Primorski
dnevnik
PETEK, 8. JANUARJA 2016
št. 5 (21.545) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Sedem izzivov v letu 2016
s -. nw -■ t es "T. ■ - ;
t	m ¿i ■v* j*—
\ ■ j >f ■ T/vl ■ T jI i/ I l/ W ly^.
w
šepet
ulice
Montecchi
berlin - Na 2. strani
Merklovo po Kölnu črvičijo dvomi
Slovaki zavračajo muslimane
trst - Na 6. strani
Ovrednotenje mestne četrti
Urbani preporod evangeličanske cerkve
gorica - Na 15. strani
Slovenske šole pripravljene na vpise
Dejavnosti usmerjanja v polnem teku
istra - Protest na pobudo goriške pokrajinske uprave
Žica zatajitev vrednot EU
slovenija - Selitveni pojav
V#« V	• v • •	v
Sežani zrn vse vec tržaških Slovencev
SEČOVLJE - Pred žično ograjo na slovensko-hrvaški meji v bližini mejnega prehoda Dragonja je bil včeraj protest proti žici. Predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, glavni pobudnk shoda, je poudaril, da postavitev bodeče žice pomeni zatajitev evropskih vrednot, in napovedal, da bodo bitko nadaljevali do odstranitve ograje. Protesta so se udeležili tudi župani iz Italije, Slovenije in Hrvaške ter predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Istri in slovenske v Italiji. Iz njenih vrst je na protestu govorila sovo-denjska županja Alenka Florenin.
»Obstaja močna čustvena vez med goriško pokrajino in istrsko deželo,« je Gherhetta pojasnil enega od razlogov, da so dali pobudo za manifestacijo. Med drugim je po njegovih besedah Goriška po vojni sprejela veliko Istranov, ki so bili tudi sami begunci. Ob tem je opozoril na evropske vrednote.
Na 2. strani
balkan - Intervju
Humanitarnost ali varnost, to je tu vprašanje
TRST - Zagotoviti humanitarno pomoč, obenem pa tudi varnost. S tem vprašanjem se že več mesecev ukvarjajo posamezne vlade in Evropska unija. Tržaška antropologinja Desiree Pangerc v intervjuju pravi, da se po balkanski poti z množicami beguncev pomikajo tudi žrtve trgovcev z ljudmi, njihovi spremljevalci in še islamistični skrajneži. Trgovina z ljudmi pa je v krhkih balkanskih državah v razcvetu.
Na 4. strani
trst - Odredba župana Cosolinija
Silos je od včeraj nedostopen za vse
/
22
ana karenina
»Tam, kjer se konča ljubezen, se začne pekel«
LJUBLJANA - V ljubljanski Drami je bila v sredo na sporedu premiera predstave Ana Karenina. Znameniti in obsežni roman ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja je na oder postavil režiser Dušan Jovanovic, ki je tragično ljubezensko zgodbo v istem teatru že režiral pred natanko desetimi leti. V nosilni vlogi razdvojene Ane igra (tako kot pred desetimi leti) Polona Juh, ob njej pa nastopata Matjaž Tribušon in Klemen Janežič.
Na 13. strani
Kateri bo glasbeni dogodek leta?
Na 12. strani
Spominski večer za Annamario Percavassi
Na 13. strani
Jutri bodo zagnali vlečnico na Lokvah
Na 17. strani
Kolesarske steze: dve občini padli na izpitu
Na 17. strani
Nespodbudno o smučarskih tečajih
Na 21. strani
gorica - Poimenovanje ulic in značilnih točk v mestu
Da bi dokazali italijansko poreklo, so si izmislili tudi svetnico Gorizio
GORICA - Na področju poimenovanja ulic in značilnih točk v Gorici se v zadnjih tednih pojavljajo zanimive novosti. Poimenovanje ozemlja je povezano z njegovo zgodovinsko, zemljepisno, jezikovno, kulturno in narodno identiteto. Na obmejnih območjih ni samoumevno, zlasti ne za večinske skupnosti, da imajo isti kraji različna poimenovanja, v duhu pač različnih doživljanj prostora. Pomislimo na desetletja dolgo upiranje dejstvu, da je ime našega mesta slovanskega izvora. Sprožili so raznovrstne raziskave, ki naj bi dokazale, da je ime mesta izvorno latinskega ali celo furlansko italijanskega porekla. Celo neka svetnica Santa Gorizia se je pojavila ...
Na 16. strani
gorica - Obnova Saurove ulice
Odprtje gradbišča in prometni zastoji
Največje nevšečnosti v Ulici Cascino in na Korzu Italia
9771124666007
2
Četrtek, 7. januarja 2016
AKTUALNO
/
spomin
Marjan Kemperle
marjan.kemperle@primorski.eu
Konfiniranci in begunci
Na italijanskem Jugu, v Kalabriji, bodo v prihodnjih mesecih uredili prvo mednarodno pokopališče za begunce. Načrt predvideva skupno investicijo 4 milijonov lir za odkup zemljišč, zgladi-tev terena in namestitev ograje. Dela se bodo začela konec januarja in so sad dolgoletnega prizadevanja vodje gibanja za civilne pravice Franca Cor-bellija. Begunci so ljudje in imajo pravico do pokopa, je ponavljal. Namesto, da bi jih pokopavali ene tu, druge tam, naj dobijo tisti, ki jim ni bilo usojeno dobiti novega bivališča, vsaj skupno pokopališče, je vztrajal, dokler njegov humani predlog ni prodrl v občini Tarsia pri Cosenzi.
Tarsia?
Spomin je poskočil nekaj desetletij nazaj. Prav pri Tarsii, v kraju Ferra-monti, je med drugo svetovno vojno delovalo taborišče za konfinirance. Bilo je največje v Italiji. Tja so Mussolinejevi fašisti pripeljali takratne politične in verske »prisilne begunce«: Žide, Slovence, Hrvate, Madžare, Avstrijce, Poljake, Grke, Libijce, celo Kitajce. Bilo jih je kakih 4 tisoč.
Po koncu vojne so - oni in taborišče - potonili v pozabo, in bi bili verjetno še pozabljeni, če jih ne bi drug veliki Južnjak, zgodovinar Carlo Sparta-co Capogreco, obudil iz zaspanega italijanskega spomina in jih - taborišče in konfinirance - po dolgih desetletjih vpisal v zgodovino.
Kraj, kjer bo nastalo prvo mednarodno pokopališče za begunce, se nahaja na vzpetinici, od koder se razgled razteza na Mednarodni muzej spomina, ki ga je občina pred dobrim desetletjem uredila zraven območja, na katerem so stale barake nekdanjega taborišča.
Tarsia bo tako po trpinih preteklega stoletja sprejela - v drugačnih razmerah in z drugačnim čutom - novodobne trpine, tiste najbolj nesrečne, in jim ponudila zadnji dom.
berlin - Merklova po Kolnu o kulturnih temeljih sobivanja
Pod udarom zaradi politike »odprtih vrat«
Slovaška pa ne bo več sprejela beguncev muslimanske vere
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je po napadih na ženske na sil-vestrovo v Kölnu, za katere so okrivili priseljence, spet tarča napada desne opozicije. Kritiki Merklovi očitajo, da so napadi v Kölnu posledica njene liberalne mi-grantske politike »odprtih vrat«, zaradi katere je v Nemčijo lani prišlo skoraj 1,1 milijona migrantov.
Merkova je včeraj poudarila, da Nemčijo po teh napadih zdaj čaka nekaj »zelo resnih vprašanj, ki presegajo Köln«. Napadi so po njenih besedah pokazali, da v »nekaterih skupinah prevladuje zaničevanje žensk«, na kar se je treba odločno odzvati. Kot je menila, je treba spregovoriti tudi o »kulturnih temeljih našega so-bivanja«.
Kanclerka je še ocenila, da je zdaj potrebna tudi razprava o ukrepih pri izgonu tujcev, ki v Nemčiji izvedejo kazniva dejanja.
Čeprav mestne oblasti in vodstvo policije v Kölnu vztrajajo, da zaenkrat ni dokazov, da bi bili napadalci prosilci za azil, pa se v nemških medijih pojavljajo poročila, ki namigujejo ravno na to. Žrtve napadov pred glavno železniško postajo v Kölnu so glede napadalcev dejale, da so bili severnoafriškega in bližnjevzhodnega videza. Policija je zabeležila 121 prijav spolnih napadov in ropov. Kot je razkrila včeraj, preiskuje 16 mladih moških, večinoma severnoafriškega izvora, a doslej ni bil ovaden še nihče.
Dogajanje v Kölnu je slovaški premier Robert Fico na veliko zagrabil za napoved, da Slovaška ne bo sprejela več nobenega begunca muslimanske vere.
Po njegovem mnenju bi morali po terorističnih napadih v Parizu zdaj dogodki v nemških mestih ljudem dokončno odpreti oči, da varnostnih groženj, povezanih z begunskim valom, ne smejo jemati zlahka. Ideja večkulturne Evrope je po njegovih besedah odpovedala, »naravna integracija« beguncev - »drugačnih načinov življenja, drugačnega mišljenja, drugačnega kulturnega ozadja in predvsem drugačne vere« - ni mogoča. Fico individualno odgovornost za kazenska dejanja spreminja v kolektivno krivdo, Slovaška vlada že ves čas nasprotuje obveznim kvotam za porazdelitev beguncev po EU, doslej jih je sprejela zelo malo, zdaj išče pretvezo, da ne bi sprejela nobenega. (sta, ak)
italija/eu - Podatki za november 2015
Brezposelnost se v Italiji hitreje zmanjšuje
A je še vedno višja od povprečja Evropske unije
RIM - Stopnja brezposelnosti se je v Italiji zmanjšala prvič po treh letih. Ob koncu novembra 2015 je namreč znašala 11,3 odstotka, lani je število zaposlenih naraslo za 206.000 enot. Na območju evra se je brezposelnost novembra lani znižala na najnižjo raven po oktobru 2011. V 19 državah s skupno evropsko valuto je bilo brez dela 10,5 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti novembra lani pod povprečjem držav z evrom -namreč pri 8,6 odstotka. Toda italijanska vlada, ki nižanje stopnje brezposelnosti pripisuje novemu zakonu o delovnih razmerjih (jobs act), poudarja, da je Italija v primerjavi z leotm 2013 zmanjšala brezposelnost kar za 1,8 odstotka, boljše se je v enem letu odrezala samo Španija. Vkon-ketntih številkah je v Italiji brez zaposlitev 2.871.000 za delo sposobno-
sih moških in žensk, zaposlenih pa je 22.480.000 ljudi.
V celotni EU je bila stopnja brezposelnosti z 9,1 odstotka na najnižji ravni po juliju 2009. Eurostat ocenjuje, da je bilo skupaj brez dela 22,159 milijona ljudi, od tega v državah z evrom 16,924 milijona. Z najnižjo stopnjo brezposelnosti se lahko tudi novembra pohvali Nemčija (4,5 odstotka). Sledijo Češka (4,6 odstotka), Malta (5,1 odstotka) in Velika Britanija (5,2 odstotka po podatkih za september). Najvišja pa je bila stopnja brezposelnosti v Grčiji (24,6 odstotka po podatkih za september).
Razmeroma visoka še vedno ostaja stopnja brezposelnosti med mlajšimi od 25 let, še posebej v Grčiji (49,5 odstotka v septembru) in Španiji (47,5 odstotka). Visoka je tudi na Hrvaškem (45,1 odstotka) in v Italiji (38,1 odstotka). (sta, ansa)
Na dan obletnice napada na Charlie Hebdo v Parizu ubili domnevnega skrajneža
PARIZ - Pariz je včeraj, na dan prve obletnice teroritsičnega napada na satirično revijo Charlie Hebdo spet zajel strah pred terorizmom. Francoska policija je v četrti Goutte d'Or, kjer večinoma živi prebivalstvo severnoafriškega in podsaharskega porekla, namreč ubila moškega, ki je skušal z nožem in nečim, kar je bilo videti kot pas z eksplozivom, napasti tamkajšnjo policijsko postajo. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da je bil pas lažen. Moškega, 20-letni-ka, rojenega v Casablanci v Marok,u so ob približevanju policijski postaji v ve-četnični soseski tudi slišali, kako je zavpil Alahu Akbar oz. Bog je velik. Pri njem so poleg mobilnega telefona našli tudi kos papirja, na katerem je bila natisnjena zastava Islamske države in ročno zapisana zahteva v arabščini.
Ob obletnici napada na revijo Charlie Hebdo je predsednik Francois Hollande pozval k poostreni varnostni zakonodaji, ki naj doktrino varnostnih sil prilagodi teroristični grožnji.
Hollande ob obletnici nagovoril policijske sile
ansa
70 mrtvih v Libiji
TRIPOLI - V eksploziji tovornjaka bombe v centru za policijsko urjenje v libijskem mestu Zliten na zahodu države je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Center za urjenje je bil v času vladavine strmoglavljenega libijskega dikatorja Moamerja Gadafija vojaška baza, zdaj je v državi nastalo brezvladje, ki so ga izkoristili džihadisti. Na libijskih tleh je IS našla optimalne razmere za svojo širitev, saj se številne politične stranke, plemena in do zob oborožene milice od smrti Gadafija prepirajo in spopadajo. Libiji tako že poldrugo leto vladata rivalski vladi in parlamenta. Mednarodno priznani parlament ima sedež v To-bruku na vzhodu države, skupščina, v kateri imajo večino islamisti, pa v Tri-poliju. Nasprotni strani sta sicer decembra lani podpisali sporazum o sestavi vlade narodne enotnosti, pri katerem so posredovali Združeni narodi, vendar ga nobena stran ne uresničuje.
Razmere v Libiji s posebno pozornostjo spremlja tudi italijanska vlada, ki se boji stopnjevanje nenadzorovani migracijskih tokov s tega območja.
Cameron poziva Nemčijo
LONDON - Britanski premier David Cameron je pozval Nemčijo, naj mu pomaga doseči ustrezne reforme Evropske unije, ki so potrebne, da Britance prepriča, da ostanejo v 28-član-ski povezavi. »Podpora našemu članstvu se je iz leta v leto zmanjševala. Zato se pogajam o spremembah«, pravi. Britanski ministrski predsednik si prizadeva, da bi zmanjšali birokracijo znotraj EU ter več pristojnosti iz Bruslja prinesli na države članice. Zahteva tudi zagotovila, da bo Velika Britanija zavarovana pred tesnejšo politično integracijo in ekonomskimi odločitvami 19 članic evro območja. Glavno jabolko spora naj bi bilo za nekatere članice EU, da si Cameron prizadeva omejiti ugodnosti za migrante iz EU v prvih štirih letih bivanja v Veliki Britaniji.
istra - Pobuda predsednika goriške Pokrajine Gherghette
»Žica res ne ustvarja varnosti, temveč dodatne občutke strahu«
Polaganje cvetja na žičnati ograji, ki v Istri deli Slovenijo in Hrvaško
SEČOVLJE - Pred žično ograjo na slovensko-hrvaški meji v bližini mejnega prehoda Dragonja se je na pobudo predstavnikov goriške pokrajine na protestu proti žici včeraj zbralo okoli sto ljudi. Predsednik Pokrajine Enrico Gherg-hetta je poudaril, da postavitev bodeče žice pomeni zatajitev evropskih vrednot, in napovedal, da bodo bitko nadaljevali do odstranitve ograje.Protesta so se udeležili tudi župani iz Italije, Slovenije in Hrvaške ter predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Istri in slovenske v Italiji.
»Obstaja močna čustvena vez med goriško pokrajino in istrsko deželo,« je Gherhetta pojasnil enega od razlogov, da so dali pobudo za manifestacijo. Med drugim je po njegovih besedah Goriška po vojni sprejela veliko Istranov, ki so bili tudi sami begunci. Ob tem je Predsednik pokrajine opozoril na evropske vrednote in idejo vključevanja ter se vprašal, ali »je smiselno še naprej govoriti o tej Evropi, če je 50 kilometrov stran od nas bodeča žica.«
Kot je spomnil Gherghetta, se je s širitvijo EU širila tudi ideja miru, kar je pripomoglo k temu, da je bila izničena rak rana nacionalizma. Ponovna vzpostavitev mejnih kontrol, kot se dogaja na Švedskem in Danskem, ter postavljanje bodeče žice pa pomeni zatajitev evropskih vrednot, je opozoril.
Po njegovih besedah Evropa tudi ne bo nikoli imela gospodarske prihodnosti in večje mednarodne vloge, če se bo zapirala vase, pač pa bo ostala ujetnica duhov nacionalizma in egoizma. Nenazadnje pa Gherghetta noče našim zanamcem zapustiti sveta, kjer mocarele gredo povsod, človeška bitja pa ne in kjer ima blago več pravic kot oseba.
Predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul se zaveda širših problemov, ki so privedli do sedanje situacije v Evropi, vendar meni, da se jih lahko reši na drugačen način. Pri tem je izpostavil pomen dialoga, sobivanja in integracije.
Zupanja Sovodenj ob Soči in predstavnica Slovenske kulturno- gospodarske zveze Alenka Florenin pa je dejala, da kdor postavlja žične ograje misleč, da s tem v ljudeh vzbuja občutek večje varnosti, se moti. »Meni postavljanje žice ustvarja veliko večji strah, kot če je ne bi bilo, ker pomeni, da ni drugih pacifističnih sredstev, da se rešijo te težave,« je poudarila.
Poslanec italijanske narodnosti v hrvaškem parlamentu Furio Radin pa je opozoril, da je žico bistveno lažje postaviti, kot jo odstraniti. Bitka za odstranitev ograje bo sicer po njegovem mnenju še dolga in težavna, saj je bolj verjetno, da se bo stanje poslabšalo, kot pa izboljšalo. (sta)
/
AKTUALNO
Petek, 8. januarja 2016
3
upravna enota sežana - Podatki o občanih s tujim potnim listom
Med italijanskimi državljani predvsem tržaški Slovenci
sežana - Župan Davorin Terčon
»To niso tujci, temveč Slovenci«
SEŽANA - »Naše okolje ima še iz časov nekdanje Jugoslavije dobre izkušnje s sožitjem in z integracijo. Ta dobra praksa se nadaljuje, še posebno, ker se k nam v zadnjih selijo tudi številni Slovenci iz Italije. Formalno gre za italijanske državljane, v bistvu pa so to Slovenci, ki zame niso nikakor tuj-ci.«Sežanski župan Davorin Terčon nima točnih podatkov o tem koliko zamejskih Slovencev se je v zadnjih letih preselilo v Sežano, »na pamet« pa se ta številka suče okrog 250 na skupnih 338 italijanskih državljanov, ki imajo stalno bivališče v Sežani. Tej številki je treba dodati Slovence iz Furlanije-Julijske krajine, ki imajo dvojno državljanstvo in ki torej formalno ne sodijo med tujce.
Koliko tujih državljanov prebiva v Sežani?
Približno deset odstotkov, to se pravi okrog 1.300. Večina so to ljudje iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so zaposleni v našem kraju. Nekateri imajo stalno, drugi pa začasno bivališče.
Vam tujci, če jih lahko tako imenujemo, ustvarjajo kakšne težave?
Nobenih. Korenine sožitja in razumevanja segajo pri nas v zgodovino. Sežana ni urbano območje, pojav getizacije nam je tudi zaradi tega popolnoma tuj.
Civilna iniciativa za Kras je pred nekaj leti dvignila vik in krik, češ da bodo Italijani s časom »preplavili« Kras. Se še spominjate teh "opozoril"?
Seveda. Pobuda me je zelo prizadela in obenem razjezila.
Zakaj razjezila?
Ker ni imela ne repa in glave, vrh vsega pa je temeljila na lažeh in potvorbah. Ti ljudje tudi sploh niso upoštevali, da je glavnina Italijanov, kot so jih imenovali, ki je prišla k nam, slovenske narodnosti. To se mi je zdelo zelo nespoštljivo do ljudi, ki so sicer italijanski državljani, a po duši, jeziku in kulturi zavedni Slovenci. Prav je, da ohranimo in gojimo zgodovinski spomin. Jaz sem prvi, ki to zagovarjam, a nikakor ne na škodo realnih dejstev ter potvarjanje številk.
Nekdo je takrat celo namignil na nevarnost, da bodo Italijani v Postojni prej ali slej zahtevali italijanski otroški vrtec.
Res, tudi to neumnost smo takrat slišali. Neverjetno. Na našem Krasu je vse več Italijanov, ki se učijo slovenščine. To se mi zdi potrebno in koristno. V resnici nujno, da spoznajo jezik in kulturo okolja, v katerem živijo. Glede tujcev pa bi rad še nekaj dodal.
Prosim!
Sežana, kot vsa Slovenija, nujno rabi tuje vlagatelje. Seveda tudi iz Italije. Mi smo popolnoma odprti za naložbe.
Občina Sežana se je med prvimi v Sloveniji stvarno lotila čezmejnih evropskih projektov. Veliko sodelujete z Občino Zgonik, v zadnjem času tudi s Pokrajino Trst, ki pa bo poleti izginila kot politična enota. Bo to vplivalo na čez-mejno sodelovanje?
Upam, da ne. Seveda ne moremo vplivati na dogajanja pri vas, jih pa pozorno spremljamo. Predvsem s pričakovanjem, da upravni preustroj pokrajin, in nato še občin, ne bo prizadel pravic in zaščite slovenske narodne skupnosti. To velja za pokrajino in seveda tudi za sosednje občine, kjer imamo veliko dobrih prijateljev.
Kateri čezmejni načrti so v tem trenutku v ospredju?
Izpostavil bi predvsem dva: Geopark Kras in skupino za ozemeljsko sodelovanje (EZTS-GECT), v katerega skušamo pritegniti čim več občin z obeh strani nekdanje državne meje. To sodelovanje je utečeno in računam, da bo ne samo ostalo, temveč, da se bo še okrepilo tudi v novih in spremenjenih upravnih razmerah na Tržaškem.
Sandor Tence
Pogled na prenovljeni Trg Svobode v Sežani
fotodamj@n
SEŽANA - V sežanski Upravni enoti, ki zaobjema občine Sežana, Komen, Hrpelje- Kozina in Divača, prebiva 526 italijanskih državljanov, kar je 2,1 odst. vsega prebivalstva tega območja. Tudi sodeč po besedah sežanskega župana Davorina Terčona je glavnina prebivalcev z italijanskim potnim listom slovenske narodnost, to se pravi, da so predvsem ljudje s tržaške pokrajine. Torej pripadniki slovenske manjšine, ki so si za stalno ali začasno prebivališče izbrali Slovenijo.
Gre povečini za mlade ljudi oziroma za mlade družine. Mnogi od teh se iz Sežane in sosednjih kraških vasi dnevno peljejo v službo onkraj bivše meje, hkrati pa ohranjajo tesne družinske in druge vezi s svojimi rodnimi kraji.
Vzroki, zaradi katerih so italijanski državljani za kraj bivanja izbrali Sežano in sosednje občine, so precej različni. Nekateri zato, ker so v Sloveniji splošni življenjski stroški (tudi najemnine in posledično cene hiš in stanovanj)
TUJCI V SLOVENIJI	
Bosna-Hercegovina .	50.157
Kosovo ...........	.14.302
Makedonija .......	.10.901
Hrvaška ..........	.10.312
Srbija.............	.10.474
Bolgarija ..........	. 3.862
Italija .............	.2.142
Nemčija...........	. .1.085
Slovaška..........	738
dohodki v fjk
Bolzonello
prehitel
predsednico
TRST - Na spletni strani Dežele Furlanije-Julijske krajine so od včeraj v skladu z zakonom objavljeni letni dohodki predsednice Debore Serracchiani in članov njenega odbora. Predsednica je v letu 2014 prijavila davkariji bruto dohodek 121.436 evrov. Dohodki odbornikov so naslednji: Sergio Bolzonello (podpredsednik) 190.894 €, Loredana Panariti 109.325 €, Paolo Panontin 103.490 €, Gianni Tor-renti 117.423 €, Sara Vito 76.000
nižji kot v Italiji, drugi, ker jim je všeč značilno kraško okolje in tretji iz čisto osebnih oziroma zasebnih vzgibov. Prvi »val« italijanskih državljanov slovenske narodnosti se je preselil v vasi zahodno od Sežane (največ v komensko občino), drugi »val« mlajših ljudi pa je izbral urbano okolje Sežane, ki v zadnjem času doživlja precejšen gospodarski in posledično tudi demografski vzpon.
Na območju Upravne enote Sežana je 1.1.2015 živelo 24.913 prebivalcev (podatki Statističnega urada Republike Slovenije). Ta številka se je v letu 2015 gotovo povečala, saj ti kraji ne doživljajo demografskih padcev, kvečjemu vzpone.
V sežanski občini je približno deset odstotkov tujih državljanov, med katerimi prevladujejo ljudje iz držav nekdanje Jugoslavije. Tudi v Sloveniji je med občani s tujim potnim listom največ prebivalcev iz držav bivše SFRJ, na šestem mestu so Bolgari, Italijani pa na lestvici zasedajo sedmo mesto. (st)
ITALIJANSKI DRŽAVLJANI V SEŽANSKI UPRAVNI ENOTI
Divača ........
Hrpelje-Kozina
Komen .......
Sežana ........
. .55 ..........3.931	(1,4 %)
. .93 ..........4.354	(2,1 %)
. .40 ..........3.520	(1,1 %)
338 ..........13.108	(2,6 %)
Skupno:
526 ........24.913 (2,1 %)
Debora Serracchiani
€, Maria Sandra Telesca 119.091 €, Francesco Peroni 155.694 €, Cristiano Shaurli 94.069 € in Maria Grazia Santoro 109.937 €.
Gabrovec in Ukmar z nižjimi dohodki
TRST - Deželni svet je že pred koncem leta objavil letne dohodke deželnih poslancev. V letu 2014 je največ zaslužil nekdanji tržaški župan Roberto Di-piazza (gibanje Autonomia e liberta), ki je veliko zaslužil tudi kot samostojni podjetnik.
Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) je leta 2014 prijavil 89.186 €, kar je kar 27.166 € evrov manj kot leto prej. Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je v letu 2014 prijavil bruto dohodek 76.604 €, kar je nekaj več kot štiri tisoč evrov kot leto prej.
dz - Jani Moderndorfer
V Sloveniji preveč sovražnega govora
LJUBLJANA - Nepovezani poslanec Jani Moderndorfer je v Državnem zboru vložil predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, s katero predlaga, naj se problematika sovražnega govora preko spleta, medijev in propagandnega gradiva obravnava v okviru možnosti, ki jih ponuja prekrškovno pravo. Tako bi sovražni govor prvenstveno preganjala policija. Kot ugotavlja poslanec, se je ob begunski krizi in referendumu o pravicah istospolno usmerjenih sovražni govor tudi v Sloveniji razrasel čez vse razumne meje. Po njegovem mnenju pa je najbolj zaskrbljujoče, da je postal »celo sprejemljiv del naše politične, medijske in spletne kulture, pa tudi celo v nekaterih verskih skupnosti ga je bilo moč zaslediti.«
Slovenska kazenska zakonodaja kaznivega dejanja sovražnega govora kot takega ne pozna, Slovenija pa je na repu držav EU po odzivnosti na sovražni govor, navaja Moderndor-fer, ki kot še posebej problematičnega označuje sovražni govor na spletu. Predlog novele zakona sledi priporočilom preiskovalne komisije DZ za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, ki je leta 2014 v svojem poročilu izpostavila sovražni govor kot orodje ekstremističnih skupin. Novela tako med drugim za sovražni govor z denarno kaznijo kaznuje tudi ekstre-mistične organizacije.
Moderndorfer DZ predlaga sprejetje novele po skrajšanem postopku in v luči «nedavnih izjav ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da bi se lahko marsikaj pri pregonu sovražnega govora storilo tudi s pomočjo prekrškovnega prava. (sta)
slovenija - Nezaupnica
Opozicija proti ministru Erjavcu
LJUBLJANA - Poslanci SDS in NSi so včeraj v državnem zboru vložili interpelacijo (nezaupnico) zoper zunanjega ministra Karla Erjavca, ker mu očitajo vodenje zgrešene zunanje politike. Erjavec je interpelacijo zavrnil kot »pamflet očitkov«. Glede na odzive vladnih strank sicer ni velike verjetnosti, da bi interpelacija lahko uspela. Pod interpelacijo se je podpisalo vseh 26 poslancev NSi in SDS. V njej zunanjemu ministru očitajo »vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike.«
Predlagatelji Erjavcu očitajo, da ne izvaja zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa DZ. Očitajo mu tudi opuščanje nadzora in neukrepanje proti odgovornim diplomatom, ki so po njihovih besedah zagrešili hude nepravilnosti in finančne malverzacije, ter klientelistično kadrovanje, politizacijo ministrstva za zunanje zadeve ter demotivacijo zaposlenih na ministrstvu. Prav tako je po njihovem mnenju Erjavec izrekel »vrsto nepremišljenih, neodgovornih, nedržavotvornih izjav« glede zaupnega postopka arbitraže o meji s Hrvaško, glede priznanja Palestine in glede migrantske krize ter morebitnih skrajne-žev skupine Islamska država. S tem sta se po njihovem mnenju drastično zmanjšala kredibilnost in priznanje zunanjepolitične prepoznavnosti Slovenije.
»Vsi očitki so neutemeljeni,« je poudaril Erjavec. Glede očitkov o premajhni osredotočenosti na EU in Nato je zatrdil, da se praktično vsak mesec ali pa celo pogosteje udeležuje zasedanj EU. (sta)
4
Četrtek, 7. januarja 2016
AKTUALNO	/
naš intervju - Tržaška antropologinja in strokovnjakinja za varnost Desiree Pangerc
Balkanska pot - idealno prizorišče
• •• • ^ • | • | •
za migracije in trgovino z ljudmi
TRST - Balkanska pot ni novost, po njej se migranti pomikajo že od nekdaj. Od lanskega leta pa je predvsem zaradi posledic vojne v Siriji govor o tisočih in deset tisočih prihodih na dan. Čeprav je bilo o takem navalu mogoče začeti razmišljati že po izbruhu arabskih pomladi, se evropske države in Evropska unija nanj niso primerno pripravile. Tako pravi Desiree Pangerc, mlada tržaška antropologinja in analitičarka daljnih slovenskih korenin, ki svojo stroko aplicira na področju varnosti, posveča se organiziranemu kriminalu in tudi terorizmu. Diplomirala je na goriški fakulteti za diplomatske in mednarodne vede, na univerzi v Ber-gamu je zaključila doktorski študij iz antropologije, varnosti in organiziranemu kriminalu pa se je nato posvetila med izpopolnjevanjem v raznih severnoevropskih državah, na Švedskem in Danskem, pa tudi na Portugalskem. Trenutno poučuje na visoki šoli za jezikovne posrednike Ciels v Padovi in Gorici.
V svoji knjigi Il traffico degli invisi-bili. Migrazioni illegali lungo le rotte bal-caniche (Trgovina z nevidnimi; nezakonite migracije po balkanskih poteh), ki so jo pred časom predstavili v Sarajevu, je v sklopu nekajletnih raziskav v nekdanji Jugoslaviji obravnavala temo trgovine z ljudmi.
»Posebno pa me je pretreslo dejstvo, da so nekatere bosanske družine s svojimi prihranki kupovale dekleta«
Zakaj je za raziskovanje trgovine z ljudmi ključna ravno Bosna in Hercegovina?
V Bosni sem začela raziskovati leta 2008. Tistega leta so vsa poročila pristojnih organizacij, ustanov in celo ameriškega State Departmenta poudarila, da so se statistični podatki o nezakonitem priseljevanju in trgovini z ljudmi v tej državi znatno izboljšali. Bosna in Hercegovina je v tem sektorju »izdelala«. Prva posledica pa je bila ta, da je mednarodna skupnost prav zaradi boljših razmer začela pošiljati manj finančnih sredstev institucijam in organizacijam, ki se borijo proti temu pojavu. V ta sklop sodijo tudi organizacije, ki
nudijo pomoč žrtvam tihotapcev ljudi oziroma raznih mafij.
Na terenu sem začela opazovati položaj z antropološkega zornega kota. Opazila sem, da se izkoriščanje ni več znašlo v statističnih podatkih samo zato, ker tovrstna trgovina ni prehajala več meje. Kriminalne organizacije so ustvarile nek notranji trg. Posebno pa me je pretreslo dejstvo, da so nekatere bosanske družine s svojimi prihranki kupovale dekleta iz Bosne ter dekleta iz drugih vzhodnih držav, ki so bile v Bosno privedene med vojno v 90. letih ali kmalu po njej. Ta dekleta so bila predmet številnih kupoprodaj, s tem pa je njihova cena padla. Znašla so se seveda v mreži prostitucije, s tem pa sta tesno povezani tudi trgovina z mladoletnimi in trgovina s človeškimi organi.
V očeh javnega mnenja se je položaj torej znatno izboljšal, glede na poročanje bosanskih dnevnikov in pogovore z osebami, ki te zadeve poznajo, pa je bila slika povsem drugačna.
Trgovina z ljudmi se je torej samo spremenila.
Da. Tako je postalo preiskovalno delo še težje, preprečevanje tega pojava pa skoraj nemogoče. Če je v trgovino z ljudmi vpleteno večje število družin, pomeni, da so bila vsa prizadevanja na področju ozaveščanja domačega prebivalstva neuspešna. Vsem institucijam, ki bi morale nadzorovati pojav, pa je ravno zaradi pozitivne uradne statistike primanjkovalo sredstev.
Ali je tovrstna trgovina z ljudmi v končni fazi vsekakor usmerjena proti zahodni Evropi, npr. proti Italiji?
Zgodbe, ki sem jih sama zbrala, zadevajo tudi dekleta iz begunskih taborišč, ki so jih naposled prodali v Italijo. Tu so jih silili v prostitucijo, a tudi v Nemčiji, na Švedskem in drugod.
Ali je šlo za bosanska dekleta?
Med vojno na Balkanu se je veliko bosanskih deklet znašlo v begunskih taboriščih na Hrvaškem. Občasno so se tam pojavili mafijci, ki so novačili dekle-
Desiree Pangerc; zgoraj oktobrski posnetek beguncev na polju v Rigoncah blizu Brežic (FotoDamj@n)
ta, tudi mladoletna. Iz taborišč so jih preprosto odpeljali.
Kdo so trgovci z ljudmi?
Tudi to se je v zadnjih desetih, petnajstih letih spremenilo. Od 90. let uporabljajo protimafijska tožilstva izraz »nove mafije«. Mafije nimajo več etničnega ali lokalnega značaja, danes imajo značilnosti multinacionalnih združb. Njihov glavni cilj je ustvariti čim večji dobiček. Za nove mafije pa je značilno to, da migranti in žrtve prehajajo iz roke v roko, ker jih imajo v posameznih državah v »podzakupu« krajevne mafijske skupine. Tako je na poti iz vzhodne v zahodno Evropo, a recimo tudi iz Srednje Amerike skozi Mehiko v ZDA. Mafije sklepajo začasna zavezništva v poslovne namene, vsaka vmesna skupina dobi svojo provizijo. Lokalne mafije najbolje poznajo svoje ozemlje in vedo, s kom se morajo pogovarjati ter koga podkupiti. Vedo, kako prepeljati ljudi skozi državno ozemlje, ne da bi jih kdo opazil. Na končnem cilju pa bo nekdo odločal o tem, ali so prišleci navadni nezakoniti priseljenci, ali pa jih velja vključiti v mrežo prostitucije in drugih poslov.
Balkanska pot obstaja že veliko let, lani pa se je slika zelo spremenila, saj se po njej pomika po več tisoč ljudi na dan. Imajo omenjene kriminalne združbe opravka tudi s temi skupinami, ali pa gre za popolnoma drug pojav?
Najprej bi opozorila, da bi lahko prve predhodne znake tega ogromnega vala na
Balkanu zaznali že leta 2011, po izbruhu arabskih pomladi. Kdor se ukvarja z raziskovanjem, je razumel, da begunci ne bodo potovali samo po morju ter da bodo prej ali slej ubrali tudi kopensko pot. Balkanski polotok je od nekdaj idealen prehod v Evropo, toliko bolj, ker je na danes njem mnogo slabo strukturiranih držav, ki težko obvladujejo svoja ozemlja in meje.
V zadnjih dveh letih se je število mi-grantov zaradi sirske vojne zelo povečalo, kar povzroča ogromne težave. Upravljati migracijski tok je težko, ker je v tem toku malo vsega: Sirci, Afganistanci, Pakistan-ci, pa še Bangladeševci in mnogi drugi. Posamezne skupine bi morali nekako razločiti. V tej množici ljudi, ki se načeloma noče registrirati na Balkanu, ker cilja na sever Evrope, pa najdemo tudi tiste, ki poiščejo pomoč pri tihotapcih. Del teh mi-grantov bo verjetno ostal v primežu trgovcev z ljudmi, ki imajo moč in denar.
Pravite, da so bili prvi znaki zaznavni leta 2011. Evropske države pa se menda niso pripravile.
Septembra lani sem na nekem kongresu v Ohridu slišala, da se v Makedoniji ne pretirano obremenjujejo s sprejemanjem beguncev, ker je to le tranzitna država. Grško-makedon-sko mejo je v 48 urah prestopilo 250.000 ljudi, v Makedoniji pa je
za azil zaprosilo le 49 ljudi. Problem sprejemanja so države zvračale druga na drugo. Kar je delno razumljivo, saj imajo v Bosni, Srbiji in Makedoniji med drugim še vedno opravka z notranjimi razseljenimi, ki so že od 90. let brez doma.
Zdaj pa so ugotovili, da ne morejo preveč računati na pomoč iz držav EU, zato so svojo politiko žal poostrili. Na grško-makedonski meji so po zgledu Madžarske postavili bodečo žico.
Žico je postavila tudi Slovenija. Kako ocenjujete to odločitev?
Mislim, da ni bilo mnogo drugih možnosti. To je majhna država, ki se sooča z izredno velikim migracijskim tokom iz Hrvaške, EU pa od nje zahteva učinko-
Islamistični skrajneži prepričujejo prebivalce zakotnih bosanskih vasi, a so dejavni tudi v Kosovu, Albaniji in Makedoniji
vitejše popisovanje migrantov. Avstrija je prav tako postavila žico na meji s Slovenijo, toka iz Hrvaške pa Slovenija sama ni mogla docela obvladati. Zato mislim, da veliko alternativ ni bilo ter da žica ni bila izrazita želja slovenske vlade in niti civilne družbe. Slovenija je tudi pooblastila vojsko, da pomaga nadzorovati mejo, ker policija temu ni mogla biti kos.
Verjetno pa je vse to posledica slabega usklajevanja med Slovenijo, Hrvaško in drugimi državami, mar ne?
Nedvomno. Tudi med balkanskimi državami in EU. Pomislimo, da je prva vstopna država, Grčija, članica EU. Unija bi se lahko angažirala mnogo prej, minilo je preveč mesecev in zdaj smo tam, kjer smo.
Temeljna dilema se glasi: kako uskladiti humanitarne in varnostne potrebe. Kako?
V migracijskem toku najdemo najrazličnejše ljudi. V gneči so tudi žrtve trgovcev z ljudmi, njihovi spremljevalci oz. »delovna sila« kriminalnih organizacij, nazadnje pa so se tam znašli še aktivisti Daeša (Islamske države). Le-ti vztrajno prepričujejo prebivalce zakotnih bosanskih vasi, a so aktivni tudi v Kosovu, Albaniji in Makedoniji. Pomembno je ugotoviti, kdo prehaja mejo, ker so zadnje mednarodne policijske operacije (v marčevski operaciji Balkan Connection in novembrski Van Damme je italijanska policija sodelovala s policijami iz bivše Jugoslavije) pokazale, da se džihadisti premikajo po balkanski poti do Italije, kjer novačijo somišljenike, po isti poti pa se tudi vračajo v Bosno in na Bližnji vzhod.
Na mejah bi morali vsakega posameznika potrpežljivo popisati, kar ni mogoče, policija tega ne zmore. Zaradi njegovih zemljepisnih značilnosti pa je zelo težko zastražiti vse predele Balkanskega polotoka; vedno se bo našla pot, ki je varnostni organi ne nadzorujejo.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2016 ©Vse pravice pridržane
5	Četrtek, 7. januarja 2016

Silos pri železniški postaji je od včeraj nedostopen. Tržaški župan Roberto Co-solini je namreč po napovedih izdal odredbo, ki prepoveduje vstop v prostore Silosa, kjer je doslej iskalo in dobilo »stanovanje« veliko število prosilcev za azil. Sicer je bilo še včeraj ob 15.30 v Silosu okrog dvajset beguncev, ki so igrali odbojko, si s tem kratilo čas in najbrž tudi kljubovalo mrazu. Danes jih ne bo več.
Silos oz. njegove prostore bo danes čistilo osebje družbe AcegasApsAmga, medtem ko bo moral lastnik - družba Silos - na osnovi županove odredbe v roku 7 dni postaviti ograjo, ki bo onemogočala dostop na to območje. Poleg tega bo moralo poskrbeti za ustrezno varnostno službo. Kdor bo kršil županovo odredbo, bo prejel globo, to pa bi lahko vplivalo na sprejemanje prošenj po azilu, kot so to odločili včeraj na sestanku na tržaški prefekturi.
Odredba župana Cosolinija predvideva izpraznitev Silosa, prepoved vstopa in prepoved uporabe Silosa za vsakogar. Dalje ukazuje družbi Silos, da v roku največ 7 dni poskrbi za varnost območja in odpelje ves odpadni material in vsakovrstne odpadke (od kartonov do plastičnih vreč), da postavi ograje, ki bodo onemogočale vstop nepooblaščenih oseb v poslopje, da zagotovi varnostno službo (tudi s pomočjo zapriseženih straž) in da namesti ustrezne napise, ki bodo obveščali o morebitnih nevarnostih oz. o prepovedi vstopa.
Župan je tudi ukazal, da se odredbo objavi na občinski oglasni deski. Ko pa ne bi družba Silos izvedla zahtevanih ukrepov, bo to storila občinska uprava, ki bo seveda
Roberto Cosolini
zahtevala poravnavo stroškov. Družba Silos ima na voljo 60 dni za morebiten pri-ziv na deželno upravno sodišče. Nekaj več o tem bo vsekakor znano že danes dopoldne, saj bo na tržaški prefekturi srečanje z vodstvom družbe Silos. Ravno tako bodo po napovedih danes premestili iz Trsta v druge kraje v Italiji več deset priseljencev (teh naj bi bilo vsaj 75), ki so jih tik pred koncem leta iz Silosa prepeljali v športno palačo na Čarboli, medtem ko so nekateri drugi še nastanjeni v bivši hali prevoznega podjetja SAF pri Valmauri.
Sicer je glavni problem v tem, da je premeščanje beguncev v druge kraje v deželi Furlaniji-Julijski krajini oziroma v državi prepočasno oz. ni v skladu s prihodi beguncev, ki jih beležijo v Trstu povprečno 10 na dan. Cosolini je včeraj ponovno poudaril, da je stanje pod kontrolo. Toda število prosilcev za azil postaja previsoko (Trst lahko sprejme do 700 oseb in torej daleč nad deželnim povprečjem, v zadnjem obdobju pa je bilo njihovo število stalno nad 800): položaj bo zato lahko postal nevzdržen, sprejemanje vseh ljudi pa nemogoče, je dejal Cosolini, ki je o tem vprašanju pred nedavnim govoril tudi z notranjim ministrom Angelinom Al-fanom med njegovim obiskom v Trstu. Rim mora skratka zagotoviti sistemsko premeščanje beguncev, pravi župan, in ne pomagati samo v primeru, da teče voda v grlo. (ag)
trst - Policisti aretirali gosta sprejemnega centra za azilante
Brata oropala rojaka, očividec jima je prekrižal račune
Rojaka sta ranila in mu iztrgala mobilni telefon, s pomočjo očividca pa ju je policija zasačila in aretirala. Brata dvojčka N.Z. in R.Z., afganistanska državljana, stara 20 let, sta v tržaškem zaporu, kjer ju je zaslišal dežurni državni tožilec.
Do nasilnega dogodka je prišlo v sredo zvečer na tržaškem mestnem nabrežju, točneje na Trgu Duca degli Abruz-zi (v bližini gledališča Miela). N.Z. in R.Z., ki sta gosta nekega tržaškega centra za pribežnike, sta se tam najprej sprla z rojakom, naposled pa ga je eden od dveh udaril v obraz in mu ranil usta. Brata sta mu odvzela mobilni telefon in naglo odšla. Pešec, ki je prisostvoval prizoru, pa je nemu-
doma odtipkal številko telefonsko 113 in z dogodkom seznanil policijo.
Policijska izvidnica je kmalu zatem prispela na prizorišče. Z zbiranjem obvestil sta policista ugotovila, v katerem sprejemnem centru gostijo domnevna napadalca. Brata sta se res zatekla v center, v njuni sobi pa je policija našla na-ropani mobilni telefon ter ga zasegla.
Brata so odvedli v koronejski zapor, kjer ju je zaslišal tožilec. Po tem dejanju pa se bosta težko dokopala do želene mednarodne zaščite oziroma političnega azila, saj so prestopki v postopkih, ki jih vodi pristojna komisija za dodeljevanje azila, odločilni.
trst - Včeraj popoldne v Ulici Polonio
Voda iz podzemlja
Zaradi okvare nenadna poplava - Ulice med ogledom niso zaprli za promet
«jj.4, -r -	,-■
'.J ■ H \ M * r_rV- .. -J -j.. ,J ■ _ ^ jf.i
Luknja v cestišču v Ulici Polonio
fotodamj(sin
Včeraj zgodaj popoldne se je del cestišča v Ulici Polonio, v bližini Drevoreda XX. septembra, nenadoma pogreznil v globino. Nastala je luknja, izpod asfalta je začela curljati voda. V nekaj minutah je bil dober del ulice v vodi, občani pa so takoj poklicali tržaško lokalno policijo.
Na prizorišče je poleg lokalnih policistov prispelo osebje pristojnega podjetja, ki je izliv vode prekinilo. Sledil je podrobnejši ogled poškodovanih cevi pod cestiščem, saj je bilo treba razumeti, kaj se je zgodilo. Medtem pa lokalna policija ulice ni zaprla za promet: vozišče so zožili, en parkiran avtomobil so premaknili, da je mimo lahko vozil tudi avtobus, nakar je promet redno stekel. Ulica Polonio bo tudi danes odprta za promet.
politika
Berlusconi ne prireja volilnih večerij v FJK
Vodja stranke Forza Italia Silvio Berlusconi je v tiskovni noti včeraj demantiral pisanje nekega krajevnega dnevnika, češ da financira volilne večerje za nabiranje denarja skupaj z nekaterimi podjetniki v deželi Furlaniji-Julijski krajini. »Čeprav imajo vsi pravico do svobode izražanja, nisem nikomur naročil, naj priredi večerje za zbiranje finančnih sredstev (t.i. crowdfun-ding) s podjetniki iz dežele FJK,« je pojasnil Berlusconi, ki se je nanašal na govorice, češ da naj bi v Trstu priredili podobno večerjo. Bivši italijanski prvi minister je ob tej priložnosti poudaril, da popolnoma zaupa deželnemu vodstvu stranke Forza Italia, ki dnevno deluje na ozemlju in ki šteje številne sposobne javne upravitelje. Berlusconi je za njeno delo tudi javno pohvalil deželno koordinatorko FI Sandro Sa-vino, ki »je znala vedno učinkovito predstavljati stranko in dosegla pomembne rezultate«.
Sandra Savino obsodila nasilje v Kolnu
Poslanka stranke Forza Italia Sandra Savino je ostro obsodila nasilna dejanja, ki so potekala v novoletni noči v Kolnu. Savinova je izrazila solidarnost ženskam, ki so bile žrtve nasilja, obenem pa je obsodila »barbarsko kulturo, ki je sovražna naši in je pokazala svojo najbolj nasilno stran«. Enakopravnost med spoloma je dosežek Zahoda in jasno je, da problem v Evropi zdaj obstaja, je dodala poslanka Savino.
6
Petek, 8. januarja 2016
TRŽAŠKA
terezijanska četrt - Prenovljeni Trg Panfili
Urbano ovrednotenje evangeličanske cerkve
Nekoč je ta verski hram obiskovalo 2500 vernikov, danes le okrog 160
Nova prometna in urbana ureditev Ul. Trento, po novem ključne avenije, ki povezuje železniško postajo z Borznim trgom, ni le lepotni poseg, ampak naj bi ulica postala tudi atraktivna prometna žila za kolesarje in pešce. S posejanimi drevesi, ki so v centru Trsta prava redkost, novim tlakom in urbano opremo je dobil poseben značaj tudi Trg Panfili, kjer se že več kot 140 let nahaja evangeličansko-luteranska cerkev. S prenovo trga pred cerkvijo, ki je bila do nedavnega obkrožena in zakrita s pločevino, je cerkev postala dobro viden arhitekturni biser, ki bo bržkone postal zanimiv ne samo za turiste, ampak tudi za Trža-čane, ki niso evangeličansko-luteran-ske veroizpovedi.
Tako meni tudi evangeličanska skupnost v Trstu, ki je zadovoljna s prenovo trga pred cerkvijo in celotne ulice, ki zdaj sama po sebi spodbuja potovanje peš in s kolesi. Na sedežu skupnosti v Ul. San Lazzaro 19, kjer se je nekoč nahajala tudi evangeličanska šola, danes pa so v stavbi dvorana za svečanosti, tajništvo in arhiv, nam je tajnica skupnosti Gudrun Martini potrdila, da so s prenovo izjemno zadovoljni vsi tisti, ki redno obiskujejo cerkev. Kot je povedala, cerkev redno obiskuje okrog 160 vernikov. Ti prihajajo tudi iz drugih krajev Furlanije Julijske krajine, saj je ta verski hram edini evangeličansko-lu-teranski hram v regiji. To je žal veliko manjše število v primerjavi s številom iz srede 19. stoletja, ko je ta skupnost štela že več kot dva tisoč vernikov. A to so bili drugačni časi.
Trst je bil v 18. in 19. stoletju mesto priložnosti, mamljivo za mlade moške in ženske. Med njimi je bilo kar nekaj članov evangeličanske skupnosti, ki so si v Trstu ustvarili nov dom. Vse do leta 1874 so verniki molili v različnih prostorih, tega leta pa so v Te-rezijanski četrti dobili cerkev, v kateri se sestajajo še danes. Cerkev je bila zgrajena v neogotskem stilu po načrtih Christiana Zimmermanna, arhitekta iz poljskega Breslaua. Kot za večino cerkvenih protestantskih stavb, je tudi za to značilno, da je preprosta, brez kipov svetnikov, pogosto tudi brez slik. Kajti cerkev v protestantskem pojmovanju ni svetišče, svet prostor, temveč le zbirališče skupnosti vernikov, v katerem ne poklekajo in se ne križajo, temveč poslušajo pridigo, skupaj molijo in veliko pojejo. Tajnica tržaške skupnosti je potrdila, da se pri njih zares veliko poje, prirejajo pa tudi ogromno koncertov. Bogoslužje poteka vsako nedeljo, a ne v nemškem jeziku, kot bi pričakovali, temveč v italijanskem jeziku. Gudrun Martinijeva je pojasnila, da so leta 2000 sklenili, da bo bogoslužje poslej v italijanskem jeziku, ker se je večina vernikov popolnoma integrirala v italijansko mestno skupnost. »Res je tudi, da veliko vernikov, ki so potomci nekoč nemško govorečih meščanov, sploh ne obvlada več nemščine,« je pripomnila sogovornica in dodala, da enkrat mesečno (vsako drugo nedeljo v mesecu) vseeno pripravijo mašo v nemškem jeziku.
Sicer se tržaška evangeličanska skupnost v Trstu lahko pohvali z vrsto novosti. Najpomembnejši pa sta dve. Julija lani so uvedli izredno odprtje cerkve za javnost, in sicer trikrat tedensko. Tako je ob sredah, sobotah in nedeljah med 16.30 in 19.30 možen obisk cerkve, v kateri obiskovalce sprejmejo dijaki ali študentje. Druga novost pa je povezana z vod-
stvom cerkve; od septembra lani evangeličansko župnijo v Trstu vodi ženska duhovnica Ulrike Eichler, ki bo skupnost v Trstu vodila vsaj šest let. Na tem položaju je duhovnica nasledila pastorja Dietra Kampena, ki je skupnost vodil kar 12 let. Duhovnica je bila sicer pastorjeva desna roka že
nekaj mesecev pred uradnim prevzemom izredno pomembne funkcije. Nekaj vprašanj smo želeli postaviti tudi njej, a je v teh dneh, kot je razložila tajnica, odsotna.
Evangeličansko-luteranska cerkev bo s prenovo Terezijanske četrti nedvomno dobila pomembno druž-
Prenovljeni Trg Panfili brez avtomobilov spominja na pariške trge pred manjšimi cerkvicami (levo). Evangeličansko-luteranska cerkev je bila zgrajena leta 1874 (desno)
fotodamj@n
beno vlogo v mestu. Kot jo je nekoč že imela celotna četrt, ki je v zadnjih desetletjih močno stagnirala. Zato prenovo Občine Trst, ki je avtorica sicer preprostega projekta iz malega števila elementov, lahko ocenimo s pozitivno oceno.
Sanela Čoralič
trst - Srbsko-pravoslavna skupnost v cerkvi sv. Spiridiona
Svečan srbski božič
Svečano mašo je v cerkvi sv.
Spiridiona daroval paroh Raško Radovič
fotodamj@n
Srbski pravoslavni verniki so včeraj praznovali božič. Ti zaradi uporabe julijanskega koledarja božič praznujejo pozneje kot katoliški verniki. Tudi zanje je božič predvsem družinski praznik, namenjen povezovanju družine in molitvi. Verniki so božični dan zaznamovali z jutranjim bogoslužjem v cerkvi sv. Spiridiona, ki je bila polna do zadnjega kotička. Praznično mašo je daroval paroh Raško Radovič, ki je bogoslužje opravil tudi pred božičem, na badnji dan, ko je blagoslovil hrastove veje (bad-njak), ki so jih verniki nato odnesli domov.
Srbska skupnost v Trstu, ena najstarejših pri nas in ena najštevilčnejših v Italiji, šteje med šest in sedem tisoč ljudi. Tiskovna agencija Ansa navaja, da je to število nižje kot nekoč, ker je gospodarska kriza močno prizadela tudi srbsko skupnost. Veliko Srbov se je vrnilo domov, nekateri pa so se »s trebuhom za kruhom« odpravili v druge evropske države, kjer so dobili nove delovne priložnosti.
74 malih šahistov na turnirju
Rekreacijsko središče De Amicis je še pred prazniki gostilo tradicionalni božični šahovski turnir občinskih rekreacijskih središč. Letos se ga je udeležilo rekordnih 74 otrok - malčkov od 6. do 12. leta starosti. Vsi redno obiskujejo tovrstna ob-šolska središča in se v njih na tečajih pridno učijo šaha in vseh pravil. Da jim je igra pri srcu, so dokazali pri mizah, kjer so ves popoldan tekmovali in se seveda zelo zabavali.
TRST - EU projekt
Ženske upora -o skupnem boju za vrednote
Ženske upora - Women of the resistance je ime mednarodnemu projektu, ki ga vodi kulturno izobraževalno društvo PINA iz Slovenije s partnerji iz Italije in Hrvaške. Namen projekta je poudariti pomen skupnega boja žensk za vrednote, ki si jih danes po njihovi zaslugi delimo Evropejke in Evropejci, spodbuditi mlade k razmisleku o vrednotah, ki so takrat ženske gnale v aktivno držo, o vlogi žensk v današnji družbi, o potrebi in žrtvovanju in dediščini, ki so nam jo zapustile.
Projekt temelji na zgodbi ženske, Tržačanke, Marie An-toniette Moro, ki je bila med 2. svetovno vojno bolničarka na meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Zaradi soočanja s krivicami takratnega časa se je odločila za ukrepanje in prevzela tveganje za svojo odločitev. Pred nekaj leti je njena hčerka odkrila njen dnevnik, na podlagi katerega nastaja dokumentarni film.
Projekt predvideva preko 60 delavnic za dijake srednjih šol v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, razpis za kratkometražne filme in eseje za mlade do 30. leta starosti, mednarodno konferenco o ženskah upora (zgodila naj bi se 4. marca v Vidmu) ter zaključni dogodek, se pravi ekskurzijo upora za zmagovalce natečaja in predstavitev dokumentarca (21. aprila v Trstu).
Projekt bodo novinarjem uradno predstavili v torek, 12. januarja, ob 11. uri v dvorani Marcus na sedežu Dežele FJK na Velikem trgu ob prisotnosti deželnega odbornika za kulturo, šport in solidarnost Giannija Torrentija in tržaške podžupa-nje Fabiane Martini. Projekt podpira Evropska komisija preko programa Evropa za državljane. Pri njem sodelujejo za Italijo - Zadruga Bonawentura, združenji La Giordola in Qua-rantasettezeroquattro ter deželno inovacijsko gledališče, za Hrvaško pa Nacionalna zaklada za razvoj civilnog društva in Istrska regija.
/
TRŽAŠKA
Petek, 8. januarja 2016
7
nabrežina - Priprava izvršnih načrtov, nato novi upravitelj obmorske strukture
Pospešeno za ureditev kopališča Castelreggio
Tehnični uradi devinsko-nabre-žinske občine te dni pripravljajo razpis za določitev upravitelja kopališča Castelreggio v Sesljanskem zalivu. Konec preteklega leta je sedem podjetij izrazilo pripravljenost za prevzem upravljanja kopališča: štiri posamična in tri v povezavi.
Levo poslopje v kopališču Castelreggio; desno nekdanja bazena z morsko vodo
arhiv
Po včerajšnji izjavi župana Vladi-mirja Kukanje, naj bi občina izdala razpis v naslednjih tednih. Namen občinske uprave je jasen: nova kopališka sezona v Sesljanu naj bi se začela z novim upraviteljem kopališča Castelreggio.
Medtem se pospešeno nadaljujejo birokratska dela za pripravo izvršnih
načrtov za ureditev struktur na območju Castelreggia in v njegovi neposredni bližini. Na podlagi sklepa občinskega sveta iz novembra 2009 (Retova uprava) je bila opravljena porazdelitev posegov. Teh bo pet. Prva dva zadevata zunanje območje (predvidena stroška 562.1119 evrov in 516.516
evrov), tretji poseg zadeva bazen (213.275 evrov), četrti ureditev poslopja (milijon 306.610 evrov), peti pa obmorski del (30 tisoč evrov).
Priprava izvršnega načrta za ureditev bazena je bila - upoštevajoč ustrezne zakonodajne norme - dodeljena inž. Albertu Zulianu iz Palmanove. Izdelava načrta bo stala 11.419 evrov.
Na podoben način je bila dodeljena priprava izvršnega načrta za drugi poseg na zunanjem območju kopališča Castelreggio. Izdelal jo bo studio Pessi-na Lanza iz palmanove (cena: 41.851 evrov).
Izvršni načrt za ureditev obmorskega dela pa bo izdelal inž. Davide Russo podjetja Idrostudi s sedežem na Pa-dričah. Ta načrt bo stal nekaj manj kot 1.400 evrov.
Priprava načrtov je bila nujna, saj bo morala občina posredovati novemu upravitelju kopališča Castelreggio odobrene izvršne načrte. Ti »tehnični stroški« pa konec koncev ne bodo v ničemer bremenili devinsko-nabrežinske občine. Kajti: poravnal jih bo novi upravitelj kopališča Castelreggio, kot je to zelo jasno zapisano v sklepih o pripravi izvršnih načrtov, ki jih je bila konec preteklega leta odobrila devinsko-nabrežinska uprava. (mk)
Degustacijski večer v restavraciji Cliff
V	restavraciji Cliff hotela s petimi zvezdicami Falisia Resort & Spa v sesljanskem turističnem naselju Portopicco-lo bo jutri ob 19.30 degustacijsko srečanje Salus per Vinum posvečeno vinom iz Ogleja. Vinarji bodo predstavili svoje izvrstne proizvode, ob katerih bo postreženo tudi z okusno hrano. Za degustacijsko-gastronomski večer bo treba odšteti 30 evrov na osebo, zainteresirani pa se lahko javijo samo še danes (040/291291 oz. in-fo@ppst.it).
Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra v Mieli
Koncertno sezono »glasbe v živo« v gledališču Miela bodo v nedeljo ob 20. uri otvorili člani skupine Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra, ki so v treh letih osvojili že evropske odre. Glasbeniki izvajajo tradicionalne katalonske melodije, swing gipsy ritme z vzhod-no-evropskimi prvinami, kubanske revolucionarne skladbe ter balkansko glasbo. Karte si lahko zagotovite vsak dan med 17. in 19. uro pri blagajni gledališča oz. na spletu www.vivaticket.it.
Solidarnostna tombola
V	Ljudskem domu Canciani v Podlo-njerju (Ul. Masaccio 24) bo v nedeljo od 18. ure dalje solidarnostna tombola za združenja Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bombe ampak bomboni. Sledila bo večerja, srečanje pa bo tudi priložnost za izmenjavo voščil ob novem letu.
Tečaj Braillove pisave in oblikovanja gline
Deželni zavod za slepe in slabovidne Rittmeyer (Miramarski drevored 119) prireja tudi letos pester program tečajev in seminarjev. Naj opozorimo le na tiste, ki bodo zaživeli v tekočem mesecu. V petek, 15., in soboto, 16. januarja, bo stekel tečaj spoznavanja Braillove pisave za začetnike (12 ur). V soboto, 23. in 30. januarja, pa bosta stekla tečaja oblikovanja gline za otroke do 15. leta starosti (6 ur) in odrasle (12 ur). Tečajev se lahko udeleži kdorkoli, več informacij je na voljo na spletni strani www.istitutorittmeyer.it (oz. na tel.0404198911 in rittmeyer@istituto-rittmeyer.it. Med drugim je v petek, 15. januarja, ob 18. uri predviden tudi »brunch« v temi.
Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki so ga prejeli po pošti, dvignejo darilo, zbornik: Primorski dnevnik »Okno v svet Slovencev v Italji«
na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v
Tržaškem knjižnem središču TS 360, Trg Oberdan 7;
v Katoliški knjigarni v Gorici, Travnik 25;
v knjigarni Terčon v Nabrežini, Nabrežina 103
trst - FundacijaCRTrieste in Rdeči križ
Socialne kartice 300 družinam v stiski
Leto 2016 se je začelo v znamenju solidarnosti. Fundacija CRTrieste je namreč včeraj začela deliti 300 t.i. welfare card oz. socialnih kartic prav tolikim družinam, ki jih oskrbuje tržaški Rdeči križ. Kartica bo služila kot neke vrste »bon« za nakup živil oz. prehrambnih proizvodov v vrednosti 30 ali 50 evrov; slednjo bodo družine lahko uporabljale v supermarketih Despar in Eurospar v Trstu in Miljah. Prve kartice so razdelili osebam, ki jim osebje Rdečega križa pomaga na domu, v prihodnjih tednih pa jih bodo razdelili tudi ostalim.
Kakor je povedala Marina Guadagni, ki je pri Rdečem križu odgovorna za oskrbo družin, je med varovanci daleč največ starejših oseb in pa mladih družin, katerih mesečni dohodek v najboljšem primeru ne presega 500 evrov. Vse več je namreč družin, ki se v obdobju gospodarske krize komaj preživlja, se pravi, da je skorajda na robu revščine, je ocenil podpredsednik upravnega odbora Fundacije CRTrieste Lucio Delcaro. Že vrsto let si zato sklad prizadeva, da bi konkretno podprl družine v stiski, ki same ne pridejo do konca meseca. Pri Fundaciji CRTrie-ste obenem zagotavljajo, da je ta samo prvi izmed številnih ukrepov, ki jih nameravajo spodbuditi tekom leta v pomoč manj premožnim.
O zakonitosti in pravici
V tržaški metodistični cerkvi na stopnišču Scala dei Giganti 1 bo danes ob 11. uri tako kot vsako leto slovesno bogoslužje ob udeležbi predstavnikov vseh evangeličanskih skupnosti v mestu. Vsako leto poskrbijo še za srečanje pravzaprav razmišljanje o aktualni temi, ki je namenjeno širši skupnosti. Letos bo o zakonitosti in pravici ob 15.30 spregovorila Marina Osenda, referentka deželne sekcije protimafijskega združenja Libera. Poglobila se bo v delovanje in pobude, ki jih združenje vodi tako na krajevni kot državni ravni.
8
Petek, 8. januarja 2016
TRŽAŠKA
/
trst - Konzulta civilne službe ARCI
Kontamin-akcije #nikoliREČInikoli
V okviru združenja ARCI oziroma njegove civilne službe so na željo številnih mladih v deželi Furlaniji-Julijski krajini ustanovili Konzulto civilne službe ARCI. Ta se je lani organizirala in si dala primerno strukturo, od takrat pa se to združenje formalno imenuje #maiDIREmai - #nikoliREČI-nikoli.
Skupina mladih, ki so v preteklosti sodelovali v projektih civilne službe, je torej neformalno ustanovila nov subjekt, ki bo s trdnimi koreninami v ozemlju deloval v vsej deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Eden izmed glavnih adutov komaj ustanovljenega združenja #maiDIREmai - #nikoliREČInikoli je podlaga, ki jo predstavlja izkušnja njegovih članov. Večina izmed njih je namreč v preteklosti delovala kot oporečnik ali prostovoljec. Zahvaljujoč se njihovemu elanu, je na tržaškem Krasu že tri krat potekala tridnevna prireditev Trieste on Sight, v okviru katere so bile razne družabne, glasbene, gledališke in športne pobude ter predstave in razstave.
Na tej osnovi bo tudi letos potekala pobuda Contamin-
azioni (Kontamin-akcije), ki jo bodo priredili v sodelovanju s tržaško občinsko upravo v rekreatoriju Toti pri Sv. Justu in pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Pokrajine Trst. Sodelovala bosta tudi občinska konzulta mladih in RadioIn-Corso. Pobude bodo vsak drugi torek v mesecu od januarja do junija ob 18. uri. Na programu je vrsta srečanj in delavnic za mlade z namenom spodbujanja poglabljanja in sprejemanja vrednot, kot so kooperacija, nenasilje, participacija, izmenjavanje izkušenj in medsebojne izmenjave.
Prvo srečanje bo 12. januarja, ko bo govor o mladinskih združenjih oziroma o združevanju ter o vrednotah, ki jih prinaša. V torek, 9. februarja, bo na vrsti razprava o bodočnosti mladih generacij in o vlogi mladih v demokratični družbi oziroma pri sodelovanju pri odločitvah države. Na naknadnih srečanjih bo še govor med drugim o kooperaciji, o vojnah, o civilni službi in o drugih pomembnih temah. Več informacij nudijo na spletni strani http://www.arciser-viziocivilefvg.org/
sv. ivan - Lutkovno gledališče iz Maribora
Gledališki vrtiljak: Petelin se sestavi
Ze na prvo nedeljo po praznikih se bo za otroke spet zavrtel priljubljeni Gledališki vrtiljak z novo, zelo kvalitetno predstavo. Potrdilo, da gre za res izjemno predstavo najdemo že v imenu izvajalcev, saj je Lutkovno gledališče Maribor že samo po sebi jamstvo za kvaliteto. Drugo garancijo prinaša ime avtorja besedila. To je vrhunski slovenski pesnik in pisatelj Dane Zajc. V igrico Petelin se sestavi (znana je tudi kot radijska igra) je vlil polno humorja, klenih verzov in ritmov, pa tudi smiselnih nesmislov, ki so otrokom zabavni in odraslim všeč. Tudi celotna ekipa, ki je delo postavila na oder, je večini naših gledalcev že znana kot izredno ustvarjalna in uspešna.
Naj začnemo kar z režiserko. To je Jelena Sitar Cvetko, ki z možem Igorjem Cvetkom (v tej predstavi je tudi avtor glasbe) oblikuje številne lutkovne predstave. Je docentka na Pedagoški fakulteti, obenem pa tudi vodi lutkovne delavnice v Sloveniji in zamejstvu (že dolga leta sodeluje z mladimi lutkarji iz Devina). Tudi ostali ustvarjalci, od avtorja likovne podobe Damijana Ste-pančiča do tehničnega mojstra Mi-ljenka Knezocija so obiskovalcem predstav LG Maribor že znana imena, da ne govorimo o igralcih, ki z glasom in gibi vlivajo življenje lutkam. To so Miha Bezeljak v vlogi petelina, Danilo Trstenjak v vlogah pava, mravlje in lisice ter Aja Kobe v kar sedmih stranskih vlogah.
Kaj pa vsebina igre? Naj povzamemo to, kar o njej piše v gledališkem listu.
»Najprej je le kupček perja, potem glava s kljunom, jezik, ki noče v usta ... Pa vratna vretenca pa rebra ... Kdo bi vse to štel! A je treba, če hoče petelin zapeti. Jutranje kikirikanje namreč zahteva celega petelina. Če ne bi bili nogi postavljeni v napačno smer in tekli vsaksebi, če ne bi bilo repno perje na glavi in petelinja roža v cvetlični gredi, če prava rebra ne bi bila na napačnem mestu in napačna na pravem, potem bi bil že skoraj sestavljen. In tudi časa ni več veliko. Pa še nevarna kača strupenjača pod nogami, smrdeči majski hrošč med vretenci in požrešna lisica! Še sreča, da je v bližini tudi prijatelj pav.«
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu bo torej tudi tokrat prav lepa predstava. Upamo, da so vsi mali abonenti pogledali na letak z razporeditvijo predstav; tistim, ki so na to pozabili, ga izgubili ali pa ga sploh nimajo, pa bo morda prišel prav tale članek.
Predstavi bosta - kot vedno - dve : prva ob 16. uri, druga pa ob 17.30. Ker so bile med prejšnjo predstavo in sedanjo vmes počitnice in mnoga čudovita doživetja, naj malčke spomnimo, da so na Miklavžev god gledali predstavo Čudežno darilo o Mikiju, sestri-čni Janici in robotu Krompiju ter čudežni uri, ki premika čas. Prav gotovo bodo nastale tudi o tej predstavi mnoge lepe risbice. (Is)
trst - Računalniška tehnologija
Skupina Corvallis družbenik modeFinance
Skupina Corvallis, ki se uvršča med uspešnejša podjetja na področju računalniške tehnologije v Italiji, je odkupila 43-odstotni delež družbe modeFinance, ki se posveča ekonomsko-finančnim analizam oziroma ocenjevanju podjetniškega rizika kapitalnih družb. ModeFinance je zagonsko podjetje (t.i. start up) tržaške univerze, ki se je pred 7 leti rodilo v znanstvenem parku Area Science Park na Padričah. Julija lani je prejelo certifikat ESMA - European Securities and Markets Authority ter se pridružilo peščici evropskih podjetij, ki delujejo kot bonitetna agencija oz. credit rating agency.
Skupina Corvallis Business information je za delež odštela 1,3 milijona evrov, udeležba v kapitalu družbe modeFinance pa kaže na željo skupine, da bi postala referenčni »igralec« na trgu podatkovnih informacijskih sistemov. Za skupino je to že druga udeležba v kapitalu tehnološkega zagonskega podjetja, potem ko so postali večinski delničarji oddeljenega podjetja Julia iz Verone.
boljunec - Jutri
Božični in novoletni spevi
Boljunška župnija in župnijska skupnost vabita jutri ob 20.uri v bo-ljunško cerkvi sv. Janeza Krstnika na tradicionalni koncert božičnih in novoletnih spevov.
Koncert bosta letos oblikovala priznana Moški pevski zbor LIPA iz Bazovice pod vodstvom prof. Tamare Ražem Locatelli in Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja, ki ga vodi dir. Manuel Purger, priložnostno božično misel bo podal g. Zarko Škerlj.
Po koncertu bo v dvorani Mladinskega doma že tradicionalono družabno novoletno srečanje župljanov in gostov. To bo lepa priložnost, da si skupaj ob kozarcu vina in v prijetni družbi izmenjajo voščila ob novem letu ter se pogovorijo o načrtih in delovanju v letu, v katerega smo ravnokar vstopili.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
Loterija 7. januarja 2016
Bari	65	49	34	39	88
Cagliari	78	61	50	9	23
Firence	19	90	35	23	68
Genova	73	35	66	89	69
Milan	53	14	45	34	57
Neapelj	21	19	28	66	22
Palermo	60	51	12	54	19
Rim	71	87	76	49	43
Turin	1	73	81	16	21
Benetke	25	54	15	44	4
Nazionale	73	16	34	19	4
Super Enalotto št. 3
10 38 61 62 74	86 jolly 69
Nagradni sklad	36.675.617,05 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
2 dobitnika s 5 točkami	92.193,72 €
370 dobitnikov s 4 točkami	502,06 €
16.700 dobitnikov s 3 točkami	22,16€
Superstar	70
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
Brez dobitnika s 4 točkami	--€
87 dobitnikov s 3 točkami	2.216,00 €
1.191 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
8.234 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
18.943 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Včeraj danes
Danes, PETEK, 8. januarja 2016
SEVERIN
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 15.33.
Jutri, SOBOTA, 9. januarja 2016
JULIJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,7 stopinje C, zračni tlak 1002,7 mb ustaljen, vlaga 83-odstotna, veter 1 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Oši-rek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1
-	040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982.
Lekarne odprte v soboto
(13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Revoltella 41 - 040 941048.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
Društvo Marij Kogoj
vabi na
BOŽIČNO-NOVOLETNI GALA KONCERT
danes, 8.01.2016
ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana
Oblikujejo ga:
Manin Ensemble
Pevca Tina Debevec in Rok Ferenček
Slovenski citrarski kvartet
in Pritrkovalski ansambel iz Kamne Gorice
Povezovalec: Franci Černe
Pokrovitelja večera sta: Slovenska Prosveta in ZKB
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Božič pri Cooperjevih«; 18.10, 20.30 »Dansko dekle«; 15.40 »Dobri dinozaver«; 16.10, 18.00, 21.10 »Peklenski val«; 17.40, 20.20 »Podlih osem«; 15.30, 18.30, 20.50 »Sestri«; 16.20 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00, 22.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 15.00 »Ex_Machina«; 18.00 »Pesem morja«; 20.00 »Victoria«.
NAZIONALE - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Il piccolo principe«; 18.15, 20.00 »Franny«; 16.00, 21.45 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 18.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.00, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Assolo«; 18.20, 22.30 »The Vatican tapes«; 21.15 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 20.45, 21.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.15, 16.45, 18.30 »Il piccolo principe«; 18.40, 21.30 »Il ponte delle spie«; 16.40 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 20.15, 22.10 »Natale col boss«; 16.30, 17.30, 18.25, 19.00, 19.30, 20.20, 21.00, 21.30, 22.15 »Quo vado?«; 18.10 »Va-canze ai Caraibi«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo vado?«; Dvorana 2: 17.15, 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; Dvorana 4: 17.45, 19.50 »Macbeth«; 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 18.00, 19.50, 22.10 »Assolo«.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«.
ARISTON - 16.00, 21.00 »Little sister«; 18.30 »Perfect Day«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Cinema Komunisto«; 18.00 »Bella e perduta«; 21.30 »La Isla Minima«.
FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 22.00 »Irrational Man«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.40, 21.15 »Il ponte delle spie«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Carol«; 20.00 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«.
SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver).
OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070.
/
TRŽAŠKA
Petek, 8. januarja 2016
9
Zveza slovenskih kulturnih društev in Deželno združenje pevskih zborov USCIFJK
vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Nativitas Danes, 8. januarja 2016, ob 20. uri
Katinara, Cerkev svete Trojice
BOŽIČNI NAPEVI
Nastopajo:
Pevski zbor Tončka Čok (Ts), dir. Manuel Purger MePZLipa - Bazovica (Ts), dir. Tamara Ražem Locatelli Nomos ensembles wind quartet
Jutri, 9. januarja 2016, ob 20. uri
Kontovel, Cerkev sv. Hieronima BOŽIČNI SPEVI
Nastopa: MePZFran Venturini Domjo, dir.CinziaSancin
Nedelja, 10. januarja 2016, ob 15.30
Milje, Stolnica S PESMIJO VAM ŽELIMO..
Nastopata: ŽeVS Barkovlje (Ts) in DeVS Primorsko - Maikolje (Ts) dir. Aleksandra Pertot
Koncert organizira DSM0 Kiljan Ferluga
Ü3 Obvestila
DANES, 8. JANUARJA, bo ob 20. uri v
Marijanišču na Opčinah, četrto predavanje iz cikla sedmih predavanj o sv. Pavlu in njegovih pismih, ki jih vodi dr. Jože Bajzek. Naslov predavanja se glasi: Notranje napetosti prve Cerkve / Pismo Galačanom. Vabljeni.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do danes, 8. januarja.
ZSKD obvešča, da bo do danes, 8. januarja, urad odprt od 9. do 13. ure.
JUS - SRENJA KRIŽ prireja v soboto, 9. januarja, čistilno akcijo Bošketa. Zbirališče ob 8.45, začetek ob 9.00. Vabljeni vsi člani, ob delu bo tudi priložnost za načrtovanje nadaljnjih akcij in sečenj.
ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606.
JUS REPEN obvešča člane, da se vrši akcija čiščenja poljskih poti in se bo nadaljevala do izvršitve zastavljenih ciljev. Za podrobnejše informacije pokličite odbornike.
KOLEDOVANJE V KRIŽU: Združenje staršev Križ in SKD Vesna obveščata, da letos bodo kriški koledniki izjemoma obiskali domove vaščanov v nedeljo, 10. januarja. Zbirališče ob 11.00 pred cerkvijo sv. Roka.
LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri v Ul. Masaccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone.
OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov »Božič v Bregu«, organizirajo tradicionalno srečanje starejših občanov s pogostitvijo, kulturnim programom in zdravico. V nedeljo, 10. januarja, v centru Antona Ukmarja pri Domju z začetkom ob 18. uri. Večer je namenjen občanom, ki so dopolnili 65 let.
OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah.
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta do nedelje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih, od 16. do 20. ure.
V	BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri ma-ševal v našem jeziku novomašnik - Bar-kovljan don Davide Chersicla. Pel bo domači zbor. Med mašo tradicionalni »ofer« za zbor in blagoslov otrok.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na prvi večer v letu 2016: v Peterlinovi dvorani bo 11. januarja srečanje s prof. Marijo Pirjevec. Njeno knjigo esejev »Questa Trieste«, ki
H Čestitke
je izšla pri založbi Mladika, bo predstavila in se z avtorico pogovarjala prof. Magda Jevnikar. Začetek ob 20.30.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju.
SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo v naslednjih dneh odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016. V ponedeljek, 11. januarja, 19.00-20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 13. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20.
SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo »Kako razumeti fenomen Islamske države«.
JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku.
SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo prva seja v novem letu v sredo, 13. januarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20.
SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primor-sko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti! Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina).
KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja.
PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30.
Danes praznuje BRANKO ŽER-JAL 80. rojstni dan. Da bi bil še mnoga leta tako živahen mu želijo žena Fabia, hči Rossana in zet Paolo.
Ob 80. rojstnem dnevu BRAN-KOTA ŽERJALA mu pevci MoPZ Venturini - Domjo kličejo na mnoga leta.
BRANKO ZERJAL je prvi od naše družbe, ki danes slavi 80 let. Vse najboljše mu kliče vsa klapa 36 iz Doline.
SKD Vesna, AŠD Mladina, Ribiški muzej, sekcija VZPI-ANPI E. Antončič in Združenje za Križ čestitajo VESNI za osvojitev deželnega nogometnega pokala in se z njo veselijo tega uspeha.
Naša LEO in LILIANA praznujeta 60-letnicoporoke. Želimo Vama še mnogo srečnih in še predvsem zdravih dni v objemu ljubezni vseh domačih. Vse najboljše pa jima želijo posebno pravnuki Jasmina, Ivan in Mija.
Danes TATA in MAMA praznujeta 50 let skupnega življenja. Še mnogo let sreče in zdravja Vama želita sin in hči z družinama ter vnukinja Kasia.
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko - Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred danes, 8. januarja, ob 16.30 v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bodo učiteljice razveselile z branjem pravljice ob čaju in piškotih.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it.
Prireditve
BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo danes, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in Nomos Ensembles Wind Quartet.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Božično - novoletni gala koncert«, ki bo danes, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Oblikujejo ga: Manin Ensemble, pevca Tina Debevec in Rok Ferenčak, slovenski citrarski kvartet in pritrkovalski ansambel iz Kamne Gorice; povezovalec večera je Franci Černe. Pokrovitelja večera sta Slovenska prosveta in ZKB. POZDRAV NOVEMU LETU - SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki vabita na koncert danes, 8. januarja, ob 20.00 v cerkev sv. Mihaela v Zgo-nik. Prisluhnili bomo melodijam harf skupine Girotondo d'Arpe. Večer je organiziran v sodelovanju z Zupnijsko družinsko skupino iz Zgo-nika in Zupnijo sv. Mihaela v Zgo-niku ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Bo-ljuncu bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger). BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi
sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin).
ŽUPNIJA SV. ROKA NABREŽINA vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 16.30 na Božični koncert v cerkvi sv. Roka. Pojejo: MePZ Igo Gruden - Nabrežina in združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst.
BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič).
DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 10. januarja, na božični koncert uveljavljene Dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mirko Ferlan, ob 16.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu.
GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo ponovno zavrtel v nedeljo, 10. januarja, s predstavo Petelin se sestavi v izvedbi LG Maribor. Predstavi bosta ob 16.00 in ob 17.30. Vabljeni otroci, starši in nonoti, abonenti in občasni gledalci!
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita na nedeljo Jezusovega krsta, 10. januarja, ob 10. uri k sv. maši med katero bosta pela mladinski in zbor odraslih s solisti »Mednarodne operne akademije Križ pri Trstu«. Po maši se bodo predstavili z izborom mednarodnih božičnih pesmi »Božič v svetu«.
MTK IN VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na otvoritev spomenika padlim v 1. svetovni vojni v nedeljo, 10. januarja: ob 10.00 maša zadušnica v farni cerkvi v Trebčah, ob 11.00 zbiranje na vaškem trgu in shod do kraja otvoritve, ob 11.30 svečana otvoritev spomenika (na levi od pokopališča).
NATIVITAS MILJE - DSMO K. Ferlu-ga vabi na koncert v sklopu revije Na-tivitas »S pesmijo vam želimo...«, ki bo potekal v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v miljski stolnici na Trgu Marconi. Koncert bosta oblikovali DVS Primorsko iz Mačkolj in ZVS Barkovlje, ki ju vodi Aleksandra Pertot.
PIHALNI ORKESTRER ARCOBALE-NO vabi na novoletni koncert »Big Concert Band«, ki bo v nedeljo, 10. januarja, v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 3. Dirigent Erik Zerjal, solistka na pikolu Sara Brumat. Pod vodstvom Walterja Grisona bo zaigral tudi novo nastali big band »The 1000 Streets Orchestra«, s pevko Alino Oganjan.
S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji DSMO Ki-ljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ZeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot).
SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe.
TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi.
BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE,
koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek).
BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jako-
ba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli).
SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«. Urnik: 16.00-19.00.
BOŽIČNI KONCERT PRI SV. JUSTU -Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranist-ka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, godalni kvartet, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferla-na ter Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana z organistom Tilnom Bajcem. Božična misel Jadranka Cergol.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku.
Mali oglasi
4 ŽELEZNA PLATIŠČA z rabljenimi zimskimi gumami Goodyear 195/65R15, prodam za 40,00 evrov.
DIPLOMIRANA FIZIČARKA pomaga pri učenju matematike in fizike ter pri pisanju domačih nalog nižje in višje-šolcem. Tel. št. 388-4747909.
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine. Tel. št.: 340-2719034.
PRODAM nintendo DSi, malo uporabljen, bele barve, vključene tri igre. Cena 60,00 evrov. Tel. št.: 3299841041.
V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954.
ZANESLJIV MOŠKI s 4-letno izkušnjo kot skladiščnik išče delo. Tel. št. 3277409432.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-57530127.
Ei Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA
v Medji vasi je odprt do 10. januarja vsak dan.
Tel. 040-208987
Bil Osmice
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
V	LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019.
V	PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613.
Prispevki
V	spomin na Elkota Tula in Normo Piras darujeta Nadja in Mitja 50,00 evrov za SKD Primorsko.
V	spomin na dragega prijatelja Walterja Puriča daruje Sonja (Repen 122) 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
V	spomin na teto Tilijo Bertocchi darujejo Ada, Sonja in Ester z družinami 150,00 evrov za Oasi felina.
V	spomin na Elkota Tula in Normo Piras daruje Vesna 20,00 evrov za SKD Primorsko.
prej do novice
www.primorski.eu1
1 0 Petek, 8. januarja 2016
TRŽAŠKA
TREBČE - Slovesno odkritje v nedeljo ob 11.30 pri pokopališču
Spomenik padlim in pogrešanim v prvi vojni
V nedeljo dopoldne bodo v Trebčah slovesno odkrili spomenik padlim in pogrešanim vaščanom v prvi svetovni vojni. »Ideja zanj se je porodila že pred dvema letoma na nekem skupnem sestanku vseh vaških društev. Koordinacija pobude oziroma dejanska izvedba del je bila takrat poverjena Mladinskemu trebenskemu krožku,« nam je povedal njegov predsednik Matia Premolin. »Pobudo smo z veseljem sprejeli in postala je ena od glavnih ciljev našega delovanja.« Razpisali so natečaj, ki ga je zmagala Jasmina Gruden iz Boljunca, ki je torej projektirala spomenik, načrt pa je še izpilil in podpisal arhitekt Igor Spetič. O novostih oziroma o napredovanju del so odborniki krožka sproti seznanjali ostala društva.
Izbira najprimernejše lokacije je padla na zaraščeno zemljišče med vaškim pokopališčem in parkiriščem. Člani mladinskega krožka so poskrbeli za čistilno akcijo, tako da je bilo vse nared za postavitev spomenika, ki poteka ravno te dni. Pre-molin nam je zaupal, da je spomenik v glavnem iz kraškega kamna z dodatkom korten jekla in je zaobjet v zelenju. »Ponazarja veliko, 1,80 metra visoko vazo, ki simbolično zbira trpljenje prve svetovne vojne. Na vrh vaze - spomenika bomo postavili cvet oziroma zeleno rastlinje, kot znak preporoda države in hkrati vasi po koncu vojne,« je pojasnil Premolin. Okrog njega so po-tresli kamenčke, tako da bo omogočen dostop do njega, cvetje pa bodo posadili spomladi, ko bo vreme primernejše. Tako Mladinski trebenski krožek kot sodelujoče vaške organizacije se zahvaljujejo vsem sponzorjem in prijateljem, ki so verjeli v pobudo, ter seveda Grudnovi in Spetiču.
Nedeljski praznični dan se bo začel ob 10. uri z mašo zadušnico v farni cerkvi v Trebčah, ob 11. uri se bodo udeleženci začeli zbirati na vaškem trgu, od koder bodo v sprevodu v spremstvu domače godbe Viktor Parma krenili proti pokopališču, kjer bo ob 11.30 svečano odkritje spomenika. Ob godbi bodo dogajenje popestrili otroci domače osnovne šole Pinka Tomažiča, ki bodo peli in recitirali; govor pa bo poverjen predsedniku Mladinskega trebenskega krožka Matii Premolinu.
Sara Sternad
jSžBSfc slovensko stalno gledališče
Spritz for five b Jazzva PRVIČ SKUPAJ! enkratni pop&jazz večer a-cappella glasbe!
DANES, 8. januarja 2016, ob 20.30 v sodelovanju z Glasbeno matico
Levo trebenski udarniki ob postavljenem spomeniku; desno v smeri urinih kazalcev: ureditev podstavka; žerjav je dvignil spomenik, ki so ga prostovoljci namestili na podstavek z milimetrsko natančnostjo
BAZOVICA - Domače podjetje Ecogarden že četrto zimo čisti vaške stranske ulice
Led hujša nadloga od snega
Vrtnarsko podjetje se je posvetilo tudi zimskim težavam na cestah - Konec tedna sta jo zagodla dež in mrzla burja
Na podlagi fotografske vesti o čiščenju klancev v Bazovici, objavljene pred dnevi, bi lahko sklepali, da so vse vaške klance splu-žili in očistili domači prostovoljci. Daleč od tega. S tem se v vasi že četrto zimo redno ukvarja domače podjetje Ecogarden, in sicer na osnovi podzakupne pogodbe s podjetjem AcegasApsAm-ga. Danes 34-letni Marko Berce in 35-letni Mirko Crisetig sta pred približno petimi leti ustanovila svoje vrtnarsko podjetje, kmalu zatem pa sta se v zimskem času, ko je vrtnarskih opravil manj, s primerno opremo in vozilom posvetila še čiščenju zasneženih stranskih ulic v Bazovici in okolici (medtem ko za čiščenje glavnih cest skrbi AcegasApsAmga, pa tudi zadruga Querciambiente).
Pred dnevi sta bila Berce in Crisetig s svojim vozilom po štirinajst ur na terenu, čistila sta tudi v Trebčah, vremenske razmere pa so bile posebno neugodne. Prav zaradi tega je bilo delo še
bolj naporno in je trajalo dlje kot običajno. Z istim problemom so	Desno vozilo
se v nedeljo soočali v vseh vaseh tržaške pokrajine in seveda tudi	podjetja
v mestu: ker je v noči na nedeljo deževalo, nato pa je zapihala mrzla Ecogarde rr spodaj burja, so ceste poledenele. Led na cesti pa je veliko hujša nadlo-	(FotoDamj@n)
ga od snega, saj ga ni mogoče kar tako postrgati, za posipavanje	zimska idila v
cest s soljo pa je treba počakati, da se led začne taliti. (af)	Bazovici
Blagajna SSG bo odprta od 10.00 do 15.00 in uro in pol pred začetkom koncerta www.teaterssg.com
KRAS
Jusi na delu
Jusarske in srenjske skupnosti na Krasu opravljajo dragoceno delo pri upravljanju in ovrednotenju domačega ozemlja. Po številnih vaseh prirejajo ta čas akcije za čiščenje poti in stez.
V tem okviru bo Jus-Srenja Križ priredil jutri čistilno akcijo na območju Bošketa. Domačini bodo začeli z delom ob 9. uri.
Podobna akcija čiščenja poljskih poti poteka tudi na območju Jusa Repen, v Trebčah pa domači jus prireja vsako prvo nedeljo v mesecu akcijo za čiščenje poljskih poti od Zaveda do Zupence.
/
TRŽAŠKA
Petek, 8. januarja 2016 1 1
OPČINE - Novoletni koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj
Godba Viktor Parma in njen »koncertni paket«
Trebenci pod vodstvom Tomaža Nedoha in z gostoma Aleksandrom Ipavcem in Martino Feri
Novoletni koncert je ena od tistih priložnosti, ko ima glasba ob svoji umetniški vrednosti predvsem povezovalno vlogo in postane vir dobrega počutja. Tako je bilo v sredo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer je društvo Tabor v okviru Openskih glasbenih srečanj priredilo svoj tradicionalni novoletni koncert, tokrat z nastopom godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Gostujoči orkester je poskrbel za popoln »koncertni paket« s predstavitvijo glasbenika, ki je na začetku letošnje sezone prevzel vodstvo, dvema gostoma in napovedovalko. Dvorana je bila pretesna za publiko, ki se je tokrat pripeljala tudi iz bližnje Slovenije. Pričakovanja številnih poslušalcev je izpolnil bogat in raznolik glasbeni spored s sproščenimi besednimi »medigrami« radijske voditeljice Barbare Cepirlo, ki je predstavitvi vsakega izvajalca in skladbe dodala anekdote, šaljive pripombe in marsikatero zakulisno informacijo iz face-booka.
Godba, ki ima za seboj preko stoletno tradicijo, je pred nekaj meseci dobila nov dirigentski pečat s prihodom večstranskega glasbenika Tomaža Nedoha, ki je za ta koncert izbral različne glasbene žanre, od klasičnih godbeniških skladb Emila Glavnika in novih klasikov kot je Gota Pedra Karlssona, do pop, crossover, tangov-
skih skladb, ki so najbolj ustrezale glasbenim usmeritvam gostujočih solistov. Koncert sta namreč sooblikovala uveljavljena openska glasbenika, harmonikar Aleksander Ipavec in pevka Martina Feri. Ipavec se je predstavil v prepoznavni, dvojni vlogi izvajalca in skladatelja-aranžerja, Ferijeva pa se je sprehajala med zimzelenčki kot je Silvestrski poljub Jožeta Privška in modernejšimi hiti kot je Set fire to the rain pevke Adele.
Nedoh je zbrano skrbel za natančnost izvedb in se je nekoliko manj predal posredovanju emocij, kar je v tej prvi fazi sodelovanja z orkestrom pre-
vidno in razumljivo. Z večjo vnemo je pristopil k izvedbam pop skladb, v sozvočju z intenzivnim nastopom pevke in z divjim pogonom eklektične govorice Ipavca. Tudi med godbeniki je bilo več solistov: klarinetist Luca Carli je izvedel solo vlogo v Glavnikovi Ciganski zgodbi, tolkalist Ivan Gornik pa se je duhovito preizkusil v igranju starega pisalnega stroja pri znani skladbi The Typewriter. Na koncu je še občinstvo lahko sodelovalo pri izvedbi z ritmičnim ploskanjem, ki je sestavni del Radetzkega marša.
Navdušenju občinstva se je pridružila tudi prijateljica godbe, glasbe-
Levo godba Viktor Parma; desno zgoraj Aleksander Ipavec v ekstazi, pevka Martina Feri in tolkalist Ivan Gornik s pisalnim strojem
na pedagoginja Brigita Tornič Milhar-čič, ki se je z veseljem spominjala začetka svoje poklicne poti v Trebčah, kjer je poučevala nauk o glasbi. Godba Viktor Parma bo v podobni zasedbi nastopila s celovečernimi koncerti še 24. januarja v Lokvi in 1. aprila v Miljah.
Ob koncertu je društvo Tabor po-
nudilo tudi dodatek in sicer otvoritev razstave Vojka Ražma o kamniti, su-hozidni dediščini Krasa, ki bo tudi v prihodnjih dneh na ogled v dvorani Prosvetnega doma, tudi ob prisotnosti avtorja, ki si prizadeva za vrednotenje tega posebnega aspekta kraške pokrajine in arhitekture. (rop)
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja.
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
Primorski
r	dnevnik
1 2 Petek, 8. januarja 2016
KULTURA
/
glasba - Po Italiji in Sloveniji bo v prihodnjih mesecih nekaj izvrstnih gla
Kateri bo koncert
Skupina iron Maiden, spodaj Gianni Morandi, desno Elton John
Kateri bo glasbeni dogodek prihajajočega leta 2016? Bo to koncert Rihanne na San Siru ali dvojček Justina Bieberja v Bologni? Bo serija štirih koncertov Vasca Rossija na rimskem Olimpicu ali kar deset zaporednih Zuccherovih nastopov v veronski Areni? V spodnjem članku predstavljamo (nepopoln) pregled najpomembnejših glasbenih nastopov v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem.
Italija
V strogo abecednem redu moramo najprej omeniti mlado italijansko pevko Ales-sandro Amoroso, ki bo sicer nastopila le v Rimu in Milanu (27. oziroma 30. maja). Mednarodno priznana Anastacia bo trikrat nastopila v Italiji, med drugim tudi v Padovi (Gran Teatro Geox) v nedeljo, 3. aprila. Ostala dva koncerta bosta v Milanu in Bocnu. Nastopila bo tudi poleti (20. julija) na Lucca Summer Festivalu s skupino Simply Red. Tudi za koncert Biagia Antonaccija moramo na daljšo pot, sicer do Assaga (Mediolanum Forum) za trojni koncert 7., 9. in 10. septembra. Antonacci bo nato teden kasneje trikrat nastopil še v Rimu. Skupina Black Sabbath pa bo nastopila v Areni v Veroni v sredo, 22. junija.
Carmen Consoli bo prišla v Trst v soboto, 13. februarja: v gledališču Rossetti bo predstavila zadnji album L'abitudine di tornare, ki je nov dokaz o res kakovostni glasbeni
izvajalki. Trst bo ravno tako obiskal Chris Cornell. Higher Truth Tour se bo gledališča Rossetti dotaknil v petek, 15. aprila.
Starejše generacije ne smejo nikakor zamuditi koncerta dvojice Claudio Baglioni -Gianni Morandi, dveh legendarnih italijanskih pevcev. Nam najbližji bo dvojni koncert v Padovi (Arena Fiere) v petek 19. in v soboto 20. februarja. V našo deželo prihaja tudi Daniele Silvestri. Pevec iz Rima je nase opozoril pred več kot dvajsetimi leti, ko je osvojil priznanje Targa Tenco. Letos je Italijo prepotoval z Gazzejem in Fabijem, leta 2016 pa bo nastopal sam, tudi v Vidmu in sicer v četrtek, 14. aprila, v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine.
Vrnimo se na mednarodno raven z nastopi skupine Deep Purple, ki bo trikrat nastopila na Apeninskem polotoku. Najbližji koncert bo v sredo, 13. julija, v Brescii (Arena Campo Marte). V Italiji bo s svojim bendom znova nastopil tudi sir Elton John. 16. julija bo nastopil v Piazzoli sul Brenta (Anfiteatro Came-rini). V Padovi (Gran Teatro Geox) bo v sredo, 25. maja, prisotne gotovo očaral Elvis Co-stello s svojim Detourom.
Emma je ena izmed najbolj popularnih mladih pevk na italijanski sceni. Odločila se je za omejeno število koncertov v Milanu, Rimu in Bariju. V Milanu (točneje v Mediolanum Forumu v Assagu) bo nastopila dvakrat (16. in 17. septembra). Eros Ramazzotti potuje po
Evropi in Italiji, marca pa bo ponovno nastopil v naši bližini; gostoval bo v Coneglianu (Zoppas Arena), kjer bo s svojim spektaklom nastopil v nedeljo, 13. marca. Franco Battia-to se je podal na turnejo v družbi nadarjene pevke Alice. Njegovo Centro di gravita permanente bomo lahko poslušali tudi v Trstu, saj bo nastopil v gledališču Rossetti v ponedeljek, 15. februarja, ob 21. uri. Dogodka res ne gre zamuditi, saj gre za enega izmed najbolj svojevrstnih italijanskih pevcev.
Gianna Nannini je med ženskimi rokerji še vedno številka ena. Tokrat se je sicer odločila za bolj umirjeno turnejo po gledališčih, tudi v tržaškem v Rossettiju, kjer bo nastopila v sredo, 20. aprila, medtem ko se bo Gigi DAles-sio dotaknil Padove v sredo, 6. aprila, z Mala-terra World Tourom.
Gre nedvomno za tržaški koncert leta in prodaja vstopnic dokazuje, da je bila izbira pravilna. Na Velikem trgu bodo 26. julija stopili na oder člani legendarne skupine Iron Maiden, ki bodo v Italiji nastopili tudi v Mi-
lanu (Mediolanum Forum, koncert je že razprodan) in Rimu.
Marsikdo je do njega oziroma njegove glasbe dokaj kritičen, a dejstvo je, da sta oba italijanska koncerta kanadskega zvezdnika Justina Bieberja že razprodana in to kljub temu, da Bieber nastopil v Bologni (točneje v Ca-salecchiu di Reno) 19. in 20. novembra! Tudi Laura Pausini bo letos precej potovala; nazadnje se bo le vrnila v Italijo, kjer so predvideni trije koncerti na stadionih. Ob Rimu in Bariju bo Pausinijeva 4. junija nastopila na San Siru. Luca Carboni se vrača z albumom PopUp, promocija nove plošče predvideva tudi turnejo, med katero bo 23. februarja obiskal Supersonic Music Areno v San Biagiu di Callal-ta. Ravno tako je na daljši turneji mladi Marco Mengoni, med najstniki in mladimi med najbolj priljubljenimi italijanskimi pevci. Men-goni bo tudi dvakrat nastopil v veronski Areni, v soboto, 21. maja, in dan kasneje; še prej (30. aprila) pa bo Mengoni obiskal Padovo (Pa-laFabris).
Mariah Carey se bo s svojo svetovno turnejo dotaknila Italije, točneje Mediolanum Foruma v Assagu, kjer bo nastopila v soboto, 16. aprila. Vedno eksplozivna Mariah bo znova dokazala, zakaj je po celem svetu tako priljubljena. Max Gazze bo v naši bližini 25. marca, ko bo nastopil v Padovi (Teatro Geox).
Kultni norveški band MotorPsycho bo ravno tako gostoval po Italiji s štirimi nepozabnimi koncerti. Ob Milanu, Rimu in Bologni bo norveški bend nastopil tudi v Pordenonu (Il Deposito) 7. maja, kjer boste gotovo lahko prisluhnili uspešnicam novega albuma, ki naj bi zagledal luč februarja. Skupine Nightwish, Epica in Apocalypti-ca pa se bodo 13. junija v Rimu zvrstile na odru festivala Rock in Roma. Lokacija bo hipodrom Capannelle. Na dirkališču v Monzi bo 1., 2. in 3. junija dvodnevni Gods of Metal Festival, na katerem bodo med drugimi nastopili Rammstein, Korn in Sixx
(2. junija) ter Kiss, Megadeth in Gam Ray (3. junija).
Morda gre za največjo glasbeno zvezdnico zadnjih let. Svetovni sloves Ril na potrjuje s svojim Anti World Tour, s njeni koncerti vsepovsod razprodani. Isl bo zgodilo 13. julija, ko bo Rihanna nast< v Milanu na stadionu Meazza (San Siro) odru bosta nastopili predskupini The Wee in Big Sean. Skupina Skunk Anansie bi vno tako nastopila v Italiji. Najprej v Alc zu v Milanu (17. februarja, že razprodano) to v Pistoii (Pistoia Blues Festival), Rimu ( odrom Capannelle) in nazadnje 22. jul Piazzoli sul Brenta (Anfiteatro Camerini
Dolgo se je kuhalo in šušljalo o veli poletnem dogodku, nazadnje pa je padla o čitev. Vasco Rossi bo letos v sklopu turnej ve Kom 016 nastopil izključno v Rimu. Zač dva koncerta je že podvojil, tako da bo V na mizo položil poker koncertov na stad Olimpico. Doslej si je lastil rekord s tremi k certi na olimpijskem stadionu, očitno p Vasco noče zadovoljiti. Koncerti bodo 22. 26. in 27. junija. Nekaj nepozabnega pripr tudi Zucchero. Adelmo Fornaciari je zel( vezan na veronsko Areno, kjer je v prete sti že velikokrat nastopil. A letos želi prek ti samega sebe in v mestu Romea in Julij nastopil kar desetkrat zapored z nizom k certov od 16. do 28. septembra 2016.
Slovenija in Hrvaška
Doslej napovedanih odmevnih dog kov je v Sloveniji in na Hrvaškem precej m
Tony Cetinski bo v soboto, 13. febri poklonil Slovenkam (in zlasti Ljubljančani veliki Valentinov koncert v Cvetličarni. Vrl ski hrvaški (rojen je v Pulju) pop in cross pevec bo za valentinovo predstavil pesm so nastale v njegovi dolgoletni glasbeni k ri. Cetinski pripravlja tudi še večji dogodi domačih tleh, saj bo v torek, 8. marca, pr
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
trst - Nocoj v SSG zanimiv glasbeni eksperiment
Od popa do ljudskih pesmi
Na velikem odru bosta nastopili slovenska skupina Jazzva in italijanska Spritz for five
Šil
Cultura generale
; I Ministri
^ ■ Alternativni rok, pop rok
GodzillaMarket / Warner Music, 2015 Ocena:
Cultura generale je naslov nove plošče rok benda I Ministri in tudi skupina je danes že del italijanske splošne kulture. Milanska zasedba je album izdala septembra lani, sestavlja pa ga dvanajst komadov za skoraj tri četrt ure prijetne rok glasbe.
Glasbeni ministri so že več kot deset let na samem vrhu italijanske neodvisne glasbene scene. S svojo energično glasbo in resnimi besedili mladi trio od samega začetka spodbuja nove mlade generacije h kritičnemu razmišljanju. Fantje so se leta 2006 pojavili na italijanski sceni s prvencem I soldi sono finiti. Plošča je takrat vsebovala evrov kovanec (!), v knjižici pa je bilo podrobno razloženo, koliko znašajo stroški, s katerimi se morajo mladi glasbeniki soočati pri snemanju in produciranju svoje glasbe, in kako minimalen je njihov zaslužek. Od takrat je bend izdal še ploščke Tempi bui, Fuori in Per un passato migliore.
Glasbeni recept milanskih glasbenikov ostaja tudi v novi plošči Cultura generale skorajda nespremenjen, le pop komadov je tokrat nekoliko več od roker-skih. Bend, ki ga sestavljajo pevec in basist Davide Autigliano, kitarist Federico Dragogna in bobnar Michele Esposito, je album posnel v Berlinu in sicer v znamenitem glasbenem studiu Funkhaus. Fantom je tokrat priskočil na pomoč znani ameriški glasbeni producent Gordon Raphael, ki je pred leti sodeloval z izrednimi bendi, med katere spada tudi skupina The Strokes. Cronometrare la polvere je prvi komad novega ploščka. Gre za tipično »ministrsko« skladbo s prepričljivo melodijo in enostavnim refrenom. Sledita singla Balla quello che c'e in Estate povera, ki se, predvsem drugi, »nevarno« približujeta pop melodijam. Ravno tako pop rok je naslednji komad Le porte, ki spominja na nekatere pesmi italijanskega benda Negramaro. Glasbena agresivnost milanskega tria pride spet na dan v skladbah Macchine sportive in Idioti (ena izmed boljših pesmi plošče), Io sono fatto di neve pa je bolj umirjen, na pol akustičen komad. Proti koncu albuma je še čas za najkrajšo pesem, ki daje naslov plošči Cultura generale, in za zaključno, posrečeno rok balado, Sabotaggi.
TRST - Dve vokalni skupini, dva različna kulturna svetova, ista glasba, isti oder. V tržaškem Kulturnem domu se nocoj (pričetek ob 20.30) obeta prav poseben glasbeni večer, ki ga bodo sooblikovali člani slovenske skupine Jazzva in italijanske Spritz for five. Koncert vokal-pop glasbe si je zamislilo Slovensko stalno gledališče, ki ga prireja v sodelovanju z Glasbeno matico, in spada v Modri abonma SSG ter v nov Mini glasbeni abonma, namenjen članom zborovskih zvez USCI, ZSKD in ZCPZ.
Skupino Spritz for five sestavlja pet mladih fantov iz Fur-lanije Julijske krajine; nase so opozorili leta 2014 z uspešno udeležbo v italijanskem resničnostnem šovu X Factor, kjer so sodelovali s pevcem Morganom. V zadnjih mesecih so pevci nastopili ob pomembnih in slovesnih priložnostih: na predstavitvah filmov, v sklopu milanskega Expa, na podelitvi filmskih nagrad Nastri d'argento v Taormini, na podelitvi nagrade Lucchetta v Trstu, kot predskupina reperja Fedeza.
Sedemčlanska slovenska skupina Jazzva uspešno nastopa že celih deset let
jure matoz
Slovenska vokalna skupina Jazzva pa je mednarodno uveljavljena zasedba, ustanovljena leta 2005; ustanovni člani, ki so v tistem času prepevali v različnih vrhunskih slovenskih pevskih zborih, so se takrat odločili, da potrebujejo »več glasbene svobode in ustvarjalnosti, bolj divje ritme in glasnejši zvok svojih glasov«. Od leta 2009 jo vodi Jasna Žitnik. Jazzvin repertoar sestavljajo pesmi iz najrazličnejših žanrov; od popa, rocka in jazza do aranžmajev ljudskih pesmi in še mnogo drugega.
Jazzva je dobitnica številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih (na goriškem Seghizziju, v Avstriji, Nemčiji in še kje), organizatorka ljubljanskega festivala Popjazziada in ena najbolj uveljavljenih slovenskih a cappella skupin. Kar izhaja tudi iz dejstva, da je trikrat zapored osvojila prvo mesto na slovenskem državnem pop-jazz a cappella tekmovanju Sredi zvezd v Žalcu. Prav tako je vsa tri leta dobila tudi nagrado za najboljši vokalni aranžma tekmovanja. Lani je skupina uspešno nastopila tudi v oddaji Slovenija ima talent, kjer se je prebila do polfinala. (pd)
/
KULTURA
Petek, 8. januarja 2016
13
sbenih dogodkov
leta?
pop han-
aj so to se apila I. Na ;knd o ra-atra-l, na->hip-ija v i).
kem >dlo-e Li-etna asco ionu kon-a se ., 23., ■avlja naklo-osi-ie bo kon-
god-nanj. larja, (am) hun-over ni, ki arie-;k na epe-
val tudi v zagrebški Areni. Hrvaško-bosanska glasbena skupina Crvena Jabuka praznuje 30 let obstoja. Pomemben jubilej bodo obeležili 15. januarja v ljubljanski Cvetličarni, kjer bodo predstavili opus vseh največjih uspešnic in se znova izkazali za mojstre ljubezenske lirike. Koncert leta za severni Balkan je nedvomno nastop mednarodne pop ikone Enriqueja Iglesiasa, ki bo gotovo do zadnjega kotička napolnil Areno Zagreb v nedeljo, 8. maja. Uvod v poletje bo lepše s skupino Siddharta, ki je nastala leta 1995 in po več kot dvajsetih letih glasbenega ustvarjanja ohranja položaj najuspešnejše in najbolj priljubljene glasbene skupine v Sloveniji. Skupina bo nastopila na Bledu v soboto, 18. junija. Za Slovenijo bo višek glasbenega dogajanja koncert Zucchera 8. oktobra v Dvorani Stožice. Italijanski kralj bluza naj bi bil tik pred izdajo albuma, ne glede na to pa boste v Ljubljani lahko prisluhnili vsem največjim uspešnicam tega izvrstnega izvajalca, ki je Slovenijo zadnjič obiskal leta 2011. (if)
sng drama - Premiera Jovanoviceve Ane Karenina
Konec ljubezni ali začetek pekla
LJUBLJANA - »Ko je zmanjkalo ljubezni, so si izmislili spoštovanje, da bi zamašili praznino.«
»Tam, kjer se konča ljubezen, se začne pekel.« (Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina)
Ana Karenina, ena najbolj prepoznavnih tragičnih junakinj svetovne književnosti. Le redki so se »spopadli« z istoimenskim Tolstojevim romanom, ki ima v najnovejši (lanski) slovenski izdaji kar 1100 strani. Večina pa je najbrž, tudi po zaslugi številnih filmskih adaptacij, že slišala za rusko plemkinjo, ki se ne zmeni za obče veljavne družbene norme in raje prisluhne svojemu srcu (in telesu). Za romantično literarno junakinjo, razpeto med strastno in vseobsegajočo ljubeznijo do mladega ljubimca Alekseja Vronskija in tisto do sina Serjože, ki ostaneta vse do konca, zaradi maščevalnosti (bivšega) moža Alekseja Aleksandroviča Karenina, nezdružljivi.
V Slovenskem narodnem gledališču Drama so se v letošnji sezoni odločili, da po desetih letih ponovno postavijo na oder Ano Karenina. Ravnatelj Igor Sa-mobor je k sodelovanju povabil režiserja Dušana Jo-vanovica, ki je Tolstojev roman že adaptiral in režiral v sezoni 2005/2006. Jovanovic je imel tokrat na razpolago za spoznanje manj igralcev (deset namesto dvajset), kar je od njega zahtevalo popolnoma novo adaptacijo romana. Pa tudi sicer se je očitno odločil, da bo tokratna Ana Karenina drugačna, če je na tiskovni konferenci pred premiero izjavil, da je bil to zanj nekakšen »popravni izpit« in da meni, da mu je tokrat uspelo veliko globlje analizirati Tolstojev roman.
Jovanoviceva Ana Karenina se osredotoča na ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo Ana (Polona Juh), mož (Matjaž Tribušon) in ljubimec (Klemen Janežič). Na odru smo bolj kot epski zasnovanosti Tolstojevega romana priča posameznim slikam, predvsem pa notranjim dramam glavnih junakov. Te se v njih dogajajo skozi celo (skoraj pol tretjo uro trajajočo) predstavo; med bolj posrečenimi prizori predstave je tisti, v katerem Ana in mož sedita za isto mizo in se v mislih spopadata vsak s svojimi demoni: on s prezirom in sovraštvom do pregrešne žene (»Edino vprašanje je zdaj, kako bi s sebe otresel blato, s katerim me je obrizga-la, ko je padla.«), ona s strahovi in dvomi, a tudi odločenostjo: bojim se sramote, kam bom šla, ko me bo-
Polona Juh z Matjažem Tribušonom (desno) in Klemnom Janežičem (spodaj)
peter uhan
do nagnali od hiše? »Tudi če me mož oblije s sramoto in požene od hiše, tudi če se Vronski ohladi in se vrne v svoje neodvisno življenje, sina ne morem pustiti. Ne smem pustiti, da mi ga vzamejo.«
Dramaturginja Darja Dominkuš je dejala, da so stavki v predstavi Tolstojevi, zvenijo pa poponoma sodobno. Kar nedvomno drži, tudi po zaslugi kostumov Urške Racer (povečini črnih ali belih) in minimalisti-čne scene Jasne Vastl, ki gledalcu približajo dogajanje, ter izstopajočih tem: neobvladljivost ljubezni, družbena izolacija, ki doleti tistega (oziroma predvsem tisto), ki se ne drži pravil, materialna odvisnost žensk ... Prav tako sodobna (večna?) je Anina krhkost in razdvojenost. Polona Juh, ki v zahtevni nosilni vlogi nastopa že drugič, se uspešno prepušča zdaj strasti zdaj občutkom krivde, zdaj zaverovanosti v iskrenost in večnost Vronskijeve ljubezni zdaj ljubosumnosti in potrebi po nenehnem potrjevanju, dokazih, da jo res ljubi. Kar pa ljubimca, med katerima sicer strast nikoli ne zamre, neizbežno vodi v postopno odtujenost, glavno junakinjo pa v prepričanje, da bo njeno muko in samoto izbrisala samo smrt ...
Poljanka Dolhar
cankarjev dom - Bogat celoletni festival
Shakespeare za vedno (tudi po zaslugi stripa)
LJUBLJANA - Cankarjev dom se je pridružil globalnemu obeleževanju 400-letnice smrti velikega angleškega dramatika Williama Shakespeara (1564-1616), ki je s svojimi opažanji sveta še danes navdih v različnih umetnostih. Presek Shakespeara in navezanosti na slovenski kulturni prostor bo od 11. januarja do 21. novembra prikazal tematski festival Shakespeare za vedno. Shakespeare je še vedno živ v duhovnem smislu, skozi njegove drame razbiramo tudi našo sodobnost, skozi njegove junake, kot so krvoželjni Macbeth in njegova ambiciozna žena, ponoreli Lear in zmedeni Hamlet, pogosto vidimo tudi naše sodobnike, je na včerajšnji predstavitvi poudarila generalna direktorica CD Uršula Cetinski. Festival bo Shakespeara in njegove like obudil skozi različne umetniške zvrsti, ponudil bo vpogled v njegovo uprizarjanje v slovenski zgodovini, hkrati je bil po besedah generalne direktorice tudi izhodišče za nove umetniške projekte, s katerimi CD vsako leto obogati svoj kulturno-umetniški program. Verdijev Otello, nastal po Shakespearovi predlogi, je letošnja velika operna koprodukcija, ki jo bodo v sodelovanju z ljubljansko Opero uprizarjali med 21. januarjem in 3. februarjem. Tragično zgodbo bo režiral Manfred Schweigkofler, ki je pred leti na oder CD postavil Renske nimfe. Ob Verdijevi štiridejanki bo fenomen Shakespearove tragedije osvetlilo sedem predavanj Svetlane Slap-šak, ki bo z vidika antropologije skušala razvozlati tudi vodilni motiv dela - ljubosumje.
Festival bo uvedla kulturnozgodovinska razstava o Hamletu na Slovenskem. V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom bo prikazala 23 različnih slovenskih postavitev Hamleta, igralce, ki so jih upodobili, ohranjene scenske in kostumske skice, izseke iz kritik, napoveduje njena avtorica Mojca Jan Zoran. Prvič pa bo ta junak, ki se sprašuje o »biti ali ne biti«, ujet tudi v stripu avtorja Andreja Potrča.
Kako je Shakespeare navdihoval sedmo umetnost, bo predstavil cikel osmih filmov. Vodja filmskega programa v CD Simon Popek želi z izborom pokazati, kako so se filmarji verjetno najbolj ekraniziranega avtorja vseh časov lotevali skozi različna desetletja. Odločil se je za Shakespearove filmske obravnave od Henrika V. Laurenca Oliviera iz leta 1944 do najnovejše adaptacije Macbetha Justina Kurzela iz leta 2015.
Macbeth bo na festivalu prikazan tudi v južnoafriški različici. Shakespearovo zgodbo in istoimensko Verdijevo opero sta režiser Brett Bailey in skladatelj Fabrizio Cassol priredila v dramo za prevlado nad rudniki diamantov v Kongu, ki bo v CD izvedena 23. februarja. Iz tujine bodo na festivalu gostovali še britanski igralci Julian Rhind Tutt, Danny Sapani in Jonathan Slinger, ki bodo ob interpretacijah Shakespearovih del spregovorili tudi o njihovem pomenu in izzivih za sodobnost.
Domači ustvarjalci se bodo Shakespearu poklonili s pesniško-glasbenim večerom, na katerem bo pesmi interpretiral Marjan Strojan. Andrej Rozman Roza pripravlja monodramo s spremljajočim glasbenikom Šekijeva Šunkica ali Hamlet po slovensko, skupina Bossa de novo bo glasbeno inscenirala Shakespearove sonete. Jaka Andrej Vojevec je gledališko predstavo Hamlet pa pol zasnoval kot pogled v zakulisje uprizoritve Hamleta, fotografska razstava Brezčasna Ofelija bo usmerila pozornost na Shakespearov ženski lik, na katerega se je navezalo šest avtorjev po izboru kuratorja Vasje Nagyja. Matjaž Farič pripravlja gledališko predstavo Samo Hamlet. V prevodu Marija Zlatnar Moe pa bo predvidoma konec maja izšla tudi biografija Shakespeare v svetu. (sta)
in memoriam - Annamaria Percavassi, filmska organizatorka
Zagledana v vzhod
Po njeni zaslugi je Trst še pred padcem berlinskega zidu znal dvigniti železno zaveso - Danes spomin v Mieli
TRST - Od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je s skupino prijateljev ustanovila združenje Alpe Adria, Annamaria Percavassi letos prvič ni spremljala nastajanja programa 26. Tržaškega filmskega festivala (TFF), ki se bo začel čez dva tedna v gledališču Miela. Sivolasa gospa tržaškega filma se v resnici tudi lani ni udeležila festivalske izvedbe, ker jo je huda bolezen že načela, pa čeprav je osebno sodelovala pri sestavi programa.
Nasmejana, energična in tudi hudomušna filmska navdušenka, velika prijateljica slovenskega, a tudi nekdanjega jugoslovanskega in sploh vzhodnega filma, je umrla prejšnjo soboto. Danes ob 19.30 se je bodo spomnili v prostorih gledališča Miela, na njenem drugem »domu«, ker bo pogreb na prošnjo svojcev potekal v zasebnem krogu.
V zvezi z gledališčem Mielo in s tržaško Hišo filma gre ravno njej glavna zasluga, da so nekdanji Dom pristaniških delavcev namenili veliki mestni filmski ropotarnici, kjer so danes našle svoj prostor vse tržaške filmske institucije. S skupino prijateljev, kot so bili Rossella Pisciotta, Mario de Luyk, Lorenzo Codelli in Cesare Picotti, ter z bratom Pierom Percavassijem je še pred tem bila tudi med pobudniki Cappelle Underground in prireditve, ki se je na začetku imenovala Alpe Adria Festival in je nato postala Tržaški filmski festival kot dokaz, da je bila to prva in še danes najpomembnejša filmska prireditev v Trstu.
Pred nekaj leti, ko je TFF dopolnil dvajset let, sem jo obiskala na ta-
kratnem festivalskem sedežu, kjer se je Per-cavassijeva z zadovoljstvom, a tudi s ponosom spominjala začetkov dolge pustolovščine, ki je naposled omogočila njenemu mestu - Trstu, da si je prisvojil vlogo pomembnega okna v svet filma oz. velike izložbe, v kateri so zavrteli marsikaj, kar se je filmskega dogajalo na vzhodu in kar bi drugače s težavo prišlo do nas.
Percavassijeva je bila stalna gostja slovenskega filmskega festivala v Portorožu, neutrudno se je udeleževala tudi festivalov v Gdynji na Poljskem, v Budimpešti, Novem Sadu, Karlovy Varyju, Sarajevu in celo Ukrajini. Trdila je, da je film predvsem sociološko merilo opazovanja ter spremljanja svetovnih in zgodovinskih dogodkov, ki jih sedma umetnost vsakič napove veliko prej.
Ob priložnosti najinega srečanja se je spominjala tudi Vuka Babica, ki je tržaškim filmskim navdušencem nekega dne predstavil petindvajsetletnega Sarajevčana in njegov prvi film, zato da bi ga tržaški ljubitelji sedme umetnosti ocenili in mu morebiti omogočili nadaljnjo pot v smeri beneškega festivala. Pisalo se je leto 1981, predstavljeni film
Annamaria Percavassi
arhiv
je bil Ali se spominjaš Dolly Bell?, njegov režiser pa Emir Kusturica.
Annamarii Percavassi in celotnemu krogu sodelavcev Cappelle Underground gre namreč priznati zaslugo, da so v ključnih letih - že pred padcem berlinskega zidu in pred popolno preos-novo sosednje države - znali dvigniti težko železno zaveso. Daleč pred politiko so spoznali razsežnosti širokega prostora, v katerem Trst ni bil center, temveč njegov del. Hkrati so razumeli, da se na vzhodu dogaja marsikaj zanimivega, o čemer gre zahodu nujno spregovoriti, in da je prav, če si to odgovornost prevzame ravno mesto ob meji s pogledom, uprtim v široko obzorje. (Iga)
uma
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja.
/-Primorski
r	dnevnik
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
Petek, 8. januarja 2016 1 5
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica-doberdob - Slovenske šole vseh stopenj
Pripravljajo se na vpise, sedaj je čas usmerjanja
Tudi slovenska ravnateljstva v goriški pokrajini se pripravljajo na začetek vpisovanja v otroške vrtce in šole vseh stopenj, ki bo letos potekalo med 22. januarjem in 22. februarjem. Največja novost pri vpisu za šolsko leto 2016-2017 bo, kot je Primorski dnevnik že poročal, obvezen spletni vpis za osnovne, nižje in višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, medtem ko bo treba za vpis v otroške vrtce še vedno uporabljati papirnate obrazce. Vpisovanje bo možno prek spletne strani www.iscrizioni.istru-zione.it, kjer se bodo zainteresirani starši lahko registrirali od 15. januarja dalje.
Medtem so na vseh šolah že stekle različne dejavnosti informiranja in usmerjanja, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih tednih. »V dogovoru z ostalimi ravnatelji slovenskih šol smo v letošnjem šolskem letu sklenili, da dejavnosti usmerjanja po zgledu italijanskih šol začnemo prirejati nekoliko bolj zgodaj. Posodobili smo način dela, da bi staršem in otrokom za-
»Posodobili smo način dela, da bi staršem in otrokom zagotovili čim več informacij in dovolj časa za premišljeno izbiro«
gotovili čim več informacij in dovolj časa za premišljeno izbiro,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Gorica in licejskega pola Trubar-Gregorčič Elizabeta Kovic, po kateri so učenci tretjih razredov slovenskih nižjih srednjih šol iz Gorice in Doberdoba že konec novembra začeli obiskovati višješolski center v Puccinijevi ulici v Gorici in spoznavati smeri, ki jih ponuja, 13. januarja pa bo potekal še dan odprtih vrat, o katerem poročamo na drugem mestu.
Pred božično-novoletnimi počitnicami je Večstopenjska šola Doberdob že priredila dneva odprtih vrat na osnovnih šolah Ljubke Šorli v Romjanu in Prežiho-vega Voranca v Doberdobu. »Obe srečanji sta bili zelo dobro obiskani, starši so pokazali veliko zanimanje. V avditoriju šolskega centra v Romjanu so učenci prvih razredov in otroci zadnjega letnika vrtca Bar-čica najprej sodelovali pri glasbeni pravljici, nakar je potekala delavnica. Staršem so medtem učitelji predstavili našo vzgojno iz-
gorica - Včeraj
Odpeljali sto beguncev
Sprejeli so jih v Kampanji in Apuliji
Iz Gorice so včeraj odpeljali sto prosilcev za azil. Afganistanske in pakistanske državljane so sprejeli v nastanitvenih središčih v Kampanji in Apuliji. Zeleno luč za selitev večje skupine beguncev iz goriške pokrajine v omenjeni deželi je prižgalo notranje ministrstvo, ki je s tem ugodilo zahtevi goriške prefektinje. Prevoz z avtobusom je prefektura organizirala skupaj s policijo. S tem se je v Gorici število prosilcev za azil »izven konvencije«, ki so bili nastanjeni v domu Faidutti, v župnišču pri Madonini in v kontejnerjih Zdravnikov brez meja v Podturnu, občutno znižalo.
obraževalno ponudbo,« je pojasnila ravnateljica Sonja Klanjšček. Po njenih besedah je na osnovni šoli v Doberdobu že potekalo informativno srečanje s starši bodočih učencev, otroci doberdobskega vrtca pa so šolo večkrat obiskali v okviru t.i. projekta kontinuitete. »V jnauarju se bodo zvrstila še številna druga srečanja po vseh naših osnovnih šolah in vrtcih. Datume in urnike še usklajujemo, družine bodo pravočasno obveščene. Tudi za starše učencev,
ki bodo prihodnje leto obiskovali nižjo srednjo šolo, bomo priredili informativna sestanka, petošolci pa bomo v jutranjih urah sodelovali pri delavnici,« je dejala Klanjščkova in pristavila: »Glavna letošnja novost bo spletno vpisovanje, na kar se že pripravljamo. Vse informacije bomo pravočasno objavili tudi na spletni strani Večstopenjske šole Doberdob. Če bodo starši pri vpisu imeli težave, jim bomo seveda na razpolago.«
Dnevi odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi letnik vrtca in prvi razred osnovne šole, bo med 13. in 27. januarjem priredila tudi Večstopenjska šola Gorica, ki iste starše tudi vabi, da stopijo v razred: pobuda »prisluhnemo pouku« bo med 13. in 28. januarjem potekala v vseh vrtcih in osnovnih šolah goriškega ravnateljstva. Podrobnejše informacije objavljamo med šolskimi vestmi.
Aleksija Ambrosi
Z lanskega dneva odprtih vrat v Puccinijevi ulici
bumbaca
gorica - Šole
Triletni načrt in kadrovske zamenjave
Še bolj kot s pripravami na sprejemanje vpisov za prihodnje šolsko leto imajo šole tačas veliko dela z načrtovanjem triletne vzgojno izobraževalne ponudbe (t.i. POF).
»Dokument moramo sprejeti do 15. januarja,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, njena stanovska kolegica v Gorici Elizabeta Kovic pa je pojasnila, da so šole doslej pripravljale letne načrte vzgojno-izobraževalne ponudbe, z letošnjim letom pa so se pravila igre spremenila.
Zaradi sprememb, ki jih je pri postopkih zaposlovanja učnega osebja prinesla reforma šolstva (t.i. »Dobra šola«), je decembra tudi na slovenskih šolah prišlo do kadrovskih zamenjav. Po besedah ravnateljice Sonje Klanjšček na doberdobskem ravnateljstvu ni bilo večjih pretresov, po posodobitvi zavodskih lestvic pa je do zamenjave nekaterih profesorjev in učiteljev prišlo na goriških osnovnih, nižjih in višjih šolah s slovenskim učnim jezikom. »Zamenjave učiteljev ali profesorjev po treh mesecih pouka seveda niso idealna rešitev, gre pa za odločitev ministrstva. Zamenjave so povzročile nelagodje med starši ter težave šolam in osebju, ravnatelji pa smo se lahko le prilagodili,« je še pojasnila Kovičeva. (ale)
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Višje šole
• i
AgrO smeri predstavljajo 16. januarja
Staž za bodoče višješolske dijake bodo letos priredili tudi za novo Agrarno okoljsko smer (AgrO smer), ki bo v prihodnjem šolskem letu dodatno obogatila izobraževalno ponudbo na višješolskem tehniškem polu Cankar-Zois-Vega. Študij bo trajal tri leta in bo dijake usposobil za delo na kmetijskem področju, v vrtnarstvu ipd. Predmetnik tečaja bodo zainteresiranim srednješolcem predstavili v soboto, 16. januarja, v višješolskem centru v Puccinijevi ulici v Gorici.
»Ker bo AgrO smer zaživela v prihodnjem šolskem letu, bo predstavitev nekoliko drugačna. Čeprav seveda nimamo še nobenega dijaka, ki bi obiskoval omenjeni zavod, smo vsekakor pripravili dvourni program, med katerim bomo orisali predmetnik in delavnice nove poklicne smeri,« pojasnjuje profesorica Saša Černic, ki so ji zaupali vlogo referentke za AgrO smer.
»Dijaki bodo nekaj časa preživeli v laboratoriju, v katerem jim bomo prikazali nekaj eksperimentov, ki so povezani z vinom in destilira-njem. Predstavili bomo tudi nekoliko bolj teoretske vsebine, in sicer bomo spregovorili o sestavi tal, ki so izrednega pomena za rastline. Pomembno je, da dijaki znajo na primer ločevati med značilnostmi kraških in briških tal,« razlaga prijazna sogovornica.
Program nove Agrarne okoljske smeri bodo skupaj z ostalimi že obstoječimi zavodi (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič, klasični li-cej Primož Trubar, tehniško-ekonomski zavod za turizem Ivan Cankar, tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Žiga Zois in tehniški zavod informatika in telekomunikacije Jurij Vega) predstavili tudi med Dnevom odprtih vrat slovenskih višjih srednjih šol, ki bo v sredo, 13. januarja, med 17.30 in 19.30 v Puccinijevi ulici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. (av)
Šola v Ul. Puccini
gorica - Dijakom bo predaval Klemen Bergant
Podnebne spremembe na šoli
V sodelovanju z društvom za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas iz Ljubljane bodo konec meseca priredili interaktivne delavnice
Klemen Bergant
O podnebju se ni razglabljalo le na decembrski konferenci Združenih narodov v Parizu. S podnebnimi temami se od 27. novembra lani soočajo tudi dijaki slovenskega višješolskega centra v Puccinijevi ulici v Gorici. Ti sodelujejo pri projektu deželne in pokrajinske uprave, ki želita približati mladim podnebna vprašanja tako na mednarodni kot na lokalni ravni.
V tem okviru bodo dijaki tehniškega pola Cankar-Zois-Vega jutri, 9. januarja, ob 10.15 prisluhnili predavanju Klemna Ber-ganta, direktorja Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje. »V sklopu projekta bomo ob podnebnih spremembah razvijali tudi temo migracij ljudi, ki so posledica spreminjanja klime. Gre za aktualno proble-
matiko, ki ni samo stvar oddaljenih oz. eksotičnih krajev, a tudi našega vsakdana. Na uvodnem novembrskem srečanju so dijakom obrazložili, da je povprečni dvig temperature v FJK višji od svetovnega povprečja. Dr. Bergant je pravi izvedenec na tem področju, navezal pa se bo tudi na pariško podnebno konferenco. Pri organizaciji sobotnega srečanja nam je priskočila na pomoč tudi novogoriška univerza,« pravi prof. Saša Černic, ki s prof. Maro Petaros koordinira projekt na tehniškem polu, medtem ko je na licejskem polu za to zadolžena prof. Harjet Dornik. »Mladi so prihodnost, zato pa jih je treba seznaniti s posledicami, ki jih ima dvigovanje temperature ozračja,« poudarja Černičeva. Če na svetovni ravni ne
bo prišlo do omejitve izpustov toplogred-nih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, bodo posledice hude, saj strokovnjaki napovedujejo potopljena mesta, uničujoče poplave, nevzdržne vročinske valove in tokove beguncev. »Migracija ljudi je za zavod Zois še kako zanimiva, saj so posledice takoj opazne tudi na gospodarski ravni. Prav zaradi tega se bomo v to temo dodatno poglobili, saj bomo konec meseca v sodelovanju z društvom za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas iz Ljubljane priredili specifične interaktivne delavnice,« zaključuje Černičeva. Dijaki bodo svoj projekt razvijali skozi celo šolsko leto, maja pa ga bodo predstavili v sklopu pobude Scienza under 18 v Tržiču. (av)
16
Petek, 8. januarja 2016
GORIŠKA
/
GORICA - Poimenovanje ulic in značilnih točk v mestu
Prikrivanja in izgovori
Na področju poimenovanja ulic in značilnih točk v Gorici se v zadnjih tednih pojavljajo zanimive novosti. Znano je vsaj nekaterim, ki se s tem ljubiteljsko ukvarjamo že precej časa, kako je to področje občutljivo, polno simbolike, marsikdaj napetosti, oporekanj in nasprotovanj. Poimenovanje ozemlja je povezano z njegovo zgodovinsko, zemljepisno, jezikovno, kulturno in narodno identiteto. Na obmejnih območjih ni samoumevno, zlasti ne za večinske skupnosti, da imajo isti kraji različna poimenovanja, v duhu pač različnih doživljanj prostora.
Pomislimo na desetletja dolgo upiranje dejstvu, da je ime našega mesta slovanskega izvora. Ko je pred približno četrt stoletja telefonsko podjetje navedlo v predgovoru telefonskega imenika, da se mesto imenuje po griču, gorici, na katerem stoji grad, je nastal v večinskih nacionalističnih krogih revolt in v naslednjih letih je uvod v imeniku izginil. Sprožili so raznovrstne raziskave, ki naj bi dokazale, da je ime mesta izvorno latinskega ali celo fur-
Vedno so upravitelji skupaj z zgodovinarji in kulturniki poskrbeli, da se ni prikradla v navajanja kakšna Gosposka, Mesarska ali Kratka ulica, kakšen Mali trg namesto Piazzutte...
lansko italijanskega porekla. Celo neka svetnica Santa Gorizia se je pojavila ...
Pojavila se je tudi klecajoča razlaga, da izvira poimenovanje iz noriškega naselja, ki je obstajalo nekje na robu Goriške ravnice ali na obronkih okoliških vzpetin. Kako naj bi se fonetično, kaj šele etimološko, neka Noritia preoblikovala v Gorizia (N v G) pa ni prav nič jasno. A saj ni pomembno! Pomembno je, da se postavlja v dvom znanstvena razlaga, ki jo je v debeli knjigi o darilni listini Otona III. iz leta 1001 zapisal zgodovinar Peter Štih.
Če pobrskamo po zapisnikih goriškega občinskega sveta iz petdesetih let prejšnjega stoletja, spoznamo, kakšna preganjavica je prevevala občinske svetnike ne le skrajne desnice, ko sta dva kolega slovenske narodnosti med razpravo o oznakah novih ali spremembi imena starih ulic in trgov poskušala vnesti kakšno poimenovanje po slovenskih osebnostih ali kakšno slovensko ledinsko ime. Bogomila Pavlina (Demokratska fronta Slovencev) in Avgusta Sfiligoja (Slovenska demokratska zveza) so dobesedno zasuvali z opazkami in celo zasmehovanjem, z vsesplošnim negodovanjem.
Za vsako ceno so hoteli in morali obdržati zunanji mestni videz, v kakršnega je Gorica bila »odeta« šele v letih po prvi svetovni vojni, ko so preimenovali po divizi-
Zagorele saje v dimniku
Požar je včeraj ogrozil stanovanjsko hišo v Ulici Santo Spirito v Škocjanu ob Soči. Nastal je, ker so zagorele saje v dimniku. Pravočasni poseg gasilcev, ki so se na kraj pripeljali z dvema voziloma in so dimnik dosegli s strehe, je preprečil večjo materialno škodo.
Žiga Kariž v Mestni galeriji
Novogoriška Mestna galerija novo leto začenja z slikami Žige Kariža. Uveljavljeni slikar in profesor na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani živi in dela v Ljubljani. V najnovejši slikarski seriji se opira na Ma-tissovo serijo štirih aktov (Nu Bleu I-IV) iz leta 1952, ki v tehniki izrezank prikazujejo žensko telo s prepletenimi nogami ter čez glavo dvignjeno roko. Odprtje razstave z naslovom »Freud in jaz, sama« bo danes ob 19. uri.
Zaprtje dobrodelne razstave
Zaprtje dobrodelne razstave, ki so jo v božičnem času odprli na pobudo združenja Nuovo Lavoro v izložbah občinske stavbe v Garibaldijevi ulici v Gorici, bo danes ob 17. uri. Sledila bo družabnost. Neprodana dela bodo na voljo na sedežu društva v Raštelu.
jah, generalih, herojih in bojiščih prve svetovne vojne vse mestne okoliše. Svoje staro ime niso izgubili le ulice in trgi, ki so spominjali na avstrijsko prisotnost, temveč tudi italijanska poimenovanja, ki so izvirala daleč nazaj iz srednjega veka. Sezname goriških ulic z zanimivimi in pomenljivimi imeni je mogoče najti v marsikateri knjigi, delovnem zvezku ali priložnostni publikaciji. V njih je nemogoče zaznati, kaj šele prebrati slovenska poimenovanja.
Vedno so upravitelji skupaj z zgodovinarji in kulturniki poskrbeli, da se ni prikradla v navajanja kakšna Gosposka, Mesarska ali Kratka ulica, kakšen Mali trg namesto Piazzutte, kakšna oznaka vrste Na Kornu, Kor'nca, Pilošče, Studenic ... Vedno so se bolj sramežljivi skrivali za razlago, da niso slovenska poimenovanja nikjer pisno zabeležena, zato jih ni mogoče navesti. Iz generacije v generacijo, iz uprave v upravo se je ta izgovor ponavljal. Slovenska poimenovanja so ostajala samo v ustnem izročilu ali pa v kakšni slovenski publikaciji. Slednje pa niso bile uradne oziroma ... kdo pa jih sploh prebira?!
Vselej poslušamo nonšalantne izjave, da si zaporedoma dežurni raziskovalci najrazličnejših področij niso privoščili vpogleda v slovenske pisne vire, listine, knjige, zemljevide. Po mikrofonu to javno izjavljajo, kot da bi bilo samoumevno in so
bumbaca
zaradi tega vnaprej oproščeni za pomanjkljive opise in razlage. Pa naj bi poiskali kakšnega prevajalca!
Po črnem obdobju nekaj desetletij po zaključku druge svetovne vojne je v obdobju prvih levosredinskih uprav članu to-ponomastične komisije Albinu Sirku uspelo vnesti štiri poimenovanja po slovenskih osebnostih. Naslednja štiri so prišla na vrsto s sprejetjem predlogov podpisanega in Marije Češčut v času občinske uprave Vittoria Brancatija. Tedaj je tudi zorela izbira, da se v Ljudskem vrtu namesti doprsni kip Simona Gregorčiča. Vmes pa je bil velik upor proti namestitvi plošče Tolminskim puntarjem, pritisk, da bi napis »Kulturni dom« ne bil enojezičen in bi zato ne postal sedaj povsem sprejet pojem tudi v italijanščini. In še lahko naštevam. Dobro je, da ni fašistična oblast preimenovala Trgovskega doma v kaj bolj nevtralnega, temveč je nanj naravnost napisala »Casa del fascio«. Tega imena ne more nihče povleči iz ropotarnice, zato tudi v italijanskih krogih uporabljajo izvirno ime. Teže bo naziv »Sala Petrarca« imenovati »Dvorana Max Fabiani« zato, da jo ločimo od istoimenske ulice.
Na razlago začetne navdušenja vredne napovedi pa bo treba počakati na nadaljevanje tega članka.
Aldo Rupel
TRŽIČ - Novosti na področju ločevanja odpadkov
Vrečke dobijo na dom
Občanom bodo dostavili tudi informativno gradivo v več jezikih - Gradili bodo nov zbirni center
Okoljska pomočnika, ki sta službo nastopila včeraj in o katerih je Primorski dnevnik poročal v prejšnjih dneh, nista edina novost, ki jo leto 2016 prinaša Tržičanom na področju ločenega zbiranja odpadkov. Sistem od vrat do vrat bo deloval kot doslej, družinam pa bodo na dom dostavili novo informativno gradivo v več jezikih ter še vrečke za vlažne odpadke, plastiko in preostale suhe odpadke. »S tem občani ne bodo imeli več nobenega izgovora, če ne bodo pravilno ločevali odpadkov, saj bodo dovolj informirani,« so v prejšnjih dneh povedali tržiški občinski upravitelji.
Občinski odbornik Fabio Gon je napovedal, da so v pripravi informativni
letaki v italijanščini, romunščini, ben-galščini ter srbščini in hrvaščini. Na njih bodo opisana vsa pravila, ki se jih je treba držati pri ločevanju odpadkov, pa tudi storitve, kot je odvoz kosovnih odpadkov, ki se ga ne poslužujejo vsi občani. Odvoz pohištva in drugih kosovnih odpadkov lahko občani naročijo na zeleni številki 800/844344, če pa želijo še uporabno pohištvo darovati družinam v stiski, se lahko obrnejo na sedež Karitas v župnišču Marcelliana. Skladišče je odprto ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro.
Pomembna novost letošnjega leta bo kot omenjeno tudi dostava vrečk za odpadke na dom. Občanom jih torej ne
bo več treba kupovati v trgovinah, kjer so naprodaj najrazličnejše vrste vrečk, tudi take, ki niso prozorne in torej niso primerne za ločene odpadke. Cilj občinske uprave in podjetja za okoljske storitve Isontina ambiente je preprečevanje uporabe črnih plastičnih vreč, ki jih že danes ne odvažajo, saj nekateri vanje ob suhih mešanih odpadkih »skrivajo« tudi odpadke, ki bi sodili drugam.
V letošnjem letu bodo ne nazadnje zaprli zbirni center v Ulici Consiglio d'Europa, namesto katerega bodo uredili novega. Središče za odlaganje odpadkov bo ponovno v Ulici Bagni, kjer je bila nekoč sežigalnica, namenjeno pa bo prebivalcem Tržiča in Štarancana.
GORICA - Obnova Saurove ulice
Zaprtje za promet
V	V	-	•
ze povzroča zastoje
Zapora pri sodni palači in kolona vozil v Ulici Cascino
bumbaca
V Saurovi ulici v Gorici so včeraj zjutraj odprli gradbišče, ki je s seboj prineslo tudi prometne omejitve. Ob ukinitvi parkirnih mest na trgu pred županstvom in v omenjeni ulici bo predvidoma do 6. aprila, ko naj bi se zaključila prva faza del, veljala prepoved parkiranja na Korzu Italia (v bližini križišča z Ulico Cascino), povezava med trgom pred županstvom in Ulico Cascino (za picerijo) pa je prevozna le za avtomobile in vozila, lažja od 3,5 t. Ulica Barzellini je za stanovalce, tamkajšnje trgovce in gostince prevozna v obe smeri. Včerajšnje zaprtje Saurove ulice je že povzročilo prve nevšečnosti, zlasti v Ulici Cascino in na Korzu Italia, kjer so nastali zastoji. (ale)
GORICA
Izkupiček namenili kapucinski menzi
2.400 evrov. Tolikšen znesek so zbrali na dobrodelnem večeru v kavarni Garibaldi v Gorici, ki so ga 23. decembra lani priredili lastniki omenjenega lokala in nepremičninske agencije Ricci. Zbrano vsoto so namenili za kapucinsko menzo, na katero se obračajo osebe z družbenega roba in v največji stiski; v prejšnjih letih so zbrani denar
že poklonili bolnišnici Burlo Garofalo v Trstu, združenju Anfass, goriški Karitas in tudi kapucinski menzi. »V šestih letih smo zbrali preko dvanajst tisoč evrov,« je povedal Alberto Ricci, ki je z Dennisom Macedoniom in Mar-com Treuom eden izmed pobudnikov dobrodelnega večera. »Zahvala naj gre vsem dobrosrčnim ljudem, ki so nam pomagali v težkem ekonomskem trenutku. To naj velja tudi za vinarska podjetja Jermann, Zuani, Castelvecchio, Borgo San Daniele, Russiz Superiore in pršutarno D'Osvaldo.« (av)
/
GORIŠKA
Petek, 8. januarja 2016
17
goriška - Zaposlovanje
Čez mejo je vse manj dela tudi za Slovence
Toda evidenc o zaposlenih Slovencih, ki delajo v Italiji, ni
Zaostrene gospodarske razmere v Italiji, odpuščanja in zapiranja nekaterih podjetij so zmanjšala tudi število slovenskih državljanov, ki je služilo kruh čez mejo. Na pristojnih službah, kot je na primer zavod za zaposlovanje, ta trend opažajo, a s številkami, ki bi konkretno pričale o tem, ne morejo postreči, ker evidenc o zaposlenih Slovencih, ki delajo v Italiji, ni. »Teh podatkov tudi mi ne moremo pridobiti. Opažamo pa upad zaposlovanja Slovencev v Italiji,« pojasnjuje Jana Markočič, svetovalka na novogoriškem patronatu INAS.
Leta 2007, ko so se spremenili določeni pogoji za Slovence, ki so iskali zaposlitve v Italiji - eden ključnih je bil ta, da ni bilo več treba imeti stalnega bivališča v Italiji -, je bil velik naval na delovna mesta čez mejo. »Sedaj pa ta trend pada, tudi na račun recesije v Italiji. V zadnjem času smo imeli že nekaj primerov, ko so se Slovenci, po izgubi službe v Italiji, zaposlili v Sloveniji, sklepam da za manjšo plačo,« pravi Markočičeva in dodaja, da takšni upadi prihajajo po valovih in tudi glede na trenutno stanje v regiji.
Prav višje plače in posledično višje pokojnine so eden od poglavitnih razlogov, zakaj se Slovenci odpravijo na delo čez mejo. Vendar pa je pri primerjavi slovenskega in italijanskega dohodka tudi potrebna previdnost, saj ni vse tako, kot je videti na prvi pogled. V Italiji, na primer, zaposleni praviloma ne dobijo povrnjenih stroškov za prihod na delo in za malico, zato si jih mora posameznik kriti sam. Glede na to, da se nekateri Slovenci na delo čez mejo vozijo tudi v Trst ali Videm, morda še dlje, strošek prevoza na delo konec meseca ni majhen. V Sloveniji pa je v bruto plačo vključen še prevoz na delo in iz dela ter strošek za malico, višina je določena po kolektivni pogodbi.
»Med razlogi, zakaj se Slovenci odločajo za delo v Italiji, je, tako sklepam, tudi še prisotna miselnost iz časov pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo: tisti, ki so takrat delali v Italiji, so imeli za slovenske razmere precej dober položaj. In ta miselnost se je še obdržala. Res pa je, da so urniki v Italiji za Slovence manj privlačni, tam se dela najmanj do 17. ure popoldan,« pravi Markočičeva.
Se pa tudi v Italiji, kot opažajo na no-vogoriškem patronatu INAS, slabšajo pogoji za zaposlene, tudi Slovence. Manj je novih zaposlitev za nedoločen čas, vse več je različic pogodb za določen čas. Tudi dela na črno je manj kot ga je bilo včasih: tu so prednjačile predvsem gospodinjske pomočnice in pomočniki pri raznih kmetijskih delih, ki delajo po nekaj ur na teden
za plačilo na roko. Sogovornica opozarja, da so se v Italiji glede tega v zadnjih letih kontrole zelo poostrile. Kar se tiče gospodinjskih pomočnic: delodajalci jih večinoma prijavljajo na račun zelo ugodnega plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje za te osebe. »Nad delavci na kmetiji se, na primer, izvajajo letalske kontrole iz zraka. Zato večina tistih, ki dela čez mejo v kmetijstvu, dela preko t.i. vaučerjev. Res pa je tudi, da je v Italijo v zadnjih letih prišlo veliko tujcev od drugod, ki so verjetno pripravljeni delati za manjši denar, zato se za določena dela posledično najema manj Slovencev, tako vsaj povedo naše stranke,« opozarja Markočičeva.
Katja Munih
Veliko slovenskih državljanov pomaga v Italiji tudi pri kmetijskih opravilih
foto k. m.
gorica - Balkan
Nedokončane vojne: dvajset let kasneje
Združenje univerzitetnih študentov Europe 2Day, ki je včlanjeno v evropsko organizacijo JEF, prireja na goriškem sedežu tržaške univerze niz predavanj z naslovom Balkan Express. Prvo srečanje bo v torek, 12. maja, med 10. in 12. uro v veliki dvorani univerzitetnega sedeža v Ulici Alviano, naslovili pa so ga Nedokončane vojne: dvajset let kasneje (Le guerre inconcluse: venfanni dopo). Prof. Giulia Caccamo bo najprej predstavila obdobje pred podpisom daytonskega sporazuma, o kasnejših zgodovinskih dogodkih bo nato govoril prof. Stefano Pilotto, za pričevanje bo poskrbel bosanski pisatelj in pesnik Božidar Stanišic, sledilo bo še predavanje prof. Desiree Pangerc o zgodovinskem in socialnem pomenu t.i. balkanske poti. Srečanje je odprto javnosti, vstop bo prost. (av)
laško - Združenje kolesarjev ocenjevalo razvitost kolesarske mreže
Ronke in Zagraj padli na izpitu
Pozitivno oceno so dobile ostale občine v Laškem in goriška pokrajina, ki pravkar gradi zadnji del kolesarske poti med Gradežem in Tržičem
Šest pozitivnih ocen, dve negativni in ena neuvrstitev. Tako je razsodilo združenje ljubiteljev kolesarjenja Bi-siachinbici, ki je v prejšnjih mesecih preverilo razvitost omrežja kolesarskih stez v Laškem in preučilo, kaj je za spodbujanje trajnostne mobilnosti naredilo devet javnih uprav - osem občin in Pokrajina Gorica. Izpit je uspešno prestalo šest institucij, na njem pa sta padli občini Ronke in Zagraj. Kako to?
V ronški občini, ugotavlja združenje Bisiachinbici, skorajda nimajo kolesarskih stez. Še kratko kolesarsko stezo v Ulici San Lorenzo je občina žrtvovala, da bi več prostora pustila avtomobilom. »Upati je, da bo letos kaj boljše in da bo uprava pripravila celosten načrt kolesarskih povezav, ki ne bi vključeval le četrti San Vito,« pravijo ljubitelji kolesarjenja iz Laškega.
Zagrajska občina pa si je negativno oceno zaslužila, ker v okviru gradbenih del za preureditev vhoda v vas ni poskrbela tudi za ukrepe, s katerimi bi zaščitila šibkejše udeležence v prometu. »Priti nepoškodovani skozi središče občine je za kolesarje pravo junaško dejanje, saj se morajo peljati po deželni cesti,« pravijo predstavniki združenja Bisiachinbici.
Na lestvico kolesarjem prijaznih občin se ni uvrstil Špeter ob Soči, ki je nekoliko izoliran od ostalih večjih središč, medtem ko je Pokrajina Gorica
dobila pozitivno oceno. Pokrajinska uprava pravkar gradi zadnji del kolesarske poti med Gradežem in Tržičem ter načrtuje kolesarsko pot ob Soči med otokom Cona in Zagrajem. Visoko oceno si je pokrajinska uprava zaslužila tudi zaradi porušenja železniškega nadvoza v Foljanu.
Ukinjena kolesarska pot v Ronkah (zgoraj) in kolesarska pot v Tržiču (levo)
bonaventura
Izpit je prestala občina Tržič, ki pa ji ljubitelji kolesarjenja očitajo, da ni izpeljala projekta kolesarske steze in pešpoti med južno ronško železniško postajo in ladjedelnico. Štarancan, ki ima tako kot Tržič tudi odbornika za traj-nostno mobilnost, je dobil zadostno oceno, dobro pa sta se odrezali občini Škoc-
jan (gradnja kolesarske steze, ki jo bodo povezali z obstoječo mrežo, ravnokar gradijo ob šolskem središču) in Turjak, kjer bo uprava župana Enrica Bulliana povezala dve mestni kolesarski stezi.
Pohvalo je dobila tudi občina Fo-ljan-Redipulja, ki se je odločila za ohranitev steze tik ob porušenem nadvozu. Namesto začasne bodo uredili trajno povezavo v smeri obsoške kolesarske poti, ki jo načrtuje pokrajina. Po ocenah združenja ljubiteljev kolesarjenja Bisiachin-bici bi morala občinska uprava razmisliti tudi o kolesarski poti do kostnice v Re-dipulji, saj je danes dostopna kolesarjem le preko deželne ceste št. 305, ki je zelo prometna in posledično nevarna.
ronke - Dela zaključena
Nov pločnik
Trg Unita d'Italia bodo obnovili v prihodnje
V Ronkah se je nedavno zaključila obnova pločnika med vilo Vicentini-Miniussi in Ulico 7 Giugno. Po obnovitvenih delih, v katera je vložila okrog 50 tisoč evrov, je občina poskrbela še za talno signalizacijo, zdaj pa ima to območje lepši in bolj urejen videz. Dela je izvedlo podjetje Mari e Mazzaroli iz Trsta, ki je namesto razritega pločnika zgradilo novega in pri tem odstranilo tudi nekaj dreves. Drevesa so nadomestili z drugimi, odpeljali pa so tudi stare telefonske govorilnice, namesto katerih bodo postavili nove, ki bodo dostopne tudi invalidom. Posledica obnovitvenih del je bila tudi ukinitev nekaterih parkirnih mest, ki so bila med pločnikom in cestiščem ter so preprečevala občanom, da bi uporabljali klopi. V Ronkah je že dalj časa govor tudi o obnovi Trga Unita d'Italia, ki pa jo bodo zaradi omejitev pakta stabilnost lahko uresničili šele čez nekaj let. V tem okviru naj bi zgradili tudi podzemno parkirišče.
nova gorica - Na smučišču
Vlečnica na Lokvah bo jutri začela vleči
Jutri ob 10. uri bo novogoriški Zavod za šport pognal vlečnico na smučišču na Lokvah. Zavodu je v zadnjih mesecih za 20.000 evrov uspelo pridobiti teptalec snega, snežne sani, snežni top, zaščitne in pregradne ograje ter brunarico. »Zapadlega snega v novem letu smo se zelo razveselili, saj nam je omogočil, da kupljeno opremo tudi preizkusimo. Za vse željne snežnih radosti smo teren steptali in uredili sankališče ter potegnili krožno progo za tek na smučeh v drsalni tehniki,« se bele odeje veseli direktor Zavoda za šport Uroš Jug in dodaja, da so smučišče v teh dneh dodatno zasneževali in tako uspeli pripraviti teren, da lahko zaženejo 120 metrov dolgo nizkovrvno vlečnico, ki na uro lahko prepelje 500 oseb.
Vlečnica bo v primernih snežnih pogojih obratovala ob koncih tedna in praznikih od 10. do 16. ure, ob delavnikih pa od 12. do 16. ure. Za dnevno otroško smučarsko vozovnico bo potrebno odšteti 6 evrov, za odrasle pa 8 evrov. Cena za dnevno smučarsko vozovnico za tečajnike znaša 4 evre. Popoldanska smučarska vozovnica znaša 5 evrov za otroke in 7 evrov za odrasle. (km)
Vlečnica bo obratovala le v primernih snežnih pogojih
foto k. m.

GORICA - Gostinstvo
Lokali zapirajo, lokali odpirajo
Gradbišče ob lokalu Wiener Haus
• ••
Proti koncu lanskega leta je v Gorici zaprlo nekaj lokalov, v doglednem času pa naj bi nastale vrzeli zapolnili z dvema odprtjema. V prvi polovici decembra se je namreč zaključila le šest mesecev trajajoča izkušnja upraviteljev lokala Franz Stube v prostorih nekdanje turistične agencije Ap-piani na Korzu Italia, v bližini vogala z Ulico IX Agosto. Po začetnem navdušenju je kavarna-pivnica pogosto samevala, tako da so bili za upravitelje stroški nevzdržni. Naposled so jo zaprli.
Daljši čas pa je obratovala restavracija Valdirose v Ulici Giustiniani, nedaleč od nekdanjega mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Bila je na dobrem glasu in kar dobro obiskana, zato je marsikoga presenetilo, da je s prvim januarjem zaprla svoja vrata. Zaprtje pa je samo začasno. »Za najem prostorov se
Gostilno Valdirose naj bi ponovno odprli v februarju
bumbaca
zanima tržiški par. Če bo vse šlo po načrtih, naj bi restavracijo s ponudbo domačih jedi in vin ponovno odprli v začetku februarja,« je včeraj povedal Gianni Mezzorana, lastnik poslopja, ki ga zaseda gostilna Valdirose.
Bari se sicer v Gorici odpirajo kot po tekočem traku. Novost se obeta na pre-
hodu za pešce med Verdijevim korzom in Battistijevem trgom. V enem delu prostorov nekdanjega puba Rob Roy bodo v kratkem lastniki bližnje restavracije Wiener Haus odprli nov lokal, ki bo v jutranjih urah kavarna, v večernem času pa bodo v njem ponujali aperitiv. (av)
Petek, 8. januarja 2016
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel.
0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel.
0481-67068.
~M Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 10. januarja ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj -Visoko. 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 9. in 10. januarja »Nudi e crudi«, igrata Maria Amelia Monti in Paolo Calabresi. 14. januarja nastopata violinist Barnabas Kelemen in pianist Jose Gallardo; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 8. in 9. januarja ob 20. uri »Lepa Vida«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
m Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 18.50 -20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.50 - 18.45 »Il piccolo principe«; 20.30 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Ca-rol«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.00 - 19.00 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La grande scommessa«. Dvorana 4: 16.00 - 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo vado?«; 22.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 16.15 - 18.00 - 19.50 »As-solo«; 21.30 »Quo vado?«.
DANES V NOVI GORICI
V	KULTURNEM DOMU 20.15 »Phoenix« (Filmsko gledališče).
Čestitke
Danes v Doberdobu praznuje MARINO 60. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Zora, Loredana in Edi.
Naš bariton, slikar in saksofonist MARINO ČERNIC jih danes 60 slavi. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu poje moški pevski zbor Jezero.
Razstave
V	GALERIJI RIKA DEBENJAKA v Kanalu ob Soči bo danes, 8. januarja, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del skupine akvarel UNITRI Nova Gorica pod mentorstvom Marjana Mi-klavca; na ogled bo do 30. januarja.
»FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici; do sobote, 9. januarja, od torka do sobote 9.30-13.00, 16.00-19.00.
V	GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 bo v torek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Stanke Golob. Umetnico bosta predstavila Andrea Bellavite in Vili Prinčič. Razstava bo na ogled do 8. februarja.
»MIŠKA IZ PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki je na ogled v kavarni Massimiliano v Krminu. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, razstavlja fotografije Pariza in Krmina iz mišje perspektive; še danes, 8. januarja, 7.30-22.00.
V	RONKAH: v palači Vicentini Miniussi na trgu Unita 24 bo danes, 8. januarja, ob 18. uri odprtje razstave, ki je posvečena umetniku Re Moreu. Umetnikova dela bo predstavil Umberto Miniussi. Razstava bo na ogled do 20. januarja od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00. Pobuda s pokroviteljstvom občine Ronke.
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca d'Aosta 83 bo 9. januarja ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »La grande crisi dell'esistenza« Pina Giuf-fride; do 21. januarja 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih.
NA SV. GORI je na ogled razstava jaslic, ki so jo priredili Fračiškanski samostan na Sv. Gori, Krajevna skupnost in Turistično društvo iz Solkana ter Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje; na ogled bo do nedelje, 10. januarja, ob delavnikih 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih pa od 9.00-18.00.
V	GORICI: v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Do 10. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi.
GORIŠKA
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. V soboto, 9. januarja, ob 17. uri bosta Marina Bressan in Marino De Grassi govorila na temo »Maria Teresa sovrana europea e contessa di Gorizia«; do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost.
M Koncerti
SKRD JADRO IN ŽPZ IZ RONK prirejata v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopila bosta zbora MePZ Klasje in Otroški pevski zbor iz Bukovice-Volčje Drage.
NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kan-tavtor Rudi Bučar.
H
Šolske vesti
PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 14. januarja, od 10.45 do 11.45; Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringara-ja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Šte-verjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30.
PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Gradnik v Števerjanu v torek,
12.	januarja, od 8.30 do 10. ure; Erjavec v Štandrežu v sredo, 13. januarja, od 8.30 do 10. ure; Abram v Pevmi v petek, 15. januarja, od 8.30 do 10. ure; Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Župančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja).
DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 13. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Števerjanu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri.
DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Gradnik v Šte-verjanu v ponedeljek, 11. januarja, ob 17. uri; Erjavec v Štandrežu v torek, 12. januarja, ob 17. uri; Abram v Pevmi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri; Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Župančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri.
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, vabijo na Dan odprtih vrat li-cejskega (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Tehniško -ekonomski zavod za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Ž. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore. Profesorji bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v sredo,
13.	januarja, od 17.30 do 19.30.
Obvestila
ODBOR SEKCIJE VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane na volilni občni zbor, ki bo v Jamljah v večnamenskem centru v soboto, 16. januarja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu.
JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na tradicionalno srečanje ob jamarskem letu 2016 v nedeljo, 10. januarja, na sedežu Kraških krtov na Vrhu z začetkom ob 9. uri. Odkopali bodo tri že označene odprtine v okolici Vrha in Dola. Ob 14.30 bo kosilo z glasbo in družabnostjo; obvezna rezervacija do 7. januarja po tel. 3358291389 (tajništvo), 338-6178688 (predsednik) ali na kraskikrti@goo-glegroups.com, gerg61@alice.it.
-/
SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da se danes, 8. januarja, med 18. in 20. uro na sedežu društva na Korzu Verdi 51/int. v Gorici zaključujejo prijave na tradicionalne tečaje alpskega smučanja, ki bodo potekali v kraju Forni di Sopra 16. oz. 17. januarja.
OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da je na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.30-12.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.30-12.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine.
ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija poskuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu od 18. januarja dalje; vpisovanje in informacije po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali markovicdanie-la@yahoo.com.
H Prireditve
V	KROMBERKU: v Domu kulture bo v soboto, 9. januarja, ob 19. uri tradicionalni božično-novoletni koncert MoPZ Kromberški Vodopivci z gosti MePZ Lipa Šempas.
V	GRADU KROMBERK bo v torek, 12. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču«. Z avtorjem knjige se bo pogovarjala Petra Svoljšak.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 14. januarja, ob 10. uri na srečanje ob skodelici kave z avtorjem Vilijem Prinčičem, ki bo govoril o svojem delu »V Brucku taborišču 19151918«.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri na »Srečanje pod lipami«. Gostja večera bo zastopnica pravic porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kiss Koleš, ki je bila na zadnjih volitvah kot prva kandidatka v zgodovini izvoljena v parlament v Budimpešti. Z gostjo se bo pogovarjal Dejan Valentinčič.
SLORI IN SLOVIK vabita na predstavitev znanstvene monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol - Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« avtorice Matejke Grgič v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici. Ob avtorici bosta sodelovali Tanja Petrovič in Kristina Knez, razpravo bo povezovala Maja Mezgec.
VZPI-ANPI DOBERDOB, sekcija J. Sre-brnič, vabi v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »La battaglia partigiana di Gorizia - La resistenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 set-tembre 1943)«. Prisoten bo avtor Luciano Patat in tajnik Centra Gasperini Dario Mattiussi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel trio No-Bel.
S Poslovni oglasi
TRGOVINA Z OBLAČILI
v nakupovalnem centru Tiare Shopping (Vileš) išče prodajalko/ca z izkušnjo v vodenju trgovine in z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika. CV poslati na naslov: italia@diadema.hr.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Alvise Duca (iz Aiella) v cerkvi na Rojcah in na glavnem pokopališču; 10.00, Caterina In-necco por. Maccarrone iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 11.30, Franca Spang-hero iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev.
DANES V SOVODNJAH: 14.00, Ferdi-nando Gulin (ob 13.45 iz kapele bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 10.00, Maria Anna Marega vd. Cimador (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v stolnici in na pokopališču.
MNENJA, RUBRIKE	Petek, 8. januarja 2016 1 9
Ob 10-letnici smrti
Milana Komarja
Erika Jazbar
Morda zakotje se kedaj izkaže kot središče,
morda bo nagrajen naš duh, ki vztrajno išče.
Kdo pravi, da koraki naši črni niso morda zlati?
Verze je napisal Milan Komar (1921-2006), izvrsten mislec in učitelj v višjem pomenu besede, v poeziji, ki mi je posebno draga, saj nosi naslov Gorica. Milan Komar je umrl v Buenos Airesu 20. januarja 2006, ob 10-letnici smrti bi nanj rada opozorila bralce - saj je pri nas skoraj neznano ime -, tudi zato ker je imel goriške korenine. Rojen je bil namreč v Ljubljani v družini primorskih beguncev, ki so rodne kraje zapustili med prvo svetovno vojno. Nekaj tednov pred smrtjo so mu na slovesni seji, star je bil 84 let, podelili naziv častnega senatorja Univerze v Ljubljani. V Argentini je bil od ustanovitve leta 1959 profesor za zgodovino moderne filozofije na Argentinski katoliški univerzi. Po njem se danes v Buenos Airesu imenujeta fundacija in središče za humanistične in filozofske študije, ki med drugim izdaja prepise njegovih slovitih predavanj. Teh je več stotin. Po njem nosi ime filozofska šola.
V življenju, ki ga je bil ta izvrstni izobraženec primoran nanovo začeti na drugem koncu sveta, je bil najprej delavec v steklarski industriji. Oblečen v delavsko obleko je na vlaku bral grške tekste v izvirniku, kar ni ostalo neopaže-no. Provincialnost je stvar duha, je med drugim napisal v spominskem tekstu o drugem odličnem Goričanu Janku Kralju, velikih duhov tudi najbolj bornirana provinca ne zaduši.
Želel je bili pokopan na ljubljanskih Žalah, saj je bila emigracija zanj in za cvet kulturnikov Slovenske kulturne akcije, ki bi slovenski narod lahko doma naredili lepši, boleča danost. Njegov sin Jure je pred nekaj meseci postal predsednik krovne organizacije Slovencev v Argentini, tistih, ki izhajajo iz politične emigracije, Zedinjene Slovenije. Sprava je možna med ljudmi, med osebami, nikdar med idejami. Medtem ko naš svetovni nazor narekuje izločiti iz naših src vse sovraštvo, ves gnev, kajti tudi nasprotnik je podoba božja in zato vreden spoštovanja in ljubezni, nam isti svetovni nazor narekuje ne popuščati zmotnim idejam, ampak ohraniti za vsako ceno miselno jasnost in trdnost načel, je napisal tudi za vse tiste, ki radi zamenjujejo strpnost in dialog z neopredeljenostjo in opor-tunistično mlačnostjo. Sicer pa je zanj vsaka odločitev udarec z dletom v snov, iz katere si sami klešemo lastno podobo. Pri tem osnovnem
opravilu je človek svoboden, to se pravi, je svoj gospod.
Prodiranje njegove globinske filozofije v slovensko humanistiko je postopno, saj Komarjevo pisanje spada v krog povojnih izobčencev, ki kratkoročno ne bodo našli pravega mesta v slovenskih učbenikih. Pa tudi s težavo nagovarja današnjega človeka, ki je vklenjen v tempo vsakodnevnega drvenja in - če le more - polni tišino, ki pa je za prebiranje Komarjevih tekstov potrebna. Vsi smo v večji ali manjši meri okuženi z modernimi vitalističnimi nauki in vidimo življenje tam, kjer je le varljiv videz, ne pa tam, kjer deluje v svoji anonimni mogočnosti, je še napisal Komar.
Veliko je pisal o dilemah slovenstva v tujini, o družbi, o angažiranosti v njej. Znan je njegov esej Pot iz mrtvila, ki je izšel leta 1961 v Zborniku Svobodne Slovenije in daje naslov zbirki zapisov, ki so pri SKA izšli leta 1965, pred nekaj leti pa tudi pri založbi Družina.
Ni si mogoče misliti zdrave družbe brez vplivnih ljudi, ki izžarevajo svoj zgled v okolje tako, da je vedno dovolj spodbude, dovolj rasti, dovolj obtoka in življenja okrog njih. Brez vplivnih ljudi družba sploh ni mogoča in kjer je le-teh malo ali celo premalo, družbeno življenje znatno uplahne. Isto se zgodi, kadar ljudje niso odprti in dostopni za zgled, ki jim ga dajejo tisti, ki so boljši in sposobnejši od njih. Tukaj gre za osnoven družbeno-psihološki zakon. V krepkem ritmu vplivanja in učljivo-sti utripa življenje družbe. (...)
Nihče ne hodi rad v vas k mrzlim dušam in k zaspancem in nihče se ne zbira okrog kola. Vsi pa se radi zbiramo okrog ognja, ki je simbol topline in življenja. V družbi, kjer v središču plapola življenje, so vse težnje sredotežne: vse sili skupaj; kjer pa se je središča polastilo mrtvilo, so vse težnje sredobežne: vse sili narazen. Tako so propadle in še propadajo mnoge družine, organizacije, gibanja, institucije, univerze, vlade in države sedaj in v prejšnjih časih.
V eseju Preprostost in poenostavljanje pa je leta 1956 takole napisal: Poznanje večno veljavnih načel nas ne more odvezati od nenehnega motrenja danega dejanstva, sicer bo namesto polnokrvne resnice zavladal našemu duhu skupek abstraktnih tez. V tem primeru bi hladno razumarstvo delovalo v temni zavezi z nizkimi težnjami duše, kot so žeja po oblasti in kontroli ter poželenje po negibnosti in mentalnem udobju.
Če sem s tem zapisom vsaj enega bralca prepričala, da prebere Komarjevo delo ali ponovno seže po njegovih knjigah, ni bil zaman.
slovenija - Posebno podjetje za izvedbo povezave Koper-Divača
Slovenija bo v projektu drugega tira obdržala zase manjšinski delež
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sklenila, da se ustanovi posebno projektno podjetje za izvedbo projekta drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prek dokapitalizacije bodo nato lastniški vstop v podjetje ponudili zasebnim vlagateljem in zalednim državam, Slovenija pa bo imela manjšinski delež. »Projektno podjetje bo dobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje tega novega infrastrukturnega objekta ter tudi za izgradnjo in upravljanje dodatnih preto-vornih kapacitet v Luki Koper in ostalih logističnih zmogljivosti na območju Slovenije,« je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Pravno podlago bo dal poseben zakon, ki bo v vladni obravnavi predvidoma konec marca, DZ pa bi ga lahko sprejel maja, je dejal minister.
Ustanovni kapital za projektno podjetje bo zagotovila država, nato pa je predvidena dokapitalizacija, in sicer tako z vložki države kot zasebnih vlagateljev in zainteresiranih zalednih držav.
»Cilj dokapitalizacije je, da bi bil delež Republike Slovenije neprevladujoč, torej manjšinski, kar je v nadaljevanju pomembno tudi za pridobivanje dolžniškega kapitala, ki bo potreben za izgradnjo tega projekta,« je povedal minister.
Analizirali bodo možnosti za pocenitev projekta, trenutno vrednega več kot 1,3 milijarde evrov, predvsem z vidika potniškega prometa, hitrosti in uporabe obstoječega tira
Vlada je tudi sklenila, naj se do konca junija analizirajo možnosti za poenostavitve in pocenitev projekta - projekt je trenutno ocenjen na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov - predvsem z vidika potniškega prometa na novem tiru, projektne hitrosti in uporabe obstoječega tira.
Končna rešitev bo znana po teh analizah, je povedal minister.
S prostorom v koprskem pristanišču sicer upravlja družba Luka Koper, je pa možnost, da se morebitni tretji pomol odda s koncesijo, je še dejal minister in dodal, da bo to urejal omenjeni posebni zakon. Z ostalo infrastrukturo v pristanišču, kjer je po ministrovih besedah še veliko možnosti za širitve in nadaljnji razvoj, bo še naprej upravljala Luka Koper.
Projektno podjetje bo tudi upravljalo z drugim tirom, s preostalimi železniškimi povezavami pa še naprej Slovenske železnice.
Slovenija se za sodelovanje pri projektu dogovarja med drugim z Madžarsko, in sicer trenutno potekajo pogovori na tehnični ravni, vključno z načrtom zapiranje finančne konstrukcije s pomočjo sredstev EU in uporabe sredstev iz mehanizma EFSI. Več bo znanega po skupni seji vlad Slovenije in Madžarske 22. januarja. Minister je decembra povedal, da projekt poleg Madžarov zanima tudi Avstrijo, Češko, Slovaško in Poljsko. (sta)
Zbor Rdeča zvezda uvedel letošnje delovanje SKS Planika
Koncerta, ki ju je izvedlo ME.PZ. Rdeča zvezda iz Saleža v sodelovanju s SKS Planika in župnijo Žabnice je prejšnji konec tedna poskrbelo za praznično vzdušje v Kanalski dolini. Koncerta so organizatorji izvedli v župnijski cerkvi v Žabnicah in v svetišču na Sv. Višarjah. S svojo pesmjo je ME.PZ. Rdeča zvezda izve-
del bogat in kvalitetni program prazničnih pesmi in hkrati zaželel prisotnim prijeten začetek novega leta. Zbor, ki ga vodi Rado Milič, je izvedel svetovno znane pesmi in zaključil svoj nastop s pesmjo Sveta noč v priredbi Franza Gruberja ob vidnem zadovoljstvu poslušalcev. Koncertov v Žabnicah in naslednji dan na Višarjah so se udeležili tako domačini kot znanci in prijatelji organizatorjev, ki so prišli ne samo iz okolice, ampak tudi od bolj daleč. Gostovanje in izvedba koncerta spada med kulturnimi po-budmi, ki jih SKS Planika izvaja na ozemlju Kanalske doline.
TDD predstavlja z odgovornim urednikom Novega glasa Paljkom
Po božičnih in novoletnih praznikih se na televizijske ekrane vrača oddaja TDD predstavlja, ki ga pripravlja časnikarski oddelek pri deželnem sedežu Rai. Ogledali si jo boste lahko danes ob koncu slovenskega televizijskega dnevnika RAI (približno ob 20.50) v okviru mreže Rai 3 bis. Tokratni gost bo glavni in odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij Paljk. Rdeča nit pogovora, ki ga bo vodil Andrej Černic, bo 20. obletnica izhajanja tednika, ki ga vodi tokratni televizijski gost. Paljk bo obujal spomine na čase, ko je proces združevanja bil še v polnem teku. V ospredju pa bodo predvsem aktualne teme. Tukaj je vprašanje vse manjših javnih prispevkov za slovenske ustanove, ki so prizadele tudi izdajatelja Novega glasa, Zadrugo Goriška Mohorjeva. Pomembno pa bo v bližnji prihodnosti tudi vprašanje združevanja založnikov, v katerega vse bolj sili zdajšnja deželna uprava. Ponovitev oddaje bo v sredo, 13. januarja pred TV dnevnikom, približno ob 20.05.
PISMO UREDNIŠTVU
Ne smemo biti meščani ...
komentira prof. Jože Pirjevec do bebavosti šovinistično ravnanje oblasti, ki ni poimenovala in zapisala Parka/Vrta Marije Bernetičeve tudi slovensko.
Poglejmo: ko so se Langobardi leta 568. odpravili na zahod v toplejše kraje, se tedanji »Praslovenci« niso spustili do morja, niso zavzeli razsutega Trsta. Ali so se zbali morskih širjav ali jih je preprosto bilo premalo. Pred sto leti je po štetju 1910. bilo Slovencev v mestu ena tretjina, okoli 60 000, dve tretjini pa Italijanov. (Glej C. Battisti, Venezia Giulia). Vidnih znakov prisotnosti Slovencev menda še ni bilo - toda že dve desetletji pred tem so Italijani v Piranu zganjali celega hudiča, ker je avstrijska oblast obesila na tamkajšnjem sodišču trojezično tablo. (O aferi je A. Apollonio, zgodovinar, napisal posebno knjigo, žalostno zabavno karikaturo duhovnega vzdušja neke zadrte provincialske družbe.) Ko so lani med Koprom in Izolo odprli novi predor in je cestno podjetje iz Lju-
bljane v dvojezičnem območju (ne)namerno postavilo samo slovenske napise, je italijanska skupnost Istrske Slovenije o tem takoj obvestila italijansko parlamentarko v Evropskem parlamentu. In cestarji so nemudoma table zamenjali z dvojezičnimi. V Trstu in v Italiji pač ne spoštujejo osebne integritete niti pokojnikov - če so z »Vzhoda«. (Na svetovnem spletu boste našli članek italijanskega klasičnega filologa, ki je našel že v Odiseji naduto in nehvaležno Odisejevo psovko zoper »barbare«, t.j. zoper tiste, ki niso govorili njegovega jezika, pa jih zato ni razumel, sebe pa vseeno smatral za bolj brihtnega. Globoko so korenine.)
Kaj ko bi zbrali toliko »poguma«, da bi se dogovorili in, recimo, 8. februarja, na slovenski Dan kulture, po vsem mestu Trstu in Gorici in še kje, normalno vidne montirali slovenske napise - nad italijanskimi. Tako kot velja v Istrski Sloveniji, kjer imajo italijanske ustanove na prvem mestu italijanske napise -kar je seveda prav in spodobno. Ko-rajža velja, lubi Slouenci, bi rekel
Nlfi
Trubar. Pa tudi Zlatoperjev Scipio bi Slovencev več ne zmerjal s psi, ki si sami ničesar ne upajo in jih je treba vleči za sabo.
Torej: Bo kdo organiziral, da boste nemudoma naročili napisne table - s slovenskimi napisi večjimi, bolj čitljivimi kot italijanskimi (!). Naj table in napise oblikujejo arhitekti in oblikovalci! Do Prešernovega Dne slovenske kulture je časa skoraj dovolj.
Zdravko Vatovec
Obvestilo uredništva
Pisma uredništvu morajo biti dolga največ 3.000 znakov. Daljših pisem, razen izjem, in vsekakor po naši presoji, ne bomo več objavljali oz. si pridružujemo pravico, da jih skrajšamo.
20 Petek' 8- januarJa 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
SMUČARSKI SKOKI - Še o veličastni zmagi Petra Prevca
Pet do osem metrov boljši od konkurence
»Peter Prevc je zadovoljen le z absolutno perfekcijo
«
BISCHOFSHOFEN - Slovenski smučarski skakalec Peter Prevc po zmagi na novoletni turneji sprejema pohvale in čestitke z vseh strani. Da je trenutno korak pred konkurenco, mu priznavajo tudi tekmeci.
Nemški trener Werner Schuster pravi, da je Prevc ob dobrem skoku trenutno pet do osem metrov boljši od konkurence. Nemci so zelo zadovoljni z izkupičkom na turneji, kjer so zabeležili največji moštveni uspeh po več kot desetletju, a tudi Schuster priznava, da Freund kljub dobrim skokom tokrat možnosti v dvoboju s Prevcem ni imel.
»Severin je pokazal največ, kar zmore. Sam ni naredil nobene velike napake, a Prevc je trenutno korak spredaj. Ob dobrem skoku je pet do osem metrov boljši tudi od Freunda. Mislim, da je Severin v finalu Bisc-hofshofna pokazal svoj najboljši skok na turneji sploh in na ta način za Prevcem še vedno zaostal za meter in pol. Razočaranja ni. Če bi Severin v finalu zapravil zmago, bi bilo drugače, tako pa je lahko zelo ponosen tudi na svoje drugo mesto.«
Schuster priznava, da je Freund trenutno v težkem psihičnem položaju, saj daje svoj maksimum, a je vseeno precej oddaljen od lanskih zmag. »To res ni lahko, a lani denimo je bilo obratno. Slovenci, posebej Prevc, pa so pred sezono očitno delali odlično, njegova forma je zavidljiva. Freund zdaj lahko le nadaljuje z dobrimi skoki in čaka na napako tekmeca. Morda bomo to dočakali že na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu.«
Napake v Prevčevih skokih tudi Schuster trenutno ne vidi, všeč pa mu je, kako je slovenski šampion povečal hitrost na skakalnici, njegov natančen odriv in predvsem druga tretjina skoka, kjer naredi razliko do konkurence.
»Vtem delu je nekoliko bližje smučem in nekoliko mirnejši in preudarnejši od drugih,« še pravi Schuster, ki poudarja, da nobene serija ne traja večno.
Peter Prevc je zmagal na treh tekmah 64. novoletne skakalne turneje, do zmagoslavja na vseh štirih tekmah turneje pa mu je manjkal le kanček sreče na uvodni tekmi v Oberstdorfu, kjer ga je slabši veter potisnil na tretje mesto. Doslej je na vseh štirih tekmah novoletne turneje v eni sezoni zmagal le Nemec Sven Hannawald v sezoni 2011/2002. »Mislim, da je bil to eden mojih najlepših dni v življenju. Izjemno veliko slovenskih navijačev, kot da bi bil že konec sezone v Planici, ne pa sredi nje v Bisc-hofshofnu. Veliko število slovenskih zastav je pospremilo mojo osvojitev zlatega orla. Vse kar se mi je nabiralo v zadnjih petih dneh je šlo ven iz mene in sedaj je le še ve-selje,» je v prvi izjavi dejal Peter Prevc, ki je za svoj uspeh dobil 18.400 evrov.
»Počutim se sproščen, bilo je težko, toda za mano je izjemen dan. Nisem pričakoval, da se bo vse tako dobro izteklo. Zdaj je konec vsega, ni se treba en dan na nič pripravljati. Težko opišem občutke, vsi so na pozitivni strani. Vse štiri tekme so bile tež-
Naveličal se je
Avstrijski smučarski skakalec Gregor Schlierenzauer je sklenil sezono. Dvakratni zmagovalec novoletne turneje je včeraj ob 26. rojstnem dnevu sporočil, da v svetovnem pokalu letos ne bo več nastopal. »Po nastopih na Bergislu je razočaranje ubilo še zadnjo strast,« je na svoji spletni strani zapisal avstrijski skakalec.
ke, noči so bile vse daljše in upal sem, da ne bi na zadnji tekmi kaj 'zamočil'. Do zadnje tekme je treba ostati zbran, bilo je zahtevno, vendar se je splačalo. Toda sezone še ni konec, po dnevu ali dveh se vse začne znova. Mogoče je zame še boljše, da gremo takoj v Willingen, kot v domovino, ker kar vem, kje bom imel več miru,« je dodal Prevc.
»Peter Prevc je zadovoljen le z absolutno perfekcijo,« je ocenil njegov reprezentančni kolega Jurij Tepeš, Norvežan Anders Jacobsen, ki je že zmagal na novoletni turneji, pa je dodal: »Potrebuje le sekundo, da se postavi v optimalni položaj za polet.« (STA, jng)
Peter Prevc po sredinem zmagoslavju v Bischofshofnu v Avstriji
Ana Bucik zmaguje
ZÜRICH - Novogoriška alpska smučarka Ana Bucik je na slalomu za evropski pokal v švicarskem Zinalu premagala Av-strijko Katharino Gallhuber za šest stotink.
Platini umaknil kandidaturo
PARIZ - Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini je dokončno umaknil kandidaturo za predsednika svetovne zveze Fife.
Kalc v pokalnem finalu
LJUBLJANA - Jutri in v nedeljo bo v Kamniku na sporedu zaključni turnir pokala Slovenije za odbojkarje. ACH Volley bo jutri v prvem polfinalnem obračunu ob 15. uri igral s Panvito Pomgradom, ob 20.30 uri bosta igrala še Calcit Volleyball in Krka. Finalna tekma bo v nedeljo, ob 19. uri. Danes bosta v Kamniku na sporedu polfinal-ni tekmi za odbojkarice: Nova KBM Branik - GEN-I Volley in Calcit - Luka Kopra (tržaškega trenerja Marka Kalca). OLIMPIJSKE KVALIFIKACIJE (ženske): Italija - Poljska 3:2. Danes (polfinale): Italija - Nizozemska.
IZ ARENE V BISCHOFSHOFNU - Novinar Rai Erik Dolhar
Selfiji pod skakalnico, dvigalo in neleteči »jodlarji«
Zadnjo, za slovensko javnost zgodovinsko tekmo skakalne Novoletne turneje v avstrijskem Bischofshofnu si je v živo na prizorišču ogledal tudi tržaški novinar slovenskih sporedov Deželnega sedeža Rai Erik Dolhar.
»Kako do zadnjega dne aktivno izkoristiti božično-novoletni dopust? Zelo enostavno vprašanje za nekoga, ki ima svoj poklic tako rad, da ga ima skoraj za poslanstvo. Kako bi se lahko vendar odrekel priložnosti, da po 19 letih vidim slovenskega smučarskega skakalca, ki dvigne v nebo zlatega orla, ki ga podelijo vsako leto na Svete tri kralje zmagovalcu slovite Novoletne turneje štirih skakalnic?Nemogoče,« nam je povedal Dolhar in nadaljeval: »To pa očitno ni bila le moja zamisel, saj je v Bischofshofen pripeljalo na desetine slovenskih avtobusom več ali manj organiziranih navijaških skupin iz vseh koncev Slovenije. Avtocestni izvoz Bischofshofen je isti kot za Zell am See pod ledenikom Ka-prunom. Gneča na avtocestnem izvozu je bila razumljivo velika, saj skušajo vsi skozi šivankino uho čim bližje največji izmed štirih skakalnic Novoletne turneje. Tu sem zadnjič bil leta 2003, ko so potekali skoki v okviru trbiške univerzija-de, ki bi bili morali potekati v Planici, a so jih zaradi pomanjkanja snega, premestili v to zakotno a slavno salzburško gorsko vasico. S pomočjo policistov sem se prebil do novinarskega centra, po dvigu akreditacije pa parkiral v stranski ulici in se s kombijem organizatorjev odpeljal do skakalnice.«
Tržaški novinar nam je takole v nadaljevanju opisal svoj dan »pod skakalnico«: »Čeprav je ura šele 15.00 (Ferne-tiči-Bischofshofen točno 3 ure, sicer precej športne vožnje po avtocesti), se pravi, da se bo čez pol ure začela šele poskusna serija, medtem ko bo prva serija na sporedu čez natanko dve uri, je tiskovni urah pod šotorom pri skakalnici že mrgoleč kolegov, od katerih najprej prepoznam slovenske. Seveda tiste, s katerimi se srečujemo zlasti v zimskih mesecih na vseh večjih tekmah svetovnega pokala, pa naj si bo v alpskem ali nordijskem smučanju. Po hitrem krogu med tipkovnicami se takoj napotim proti sektorjem ob skakalnici, kamor mi je dovoljeno vstopiti. Med temi je, na moje veliko začudenje, tudi dvigalo, s katerimi se očitno ne samo skakalci podajo na vrh
zaletišča. Nemudoma izkoristim priložnost, tudi da si zviška ogledam športno areno, ki obdaja to impozantno skakalnico z razpoznavnim obstranskim stolpom z veliko črko B na južni steni. Tam spodaj že plapolajo številne zastave, med katerimi prednjačijo slovenske. Dvigalo ustavi ravno na koncu mize oz. pod tistim zobom na koncu zaletišča, pod katerim se širi le globina, tako da skakalci preskočijo »hrbet« zaletišča in sploh ne vidijo, kje bodo pristali. Pogled v dolino pa tu ni tako zastrašujoč kot na drugih skakalnicah oz. letalnicah, na vrhu katerih sem bil. Že v Planici te »stisne« ko pogledaš v dolino, da o Innsbrucku, kjer je na koncu zaletišča za tribunami pokopališče, ali o Holmenkollnu nad Oslom, kjer je pristajalna steza v poletnih mesecih jezero, sploh ne govorimo. A vrnimo se v Bischofshofen. Po ogledu poskusne serije iz »ptičjeperspektive« se vrnem v športno areno, kjer se v dodeljenem sektorju za časnikarje in nekatere druge kategorije ljudi takoj pridružim navidezno organizirani »fan skupini«, v kateri so morda tudi sorodniki naših orlov, vsaj sodeč, ne samo po vihravih zastavicah, temveč predvsem po ljubkovalnih pozdravih in selfijih z našimi junaki. Prva serija se začne, naelektreno vzdušje pa je čutiti ob vsakem koraku, saj je to vendar veliki finale najprestižnejše turneje smučarjev skakalcev. Prva serija se izteče po naših željah. »Pero mišica« krepko vodi, njegov perspektivni mlajši brat, šele 16-letni najmlajši skakalec v svetovnem pokalu Domen pa je odličen 9. Našim orlom se niso zatresle hlače, kot smo se bali, saj so dokazali, da še kako znajo leteti, tudi na krilih fantastičnega občinstva, tako da je sam Peter Prevc takoj po tekmi izjavil, da se mu je zdelo, da sploh ne skače v tujini, temveč doma, saj je med približno pet tisoč slovenskimi navijači vihralo na stotine slovenskih zastav, ki so povsem zasenčile maloštevilne avstrijske, čeprav je bilo gledalcev baje skupno približno 20 tisoč, se pravi da je bilo Slovencev le eno desetino. Adrenalin se je začel vse močneje pretakati v mojih žilah, ob nastopu zadnjih treh najboljših po prvi seriji, pa sem bil skoraj v časnikarskem transu. Priznam! Kako odrešujoče je zato deloval name zadnji Prevčev skok, s katerim je osvojil tekmo in skupno zmago na prestižni turneji. Pa ne samo pri meni. Pri
Erik Dolhar in slovenski navijači v Bischofshofnu
vseh Slovenkah in Slovencih, ki smo doživeli ta zgodovinski trenutek, se odvalil gromozanski kamen od srca. Pa ne zato, ker ne bi verjeli v psihofizične sposobnosti Pera Mišice, ki je že neštetokrat dokazal, da ga je kar nekaj v hlačah. Sam pri sebi sem se vsaj malo bal narave oz. vetrovnih razmer, ki niso bile vedno na Perovi strani, strokovne oz. tehnične žirije že manj, saj je bila Prevčeva premoč očitna pred Nemcem Freudom, ki mu je lansko sezono izmaknil skupno zmago v svetovnem pokalu tako rekoč izpod nosa. Avstrijci so se morali zadovoljiti s tretjim mestom mladega Haybecka, ki pa je
daleč od slave nekdaj odličnih »letečih jodlarjev«. Tudi morda zaradi tega sem imel občutek, da je bil vsaj del avstrijskega občinstva na slovenski strani, proti Nemcu. Morda pa je bil to samo občutek. Prevc mlajši se je pod bratovimi krili prebil iz 9. na 6. mesto, kar je odličen rezultat. Za to podporo je domačinom godba na pihala iz Vodic zaigrala na koncu Avsenikovo »Ostanimo prijatelji«. A si predstavljate ponos v družini Prevc v zakotni Dolenji vasi pri Železnikih oz. Škofji Loki? Peter Prevc zmagovalec Novoletne turneje, prvi Slovenec po slavnem Primožu Peterki? Na doskočišču skakalnice v Bischofshofnu pa je kar dvakrat zadonela Zdravljica, ki so jo ob koncu okrasili še čudoviti ognjemeti. Čeprav je bila povratna pot do Trbiža mučna zaradi utrujenosti in slabe vidljivosti na cesti, mi ni prav nič žal, da sem prisostvoval pisanju skakalne zgodovine, ne samo slovenske!«.
IZPOSOJENI KOMENTAR
Začetek Prevčeve ere
Pred Petrom Prevcem se klanja ves skakalni svet. Slovenski as se je namreč v sredo pridružil velikim šam-pionom, ki so vsaj enkrat osvojili novoletno turnejo, tekmovanje, ki ga smučarski skakalci postavljajo ob bok svetovnemu prvenstvu in olimpijskim igram. .Z «zlatim orlom» je 23-letnik iz Selške doline oplemenitil svojo vitrino in se znebil vzdevka «večno drugi», ki so mu ga pripisovali zlasti v tujini, potem ko je v zadnjih letih bolj ali manj redno osvajal kolajne na velikih tekmovanjih, vendar do včeraj nobene najžlahtnejše.
Petrov niz je res sijajen, razen vetrovne «loterije» z eno samo serijo na prvi preizkušnji v Lillehammerju je na vseh preostalih tekmah v sezoni skočil na zmagovalni oder. Takšnega skakalca smo imeli Slovenci le še v Primožu Peterki, našem prvem skupnem zmagovalcu novoletne turneje (1996/1997).
Toda v nasprotju z moravškim «orlom», ki je kot meteor med svetovno elito zablestel pri rosnih šestnajstih letih in se začel po dveh sezonah prevlade «utapljati» v sivem povprečju, se je Prevc počasi vzpenjal proti vrhu. Korak za korakom. Zato strokovnjaki verjamejo, da bo še dolgo vladal skakalnemu svetu.
O tem so prepričani tudi zaradi njegove osebnosti, hladnokrvnosti in stoodstotne osredotočenosti na šport ter seveda tudi zaradi izjemne tehnike skakanja, ki jo je težko posnemati. Ni jih malo, ki so prepričani, da se je z zmagoslavjem na 64. novoletni turneji začela Prevčeva era v smučarskih skokih.
Miha Šimnovec/Delo
/
ŠPORT
Petek, 8. januarja 2016
21
SMUČANJE - Livio Rožič o projektu Smučaj z nami - Skupaj zmoremo
»Sami smo krivi, če je otrok manj«
Smernice, ki so si zadali pri organizaciji učiteljev smučanja OOZUS in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji so jasne: slovenščina, vzgoja kvalitetnega smučarsko-pedagoškega kadra in promocija smučanja. »Tako je nastal projel<t Smučaj z nami - Skupaj zmoremo,«je povedal eden izmed glavnih pobudnikov Livio Rožič, član goriškega planinskega društva SPDG. Rožič je obrazložil, kako in zakaj je pravzaprav prišlo do načrta oziroma ideje, ki bi v šolah spodbudila otroke, da se preizkusijo v zimskih športih: »Vpisovanja in zanimanje za smučarske tečaje so v zadnjih dveh-treh letih nespodbudna. Trend je negativen in predvsem v zadnjem letu je bil tako na Goriškem kot na Tržaškem padec zelo hud. V smučarski komisiji ZSŠDI in izvršnem odboru organizacije učiteljev smučanja smo analizirali nastalo situacijo in prišli smo do zaključka, da je bolj učinkovito, če se angažiramo in se predstavimo po šolah. V razredih smo pokazali opremo, zavrteli film in predstavili različne smučarske discipline. Projekt, ki ga je naša športna krovna organizacija hitro sprejela, sem začrtal lani poleti. Takoj smo šli v akcijo in smo smučarsko dejavnost promovirali po goriških osnovnih šolah. Na pomoč nam je priskočila tudi novogoriška alpska smučarka Ana Bucik, ki letos uspešno nastopa v svetovnem pokalu in je pred leti, ko je bila mlajša, nastopala tudi na Čezmejnem goriškem smučarskem prvenstvu in tudi na tekmovanjih Primorskega smučarskega pokala skupaj z našimi smučarji. Z Buciko-vo smo snemali videoposnetek.«
Posebno poglavje ste posvetili jeziku oziroma slovenščini.
Veliko otrok, ki obiskuje slovenske šole na Goriškem izhaja iz mešanih zakonov ali tudi iz čisto italijanske družine oziroma druge narodnosti. Doma se večkrat pogovarjajo v italijanščini in ne uspejo v celoti razvijati slovenskega besednega zaklada. To vemo tudi iz obširne raziskave, ki jo je skupaj s Slorijem pripravilo ZSŠDI. Smučarski tečaji so torej nadgradnja tako iz športnega kot iz jezikovnega vidika. Naši učitelji so Slovenci iz Italije in vadba poteka izključno v slovenskem jeziku. Ali ste vedeli, da so italijanski »attacchi« v slovenščini smučarske vezi? To so enostavni izrazi, ki jih uporabljajo naši učitelji.
Pred kratkim je v intervjuju za naš dnevnik načelnica smučarske komisije ZSŠDI Sabina Slavec izrazila nezadovoljstvo, ker tržaške in goriške slovenske šole na zimovanjih premalo sodelujejo in izkoriščajo slovenske smučarske učitelje.
Velja. Strinjam se s Sabino, čeprav so nas nekatere šole že poklicale in bomo letos sodelovali z njimi oziroma jim nudili našo strokovno pomoč. Izpostavil pa bi še drug problem, saj v Italiji ne predvideno, da lahko otroke učijo smučarski učitelji nižje stopnje. Medtem ko se v Sloveniji to da brez težav.
Ali ste načrtovali, da bi pobudo Smučaj z nami - Skupaj zmoremo razširili tudi na Tržaško?
To so naše želje, čeprav smo kadrovsko šibki. Upam, da nam bo to prej sli slej uspelo. Predstavil vam bi tudi drugi del projekta.
Prosim.
Če bo projekt učinkovit, bi ga razvili in bi obenem priskočili na pomoč družinam, ki so v finančni stiski in si ne morejo privoščiti smučarske dejavnosti. Ne smemo pozabiti, da je ta šport precej draga zadeva. Pomagali bi jim pri najemu oziroma izposoji opreme, pri plačilu tečajnin in drugo podobno. Ideje so. Treba pa jih je konkretizirati.
»Smučarji« imate podjetniško žilico ...Predvsem smo zelo športno trmasti.
Omenili ste padec tečajnikov. Letos boste Goričani prvič organizirali smučar-
Član goriškega SPDG Livio Rožič pravi, da je bil skupni smučarski projekt Gadi (na arhivskem posnetku Minej Purič) pred nekaj leti eden boljših doslej
arhiv
ske tečaje skupaj z opensko Brdino.
To je korak naprej. Škoda, da smo na skupno pot stopili šele zdaj, ko smo vsi v krizi. Sem pristaš tesnega sodelovanja, če že ne združitve. Približati pa bi se morali že pred časom, ko smo pri vseh naših klubih imeli po sto do sto petdeset tečajnikov. Smučarski tečaji so namreč baza oziroma bazen za kasnejšo sestavo tekmovalnih ekip. Samo poglejte letošnje številke: tri društva skupaj (Brdina, Devin in Mladina, goriški SPDG nima tekmovalne ekipe op. av.) imajo v kategoriji dečkov/deklic in naraščajni-kov/naraščajnic le pet tekmovalcev. To pomeni, da nismo bili dovolj daljnogledni.
Katera so vaša pričakovanja za letošnjo tekmovalno sezono. Tržaška društva nastopajo združeno tudi v kategoriji baby/miški.
Kritičen sem do tega sodelovanja, ker je po neki meri vsiljeno. Nekateri starši so se odpovedali sodelovanju in so raje vpisali otroke v druge italijanske klube.
Koliko otrok je približno prestopilo k drugim klubom?
Sodeč po podatkih, ki smo jih imeli na razpolago, dobra polovica. Zapustili so nas tudi solidni in perspektivni smučarji oziroma smučarke, ki so že dosegali dobre rezultate in so se redno pojavljali na stopničkah na deželnih tekmovanjih. To je bila napaka, ki smo jo storili. Priznati moramo, da smo v zadnjih sezonah slabo delali.
Katere napake ste storili?
Bilo je več težav, ki so se nakopičile: vodenje, kadrovanje, trenja in nezaupanje med klubi (vsak še vedno rad spelje vodo na svoj mlin) ... vse to so starši občutili in so se naveličali. Bodimo pošteni: vsako leto govorimo o dolgoročnem projektu združenih smučarskih ekip, ki pa se klavrno konča po eni sami sezoni (in zamenjavi trenerjev). Tudi to ni vplivalo pozitivno. Najboljši projekt v zadnjih letih je bila združena smučarska ekipa Gadov, s katero smo poželi nekaj dobrih rezultatov. Imamo namreč kar nekaj trenerjev in učiteljev letnikov od 1990 do 1993.
Jan Grgič
KOŠARKA - Pester konec tedna
Bor pred domačimi navijači, Sokol v Gorici
Po božičnem premoru se košarkarska prvenstva - z izjemo promocijske lige - vračajo k običajnemu ritmu. Po sredini klofuti na domačih tleh bo Jadran že jutri ob 21. uri ponovno nastopil, in sicer v Montebelluni, kjer čaka Bana in soigralce zadnji krog prvega dela letošnje C-lige gold. Gre za solidno ekipo, ki je predvčerajšnjim poskrbela za pravi podvig, saj je v gosteh premagala vodilni Tarcento. Filozofija društva je podobna Jadranovi, saj sta v moštvu dva izkušena igralca (Loren-zetto in Sottana), jedro ekipe pa nato tvori veliko igralcev, ki so košarkarsko zrasli v tamkajšnjih mladinskih selekcijah. Jadran bo tudi tokrat nastopil brez Ridolfija in Cettola, upati pa je treba, da bo prišlo do reakcije po porazu proti Mestram.
Po več tednih mirovanja se bodo vrnile na igrišče tudi ekipe, ki nastopajo v C-ligi silver. Igralci Bora bodo igrali jutri ob 18.30 na Stadionu 1. maja, kjer jih čaka srečanje proti ekipi Latte Carso UBC, ki zaseda zgornji del lestvice. Poškodbe in gripa so nekoliko zaznamovale Borove počitnice, varovanci trenerja Oberdana pa bodo lovi-
li dve točki, saj so na zadnjih sedmih tekmah zmagali le enkrat. Že enajsti zaporedni uspeh pa bo naskakoval vodilni Breg, ki bo tokrat igral šele v nedeljo ob 18. uri v Pordenonu, proti pepelki prvenstva, ki je doslej osvojila le štiri točke, med katerimi dve proti Servola-ni brez boja. Varovanci trenerja Kra-šovca so torej na srečanju absolutni favoriti.
V Gorici nestrpno pričakujejo »big match« tretjega kroga povratnega dela prvenstva v deželni D-ligi. V telovadnici Pino Brumatti bo jutri ob 18.30 na sporedu tekma med Gorizia-no (s Slovenci Močnikom, Zigonom, Abramijem, Bernetičem, Ventinom, Marinijem in Kocmanom) in Sokolom. Sokol zaseda prvo mesto na lestvici s šestnajstimi točkami, solidno goriško moštvo pa drugo z zmago manj. V prvem delu so v Nabrežini slavili Go-ričani (64:80). V isti ligi bo Kontovel igral že danes ob 21.15 v gosteh proti tržaškemu CUS-u (v prvem delu je slavil CUS 76:83). Varovanci trenerja Kontovela želijo zagotovo nadaljevati z uspešnim zaključkom leta 2015, ko so zbrali tri zaporedne zmage. (av)
Košarkarji ekipe VZS Mitja Čuk uspešni
VZS Sklad Mitja Čuk je v tržaški športni palači na Čarboli sklenil pestro športno sezono z nastopom na košarkarskem turnirju »Trst združevanja«, ki ga je organiziral tržaški Anffas. Na koncu turnirja niso sestavili lestvice in vse ekipe so dobile enake pokale, igralci pa spominske kolajne.
Izidi turnirja: Anffas Stars - Zunami 14:14; Cest - VZS M. Čuk 24:16 (Fragiacomo 10, Jeleinič 4, Milič 2); Le Primizie - Anffas Stars 16:8; Zunami Cest 16:15.
VZS Mitja Čuk - Le Primizie 16:10 (8:4)
VZS: Sfereddo, Fragiacomo 10, Jelenič 6, Carciotti, Spazzali, Schergna, Maruel, Milič; trener: Stefančič.
Košarkarji VZS M. Čuk so v okviru turnirja igrali tudi tekmo prvenstva Bomba proti ekipi Le Primizie. Za lep uspeh je treba pohvaliti vse naše košarkarje, še posebno Fragiacoma in Jeleniča. Prvenstvo se bo nadaljevalo januarja. (lako)
Vrstni red: VZS Mitja Čuk 6 točk; Schultz 4; Cest, Zunami, Coli-brilli 2; Le Primizie, Il Mosaico, Olbleks 0.
NOGOMET - Odmevi po zmagi Vesne v finalu državnega pokala
Kava pri točajki Vesni
Robot, rdeče-bela majica in Davidov poljub, Kosmačev »late night show« - Zdaj v Veneto in na Tridentinsko
Pravijo jim srečna naključja. V Man-zanu jih je bilo kar nekaj, predvsem v korist nogometašev kriškega društva, tako na kot izven igrišča. Začeti je pa treba s točajko po imenu Vesna, ki je trenerju Sandrinu, napadalcu Davidu Colji, branilcu Gianlu-ci Potenza in vezistu Lorenzu Toffoliju ser-virala kavo pred ponedeljkovo tiskovno konferenco v še zasneženem Manzanu. »Vidite 'mister', to ime v tem kraju ni zgolj naključje,« je dejal Toffoli Sandrinu, ki mu je hecno odgovoril, naj si ne dela utvar, saj ne bo igral. Med njima je finalni pokal skoraj prepovedana tema, potem ko sta ga v dresu Torviscose izgubila proti tržiškemu Ufm leta 2010. Zmago sta po nekaj letih le dočakala skupaj. Kava točajke Vesne je sicer prinesla srečo tudi Colji in Potenzi, ki sta se vpisala med strelce finala, Toffoliju pa je zmanjkal le kanček prisebnosti v izteku srečanja, za kar ga bo ob povratku v Križ Sandrin še enkrat »prijazno« okaral.
Srečnejša Potenza in Colja sta si po zadetku privoščila tudi posebno veseljače-nje. Prvi je »mimiral« robota, drugi je na Vesnini klopi poiskal majico svojega nogometnega vzornika Petra Croucha, ki je zaradi belo-rdečih barv sprožila majhen di-
plomatski incident. Nekateri pristaši re-penskega Krasa na tribuni so sodeč po barvah že vzklikali na neprijetno provokaci-jo, ki sploh ni želela biti taka, češ da je Co-lja oblekel dres Krasa.
Po dokaj živčni zadnji polovici drugega polčasa, ko je Flaibano še trmasto zasledoval najmanj izenačenje, je konec srečanja poživel Vesnine navijače, ki so ob šan-ku nogometnega stadiona vzklikali v družbi ekipe in pokala. Po dobri uri pa se je veselje preselilo na oba avtobusa. Na obeh je bilo vzdušje kot spodobi takim priložnostim zelo veselo in kričeče. Na avtobusu nogometašev Vesne je ob vodji odprave Pao-lu Soaviju stopil za mikrofon Nace Kosmač in uprizoril svoj posebni »late night show.« V ospredje avtobusa je poklical vsakega soigralca od številke 1 do 18, ki je na bolj slikovit način opisal poseben trenutek. Manj zgovoren je bil Saša Božičič, ki je zelo konkretno, a v slabi italijanščini, odgovoril: »io parlo a campo,« največ klepetav je bil rezervni vratar Danjel Markovic, ki je še do lani igral pri Aurisini v 2. AL: »Ne vem, ali je ta trenutek resničen, vendar za nekoga, ki je še do pred kratkim nastopal v nižjih ligah, je to izjemen trenutek. Kot nogome-
taš nisem zmagal ničesar pomembnega,« je dejal vratar, ki mu zaradi dolge rasta pričeske pravijo enostavno Bob. En del pričeske je takoj po tekmi moral žrtvovati, saj je verjetno zaradi stave moral pod škarje.
Praznik kriške Vesne se je nadaljeval v večernih urah z vaškimi navijači v osmici v Briščah. Med druženjem je vsem še enkrat čestital predsednik Roberto Vidoni, ki je bil ob koncu tudi rahlo ganjen, ob njem še športni vodja Paolo Soavi, trener Luigino Sandrin in v imenu navijačev Vojko Tretjak. Na mizi se je lesketal pokal, kitara in petje pa sta še naprej popestrila kriško noč.
Zmaga državnega pokala v deželni konkurenci odpira kriški ekipi vrata drugega dela pokalnega tekmovanja. Vesna se bo februarja pomerila na troboju s predstavnikom iz Veneta in zmagovalcem pokala na Tridentinskem (osmina finala). Oba nasprotnika sta že znana. Pokal je v Venetu osvojila ekipa Liapiave iz kraja San Polo di Piave (pokrajina Treviso), medtem ko je v Tridentu slavil zmago Virtus Bolzano iz Bocna po streljanju enajstmetrovk proti moštvu Mori Santo Stefano, staremu Krasovem znancu iz D-lige.
Finale državnega pokala amaterjev se običajno igra na stadionu Flaminio v Rimu, pot do prestižnega finala je vsekakor prava loterija. Nobenemu zmagovalcu doslej ni uspela dvakratna zmaga, lanski zmagovalec pa je bil nogometni klub Cassino iz Lazia.
Zmaga v Manzanu jamči Vesni že nekatere nagrade. Ob pokalu in športnem materialu tudi celodnevno druženje z nogometaši Udineseja ob priložnostni prvenstveni tekmi. Nagrado jim je zagotovila deželna nogometna zveza. Vse kaže, da bodo nogometaši Vesne koristili nagrado že ob koncu tega meseca. V Vidmu in na dokončno prenovljenem videmskem stadionu bodo gosti v nedeljo, 31. januarja, ko bo na sporedu srečanje Udinese - Lazio in to dan po domačem derbiju s Krasom.
Po zmagi v pokalu je konec tedna že na vrsti prvenstvo elitne lige. Kras bo v soboto v Repnu ob 14.30 gostil Sanvi-tese, Vesna pa v nedeljo Cordenons v Križu ob 15. uri. (mar)
Petek, 8. januarja 2016
IZZIVOV
v letu 2016
Novo leto, novo življenje, stare navade. Vsako leto bi lahko bilo pravo leto za življenjske spremembe, doseganje osebnih ciljev in neverjetna zadoščenja, večkrat pa se to zgodi samo na pol in deloma po sreči. Januar pa v vsakem primeru ostaja najboljši mesec za postavljanje ciljev, načrtovanje in sprejemanje izzivov. Letos smo se pri Šumu odločili, da izberemo sedem izzivov, za katere zares želimo, da bi jih naslovljeni sprejeli in uresničili - konec koncev je letos prestopno leto in imamo štiriindvajset ur več na razpolago, da udejanjimo svoje načrte (pa vse najboljše vsem, rojenim 29. februarja, končno)!
... 188 državam, ki so podpisale Pariško pogodbo decembra 2015
Pred mesecem dni je potekala 21. konferenca Združenih Narodov o podnebnih spremembah, t.i. COP 21: takrat se je o tem veliko govorilo, velika večina pogodbenic ZN je tudi podpisala perspektivno in upanje vzbujajočo pogodbo. Izziv za vse države, ki so se s podpisom obvezale, da bodo udejanjile sprejete ukrepe in znižale raven onesnaževanja ter znižale emisije ogljikovega dioksida, je, da na to ne pozabijo. Pred Pariško pogodbo je bil Kjotski protokol le deloma uspešen, globalno stanje pa se je poslabšalo - lepo bi bilo, da bi se ta svet končno spremenil na boljše in da bi podpisi, obveze in obljube držali.
... prebivalcem ZDA
Naj ameriški volivci prijetno presenetijo in izberejo primernega novega predsednika (oziroma predsednico!) svoje države. Naj ne podležejo rasističnim, ignorantskim in nasploh sovražnim govorom. Izmed ameriških volivcev pa naj nam ta, ki bo izvoljen/a od ostalih, dokaže, da se lah- ■ ko njihova drža-

va zares spremeni. Naj bo ta slaven ameriški ponos česa vreden - naj bo njihov zdravstveni sistem vzoren, njihov »boj za mir« miroljubnejši, njihova ne-transparentnost (na vseh področjih, od nalepk na živilih do visoke finance) prozornejša ... naj bo ta utopija vsaj malo resničnejša.
... Evropski Uniji in še posebej Združenemu kraljestvu
Združeno kraljestvo zadnja leta ljubi »škandalozne« referendu- £ me. Od Škotske, ki je, kil-tu in nemogočemu naglasu navkljub, še vedno del najbolj znane
monarhije, do napol na povedanega referenduma »Bre-xit«, na katerem naj bi prebivalci Velike Britanije in Severne Irske izrazili svoje mnenje glede potencialnega izstopa njihove države iz Evropske Unije. Komu naj gre večji izziv? Evropski Uniji, ki mora spet in znova dokazovati smiselnost svojega obstoja, ali njeni najbolj samosvoji članici?
4.
... Italiji
Cilj italijanskega premiera za leto 2016 je, da bi bila italijanska republika končno sodobna velesila na evropski in svetovni ravni, da bi na njo gledali z novim spoštovanjem in občudovanjem. Ker si je ambiciozen izziv postavil že italijanski ministrski predsednik, se bomo mi zadovoljili s skromnejšo željo. Ali bo Italijanom končno uspelo se otresti sence preteklosti in predsodkov ter dokazati, da imajo kot vsak narod svoje prednosti in slabosti? Dobra štartna točka bi lahko bilo evropsko nogometno prvenstvo. Ali bodo letos televizijski komentatorji objektivni? Ali bo narod tekme doživljal kot tekme, in ne kot vojne? Ali se bomo letos lahko končno nehali bati italijanske zmage z zavestjo, da ta bo prinesla množično navdušenje, ne pa tudi megalomanskih teženj vsemogočnosti in večnosti? Mogoče bo letos pravo leto - za bolj in manj ambiciozne cilje.
5.
6.
... Sloveniji
Na to, da čakajo Slovenijo letos mnogi izzivi, nas opozarja tudi dnevnik Delo. Od večnih težav kot so zdravstvo, promet in gospodarstvo do sodobnih časti, kot npr. Evropska zelena prestolnica 2016 - Ljubljana. Mi bi letos radi, da sprejmejo (oziroma sprejmemo)
... Vsem slovensko govorečim
Iz srca bi radi povabili vse, ki govorijo slovenski jezik, da se končno zanj zavzamejo. Naj bo to v knjižni ali narečni obliki, naj izginejo malomarnost, težnja po uporabi grozovitih tujk in nesprejemljive slovnične in pravopisne napake. Naj se vsak sam pri sebi zamisli. Ali nimamo dovolj slovenskih besed, da bi izrazili vse svoje misli? Ali je zares prehudo pogledati v pravopis ali pobrskati po slovnici? Saj ni treba, da se zaradi tega jezik kristalizira, tudi Cankar je uporabljal »interesantno«, zato lahko brez vsakega zadržka ciljate na to, da bo z vašo pomočjo slovenski jezik žlahtnejši, ne pa revnejši in bolj umazan.
7.
Slovenci izziv, da bi bili ponosni
na svojo matico. Da bi maloštevilne kilometre obale izkoristili za običajne namene, ne pa za lepovidovsko hrepenenje po lepših in boljših, predvsem pa tujih krajih. Ne smemo izgubiti kritičnosti in želje po boljši državi, to že ne, vendar smo lahko narodno zavedni tudi, ko Zdravljica ne odmeva po smučiščih. In da bi že enkrat prenehali s svojo majhnostjo ali pa da bi poskusili o njej govoriti v Monaku, Andorri in Lichtensteinu -in pri tem ne pozabili, da živi sam Papež v Vatikanu.
... Svetu
Končali bomo kot lepotne kralji-čne (te klasične, ki so želele mir na svetu, ne kot najmodernejša italijanska, ki si je zaželela, da bi doživela vojno). Ze res, da v človeški naravi je ogromno negativnih lastnosti, katerih rezultat so tudi vojne in smrt nedolžnih, da je denar sveta vladar in da se ne bomo nikoli rešili vseh mogočih vsemogočnih lobijev, ki manipulirajo z vsem in vsemi... Pa vendar: potrudimo se, da bomo letos resnično boljši. Da bomo molčali in dobro premislili in se informirali, preden bomo spregovorili (ali kakor koli izrazili svojo ignoranco in nestrpnost, v več ali manj kot sto štiridesetih twitterjevih znakih), da bomo poskušali razumeti sočloveka, naj bo to med prepirom z bližnjim ali med postavljanjem bodeče žice proti daljnim, da bomo bolj skrbeli za okolje (končno je napočil čas, da se resno posvetite ločevanju odpadkov!), da ne bomo podlegli vsem potrošniškim težnjam in da bi končno vsi ti in podobni obrabljeni klišeji, ki smo jih že tisočkrat slišali in ponovili, postali končno dejstva.
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»V življenju je treba biti prijazno nadležni, še zlasti, ko se ima opravka z raznimi državnimi uradi.«
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Kam na potep?
Novo leto je tu. Cas načrtovanja, priprav, novih pričakovanj in želj. Pa tudi planov za bodoče avanture. Da bodo potovanja zanimivejša ter zabavnejša, smo šumovci za vas pripravili seznam nekaterih posebnih in svojevrstnih praznikov okrog po svetu.
Hadaka Matsuri (dobesedno »praznik golega človeka«) je tradicionalni praznik japonske lokalne skupnosti v bližini templja Saydai v Okayomi. Izvori rituala, katerega namen je odgnati zlo in nesrečo, segajo več kot 1200 let nazaj v zgodovino. Potem ko udeleženci tega praznovanja, ki je namenjeno samo moškim, preživijo nekaj dni v samoti, molitvi in meditaciji, je iz skupine izbran en moški, imenovan Goli Človek, ki mora nase simbolno prevzeti grehe vseh. Na ta dan so udeleženci odeti samo t.i. »fun-doshi« in opravijo razne stopnje preizkušenj, med temi morajo npr. uloviti s stropa visečo vejo, na kateri so obešene slaščice. Ko jim to uspe, ulovljeno daritev najprej žrtvujejo bogovom, nato si sladke dobrote porazdelijo še med seboj. Ker se obreda udeleži res veliko število moških, se pogosto zgodi, da se lov na viseče slaščice zaključi z brazgotinami in udarci po telesu.
Mesto New Orleans privablja vsako leto v pomladanskem času množice turistov z vseh koncev sveta. Tu se namreč odvija največji Jazz Festival na svetu, ki poleg številnih jazz koncertov nudi obiskovalcem raznovrstno paleto dejavnosti in zanimivosti - od stojnic, prodaje cd-jev in tipičnih lokalnih jedi do umetniških in glasbenih delavnic ter razstav in raznih pobud, ki skušajo ovrednotiti etnično in kulturno bogato dediščino New Orleansa in Louisiane.
Holi Festival je eden najbolj obiskanih in privlačnih praznikov v Indiji, katerega korenine segajo daleč v preteklost. Znan je kot praznik pomladi, barv, radosti, zabave in ljubezni. Na ta dan je ljudem dovoljeno, da drug drugega barvajo in mažejo z barvnimi praški. Mesta polnijo petje, tradicionalni plesi in barvila v prahu, ki pričarajo čarobno atmosfero po ulicah, ljudje pa se spremenijo v prava mavrična bitja. Tradicija zahteva, da na ta dan prižgejo velik kres, ki simbolizira zmago dobrega nad zlim (beseda »holi« pomeni »goreti«).
Mesto Baguio, ki se nahaja sredi goratega področja Filipinov, v mesecu februarju preplavi široka odeja barvanega cvetja. To je t.i. Pa-nagbenga praznik, ko se mestne ulice spremenijo v travnate livade in muzej cvetja na odpr-
tem. Po njih se premika dolga kolona vozov in maškar, okrašenih v vse mogoče vrste cvetja, in plesne skupine, ki so oblečene v žive barve narave. Praznik spominja na naše pustne po-vorke.
Na Škotskem vsako poletje potekajo Highlands igre kot kombinacija športa, kulture in zabave. Obeleženje starodavnih iger se zrcali v raznih športnih tekmovanjih, kot so vlečenje vrvi, metanje drevesnih hlodov, ki tehtajo tudi do 70 kg, tekmovanja v tradicionalnih plesih Highlands, v igranju na škotske dude,v atletiki itd. Dogodek obogatijo še pokušnja lokalnih tradicionalnih jedi, pivo in škotske noše.
Burning Man Festival, ki se odvija avgusta v nevadski puščavi, je pravi raj za vse tiste, ki bi radi obudili spomine na čas hipijev. Tu se vsako leto od 1991 sredi puščave Black Rock zbere okrog 50.000 ljudi, zlasti hipijev, ki osem dni neprestano pleše in skače naokrog večinoma golih ali v ozkih oblačilih. Vsak dan so na sporedu
razne aktivnosti, ustvarjalne delavnice, glasbeni koncerti in umetniške inštalacije. Praznik ima rigidna pravila, ki se jih mora vsak udeleženec strogo držati: raba snemalnih naprav je omejena, dovoljena je le prodaja ledu in kave, poleg tega si mora vsak udeleženec s seboj prinesti hrano, šotor in nujne potrebščine. Zadnji dan je posvečen slavnostnemu prižigu velikega lesenega kipa, ki ima obliko človeka.
Torej, kaj čakate? Rezervirajte si termin potovanj in ne zamudite teh edinstvenih in originalnih praznovanj, ki so prava zabava za oči in dušo.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 7. januarja 2016
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi
RAI5
RAI MOVIE
18.40 Nad.: Pasión prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Una grande fa-miglia 21.20 Nad.: Maria di Nazaret 23.15 Nad.: Non uccidere
_RETE4_
6.20 Media Shopping 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: L'uomo che sapeva troppo (triler) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Nad.: Le ali del-la vita 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pome-riggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza
21.20 Film: Stai lontana da me (kom., It., '13) 23.05 TV7
_RAI2_
6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.55, 18.20, 20.30, 23.20 Dnevnik in vreme 16.20 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Unici 23.35 Troppo giusti
_RAI3_
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 La grande storia 23.05 Dok. serija: Chiedi a papa
_RAI4_
14.05 Switched at Birth 15.35 Andromeda 16.20 Xena 17.50 Novice 17.55 Film: Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi (kom.) 19.25 Rai Player 19.30 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Once Upon a Time 21.55 Doctor Who 22.45 Black Sails 23.45 Trono di spade
14.20 Capolavori della natura 15.15 Tree Stories 16.15 La liberta di Bernini 17.15 Money Art 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 Tesori dell'antico Egitto 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Terramatta 22.40 Radiohead in Rainbows 2008 23.40 Michael MacDonald
12.50 Film: The Aviator (dram., '04, i. L. Di-Caprio, C. Blanchett) 15.45 Film: K-19 (dram., '02, i. H. Ford) 17.55 0.50 Novice 18.00 Rai Player 18.10 Film: Ercole contro Roma (pust., '64) 19.45 Film: I pompieri di Viggiu (kom., It., '49)
21.10 Film: Angeli - Una storia d'amore (dram., It., '14, i. V. Incontrada, R. Bova)
0.30	Supercinema
_ITALIA1_
6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.10 Serija: Everwood 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.30 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Person of Interest
_IRS_
12.20 Film: Giggi il bullo (kom.) 14.05 Film: Il camorrista (dram.) 17.25 Film: Mia mo-glie e una bestia (kom., It., '88, i. M. Boldi) 19.15 Serija: Renegade 20.00 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Heat (akc., '95,
1.	A. Pacino, R. De Niro) 0.20 Film: Amici, complici, amanti (dram.)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.20 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 20.35 Otto e mezzo 11.35 L'aria che tira -Il diario 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 Serija: 1992 23.20 Bersaglio mobile
LA7D
21.15 Film: Le paludi della morte (triler, '11, i. S. Worthington) 23.05 Film: Lettere d'amore (rom., '90, i. J. Fonda, R. De Niro)
RAI PREMIUM
11.25 Nad.: Un posto al sole 12.1519.25 Rai Player 12.20 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.10 Nad.: Un matrimonio 14.15 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.00 Anica -Appuntamento al cinema 15.05 Serija: Un medico in famiglia 16.55 Nad.: Cuori rubati 17.45 Novice 17.50 Serija: Cedar Cove
6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 0.50 Film: I segreti di Brokeback Mountain (dram., '05, i. J. Gyllenhaal, H. Ledger)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.20 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
_LAEFFE_
11.10 14.00, 20.05 Il cuoco vagabondo 13.10 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara torna a casa 15.50 18.55 David Roc-co: Dolce vita 16.50 19.55 Pazzo per le erbe 16.55 Jamie: Comfort Food 17.55 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: Mr. Jones (dram.) 23.15 Serija: L'ispettore Wallander
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.15
18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House -Piccole case per vivere in grande 19.15 Af-fari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Diamond Dogs (akc.)
_DMAX_
13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Due macchine da soldi 19.30 Come andra a finire? 21.10 L'oro della Siberia 22.00 Oro degli abissi 23.00 Prigionieri di viaggio
SLOVENIJA1
5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Ugriznimo znanost 12.20 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Prava ideja! 14.15 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.10 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip 17.25 Alpe-Do-nava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Koncert ansambla Spev 2015: Po Slakovi poti 21.25 Na naši zemlji 22.00 Odmevi 23.05 Film: Pravila igre (kom.)
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 19.15 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.35 23.40 Točka 9.15 O živalih in ljudeh 9.35 Na vrtu 10.50 Na obisku 11.40 Biatlon: SP, sprint (m) 12.45 Smučarski teki: novoletna tekaška turneja (m), 10 km 13.25 Smučarski teki: novoletna tekaška turneja (ž), 5 km 14.25 Biatlon: SP, sprint (ž) 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Deskanje na snegu: paralelni slalom 19.40 Infodrom 20.00 Film: Samo v New Yorku (kom.) 21.20 Nad.: Popravljena krivica 22.05 Bučke 22.30 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Dve siroti (kom.) 16.55 TG dogodki 17.10 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Festival FENS 2015 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Predstava: Če namesto Ostržka 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Nad.: Trn v srcu
_POP TV_
7.00 Risanke 8.45 9.50, 11.10, 12.35 Tv prodaja 9.00 12.50 Dr. Oz 10.20 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.25 Velika angleška pekarija 13.50 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 15.50 Serija: Kar bo, pa bo 16.45 18.55, 22.05 Novice 17.55 Nad.: Usodno vino
20.00 Film: Moja neprava žena (kom., '11, i. A. Sandler, J. Aniston) 22.40 Eurojackpot 22.45 Film: Rjavi sladkorček (kom.)
_KANAL A_
7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.45 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.40 Nan.: Mrhi za šan-kom 8.45 Risanke 9.25 14.05 Serija: Lepo je biti sosed 10.2011.35, 13.10, 13.25 Tv prodaja 10.35 18.55 Serija: Komisar Rex 11.50 17.05 Serija: Detektiv na Floridi 15.10 Film: Zlo vstaja (pust.) 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: 007 - Dih smrti (akc., '87, i. T. Dalton) 23.30 Serija: Vikingi
IRIS
VREDNO OGLEDA
Petek, 8. januarja
Iris, ob 21. uri
Heat - La sfida
ZDA 1995
Režija: Michael Mann Igrata: Robert De Niro in Al Pacino
Film je zgodba o napetem lovu med kriminalistom in skupino tatov. Tatovi delujejo pod vodstvom izkušenega kriminalca Neala McCau-leya, ki ga je zaradi njegove prebrisanosti in pazljivosti praktično nemogoče ujeti. Neal uspešno izpelje niz ropov bank, trezorjev in oklepnikov.
Pod taktirko prekaljenega Michaela Manna prvič na velikem platnu v istem kadru
prekrižata jezike in pištole Al Pacino, vrhunski kriminalec, in Robert De Niro, vrhunski policist. Srečanje dveh legend svetovne filmske zgodovine seveda omogoči zgodbi, da postane tudi vrhunski film.
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.30 16.30 Nan.: Talenti v belem 13.25 Ellen 14.25 Nad.: Esperanza 15.30 Zdravnik svetuje 17.30 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.00 Danes 19.40 Vreme in šport 20.00 Film: Pošasti z univerze (anim.) 22.15 Film: Pravi zločin (dram., '99, r. in i. C. Eastwood)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Medpraznična prva izmena; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Vzgajati k različnosti - Pogovori in razmišljanja ob robu čezmejnega projekta EDUKA; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V Zborovski glasbi ob 13.20 bodo na sporedu izbrani posnetki z božičnega koncerta, ki je bil minulega 25. decembra v župnijski cerkvi na Opčinah. Končuje se praznični Mladi val, ki ga še danes vodi Danijel Malalan. Na voljo bo veliko namigov za konec tedna, še posebej bo izpostavljen drevišnji pop&jazz večer a-cappella glasbe s skupinama Spritz for five in Jazzva v Kulturnem domu v Trstu. Kulturni dogodki ob 18.00 obsegajo prispevke Ivana Žerjala o fotografski razstavi Tine Modotti v Vidmu, Primoža Sturmana o avtobiografiji Vir-gila Gomizla »Moje življenje«, Robija Šabca o delu Boža Repeta »Milan Kučan, prvi predsednik«, Štefana Turka o razstavi Rdeča nit v piranski Mestni galeriji in Leva Detele o dunajskih kulturnih novicah.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 8. januarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
; ä Sonce vzide ob 7.44 in zatone ^g ob 16.38 o Dolžina dneva 8.54
Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 1 5.33
=j 1985 - Zelo mrzlo jutro v »En o precejšnjem delu Slovenije, marsikje najnižja
z temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je § živo srebro spustilo do -33,0 °C, v Kočevju -27,6 < °C, na Bizeljskem -26,5 °C, na Vrhniki -24,4 °C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6 °C.
b^ Danes: ob 2.18 najnižje -15 cm, ob 8.03 najvišje 44 cm, ob 14.52 najnižje -59	g Morje je skoraj o cm, ob 21.30 najvišje 33 cm.	S mirno, tempera-p Jutri: ob 2.57 najnižje -19 cm, ob 8.44 naj-	tura morja 12 ' višje 48 cm, ob 15.25 najnižje -64	stopinj C. cm, ob 22.03 najvišje 37 cm.
Kanin - Na Žlebeh . . . . 30 Piancavallo......"......20
Vogel..................33 Forni di Sopra.........30
Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30
Krvavec...............40 Trbiž...................30
Cerkno..................- Osojščica..............35
Rogla..................40 Mokrine...............60
Stallone »večni« Balboa
LOS ANGELES - Zvezdnik Sylvester Stallone, ki je v filmu Creed prevzel vlogo nekdanjega boksarja Rockyja Balboe, že upa na njegovo nadaljevanje. V športni drami Creed je v ospredju Adonis Johnson, sin nekdanjega Rockyjevega rivala Apolla Creeda, ki ga trenira prav Rocky. Nadaljevanje pa naj bi prikazalo tudi mladostniško zgodba Creeda in Rockyja. Nadaljevanje naj bi bil osnovano podobno kot Boter II, kjer vzporedno potekata zgodba v sedanjosti in preteklosti, piše britanski časnik Independent. Tako bi znova prikazali tudi dogajanje v 80. letih in obudili zgodbo med boksarskima rivaloma Rockyjem Balboajem in Apol-lom Creedom, ki sta nazadnje zaživela v filmu Rocky IV.
V Zagrebu deskal za tramvajem
LJUBLJANA - Leta 1941 je bila v njej ustanovljena Osvobodilna fronta
Vidmarjeva vila pod Rožnikom zdaj last nemškega veleposlaništva
V Vidmarjevi vili že zdaj živi nemška veleposlanica, a je bila doslej najemnica
rtvslo
LJUBLJANA - Vidmarjeva vila pod Rožnikom, v kateri je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, je pristala v lasti nemške države, piše časnik Delo. Za 2,78 milijona evrov je hišo kupilo nemško zunanje ministrstvo. Nemška veleposlanica Anne Elisabetha Prinz v spomeniško zaščiteni hiši sicer živi že od leta 2013, sprva je bila hiša v najemu.
Kot poroča omenjeni časnik, je nemško zunanje ministrstvo vilo kupilo sredi minulega leta, Mestna občina Ljubljana (MOL) pa predkupne pravice ni uveljavila, saj za to ni imela dovolj denarja v proračunu.
Pri tem Delo navaja, da je bila vila do leta 2007 v lasti Gorazda Jančarja, od
začetka novembra istega leta pa družbe Besago Anstalt iz davčne oaze Liechtenstein, ki je stavbo julija lani tudi prodala nemškemu veleposlaništvu.
Hiša ima od leta 1985 status zgodovinskega spomenika lokalnega pomena. Ljubljana pa je v letih 2007 in 2008 sofinancirala polovico stroškov obnove fasade in kritine, saj je bila stavba kot kulturni spomenik upravičena do 50-odstotnega sofinanciranja. Za obnovo je občina dala 138.239,47 evra. MOL je sicer lastnik polovice Plečnikovega spomenika pred vilo, druga polovica je v lasti Nemčije.
Iz kabineta župana Zorana Janko-vica pa so se za časnik na vprašanje, ka-
ko komentirajo to, da je spomenik državnega pomena, ki ima za prebivalce posebno močan simbolni pomen, končal ravno v nemški lasti, odzvali z besedami, da bi raje videli, »da bi bila ta zgodovinsko pomembna vila v lasti države ali mesta«.
Zveza borcev Slovenije nima posebnih težav s tem, da je vila pristala v rokah tujih kupcev. Kot je povedal predsednik zveze Tit Turnšek z nemško veleposlanico že zdaj lepo sodelujejo. Z nemške ambasade so sporočili, da se zavedajo zgodovinskega ozadja in da se veleposlanici zdi pomembno ohranjati spomin na upor, še navaja omenjeni časnik. (sta)
ZAGREB - Mlajši moški na smučarski deski je v Zagrebu jekleni kabel pritrdil na zadnji del tramvaja in pustil, da ga vozilo vleče po zasneženi tramvajski progi. Nevarno deskanje je trajalo približno pol minute, posnetek pa je imel na spletu v preteklih dneh več kot 15.000 ogledov. Mladi deskar je pokazal svojo veščino na snegu na drzen način v nočnih urah, ko je tramvaj med dvema postajama peljal z običajno hitrostjo. Tramvaji povprečno na takšnih progah peljejo s hitrostjo 40 kilometrov na uro, najnovejši tramvaji pa lahko dosežejo tudi hitrost 70 kilometrov na uro.
LAS VEGAS - Sejem zabavne elektronike
Ko iz avta lahko preveriš, ali imaš pivo v hladilniku
Novosti, vragolije in zmogljivi električni avtomobili
LAS VEGAS - Na mednarodnem sejmu zabavne elektronike CES v ameriškem Las Vegasu so avtomobilski proizvajalci s svojimi novostmi predstavili prihodnost avtomobilske industrije. V ospredju so bili električni pogon ter digitalne tehnologije, ki prevzemajo vse večji nadzor nad procesi v avtomobilih ter gredo v smeri vozil brez potrebe po človeku za volanom.
Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je v Las Vegasu predstavil novo funkcijo Airtouch, ki omogoča izvajanje določenih opravil v vozilu s pomočjo kretenj. S preprostim premikanjem prstov na rokah lahko voznik aktivira razvedrilne, navigacijske in komunikacijske funkcije, pri čemer ima lahko roke vseskozi na volanu. Funkcijo so prikazali v konceptualni različici športnega avtomobila i8 Spy-der, kar po besedah strokovnjakov nakazuje, da je i8 Spyder po predstavitvi prvega koncepta na avtomobilskem salonu v Pekingu leta 2012 morda končno pripravljen za proizvodnjo.
Ameriško avtomobilsko startup podjetje Faraday Future je medtem predstavilo koncept svojega prvega električnega športnega avtomobila s futurističnim dizajnom, ki spominja na Batmanov batmobil. V koncept z delovnim imenom FFZE-RO1 so vgradili večzaslonski vmesnik in tehnologijo obogatene resničnosti za prikaz razmer na cestišču pred vozilom, izstopajo pa tudi posebni zračni kanali za večjo aerodinamičnost vozila in za hlajenje baterij.
Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors je v Las Vegasu razkril proizvodno različico svojega električnega avtomobila Chevrolet Bolt, ki naj bi na trg prišla še letos. Kupce želijo pritegniti tudi z dostopnejšo ceno vozila, kot jo ima eden vodilnih proizvajalcev na trgu električnih vozil Tesla Motors. Bolt, ki naj bi s polno baterijo prevozil do 320 kilometrov in naj bi bil korak v smeri avtonomnih vozil, sicer premore brezžično dostopno točko Wi-Fi, ki omogoča dostop do storitev in aplikacij. Podpiral bo tudi sisteme, kot sta Apple CarPlay in Android Auto, za povezavo pametnih mobilnikov s sistemom avtomobila. Poleg tega so zanj razvili namensko mobilno aplikacijo z dostopom do informacij o delovanju avtomobila in možnostjo primerjanja stilov vožnje različnih voznikov z vidika energijske učinkovitosti. Vgrajena kamera, ki je povezana z vzvratnim ogledalom, pa bo vozniku omogočala vzvratni pogled v primeru, da le-tega zastirajo drugi potniki v vozilu.
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je predstavil prototip nove, električne različice kultnega modela kombija Transporter oziroma T2 - znanega tudi kot hipi van. Novi kombi BUDD-e naj bi po navedbah družbe predstavljal »nov koncept električnih vozil za dolge razdalje.« Nova različica vsebuje tehnologijo, s katero naj bi kultni kombi postal »inteligenten« in »družben«, ter elektronski vmesnik, ki naj bi bil intuitiven in interaktiven. Odziva se na glasovne ukaze in kretnje. Med drugim omogoča tudi komunikacijo z napravami v pametnem domu, tako da lahko voznik kar iz udobja kombija preveri, ali je v hladilniku dovolj piva za ogled nogometne tekme s prijatelji. BUDD-e sicer temelji na prihodnji modularni proizvodni platformi za Volkswagnova električna vozila z bolj vzdržljivo baterijo, ki se v pol ure napolni do 80 odstotkov zmogljivosti, njen doseg pa je do 600 kilometrov. BUDD-a bi lahko na ceste zapeljal do konca tega desetletja. (sta)