahtevo, da 150000 kitajskih vojakov odide v Mandžurijo, da ščiti kitajske podanike.
Tokio. Japonsta vlada ne pričakuje ruskega odgovora pred enim tednom. Med tem se bo popolnoma pripravila za vojsko, katero pričakuje popolnoma mirno. Vsa dežela je polna navdušenja. Ljudstvo, dasiravno voljno, sprejeti časten mir, je pripravljeno, raje se bojevati ko odnehati od svojih v za upanju na armado in mornarico stavljenih pogoiev.
Tokio. Iz zanesljivih krogov se poroča, da je Japonska dobila od Rusije obvestilo, da bo pazila na pravice in privilegije, ki ao si jih pridobile velevlasti v Mandžuriji v pogodbi s Kino, seveda pod pourojem. da te pravice ne bodo škodljive ruskim interesom v Mandžuriji. Tu prevladuje mnenje, da so s to omejitvijo uničane vse prejšnje trditve.
Kolin. »Kolnieche Zeitung« javlja, da bo japonski poslanik danes sprejet od ruskega carja v posebni avdijenoi. To je velevažen pojav za možnost mirnega raz voja japonsko ruskega r&zoora.
London. V Phong J mg grozi izbruhniti vstaja. Revoiuoijonarce b)dj baje podpirali korejanaki vojaki. V Port Arthur pridejo vsak dan nove ruske čete. V Dalny je zbranih 30 000 Rusov; pristanišče D»lnysoRusi obkrožili. Japonski namestniki bo dobili obvestilo, da se prične z mobilizacijo.
London. »Diily Grsphic« trdi, da sedanje rusko japonsko p< gaianje, dasiravno resno, vendar ni nevarno; izbruha vojske se ni bati.
Petrograd. V Port Arthur izhajajoči »Novoje Kraj« poroča, da jo imela cesarica ■ vdova z pečilsk m kornim poveljnikom, Ma Ju Kun, in pomočnikom v vojaem ministrstvu daljše pogajanje, kjer se je do-ernalo, da je kitajska vojna mo3 premajhna. Kitajski vladi je od glaverja G rin došla brzojavka, d i so v njegovo ozemlje udrli kitajski vojaki in se utrdili. V pokrajini II i-angsi narašča vstaia od dne do dne. Od osrednje vlade v Pekingu se prosi hitre po moči.
Izpred sodišča.
lapred deielnega sodišča.
Čez stopnjice p&del. Lojze Kk futar v Kraninki gori je imel pri sebi tesarja Jožefi Turšča, kateri je ležal na podstrešju. Ko hoče zvečer 23 septembra Tur-šič iti na svoje ležišče, pripomnil mu je Kufatar, naj malo počaka, da mu posveti. Taršič odgovori, da tega ni treba. Kmalu zasliši Klofutsr padec čez stopnjice, ki vo dijo v klet. Tam najde Turšiča nozavest nega. Pokvarjenec je druiri "Miri So dišče je KI lutaria oprostilo	ie prije
soartt Turšiča, naj ne hodi v emi. — Očeta je udaril Jv, t Prei 'i v Ob ršu t leseno veselco p'. ^ e 25. oktobra in ga ranil. Tri dni ku Apolonijo Oražem večkrat za uho usedal in jo uical, tuJi ja s sekiro po njenih hišnih vr.>„lj iaz-bijal. Obsojen je bi' nr. dva meseca ječe. —
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani.
No zadovoljni pomil .o Stične o. Huear J. K n o r r je bil v Sopronju radi roparskega umora chsoien na smrt. Predvčerajšnjim je bil pomilošion na 20 lot
ječe. Ko so včeraj mu to naznanil1, vrgel se je besen na auditorja. Le s težavo so preprečili uboj. — Stavkujoči mizarski pomočniki so v Pragi priredili demonstracijo pred uredništvi »Nirodnih Li stov", aH as Naroda" in „Narodni politika«.
—	Na državnih železnicah ne bodo vojaki izven službe imeli več znižanih voznih cen. — Vodovod jepočil* Bloemfonteinu. Tri hotele in več hiš je voda razdrla. Š.evilo mrtvecev še ni znano. Več sto oseb je brez strehe. — Strašna nesreča. Ni topničarskem strelišču v Feliks-dorfu se je dogodila včeraj strašna nesreča. Neko strelno orodje v laboratoriju je eksplodiralo. N»dp Eminger in kanonirja Klinger in Kumer bo ubiti. Ltboratorij je zgorel. — NaVenerin k i o obesil se je pa riški pesnik Martel II u 1 I e t. Ko so ga našli, bil je mrtev. Prej je s črnino tipe-oiral vbo sobo. — U m r 1 je na Dunaju ve liki poznavalec Balkana Feliks K a n i t z.
—	V krakovskem obrtnem društvu za obrtnike so ravnatelja Ghmurski in MUlIer ter uradniki Barba in Kawka poneverili 370 000 K.
—	Anarhistiški napad. V Milanu je nek 20 let stari anarhist napadel konje
Silvellija ter mu zadal bodalom. Aiarhist je pri
niškega poročnika šest smrtnih ran z
napadu kliol „Žvila anarhija! Zvila socialna revoluoija!" Na policiji ni hotel povedati svojega imena. — Protestantje. Za protestmtovska društva v Avsiriji so zbrali v C u r i h u 11.153 frankov. — Vlak oadel v propad N« progi Sinj Splet ie vlak padel v prepad. D 'e osebi sta mrtvi, mnogo težto ranjenih. — Umor, posKušeni umor in samomor. Dunajsai trgovko z mešanim blagom Franc Girok ie 18 t. m. umoril s^ojo taščo Tereiijo R edi, težko ranil syi|o soprogo, sabi pi prerazal vrat. — Samomor radi konkurt« N* Duoa;u se je ustrelil dr Pavel Winternitz, šal Potihartarske mehanične tkalnice, ker je Btal pred konkurzem.
Telefonska In brzojavna poročila.
Pravda proti dr. Potočnjaku.
—v— Zagreb, 19. jan. Včeraj popoludne je sodišče nadaljevalo tiskovno obravnavo proti dr. Franko Potočnjaku. Najprvo sodišče konstatuje, da se prepis, ki je baje rokopis zaplenjene brošure, bistveno razlikuje od be3edila v brošuri. Obtoženec naglaša, da je dobil nemški rokopis od tiskarja Milici v Pešti. Ta rokopis, ki ni njegov, je hotel obtoženec v lepši obliki predložiti cesarju. Jako važna je bila izpoved zvedenca dr. Bojničiči, ki je izjavil, da je brošura prevedena iz m a d j a rš č i n e , kar jako iznenadi drž. pravdnika. Zato ta razburjen poživlja zvedenca. naj dokaže svojo trditev. Dr. Bojničič to dokazuje iz različnosti madjarskega in hrvatskega skladanja stavkov ter naglaša dalje, da pisec nemškega besedila ni bil Nemec. (Torej Madjar?) Vse to se je vršilo v tajni seji. v kateri je bila rudi prečitana brošura. Državni pravdnik Gjuričič. skoraj gotovo boječ se, da se objavi njegov poraz, je zahteval, naj se odstranijo iz dvorane tudi oni časnikarji. ki so poklicani kot obtoženčevi zaupniki ter si delajo beležke. Zagovornik dr. Hinkovič ugovarja sklicevaje se na zakon. Sodišče odloči proti državnemu pravdniku. časnikarji so smeli ostati v dvorani ter si delati beležke. Predsednik pa jih opozori, da ne smejo objaviti takih stvari, ki so proti namenu tajne seje, torej, da ne smejo ničesar navajati iz prečitane brošure. Nadaljevanje v četrtek.
Zopet nemiri na Hrvatskem.
Zagreb, 19. jan. Dvajset orožnikov in en častnik so odšli v Kapelo pri Belovaru, kjer so nemiri kmetov proti občinskim uradnikom.
Trst, 1(.». jan. „Trie3ter Zeitung" naznanja, da je tržaški občinski svet na podlagi § 32 cestnega reda r a z p u š č e n.
Dunaj, 19. dccembra. Listi demontirajo vesti, da se namerava tretji sin nadvojvode Ludovika in brat nadvojvode Frana Ferdinanda nadvojvoda Fran Karol poročiti s hčerjo dunajskega vseučiliškega prof. Zhubra.
Zagreb, 19. januarja. Mej vladnimi poslanci se govori, da bode grol Khuen-Hedervary tretjič imenovan ogrskim ministrskim predsednikom, ako odstopi grof Tisza. To v prvi vrsti žele politični aristokrati. Radi te zadeve je bil Kuben pri cesarju v avdijenci!
Domžale, 19. januarja. V Gorenjih Domžalah je popolnoma pogorel Sladkanov mlin. Zgorel je tudi eden mlinskih hlapcev! Kako je ogenj nastal, še ni pojasneno. Saj žalostne smrti hlapčeve je na vsak način krivo — žganje!
Sin j, 19. januarja. O včerajšnji železniški nesreči pri postaji Mravinec se še poroča: Vlak, ki je vozil ob 4. uri popoldne ondi mimo, je silna burja vrgla iz tira. Več vozov osebnega vlaka je padlo preko nasipa. Dva potnika sta mrtva, več je ranjenih.
Petrograd, 19. jan. Zadnji japonski odgovor je tu jako neugodno vplival, ker Japonska v sporni zadevi prav nič ne odneha in Rusiji sploh ne da nikjer nobenih koncesij.
London, 19. jan. Japonsko javno mnenje je napram vestem, da namerava Rusija odnehati, jako skeptično. — Listi svare pred samoprevaro in pravijo, da spremlja te vesti na ruski strani silna hitrost pri oboroževanju.
Tokio, 19. jan. V kratkem se zopet vrši seja japonskega državnega sveta.
Umrli so:
7 jan. Terezija Nagl.č, stolarjeva hči, 24 let, Ravnikarjeve ulice 6, jetika.
8.	jan. Ana Goričmk, zasebnica, 62 let, Marije Terezije cesta 11, kap.
9.	jan. Kristina Bogataj, krojačeva hči, 2 leti, Rimska cesta 14, Broncbitis capill.
Meteorologldno porodilo.
Vitina nad merim 306.2 n, srednji tračni tlak 7o6'C k m
Cm «p«-
■OTUji
Stanje barometru. * mm.
Tempa.
rMf! m -
Cclstju
V«tr«i.
Neb«
1
! *
19
00
18| 9. iveč. i 737-3 i - 0-4 | sr. svzb. | del. oST 7. rjutr. 737 6 I —Vb I si. svzh. I obl. 2.popol.j 738-2 | 1 4 j si. jvzh j sk. jasno | Sradnia včerajšnja temperatur* 0 2", norma!« — 2 4"
Dunajska borza
dne 18. januarja.
Skupni državni dolg v notah .....	100-65
Skupni državni dolg v srebru . . . . .	100-60
Avstrijska zlata renta 4%......120 55
Avstrijska kronska renta .....1C0 65
Avstrijska inv. renta 3\',% ...... 93-20
Ogrska zlata renta 4%.......118-95
Ogrska kronska renta 4%......9910
Ogrska inv renta 31/, % ......91 —
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 08
Kreditne delnice..................677 —
London vista......................239 50
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-121/.,
20 mark............ 23 43
20 frankov...........19 04
Italijanski bankovci........ 95 20
C kr. cekini...........11-32
Žitne cen
*5
dni 18. januarja 1904. (Termin.)
Na budimpeitanakl borit:
PSenica za april.....K	7 87
» » oktober..........
Rž za april........»	6-6l
Oves za april...........1
Koruza za maj 1904 .......6-29
> » jub.......n	5.40
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pieniea banaška......
Rf julne železnice.....
Ri...........>	6-70
Ječmen , » .......6 50
„ ob Tisi ........610
Koruza ogrska stara.......••—
„ n nova.......5 50
Cinkvant stari.........—
» novi.......»	6'55
Oves srednji..........5.80
Fižol ............7-50
do
7-88 7-70 6-62 6'52 530 5.42
K 7 90 do 8-45
6-85 7 60
7-20
5	60
6	90
6,— 12-76
Trgovski ^
pomočnik
Zahvala.
Za mnoge izraze sočutju v bolezni in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere
Ane Tomšič
roj. petkovšek
vdove posestnika in trgovca z lesom
zlasti Se za mnogolnojno sprercstvo pri mrtvaškem sprevodu izrekamo vsem ude-ležnikom svojo najtoplejšo zahvalo. Vrhnika, dnč 18. jan. 1904.
Žalujoči ostali.
Barve za umetnike, KlBfi
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobi se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11—4
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Ta teden ^m ™ 1-1
San Francisco (Kalifornija).
ki bi rad postal samostojen, išče v liub ljanskem mestu pekarijo v nakup ali v najem. Zadevne ponudbo naj s« dO't=u ljojo pod s fi-o »B. B « upravnižtvu t°ora lista.
55 3-3
Naznanilo.
Gostilna na Laverci se čez zimo opusti in s prvem aprilom zopet odpre. Do tje se išče
spretna gostilničarka
s primerno kavcijo na račun.
Natančneje se poizve pri Karol Len-Četu, posestniku in vinskem trgovcu na Laverci.	37 3-3
Gospodična,
katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manuiaktupn. blagom
sprejme se takoj v službo!
I	Ernest llammerselimidt-a nasledniki
8	/Hadile, V/utscher & C™e
trgovina železnin in kovin IJubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Največja zaloga železnih peči vseh sistemov
Velika izbera posod za premog, pečnili ; okriij, pečnili predstav z galerijo in brez galerije, kovinastih stojal = kovinastega orodja ^M v različnih izpelja- 4 vali.	--
^^	1537 12—7	^	-^r- ^^
Več o tem povž upravništvo »Slovenca*.
30 9
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudn® naznanjam, da imam zelo veliko zalogo
cerkvenih posod in orodja.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam pra v zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J53e" Prosim prečastite gospode žup-J53T nike, naj si blagovolijo ogledati.
flaroeena dela se izvrže pran
vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -a*, praktična svetila za električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
Leopold Tratnik,
1118 42	pasar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27.
Kokošje perje
za blazine
ponudim prav lepo, izvrstno, a kilo 26 kr. po povzetju
Podlipnik Franc
trgovec perutnine in divjačine v
Mariboru.
77 3-3
Ugodna prilika.
Radi prevelikih posfciv prodam P°d zel° ugodnimi pogoji svojo že dobro vpeljano trgovino papirja,
papirnih izdelkov, pisarniških in šolskih potrebščin itd. itd.
v Ljubljani, Schellenburgovc ulice št. 4. Potreba je le par tisoč goldinarjev. — Pripravna prilika tudi za žensko, ki lahko pride po ceni do dobre eksistence. Ponudbe naj se pošljejo — PraS- Hribarju v Ljubljani.	84 3—2
" Krasne pesmi za vsako slovensko družino. na
V mladem jutru.
Pesmi. — Silvin Sardenko.

Cena broširani knjigi 1 K 50 h, vezani 2 K 20 h.
Prodaja jih: Upravništvo „Dom in Sveta" v Marijanišču, Katol. Buk-varna in Ničmanova prodajalna v
Ljubljani.
66
10 3

Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian4
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogrevarin oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
[Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 13
spreten prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen,
5« 5prejme tol^cj
v tukajšnjo špecerijsko in delikatesno trgovino.
Ponudba naj «e poilie pod .Sotrudnik 300" na upravništvo tejra lista. 96 3—1
Zavod za meblirarge in dekoracije
TjlTD A \T	T~"\ 13 T71 T3 T TTT^ Ljubljana, Frančiškanske
JT JLAJ^VIN U JJU JD JZJX\jLJJCJ X 5 ulice Št.lO. # Telefon št. 97
pohištvo vsakevrsfe
od najnavadnejšega do najfinejiega.
Zaloga tapet, rolet, karnis za^okna, zagrinjal,
preprog.
1E08 10
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in"luksuriozne
ženitbene oprave,
solidno in*poceni izvršene.
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč.
bdajateli in edgavarol urednik :J Dr. laaaolj Žitalk.
Tisk »Katoliške Tiikarno" ▼ Ljubljani.