ŠTEV. 1 1 NOVEMBER 1940 LETO X 1 V MMJ AT ELJ .. ... HH > ;-*"~ .1y i , ■■iJM l »■ ',-"-*r*>' tl *•# : ** „:-/ « .. ■, i.« fes« m H m j^sij a WMM' t &j&j Bjalfe," pvSi^lJn phh-oga: ž* budne wke Perzijske preproge, originalno orientalske, ne ponarejene, nudi na strogo solidni bazi znana domača tvrdka Stalno zapriseženi izvedenec in ocenjevalec pri kr. okrožnem sodišču v Zagrebu. Razstavlja na vsakem velesejmu v Ljubljani. Informacije vsake vrste daje rad in brezplačno. PANTOVČAK 114 KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOUll SREDSTVO Sidol Pridobite nam dve novi naročnici, pa dobite lepo nagrado. Razpis daril je na strani 4 prve letošnje številke »Žene in doma«. katar« vslad kamlčnlh aestavln vaa la pradmata Cisti, polira, ohrani, DEEINFICIRA SAZITI NA VARSTVENO ZNAMKO I ZAHTEVAJTE, ŽIMp/SAMO Z JASClTNO PLOMBO STERlLlziRANO^ ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.O NAŠA ŽIMA HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NR PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. Boljši o id lažje delo in večja sposobnost i pravilno pomerjenimi očali od Otona Ring-o takoči lep Syndetikon skteji, zlepi, skifa vse. Jože Žabjek KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 10 Nojmoderneje urejena delavnica za vsa knjigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črtalni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za «ŽENO IN DOM* TELEFON 24-87 ^ Q TUM OUtJTI Rešitev ugank iz 10. štev. Križanka. Vodoravno: 1. v, Bogatin, h; 2. Elida, anoda; 3. red, pol, vas; 4. r, Apenini, a; 5. oj, rb, re, on; 6. osa, p, čok; 7. od, ga, ak, ob; 8. c, sanenec, r; 9. ena, ilo, Eva; 10. novec, kinin; 11. a, akacija, a. — Navpično: 1. vedro, ocena; 2. le, jod, no; 3. bira, s, Sava; 4. od, Praga, (p)ek; 5. galeb, Anica; 6. a, on, p, le, c; 7. tapir, ikona; 8. in, necke, ji; 9. Novi, o, cena; 10. da, oko, vi; 11. Hasan, brana. Posetnica. Učitelj. Magičen lik. Lopov — opera — pehar — oralo — varoš. Uganke štev. 12 KRIŽANKA. Vodoravno: 1. vrednotnica, velik ruski reformator; 2. del voza, moško ime, zanikan pom. glag.; 3. predi., potnik, sogl.; 4. lat. pozdr. (obr. žen. ime), konec maše, doba; 5. stopaj, člen naroda; 6. stanje vode, napeljava; 7. I 23 45678 9 10 11 obrtnik, odvodna naprava; 8. naplači- 10, kaz. zaim., doba; 9. sogl., ruska dinastija, predi.; 10. pesnitev, hudič, kaz. zaim.; 11. obrtnik, žuželka. — Navpično: 1. slov. pisatelj, živalca; 2. del voza, pastir, predi.; 3. sogl., prodajalec peres, sogl.; 4. žen. ime, žen. ime, žuželka; 5. kem. prvina, pobožni potnik; 6. vrsta klasa, ščavje; 7. nepravi, orient. dvorec; 8. števnik, žen. ime, kaz. zaimek; 9. sogl., prislov (obr.), sogl.; 10. veznik, policist, kaz. zaimek; 11. raztrganec (obr.), svetopis. oseba. Veriga. Iz zlogov: ca, ca, ci, ču, da, da, ga, ga, ka, li, li, li, lo, lo, na, na, nar, nar, pa, ra, ra, ri, ri, sa, ta, ta, va, vo, za, za — sestavi trozložne besede, ki pome- Velik učinek z malo peneče se zobne kreme ODOL! Dolgoletne izkušnje so izpričale, da je ODOL najbolj izdatna in najbolj učinkovita zobna krema. ODOL krepi dlesni, uničuje mikrobe, ki povzročajo škodljivo gnilobo, in ohranja Vaše zobe zdrave. Pena zobne kreme ODOL prodre v najbolj srite kotičke med zobmi, jih temeljito očisti in napravlja zobe blesteče bele. 1 TUBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2 ni jo: 1. travnik, 2. dar, 3. orodje, 4. vozilo, 5. žveplenokisla sol, 6. uvozni davek, 7. spaka, 8. zaviralna naprava, 9. tisti, ki računa, 10. cvetlica. Besede so urejene tako, da je zadnji zlog vsake besede hkrati tudi prvi zlog naslednje. Zamenjalnica. Zoran, selo, drevo, neka, komar, Laba, ave, sirar. Pri vsaki besedi premenjaj črke, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti povedo mesec. 1 2 3 Magična zlogovnica. Vstavi v kvadrate tri trizložne besede, ki pomenijo: 1. nekaj, kar je v zvezi z radijem, 2. ploščad, 3. veliki vrtovi. Besede se berejo enako navpično in vodoravno. k 235 Ali Vas smem pri tem vremenu spremljati? Če dežuje ali če piha mrzel veter, tedaj nujno potrebujete NIVEO, da si morete obvarovati kožo. Zato si pred odhodom iz stanovanja nikar ne pozabite namazati obraz in roke z NIVEO! Videli boste, da NIVEA ne zapusti nikakega mastnega sijaja, ker jo koža vsrka vase. j NIVEA vsebuje EUCERIT in zato krepča kožno tkivo ter dela kožo odporno. Kljub slabemu vremenu si boste ohranili kožo zdravo, nežno in belo. £ lip1 um IMEHKOSTI ♦ O VELIKIH LJUDEH <» Šali Nadir. Perzijski šuh Nadir je bil hud trinog. Nekega dne pride na sprehodu mimo starega moža, ki je sedel pod drevesom. Razgovarja se z njim ter med drugim vpraša: «Povej, kakšen je vladar te dežele! Ali je trinog, ali pravičen in dober?« Mož odgovori: «Grozovit trinog.« Šah se začudi: «Ali poznaš svojega vladarja?« «Ne.» «Vedi, da sem to jaz. Kaj praviš na to?« Mož se je prestrašil, potem pa je pomislil in rekel šahu: «Kaj pa ti? Ali ti mene poznaš?« «Ne poznam.« «Jaz sem sin nekega trgovca in sem tak, da sem po tri dni na mesec nor. Ravno danes me je norost spet prijela.« Šaha je posilil smeh, in je šel svojo pot. * Govor. Ko jo švedski grof Kdnigsmark, ki je bil izbran za francoskega poslani- ka, imel v Parizu svojo nastopno avdienco, je obtičal v skrbno naštudiranem govoru, ki ga je imel v švedskem jeziku. Ohranil pa je hladno kri in, da bi ne pokazal svoje slabosti, je začel govoriti švedski oče-naš. In ker se mu je ta zdel prekratek, je dodal še vero. Ves dvor je poslušal, prevzet od tega na videz sijajnega govora, govorjenega z veliko ognjevitostjo in lepim poudarkom. Samo poslanikovo uradništvo se je komaj premagovalo, da ni udarilo v smeh pred vsemi poslušalci. * Odposlanec. Katarina Velika je imelia komornika, ki je zmeraj kratko in hitro odgovarjal, ne da bi premišljal. Nekega dne ja javljal prihod dunajskega odposlanca in se ni prej poučil o okol-nostih potovanja. Na vprašanje, kako dolgo je bil odposlanec na poti, je komornik kar brez odloga odgovoril: »Osem dni.« Katarina se je začudila tej neverjetni hitrosti in je hotela vedeti, kod je potoval. »Čez Frankfurt, Leipzig, Hamburg, Amsterdam,* je brž odgovoril. «Ampak, ampak, kje pa je ostala geografija?* je menila Katarina. »Geografija? To je pustil na levi!« ♦ Humorist Bernard. Francoski humorist Bernard je bil na letovišču v Nizzi, kjer so ga kmalu poznali po vsem mestu. Nekoč si je v restavraciji naročil juho z rezanci. Natakar mu jo je prinesel in odšel. Takoj nato pa ga je Bernard nazaj poklical: «Gospod natakar, te juhe ne morem jesti.« Natakar se je opravičeval in ga vprašal: «Morebiti smem prinesti kako drugo?« «Kakor hočete. — No dobro, pa mi prinesite .zeliščno’!« Toda tudi o tej je rekel Bernard, da je ne more jesti, ter je zahteval poslovodjo. »Gospod, tudi te juhe ne morem jesti.« Poslovodja je bil ves zbegan: «Gospod Bernard, pri nas imamo izvrstne kuharje, ni mogoče, da bi bile naše juhe neužitne. Posebno zeliščno vsi gostje hvalijo.« »Saj ne trdim, da je juha neužitna ali slaba,« pravi prijazno Bernard, »pravim le, da je jesti ne moremo —■ ker nimam žlice!« POT DO USPEHA Dale Carnegie: Ljudi je treba prepričati (Nadaljevanje.) Če nimate kdaj prav, če ste kaj zagrešili ali se zmotili, priznajtel Stanujem skoraj v središču mesta, zato si pač želim svežega zraka in lepe narave. Najrajši hodim v mestni park, ki prehaja polagoma v gozd. Tam se sprehajam, in sicer z Reksom, svojim malim buldogom. Reks je lep, prijazen pes, in ker na najinih sprehodih redkokdaj koga srečava, ga nimam na vrvici in mu snamem tudi nagobčnik, čeprav je to prepovedano. Nekega dne pa sva srečala v parku stražnika na konju. Stražnika je menda naravnost srbelo, da bi nama obema pokazal svojo veljavnost. «Kaj pa mislite, da nimate psa na vrvici in ga pustite, da leta brez nagobčnika okrog?« je vprašal. «Ali ne veste, da je to prepovedano?« «Vem,» sem odgovoril prav ponižno, »toda mislil sem, da tu zunaj ne more nikomur nič žalega storiti. «Mislil, mislil — zakon se peklensko malo meni za to, kaj ste vi mislili, Pes vendar lahko lovi veverice ali pa ugrizne kakega otroka. Za danes naj bol Ampak če vas še enkrat zalotim s psom brez nagobčnika in vrvice, vas bom naznanil.« Obljubil sem mu, da ga bom ubogal. In sem ga res — vsaj nekaj časa. Toda Reks nikakor ni imel rad nagobčnika, kar mi je bilo docela razumljivo. In zato sva sklenila, da bova spet poskusila hoditi brez nagobčnika. Nekaj časa je bilo vse dobro, potem pa je naju zadela usoda. Reks in jaz sva ravno tekla popoldne po gozdni rebri proti parku, ko se spet nenadejano pojavi pred nama veličanstvo zakona, na konju. Reks je bil nekoliko pred menoj in se je ustavil ravno pred stražnikom. Zdaj sva bila v godlji, to sem vedel. Zato niti nisem čakal, da bi stražnik začel. Prehitel sem ga in dejal: «Zalotili ste me, priznam, da sem kriv, ne bom se izgovarjal. Pred štirinajstimi dnevi ste me resno posvarili, če bo pes le še enkrat skakal tukaj brez nagobčnika.« «No,» je menil stražnik presenetljivo prijazno, «saj vem, da psi nimajo posebno radi, če morajo letati z nagobčnikom. Pa tudi tod skoraj nihče ne hodi.« «To je res, da psi tega nimajo radi,« sem odgovoril, «ampak proti predpisom je tol« «Takle majhen pes pač prav za prav ne stori nikomur nič žalega,« je odvrnil stražnik. «2e res,« sem rekel jaz, «ampak za vevericami se pa le morda podi.« «No, da, vi si to morebiti prestrogo ženete k srcu,« je menil on. «Nekaj vam bom povedal: vrzite mu kamen po tejle rebri, naj teče za njim, tam ga ne bom videl — in zadeva je rešena.« Kaj je neki drugega hotel tale stražnik, kakor to, da bi mi dal čutiti, da on tudi nekaj pomeni? Hotel je, da priznam njegovo osebnost. Ko pa sem začel sam sebe obsojati, je bilo s tem njegovi samozavesti zadoščeno, in podelil mi je milost namesto obsodbe. Toda kaj bi bilo, ko bi se bil jaz branil in bi ne bil hotel priznati svoje krivde? Ovadba na policiji — in posledice. Namesto da bi se torej z njim pričkal, sem že vnaprej priznal, da nimam prav in da sem kriv. Saj sem bil res, in zato je bilo edino pravilno, da sem priznal, in sicer naravnost in odkrito. Tako se je vse lepo izteklo, ker sem jaz priznal njegovo, on pa moje stališče. Nihče bi ne bil mogel ravnati lepše, kakor ta stražnik na konju, ki mi je še pred štirinajstimi dnevi grozil z ovadbo. Če zaidete kdaj v podobno težak položaj, je vselej bolje, če drugega prehitite in priznate svojo krivdo. Zakaj v vseh okoliščinah je bolj prijetno, če sami sebi kaj očitate, kakor če morate poslušati očitke iz tujih ust. Vse tiste neprijetnosti, ki vam jih je hotel povedati on, si poveste sami — in sicer, še preden začne. S tem ga čisto razorožite. Tako lahko računate 100 proti 1, da bo zelo popustljiv in bo prezrl vaše pregre-ške; prav tako, kakor je to storil stražnik na konju z menoj in Reksom. * Gospod N. je imel umetniško reklamno podjetje. «Pri risbah za reklamo,« je poudarjal g. N., «mora biti človek zelo natančen.« Nekatera založništva zahtevajo, da izvrši umetnik njihove predloge v najkrajšem času, in v takih primerih človek kaj lahko prezre to ali ono. Tu mislim na naročnika, ki je naravnost užival, če je našel kako majhno napako. Večkrat sem odhajal iz njegove pisarne ves zagrenjen. Ne zato, ker je kritiziral, ampak, ker je bil tako malenkosten. Nedavno sem mu poslal neko delo, ki sem ga moral v naglici izvršiti. Takoj nato mi je telefoniral in me prosil, naj pridem nemudoma k njemu, češ da sem nekaj napačno naredil. Ko sem prišel tja, sem našel prav tisto, kar sem slutil. Položaj je bil strašno neroden. On je bil ozlovoljen in menda srečen, da se lahko pošteno spravi na mene. Ves razburjen, me je vprašal, zakaj sem to in to tako in tako napravil. Odgovoril sem, da sem v tem primeru storil napako in da za to sploh ni opravičila. 2e dovolj dolgo sem zanj risal — sem mu rekel — tako da bi moral vedeti, kako on to želi, in moram obžalovati, da sem grešil. Takoj me je začel braniti in zagovarjati. «lmate prav,« je dejal, «toda navsezadnje ni to nič hudega, je pač . . .» Prekinil sem ga: «Vsaka najmanjša napaka šteje in ima svoje posledice.« Ravno mi je hotel seči v besedo, pa nisem pustil. Hotel sem izkoristiti ugodni trenutek. Zakaj prvič v življenju sem šel sam proti sebi — in to je bil naravnost užitek. «Ne,»' sem rekel, «jaz bi bil moral biti bolj previden. Vi ste mi dajali vedno veliko dela, zato lahko tudi zahtevate natančno izvršitev. Napravil bom risbo še enkrat.« «Nikakor ne,» je protestiral, «nikakor se ne boste še enkrat trudili —.» Hvalil je moje delo in mi zagotavljal, da si je želel samo to ali ono neznatno izpremembo in da tale mala napaka tvrdki čisto nič ne škoduje — saj je sploh samo smešna malenkost, ki ni vredna, da bi o tem govorila. Z drugimi besedami: moja samopresoja mu je vzela vso bojevitost. Povabil me je na predjužnik in, preden sva se razšla, mi je dal ček in novo naročilo. Kdor taji svoje napake, je neumen. Odkrito priznanje svojih napak dviga človeka nad povprečne ljudi. Kadar nimamo prav, kadar kaj zagrešimo — in to delamo večkrat, če hočemo biti pošteni — priznajmo takoj in brez ovinkov svojo napako. Zato si zapomnite, če hočete imeti uspeh pri ljudeh, važno pravilo: Če nimate prav, priznajte to hitro in brez ovinkov/ -A/čltClitlhe. naročnice so še vedno v zaostanku z naročnino. Tem je urednica t. t. m. poslala pismo «Meni so všeč ljudje« in priložila položnico. Spodaj v predzadnji vrsti je natiskan dolžni znesek. Prosimo, poglejte to vsoto in nam jo takoj nakažite. Naročnicam, ki so naročnino že plačale, pa se iskreno zahvaljujemo. Uprava. r"Me mete Vomžmwe ' ------ZZIII1I1IIIIII1III1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIII1IIIIIIIII1III1II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1III1IIIIIIIII1IIIIII1IIIIII1IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIM idela sem jo v kapelici na Žalah. To je bilo najino prvo in poslednje srečanje. Ležala je na odru v beli obleki. Na sivih laseh je imela voščen mirtov cvet. K steni je bil priklonjen pokrov bele krste, okrašen s srebrnimi čipkami in zlatimi okraski. Na listku ob vznožju pokojnice je bilo zapisano: Meta Ponižen, služkinja, stara devet in sedemdeset let. Z lestenca prečudnih oblik je padala električna luč na pokojnični rumenkasti obraz. Skozi drobno razprte veke so se svetlikale ugasle zenice. Tudi ustnice so bile za spoznanje odprte, kakor da bi hotele še nekaj povedati. Stari, koščeni prsti so oklepali križ. Pogled na mrtvo staro služkinjo me je prečudno ganil: mirtov cvet v sivih laseh, bela obleka in v gubah krila šopek rdečih nageljnov. Bog ve, kdo jih ji je dal, najbrže kdo izmed onih, pri katerih je bila služila. Vse to mi je izdalo njeno življenjsko zgodbo, preprosto in vsakdanjo, vendar po svoje lepo in zanimivo. Morda ji je bilo petnajst, sedemnajst, dvajset let, ko je od nekod prišla v mesto služit. Morebiti je prinesla iz svojega rojstnega kraja nekaj svetlih spominov, morda je skrivalo njeno srce hrepenenje po boljšem življenju, kakor je življenje služkinje. Morda... Najbrž je bila brhka, in so ji ljudje, pri katerih je služila, pravili Metka. Metka je delala. Njene močne roke so bile neutrudljive. Prale so, umivale tla, kuhale, nosile. Neštetokrat so se opekle, dostikrat ožulile. Vse za druge. Leta so počasi kapljala, večrto enaka, podobna, kakor kaplja kaplji. In te kaplje so polagoma pogasile skrivno hrepenenje v Metkinem srcu, da bi postala kdaj kaj boljšega. Metkine roke so delale, delale vse življenje za druge. Ko ji je v srcu umrlo hrepenenje po boljšem življenju, je ostala v njem praznina, ki pa jo je Metka kmalu izpolnila z — vero. Iz vere so Metkine roke črpale nove moči za delo. * Metka je ostarela; spet je bila Meta. Njene roke pa so še vedno prale, umivale tla, kuhale in nosile za druge. Vera v njenem srcu ji je sijala kakor čudovita luč. Vsako nedeljo je v cerkvi poslušala pridige in potem o njih razmišljala. Tako je kmalu bolje poznala nebeško življenje kakor zemeljsko. Imela je nekaj prihrankov. Iz tega denarja si bo kupila vse za tisti njen največji, edini praznik, ko bo morala oditi v večno življenje. Ta veliki dan se je zmerom bolj bližal. Stara Meta je to čutila. Roke niso bile več krepke in prožne. Prste ji je skrivil revmatizem, da ni bila več tako spretna pri delu in se je gospa dostikrat zjezila nad njo: «Oh, Meta, kako ste nerodni!* Takšne tožbe so seveda Meto bolele, vendar ne tako, kakor pred leti. Vse vezi z zemeljskim življenjem so bile že zrahljane. Meta je mislila samo še na tisti veliki dan. Iz prihrankov je pri Marijini bratovščini kar naprej plačala pogreb boljše vrste. Sama je izbrala krsto in srebrne čipke. Potem je prosila župnika, da bi ji napisal oporoko. Natanko je določila, da mora biti pokopana v beli obleki in z mirto v laseh. Tudi grob mora biti lepo oskrbovan. Imeti mora kamenit križ in na gomili zasajene rdeče nageljne. Vse to naj ji oskrbi cerkev; zato ji zapušča svoje prihranke. Potem se je umirila in samo še čakala. V devetinsedemdesetem letu je legla. Toliko dobrih ljudi se je trudilo krog nje in ji hitelo pomagati. Ona pa se je samo čisto mirno smehljala. Saj je dobro vedela, kako je z njo. Gospod jo je poklical, On želi, da pride k njemu njegova mala zvesta služabnica. Lepo zbrano se je pripravila na smrt in čakala... Dobri ljudje so se še vedno trudili krog nje. Vlivali so ji grenka zdravila v usta. In Meta, ki je bila vajena samo ubogati, je pila zdravila, čeprav je vedela, da je bela božja dekla že v sobi in čaka... Toda božja dekla je odlašala, čeprav so Metine oči tako prosile. In ko je Meta čakala smrti, so ji misli odhitele v večnost. Sveti Peter bo najbrž že vedel, da pride, in ji bo odprl. Če bo pa treba malo počakati in trkati, pa tudi nič hudega. Saj se ne bo zgodilo prvič, da bo čakala pred zaprtimi vrati. In potem... Meta je kar zamežala, ko se je zamislila v rajsko lepoto. Sprva ne bo vedela, kam naj v raju krene. Toda Gospod ji bo gotovo poslal angela. In ta ji bo rekel prijazno: «Metka, Gospod te pričakuje! Pojdi z menoj!* Prijel jo bo za roko in jo povedel s seboj skozi špalir svetnikov, angelov in blaženih. Sredi blišča sonca in zvezd, obdan s pojočimi angeli, jo bo čakal Gospod. «No, Meta, kaj mi boš lepega povedala?* jo bo prijazno nagovoril... «Gospod,» bo rekla preprosto, «poklical si me, in prišla sem. Vračam ti svoje telo takšno, kakršno si mi dal. Niso se ga dotaknile strasti, le čas in delo za druge ga je izrabilo. Moja življenjska zgodba je preprosta. Če jo hočeš zvedeti, Gospod, poglej moje roke! V teh žuljih, v vseh teh brazdah in brazdicah je zapisana moja življenjska povest. Teh rok ni nikoli nihče pobožal ali poljubil. Ljudem so bile kakor stroj, ki jih je moral ubogati. Kaj vse, Gospod, so te uboge roke morale delati za druge, dokler niso ostarele in izgubile prožnost in moč... Toda saj ti, Vsevedni, to najbrž vse veš ...» Gospod se bo smehljal, ji pogledal v oči in jo prijazno vprašal: , «Kakšno plačilo želiš, Metka Ponižnova?* Metka bo ponižno zaprosila: «Gospod, nič drugega si ne želim, kakor malo počitka.* In Gospod bo dejal: «Tvoja želja je izpolnjena, Metka Ponižnova.* Potem jo bo angel spet spremljal mimo kora zveličanih. Med njimi bo videla prenekaterega znanca. Najbrž bo kje tudi stara, sitna gospa Adelajda, tašča Metkine predzadnje gospodinje, ki so ji Metkine roke morale trikrat na dan masirati protinaste ude. Tam na zemlji je ta gospa zahtevala, da ji Metka pravi milostljiva gospa baronica in jo onika. V raju pa ni takšnih navad. Tam ni ne baronov ne služkinj. Vsak je samo zveličana duša. Morda bo kdaj naletela celo na svojo mater ali katero izmed sester. Kaj. vse bi druga drugi lahko povedale! Ogledala si bo tudi zbore malih krilatcev. Med njimi sta prav gotovo mala nesrečna dvojčka Ciril in Metodek, ki so jima Metkine roke morale sešiti mrtvaški srajčici. Cirila in Metodka je Metka pestovala, ko ji še ni bilo dvajset let. To je bila njena prva služba v mestu. Pobrala ju je kužna bolezen. Kdo ve, ali jo bosta še spoznala? Prvi dan mrtvih In potem, aa, — počivala bo. Slonela bo na mehkih blazinah, poslušala angelsko petje in počivala. Ko se bo spočila in se nagovorila z znanci, se bo morala pa spet ozreti po kakšnem opravilu. Saj drugače ne bo strpela... Če sama ne bo ničesar našla, bo prosila dobrega angela, da bi ji pomagal pri temi «Rada bi spet kaj delala, nisem navajena tako lenariti. Pospravila bi kaj ali pometla. Tudi likati znam lepo...» In dobri angel pojde in ji izpolni željo. po moževi smrti. Morda ji bo prinesel celo z zlatom pretkano Gospodovo haljo, da bi jo zlikala ... Tako so Metine misli potovale po raju. Njene ugašajoče oči so zrle nekam daleč, usta so se blaženo nasmehnila. Tedaj je božja dekla neslišno pristopila k Metini postelji. Drugi dan so staro služkinjo Meto oblekli v belo obleko in ji pripeli voščen mirtov cvet v lase. Tako so izpolnili njeno željo. Praznična kakor nevesta je stopila pred svojega Gospoda ... 3 69 . »T'- V Jean ne Galzy: Pod težkim bremenom. fOTOGRAf JJA — Ile, je zaklical moški, ki je stopil v vežo, kaj ni nikogar doma? Fotografova koliba je stala tik cerkve. Ta njen položaj je imel iz-vestne prednosti, ker je vsega spoštovanja vredni obrtnik-umetnik na ta način lahko slikal kar na cerkvenih stopnicah novoporočene pare in nežne prvoobliajance. Iz kolibe se je oglasil ropot. Odprla so se vrata v atelje, iz katerega se je prikazal, ves oblit z lučjo močnih žarnic, mojster fotograf. Bil je še mlad. Njegovo suho in predolgo telo je bilo oblečeno v siv delovni plašč, ki ni bil brez madežev od različnih kemikalij. — Kaj pa želite, prosim, gospod? Vstopivši moški je pogledal najprej po stenah, na katerih je viselo polno povečanih posnetkov, s prezirom ošinil novoporočence, brž smuknil z očmi čez prvoobliajance, pregledal portrete starejših oseb in še kar naprej nekaj nervozno iskal. — Prišel sem, je naposled pojasnil, zaradi neke mrtvaške fotografije. — Posmrtne fotografije, ga je popravil fotograf. Teh nikoli ne razstavljam. Ženske so včasih le preveč razburljive 1 Imam pa lepo vrsto vzorcev! Pokazal je na mizi velik, diskretno zaprt album. — Blagovolite prelistati zbirko in si izbrati pozo: celoten posnetek ali samo glavo. Od spredaj, od strani, tričetrtinski? Če pa razpostavimo okrog pokojnika tudi njegove žalujoče ostalo družinske člane, potem je slika za 25 odstotkov dražja. So pa to vsekakor zelo ugodni pogoji, ker imate pri tej priložnosti skoraj za isto ceno portrete vseh, kajne? — Nisem vedel, da je zadeva tako zapletena. Žena pa mi ni nič posebnega naročila. To je namreč za njeno mater. — Za vašo gospo taščo, je svečano povzel fotograf. Če gre za starejšo osebo, potem je pač treba kaj resnejšega. Takole, recimo. Rožni venec v rokah, glava malo dvignjena in od spredaj. To je vsekakor bolj laskavo za priletnejše ljudi. Dodamo lahko tudi vence, zlasti če fotografiramo od vznožja, oziroma — hočem reči — vso sobo. Za doprsno sliko bi bilo vse to seveda nepotrebno. Toda doprsna slika, saj si jo lahko mislite, ni nikoli tako živa. Vsi odjemalci so vselej bolj zadovoljni s skupinskim posnetkom. — Tudi meni je skupinski posnetek bolj všeč, je dejal naročnik. Se bo vsaj videlo, da smo vse lepo uredili. Napravili boste skupino, to se mi vsekakor zdi ugodnejše. Zdaj pa stopim brž še po venec. Jutri bodo trgovine zaprte. Prav zato sem se tudi že danes oglasil pri vas. — O, ga je prekinil fotograf, v nujnih primerih pridem ob vsakem času, samo naročiti me je treba. Nocoj mi je pa to jako ugodno. Jutri grem namreč na lov. Zdaj jo doba črnih divjih rac. Imam čoln na bregu ribnika. — Neverjetno! je navdušeno vzkliknil klient, kako se to vse lepo ujema! Tudi jaz hodim vse nedelje na lov. Jesen je prišla. Zato mi je rekla žena: «Tone, opravi vse že danes, da si ne boš jutri pokvaril veselja!® In ker smo v pisarni v soboto popoldne prosti, se je vse uredilo kakor nalašč. Torej, na svidenje, gospod! Slike naj bodo tako velike, kakor v tem albumu. Da bo dobro videti ubogo ženo! Moj naslov je: Mali trg štev. 12. Tretje nadstropje desno. Vprašajte za Logarja. — Takoj bom zaprl atelje in prišel k vam. — Še po venec grem, je rekel Logar. Napis utegne vzeti nekaj časa. Pridite čez dobro uro, to bo bolj gotovo. * Ko je šel pozneje fotograf po stopnicah stare hiše na Malem trgu št. 12, se mu je zdelo, da ga že vse radovedno pričakuje. V vsakem nadstropju so ženske odpirale vrata, in otročad je kuštravih glav zijala v fotografa in njegov aparat. Iz enih vrat se je zmuznil deček in se jel tik za mojstrovimi petami vzpenjati. Nemara domači sploh niso bili opazili njegovega pobega, ker ga nihče ni klical nazaj. Zato je deček možato sledil fotografa stopnico za stopnico in se ustavil pred vrati Logarjevega stanovanja v tretjem nadstropju na desni. Mojster je narahlo pozvonil. Prikazala se je ženska. Bila je mlada in razmršena, oblečena v svetlikasto ju-trnjo haljo. — Oh, je dejala z zadoščenjem. Vse gre dobro. Moj mož se je pravkar vrnil z vencem. Potem je prijela dečka: «No, Dol-fek, ali si radoveden, kako bo? Pa pojdi še ti!» In ga je potegnila v predsobo. Stanovanje je bilo skromno, a snažno. — Peljala vas bom v sobo! je predlagala gospa. Fotograf je šel za njo. Bil je take tlake navajen. Videti enega mrliča manj ali enega več, mu je bilo kaj malo mar, nadvse skrbno pa si je vselej prizadeval, da bi ohranil svoj dobri strokovni glas, ki mu je v mestecu vzdel častni in dobičkanosni priimek »fotograf mrličev®. Mlada gospa jc počasi odpirala vrata. — Tone, je poklicala. Mož je brž pritekel. — Brez dvoma, je pomislil fotograf, se boji sama v sobo k pokojni materi. In so vsi vstopili. Starka je ležala v postelji, pokrita z odejami. Glava ji je počivala na visokih blazinah. Pri njej je Cula soseda. Na peči se je v železnem loncu kuhala kava. Fotograf jc postavil svoj aparat, snel pokrovček z leče, se ogrnil s črno ruto in jel opazovati pokojnico. — Najboljša bo od spredaj, je rekel. Potrebujem pa pručico, da bom lahko aparat malo dvignil. — Venec je tu, ga je spomnil gospod Logar. Bil je lep venec iz steklenih okraskov, ki so pritajeno svetili v mračni sobi. Na vijoličastem traku pa se je belil turobni napis: Zadnji pozdrav. Položili so venec na posteljo in previdno pogladili odejo pod njim. — To bo imenitno, je odobril fotograf. Potem je zlezel na pručico in si dajal opravka z objektivom. Soseda se je bila odstranila. Mali Dolfek je stal pri vratih in od začudenja kar ni mogel zapreti ust. — Gospod in gospa, zdaj pa prosim! Vsak na eno stran postelje, da bo lepa skupina! Treba je bilo ležišče malo premakniti od stene, da se je gospa lahko po- stavila k postelji. Mož pa je stopil k vzglavju. — Ena, dve, tri! je štel fotograf in zasvetilo, zablisnilo se je. Zasvetilo, zablisnilo se je, in prav tisti hip je nekdo zakričal. Zakaj starka se je bila dvignila z blazin. — Kaj se pa godi pri nas? je vprašala čisto naravno. — Moj Bog! je vzkliknila gospa Logarjeva, mama je vstala od mrtvih! Pokojnica je s svojimi okroglimi očmi začudeno gledala aparat, ki je bil namerjen na njeno posteljo, venec na njenih odejah, hčerko in zeta ob vsaki strani vzglavja in na pručici stoječega neznanca. — Eh! Kaj hočete? je razlagal gospod Logar fotografu, ko sta se srečno izmuznila v predsobo, kdo bi bil pričakoval kaj takšnega? Zdravnik nam je zagotavljal, da ne bo preživela dneva. Ko sem vas prišel iskat, je bila že skoraj mrtva. Na oknih je veter gibal z belimi zastori. Zora jili je zamišljeno opazovala. «So kakor nežne bele ljubice,« je sanjala, «in veter je divji ljubček.« Položila je roke na kolena in hitro zaprla oči. «Kakšne čudne misli imam.! Ampak to je zaradi tega, ker že tpko dolgo nisem bila zunaj. Že skoraj ne vem več, kakšne so poti v parku, kadar pada listje in se rdečijo javori. Niti več ne vem, kako divje piha veter na polju in kako diši, kadar se zunaj na žerjavici peče krompir. — Ne morem iti od nje. Bojim se. — Kaj če bi me klicala, če bi me potrebovala ...» «Zorka,» je rekel zdajci nežen, tih glas, «zapri, prosim, okno. Zrak je že tako mrzel. Deklica je brž vstala. Zastori so se dobrikavo dotaknili njenega drobnega obrazka, potem pa so se umirili za zaprtimi okni. «Tale zrak — tale mrzli, vlažni zrak... to je že jesen, Zorka?« Deklica se je približala postelji. Bila je vitka, drobna in je imela hrepeneče mlade oči. «Koliko ljubezni je v teh očeh!« je pomislia žena na postelji. »Komu jo bo dala, ko mene ne bo več?« «Jesen je že, mama,« je tiho rekla Zora. «Veš takšna lepa, mirna jesen z visokim nebom in sončnicami po vrtovih. — In v drevoredu je gotovo polno kostanja po tleh... Ali se spominjaš, kako sva ga pobirali, ko sem bila še čisto majhna? In doma si iz kostanjev naredila princeso in vraga, čarovnico, kralja — kako lepo je bilo vse to ...» Žena na postelji se je sanjavo nasmehnila. «Spet pojdeva skupaj v kostanjev drevored, mama,« je veselo nadalje- — Skoraj? se je začudil fotograf. — Eh! je dejal gospod Tone, skoraj ali popolnoma, to ni bilo za fotografijo prav nič važno. In v nedeljo sem hotel imeti mir. Saj veste, da uradnik nima toliko prostih dni, da bi jih kar skozi okno metal!... * Tuko se je stara gospa Tereza izmuznila smrti. Zakaj, kdo ve, brez tega pretresa bi se nemara ne bila nikoli zbudila iz svoje globoke nezavesti. V ne majhno presenečenje zeta in hčerke je živela še več let. In naposled jima takrat, ko se je togotna starka vendarle preselila na boljši svet, niti ni bilo več dano, da bi se mogla potolažiti s prezgodnjo posmrtno fotografijo, ker sta se bila tako postarala, da nista bila ne on ne ona več podobna samemu sebi. Prevedel d’Artagn»n. vala deklica. «Čez nekaj dni pojdeva zopet skupaj ...» Zvečer ju je avto peljal skozi drevored v bolnico. Drevesa so se gibala v modri temi, in njihove veje je veter razgugal v pesem tesnobe in nade. «Kakor moje srce so,» si je mislila deklica in boječe pogledala beli obraz žene zraven sebe. «Boje se, molijo in koprnijo —» V bolnici se je bala tišine, bala se je rumene luči, bala se je belih vrat, za katerimi so tiho stokale in bedele bolnice. Stala je sama na mrzlem hodniku in tiščala roke v žep. Sestra je šla mimo nje. Imela je povešene oči in se je deklici nekoliko nasmehnila. «Jaz sama nič ne vem, dekle — vsak čas pride gospod doktor.« Koliko mučnih, dolgih trenutkov je minilo, preden je prišel iz belih vrat. Imel je mirne oči in utrujenost na ustnicah. «Strašno mu verjamem,« si je mislila deklica, »če reče morda — stekla bom ven proti vetru, da se ne zadušim od nade in sreče —» In potem ji je nekaj mrzlega seglo na prsi in jih stisnilo. Ni mogla dihniti, ni mogla najti svojega glasu — Gledal jo je, a ni mogel izpregovo-riti. Bil je še premlad, preveč občutljiv za človeško bolest in človeški obup. «Moj Bog,« si je mislil, «zakaj sem tako brez moči! Zakaj nisem mogel pomagati tisti ženi tam!? Samo gledati sem mogel, kako težko diha. Saj sem vendar hotel vračati ljudi v življenje, v radost, ne pa jih videti, kako umirajo. In zdaj ta deklica pred menoj. — Kakšna obupna bolest ji je v očeh Stopil je k njej in jo sočutno prijel za ramo. Na hodniku se je pojavila sestra: «Gospod doktor —• tista žena na štev. 16. rodi.« Hitro je odvedel deklico v svojo sobo. «Počakajte tukaj name.« Na hodniku je že čakala sestra, in v operacijski sobi so gorele že vse luči. Vrata so prigluševala krike, toda deklica jih je vendar slišala. Sklonila je glavo v dlani, iz oči so se ji udrle solze. Zdravnik že ni več mislil nanjo. Žena na štev. 16. je bila težak primer. Na čelo so mu stopile drobne kapljice potu, oči so ga pekle od utrujenosti. — Pogled sestre je že izgubil vero v življenje otroka in žene. Zdravnik pa je ni hotel izgubiti. Otrok je bil na svetu. Privedel ga je v življenje — njegovo srce je tolklo od vznemirjenja in utrujenosti, ko je otrok prvič zajokal. Potem se je vrnil k ženi. Roke se mu niso niti zatresle, ko ji je dajal injekcijo. Dihnila je in odprla oči. Nasmehnil se ji je. «Vse je v redu,« je rekel tolažeče. Otrok je venomer slabotno jokal. Stopil je h košari, v kateri je otrok ležal. Zunaj je že vzšlo sonce. «Lep deček!« se je nasmehnila sestra. «In živi prav za prav le po vaši zaslugi, gospod doktor.« Z njegovih ust sta hipoma izginili žalost in utrujenost. «Življenje,» si je mislil, «ni umiranje — ampak večna roditev. Večna roditev je življenje ...» Pred njim v košari je ležal otrok, iz katerega bo zrasel človek. Morda dober, velik človek. Zdravnik se je ozrl na svoje roke. Šele zdaj so se mu tresle. Potem se je spomnil na drobno deklico in hitel k njej. Spala je v njegovem naslanjaču. Odprla je oči, ko je vstopil. »Pojdite z menoj,« je dejal in jo prijel za roko. Otrok je že spal. Imel je rdeča na-šobljena usteča in ljubko nagrbančen obrazek. Sklonila sta se nadenj. V dekličinih mladih očeh se je razgorela čista, sladka nežnost. «Vaša mati je danes ponoči umrla,« je rekel tiho, «in tale otrok se je rodil.« Dolgo je zrla na drobčkani rožnati obrazek in molčala. Potem je pogledala zdravnika čisto, iskreno. «Tudi jaz sem hotela umreti danes ponoči,« je dejala, «toda zdaj sem do-dojala nekaj velikega in lepega. In s tem sem prav za prav dojela vse —» Odšla sta ven. Vodil jo je trdno in nežno za roko. Deklica je zrla za soncem. Nebo je bilo visoko, in na vrtu bolnice so se pripogibale k tlom pre-dozorele sončnice. Tiho je padalo listje, in drevesa so se sklanjala drugo k drugemu. Ko je iztegnila roko, da bi jih pobožala, je začutila, kako polje pod hrapavo skorjo njihovih vej daljno novo življenje. — Življenje, ki se večno rodi z večnim umiranjem iznova, vedno iznova... f Kučera* ^ e^ZIVLJENJE SE RODI^a pt* Slika 219 Slika 219 a ■% 7 . \ : * i : !, * A V-' M&V' $■' «/iž 1940 TIpminEGn Md d 7,[l ,4S U.4S 141 142 J41 142 _ /\ rxj. ,3y?\'3 7Lj: 6»u 69u sincHn 1J8 138 Slika 220 a 67 prednji tlel 68 zadnji del 69 rokav 70 stranski del čepice 71 polovica sred. tlela čepice [• Ib •] Sliki 221/222 b (•j ovoj n desna petlja B I petljo prevlečeno snemalno Sliki 223/224 a 0 desna petlja 0 leva petlja [•j ovoj Qj 2 petlji hkrati desno spletemo B 1 petljo predenemo, naslednjo petljo pod-pleterno in potegnemo predeto petljo če/ podpleteno Sliki 221, 222 Sliki 223, 224 iv * ■m.' iaalSg S|si= Slika 226 a ivite 'PAat&na. HHH ■iffk- :;'fr ' lF;;Xv 1 5lk;-v:-'-v , ikf Z°A M^A^M^bOO e\^°' SVvVO r_,—^--" t/ iTJHprnr' Travm tfUivAfiiv'"'. pantN M M i i , Slika 228 Slika 229 PLETEN PLAŠČEK S KVAČKANIM KLOBUČKOM IN PALČNICE. Slike 219, 220, 221. Za plašček in klobuček potrebujemo približno, 400 g srednjedebele bele volne, dve dolgi pletenki, kvačko, 6 večjih in 7 manjših umbov, za palčnice pa 25 g volne in pet ratkih pletenk. Plašček. Osnovni vzorec (število petelj mora biti deljivo s 4): 1. in 2. vrsta: Izmenoma po 2 desni in po 2 levi petlji 3. in 4. vrsta: Izmenoma po 2 levi in po 2 desni petlji. Te štiri vrste potem neprestano ponavljamo. Plašček delamo po kroju, ki je v pomanjšani velikosti na sliki 219 a. Oba prednika in zadnik pričnemo na spodnjem robu, kjer pletemo najprej 3 cm visoko na licu in na narobni strani desno. Rokav pričnemo nad zapestkom takoj v osnovnem vzorcu. Zapestke pletemo posebej, in sicer na licu in na narobni strani desno, ter jih potem, ko obrobimo vse robove z gostimi petljami, k rokavu prišijemo. Za okras prišijemo na vsak rokav po 2 gumba. Ovratnik pričnemo na prednjem robu in ga pletemo sem in tja desno. Klobuček. Pričnemo ga na vrhu oglavja z obročkom iz zračnih petelj in kvačkamo v krogu s samimi gostimi petljami, ki jih vbadamo skozi oba člena prejšnje vrste. Dovzemamo na štirih mestih tako, da naredimo v eno petljo po 2 gosti petlji. Krajevce kvačkamo v vrstah sem in tja in jih zaokrožujemo na ta način, da v vsaki vrsti po večkrat dovzamemo. Ko so narejeni, jih sešijemo in prišijemo k oglavju. Podbradkni trak je sestavljen iz dveh kosov, ki sta po lžžcm široka. Eden je dolg 6 cm, drugi pa 21 cm; spenjamo ju z gumbom. Ta trak kvačkamo počez z gostimi petljami. Oglavje podložimo z lahko svilo. Palčnice. Nasnujemo 44 petelj in spletemo najprej 434 cm visoke zapestke v rebrastem vzorcu (izmenoma po 2 desni in po 2 levi petlji). Nato naredimo vrsto luknjic, v kateri pletemo izmenoma po 2 desni petlji, po 2 petlji pa hkrati desno spletemo in po enkrat ovijemo. Dalje pletemo v krogu dlan, in sicer notranjih 22 petelj desno, 22 petelj hrbta pa v istem vzorcu kakor plašček. V četrti vrsti dovzamemo pred prvo petljo in za njo po 1 petljo tako, da podpletemo prečno nit med dvema petljama desnozasukano. Tako se pričenja kozica za palec, ki jo pletemo desno in za katero dovzamemo na enak način še štirikrat, in sicer v vsaki tretji naslednji vrsti na obeh koncih dovzetih petelj. Nato napravimo 4 vrste, ne da bi kaj dovzeli, potem pa dosnujemo 4 petlje med enajstimi petljami kozice in spletemo na teh 15 petljah palec iz samih desnih petelj. K petljam dlani naberemo še 4 petlje, ki smo jih do-snuli za palec, ki jih pa v prvih vrstah spet enakomerno snamemo. Notranjo stran dlani pletemo še dalje desno, zunanjo stran pa v istem vzorcu kakor plašček. Pri nadprstju snemamo v vsaki drugi naslednji vrsti na štirih mestih, in sicer po prvi petlji prve in tretje ter pred zadnjo petljo druge in četrte pletenke, dokler nam ne ostanejo samo še 4 petlje, skozi katere potegnemo potem utrgano nit. Drugo rokavico delamo obratno. Nazadnje napeljemo skozi luknjičasto vrsto v zapestju 35 cm dolgo vrvco in prišijemo na vsak konec te vrvce po en čopek. Na rob vsake rokavice prišijemo po en konec 80 cm dolge vrvce, ki jo obesimo otroku okoli vratu, da ne more izgubiti rokavic. KVAČKANA JOPICA IN ČEPICA. (Slika 220.) Za dveletnega otročička potrebujemo za jopico približno 100 g, za čepico pa 50 g tanke bele volne, dalje potrebujemo vseskozi enako debelo kvačko, 1 m vrvce in nekaj niti različnih barv za vezenje. Jopico in čepico kvačkamo v tuniškem vbodu. 1. vrsta: Tjagrede naberemo iz druge in iz vsake naslednje zračne petlje nasnutka s po enim ovojem po 1 zanko; nazajgrede pa snamemo z enim ovojem najprej samo 1 zanko, dalje pa snemamo po 2 zanki hkrati s kvačke. 2. vrsta: Tako kakor prva vrsta, samo da nabiramo zanke tjagrede iz drugega in vsakega naslednjega navpičnega člena spodnjih petelj. Drugo vrsto potem neprestano ponavljamo. Jopica. Oba prednika in zadnik kvačkamo po kroju vsakega zase. Na poševnem robu raglan-skih rokavnih izrez skrajšujemo vrste tako, da naredimo v prvo petljo na začetku vrste po 1 verižno petljo, na koncu vrste pa ne kvačkamo čez zadnjo petljo. Nazadnje ob-kvačkamo poševne robove posameznih delov z verižnimi petljami. Rokav pričnemo pri zapestju in dovzemamo ob stranskih robovih tako, da naberemo na začetku in na koncu vrste večkrat poleg robne petlje še po 1 zanko iz prečnega člena spodnje petlje. Potem obkvačkamo vse robove z gostimi petljami. Ko so vsi deli narejeni, jih sešijemo in vezemo s križci pisano plaso na prednjih robovih jopice in po sredi rokavov. Nazadnje skvačkamo okoli vratne izreze še vrsto navadnih stebričkov, na te pa vrsto zobcev, nakar naredimo na desnem predniku zanko, na levega pa prišijemo gumb. Čepica. Čepica je sestavljena iz dveh stranskih in iz srednjega dela. Vse tri dele kvačkamo po kroju v tuniškem vbodu. Ko so narejeni in sešiti, vezemo na srednji del pisano plaso s križci, ob vratu pa kvačkamo vrsto navadnih stebričkov in rob pri tem nekoliko nabiramo. Skozi to vrsto stebričkov napeljemo potem vrvco, ki ima na vsakem koncu po en čopek. PLETENA JOPICA Z ZOBČASTIM VZORCEM. (Slika 221.) Za polletnega otročička potrebujemo nekako 80 g belega bombaža štev. 4, dve dolgi pletenki, kvačko in 3/t m svilenega traku. Stan jopice pričnemo na spodnjem robu. Najprej pletemo 1 cm visoko sem in .tja desno, nato naredimo vrsto luknjic, dalje, pa pletemo na licu desno, na narobni strani pa levo, le po 5 petelj na obeh zadnjih robovih pletemo vseskozi desno. Na prsih ima jopica zobčasto preslegasto plaso, ki jo pletemo pd narisku na sliki 221b, in pazimo pri tem na to, da pride ovoj za srednji zob na sredino prednika. Za vsak vzorčni oddelek potrebujemo po 14 petelj. Od začekta rokavnih izrez dalje delamo stan jopice v treh delih. Za vsako rokavno izrezo zazankamo približno po 2 petlji. Rokav pričnemo na spodnjem robu. Ko naredimo za zapestek 4 cm v rebrastem vzorcu (izmenoma po 1 desna in po 1 leva petlja), pletemo dalje rokav po kroju na licu desno, na narobni strani pa levo. Nazadnje napravimo okoli vratne izreze vrsto navadnih stebričkov in obkvačkamo vratno izrezo in rokave še z zobci. Skozi vrsto stebričkov napeljemo potem svileni trak. HLAČNA OBLEKICA Z ZOBČASTO PLASO. (Slika 222 desno.) Za te hlačke potrebujemo približno 100 g srednjedebele mehke volne, dve dolgi pletenki, kvačko, 1 cm dolgo vrvco in enajst majhnih gumbov. Zobčasto preslegasto plaso pletemo kakor pri jopici na isti sliki po narisku na sliki 222 b. Prednik pričnemo spodaj v koraku, kjer pletemo najprej nekaj vrst sem in tja desno, tako da naredimo hkrati 5 gumbnic, dalje pletemo na licu desno, na narobni strani pa levo. V pasu pletemo 4 cm visoko sem in tja desno in naredimo na sredini te plase vrsto luknjic, skozi katere napeljemo potem vrvco s čopkoma. Zadnik delamo tako kakor prednik, samo da ima na sredi hrbta razporek. .Ko sta oba dela sešita, obkvačkamo hlačnici z gostimi petljami, v koraku zadnika pa naredimo več vrst gostih petelj. Na ta rob prišijemo potem gumbe. Vratno izrezo in razporek obrobimo z 2 vrstama gostih petelj. Pri tem preskočimo za gumbnice na levem robu razporka v prvi vrsti gostih petelj šestkrat po več petelj z zračnimi petljami, v naslednji vrsti pa kvačkamo tudi na te zračne petlje goste petlje. Nazadnje prišijemo gumbe in napeljemo vrvco s čopkoma. PLETENA OTROŠKA JOPICA IN HLAČKE S SRČASTO PLASO IN ČEVELJČKI. (Sliki 223, 224.) Jopica. Za polletnega otročička potrebujemo za jopico približno 75 g merceriziranega bombaža, dve primerni pletenki, kvačko in 3/» m svilenega traku. Srčasti vzorec na prsih, ki je visok 18 vrst in pri katerem mora biti število petelj deljivo s 13 (obe robni petlji nista všteti), pletemo po narisku na sliki 223/224 a. Stan jopice pričnemo na spodnjem robu, kjer pletemo lem visoko na licu in na narobni strani desno, potem pa naredimo vrsto luknjic. V tej vrsti izmenoma po enkrat ovijemo in po 2 petlji hkrati desno spletemo. Dalje pletemo do plase s srčastim vzorcem spet sem in tja desno. Srčasta plasa se pričenja z vrsto luknjic, nato naredimo še 3 vrste desnih petelj, potem pa pletemo po narisku. Na vrhu plase naredimo spet 3 vrste desnih petelj in vrsto luknjic. Na začetku rokavnih izrez zazankamo po 2 petlji, nakar pletemo jopico v treh delili. Rokav pričnemo pri zapestju. Ko naredimo zapestke v rebrastem vzorcu (izmenoma po 1 desna in po 1 leva), pletemo dalje sem in tja desno. Nazadnje obkvačkamo vse robove jopice z gostimi petljami, okoli vratne izreze pa kvačkamo izmenoma po 2 navadna stebrička in po 2 zračni petlji, s katerima preidemo po 2 petlji na robu, nakar naredimo še vrsto zobcev. V tej vrsti kvačkamo izmenoma po 1 gosto petljo v spodnjo petljo ter po 3 zračne petlje in po 1 gosto petljo v prejšnjo gosto petljo, nakar preidemo po 1 spodnjo petljo. Skozi luknjičasto vrsto ob vratni izrezi napeljemo svileni trak. Hlačke. Zanje potrebujemo 90 g tanke volne, pet kratkih pletenk, kvačko, pet gumbov in IV4 m vrvce. Hlačke pričnemo v koraku in jih pletemo izprva v dveh delih, na licu desno, na narobni strani pa levo, potem pa v krogu same desne petlje. Srčasto plaso delamo tako kakor pri jopici. Nato obkvačkamo vse robove hlačk z vrsto gostih petelj. Naramnice pletemo v prečnih vrstah sem in tja desno. Spredaj jih prišijemo na rob hlačk, zadaj se pa pripenjajo navzkriž na dva gumba, zato morajo imeti naramnice na enem koncu gumbnice. Skozi spodnjo luknjičasto vrsto plase napeljemo vrvco, na vsak konec te vrvce pa prišijemo po en čopek. čeveljčki. Zanje potrebujemo 30 g tanke volne, pet kratkih pletenk in kvačko. Podplat kvačkamo z gostimi petljami v prečnih vrstah in ga obrobimo, ko je narejen, z gostimi petljami. Zgornji del čeveljčka pričnemo pri nad-prstju in ga pletemo pd kroju na eni strani desno, na drugi pa levo. Stran z levimi petljami obrnemo potem na lice. čeveljček ima na nartu srčast lik, ki ga pletemo tako kakor pri hlačkah in jopici po narisku na sliki 223/224 a. Zgornji rob čeveljčka obkvačkamo z gostimi petljami in z vrsto zobcev. Kako delamo zobce, je povedano pri jopici. ' Potem sešijemo podplat z zgornjim delom čeveljčka in obkvačkamo sešiv na zunanji strani z vrsto gostih petelj. PLETENA MOŠKA JOPICA. (Slika 225.) Zanjo potrebujemo približno 350 g srednje-debele angorske športne volne sivozelene barve, 50 g rjave in 20 g bele volne, dve dolgi pletenki in kvačko. Jopica pletemo na licu in na narobni strani desno in menjavamo pri tem po 16 vrst s sivo-zeleno in po 6 vrst z rjavo1 volno. Za navpične črte, ki so po 9 petelj vsaksebi, potegnemo po vsej dolžini skozi štiri zaporedne petlje dvojno belo nit (glej sliko 225 a), in sicer šele potem, ko smo posamezne narejene dele na kroj pripeli, poškropili in posušili. Najprej naredimo zadnik, potem pa oba prednika. Pri prednikih pletemo na prednjem robu vse petlje do prve navpične črte v rebrastem vzorcu (izmenoma po 1 desna in po l leva petlja). Na prednjem robu levega prednika napravimo sproti sedem gumbnic. Za žepnice, ki jih potem ob straneh prišijemo, spletemo nekaj vrst v rebrastem vzorcu, v istem vzorcu delamo tudi žepno pod logo. Rokav pričnemo pri zapestju, kjer pletemo najprej iVi cm visoko v rebrastem vzorcu, dalje pa v osnovnem vzorcu. Ko so posamezni deli jopice sešiti, naberemo petlje ob vratni izrezi na pletenke in spletemo na njih v rebrastem vzorcu vratno obrobo. Nazadnje prišijemo gumbe. KVAČKANA MOŠKA JOPICA. (Slika 226.) Za to jopico potrebujemo približno 400 g srednjedebele angorske volne sivozelene barve, 80 g temnozelene volne za črte, primerno kvačko in šest gumbov. Osnovo jopice kvačkamo s sivozeleno volno na nasnutek iz zračnih petelj takole: 1. vrsta: V peto zračno petljo (če štejemo od kvačke) naredimo 1 navadni stebriček, potem pa delamo do konca vrste izmenoma po 1 zračno petljo in po 1 navadni stebriček v vsako drugo naslednjo petljo. 2. vrsta: Za obrat napravimo 4 zračne petlje, nato 1 navadni stebriček na drugi naslednji stebriček, potem pa kvačkamo izmenoma po 1 zračno petljo' in po 1 navadni stebriček v vsak naslednji stebriček. Drugo vrsto potem neprestano ponavljamo. Ko naredimo po kroju kvačkano osnovo za posamezne dele jopice, prevlečemo v navpičnih črtah skozi luknjice med stebrički dvojno nit, ki jo vodimo izmenoma nad zračno petljo in pod njo. Pri tem pazimo na to, da so zračne petlje iste kvačkane vrste izmenoma nad nitjo in pod njo, da je tako vzorec nekako premaknjen. Za ta progasti vzorec prevlečemo izmenoma po 5 črt s sivozeleno in po 3 črte s temnozeleno volno (glej sliko 226 a). Pri žepih preidemo za razporek v isti vrsti primerno število petelj z enakim številom zračnih petelj. Ob stranskih robovih dovzemamo na ta način, da napravimo v robno petljo po 2 navadna stebrička, snemamo pa tako, da ne kvačkamo čez ustrezno število petelj na robu ali pa da sklenemo na robu po 2 stebrička hkrati. Na rami skrajšujemo vrste postopoma, da dobi rama poševno obliko. Rokav pričnemo nad zapestkom in ga kvačkamo v osnovnem vzorcu. Zapestek pa delamo kar na drugem robu osnove s samimi gostimi petljami, za katere vbadamo skozi oba člena spodnjih petelj. Pri tem naredimo za obrat vselej po 1 zračno petljo. Ko so posamezni deli jopice narejeni, jih napnemo na kroj (z narobno stranjo navzgor), poškropimo in počakamo, da se po-suše. Potem šele prevlečemo skozi osnovo niti v progastem vzorcu. Nato naredimo na zračnih petljah žepnih razporkov po 6 cm globoke žepe, ki jih potem na narobni strani prišijemo. Na petljah, ki smo jih prešli za žepni razporek, pa kvač. kamo z gostimi petljami žepnice, ki jih na stranskih robovih prišijemo na prednik. Zdaj sešijemo posamezne dele jopice in obrobimo vratno izrezo in prednja robova z več vrstami gostih petelj in napravimo pri tem na levem prednjem robu 6 gumbnic. Nazadnje naredimo še krog in krog vrsto gostih petelj. Kroj «Ultra» se dobi pod V 3246 za velikost 15, I in III po 22 dinarjev. PLETEN SLINČEK. (Slika 228.) Zanj potrebujemo 30 g srednjedebelega merceriziranega bombaža, tri pletenke, kvačko in en gumb. Slinček pričnemo spodaj na konici, kjer nasnujemo 3 petlje, potem pa pletemo obrobo na licu in na narobni strani desno, sredino slinčka, pri katerem mora biti število petelj deljivo s 6, pa v temle vzorcu: 1. vrsta: 3 leve petlje, 1 desna petlja, 1 leva pelja, 1 desna petlja, nato od začetka vrste neprestano ponavljamo. 2. vrsta: Petlje podpletamo tako, kakor jih vidimo v prejšnji vrsti. 3. —6. vrsta: Kakor prva in druga vrsta. 7. vrsta: 3 leve petlje, 1 desna petlja, naslednjo petljo spustimo za pet vrst navzdol, poberemo spuščeno petljo z levo pletenko za drugimi petljami in jo predenemo na desno pletenko tako, da je nit pred petljo, 1 desna petlja; od začetka dalje ponavljamo. 8. vrsta: Petlje podpletamo tako, kakor jih vidimo v prejšnji vrsti. 9. vrsta: 1 desna petlja, 1 leva petlja, 1 desna petlja, 3 leve petlje; od začetka dalje ponavljamo. 10. vrsta; Petlje podpletamo tako, kakor jih vidimo v prejšnji vrsti. 11. —14. vrsta: Izmenoma kakor deveta in deseta vrsta. 15. vrsta: 1 desna petlja, naslednjo petljo spustimo za 5 vrst navzdol (kakor v sedmi vrsti), 1 desna petlja, 3 leve petlje; od začetka dalje ponavljamo. 16. vrsia: Petlje podpletamo tako, kakor jih vidimo v prejšnji vrsti. Teh 16 vrst potem neprestano ponavljamo. Nazadnje obkvačkamo slinček krog in krog z vrsto gostih petelj in naredimo zadaj na desnem robu razporka zanko, na levi rob pa prišijemo gumb. KVAČKAN SLINČEK. (Slika 229.) Za ta slinček potrebujemo 25 g merceriziranega bombaža št. 6 in primerno kvačko. Kvačkamo ga z gostimi petljami, za katere vbadamo skozi zadnji vodoravni člen spodnje petlje, da nastane rebrasti vzorec. Nazadnje obrobimo ves slinček z dvema vrstama gostih petelj in z eno vrsto zobcev ter napravimo zadaj na desnem robu razporka zanko, na levi rob pa prišijemo gumb. PLETENA SPALNA SRAJCA. (Slika 230.) Zanjo potrebujemo 400 g tanke bele ali pa rožnate volne, dve dolgi pletenki, kvačko, štiri gumbe in za pas 1.85 m svilenega traku, ki naj bo 2 cm širok. Preslegasti vzorec, v katerem pletemo ob-ramek in rokave, delamo po narisu na sliki, ki predočuje lice ročnega dela. Število petelj mora biti deljivo z 11. K tem petljam dodamo še 2 robni petlji. Prednik in zadnik, ki ju delamo po kroju in vsakega zase, pričnemo na spodnjem robu, kjer pletemo najprej 1—2 cm visoko sem in tja desno, dalje pa do opasja, na licu desno, na narobni strani pa levo. Opasje se pričenja v višini bokov in ga pletemo v rebrastem vzorcu (izmenoma po 3 desne in po 2 levi petlji). Takoj nad opasjem pričnemo preslegasti vzorec. Srajca ima spredaj razporek, ki sega do opasja. Ob razporku pletemo 4 cm široko sem in tja desno in naredimo pri tem na desni polovici prednika sproti štiri gumbnice. Ovratnik pričnemo na tistem robu, ki ga potem prišijemo na vratno izrezo, in ga pletemo na licu in na narobni strani desno ter pri tem na obeh koncih enakomerno dovzemamo. Nazadnje obkvačkamo razporek in ovratnik z gostimi petljami in prišijemo na prednik gumbe. PLETENA HLAČNA KOMBINEŽA. (Slika 231.) Zanjo potrebujemo nekako 120 g tanke in mehke volne, devet gumbov, dve dolgi pletenki in kvačko. Pridvižni vzorec, pri katerem mora biti število petelj deljivo z 10, pletemo po narisa na sliki. Kombinežo pričnemo z zaplato v koraku, in sicer na širši konici, ter jo pletemo sem in tja desno in na obeh koncih najprej enakomerno dovzemamo, potem pa spet snemamo. Medtem dosnujemo v primerni višini za-late na vsakem koncu petlje za zadnik, na-ar pletemo zaplato, ki se neprestano zožuje, na licu in na narobni strani desno, ostale petlje zadnika pa v pridvižnem vzorcu. Opasje, ki je pri predniku In zadniku navzgor prišijemo, pletemo v rebrastem vzorcu (izmenoma 1 desna in po 1 leva petlja), ostali del kombi neže pa nadaljujemo spet v pridvižnem vzorcu. Prednik delamo spočetka v dveh delih, potem pa čez vse petlje, tako kakor zadnik. Ko sta oba dela kombineže narejena, ju ob straneh sešijemo in obkvačkamo zaplato v koraku z gostimi petljami, hkrati pa na- pravimo pet gumbnic. Prav tako obrobimo tudi razporek na predniku z več vrstami gostih petelj. Nato naberemo petlje na robu vsake hlačnice in pletemo na njih 3ža cm visoko s tanjšimi pletenkami rebrasti vzorec (izmenoma po 1 desna in po 1 leva petlja), hkrati pa napravimo na zadnjem robu po 2 gumbnici. Zdaj prišijemo gumbe, obrobimo zgornji rob kombineže z gostimi petljami in prišijemo naramnice, ki jih skvačkamo iz samih gostih petelj. KVAČKANA PRAVOKOTNA BLAZINA. (Slika 235.) Za to blazino,-ki meri 47X61 cm, potrebujemo približno 200 g prav tanke kordonetne svile rjavkastobele barve, kovinsko kvačko, svilo za podlogo (63 X96 cm) in blazino s perjem. Prevleko za blazino kvačkamo po narisku na sliki 235 a. Za vsako prazno okence naredimo po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v tretjo naslednjo petljo, za vsako polno okence pa po 3 navadne stebričke v 3 zaporedne petlje. Pri tilasto kvačkani obrobi menjavamo za prazne pravokotnike, ki stoje drug nad drugim premaknjeno, po 5 zračnih petelj in po 1 navadni stebriček v vsako tretjo izmed spodnjih 5 zračnih petelj. Prevleko pričnemo kvačkati na spodnji daljši stranici. Nasnujemo 311 zračnih petelj in kvačkamo v vrstah sem in tja. Prva vrsta ima 102 prazni okenci. Ko je zgornja stran blazine narejena, delamo kar dalje spodnjo stran, toda samo z obrobnim vzorcem. Narejeno kvačkano prevleko razpnemo potem na trdo podlago, poškropimo s sladkorno vodo in počakamo, da se posuši. Nato sešijemo z ometico prvo vrsto ročnega dela z zadnjo, in privozlamo v vsako okence ene izmed krajših stranic (skozi obe polovici prevleke) po en čopek. Za vsak čopek vzamemo več po 25 cm dolgih niti kordonetne svile. Nato porinemo s svilo prevlečeno pernato blazino v kvačkano prevleko in zapremo še drugo krajšo stranico z resami. ROČNA TORBICA. (Slika 236.) Ta torbica je velika 185^X21 cm. Vzorec, ki ga vezemo na juti z gobelinskim vbodom, naredimo lahko na obeh straneh torbice ali samo na eni strani, lahko pa tudi na vsaki strani drugačnega. Če je vezena samo ena stran torbice, naj bo druga iz antilopskega usnja. Najbolje je, če potem torbico do kraja izdela torbar. Ta vzorec porabimo lahko tudi za okrasno blazino ali pa za vstavke namiznega prta. Pri vezenju se moramo ravnati natanko po razpredelnici barv, ker sicer kaj lahko pokvarimo njih skladnost. Ralph Urban: Ali i imam prave 8 Mr. Burke je sedel v delavnici svoje palače v najodličnejši četrti mesta Chicaga, kjer so bile same vile. Sestavljal in pisal je govor, ki naj bi ga imel prihodnji dan na občnem zboru «Sladkornega trusta«. Marljivo mu je teklo nalivno pero po papirju, tiktakanje velike stoječe ure je soglašalo z globoko tišino v sobi. Mr. Burke je ljubil mir nadvse. Bilo je pozno zvečer. Nalahno se je oglasil telefon, in Mr. Burke je mehanično vzel slušalko. «Mr. Edward Hughes bi še danes rad z vami govoril v nujni zadevi,« Je javljal glas vratarja. Mr. Burke se je začudil in privzdignil obrvi. Samo eno sekundo je premišljeval, potem pa odgovoril: «Pri-čukujem gospoda v svoji sobi.« Nato je še enkrat zmajal z glavo in zapisal pravkar pričeti stavek. Mister Hughes je bil eden izmed najodličnejših denarnikov. Lahno so se odprla vrata in opozorila pri pisalni mizi sedečega Mr. Bur-kea, da je pozni gost vstopil. Zato je vstal, se ozrl k vratom in zaklical: «Prav posebna čast —» Potem je hipoma umolknil, zakaj pri vratih je stal čisto tuj, lepo negovan mlad mož in se prijazno smehljal. Obe roki je imel v zunanjih žepih svojega suknjiča. «Zlodja!» je menil iznenadeni Mr. Burke. «Saj vi sploh niste Edward Hughes.« «Prav imate,« je odvrnil mladi mož, «s svojim pravim imenom bi tudi nikoli ne bil sprejet pri vas.« «Kaj torej želite?« je vprašal Mr. Burke in segel v miznico. «Stojte!» je zadonel oster glas, in takoj nato je gledal Mr. Burke v mračno cev težke repetirke. «Le nikar nobene prezgodnje kretnje, če nočete prispevati k umrljivosti vsega posvetnega.« Mr. Burke je godrnjal in stoka! hkrati ter se naslonil nazaj. Roke so mu ležale, sicer stisnjene v pesti, mirno na pisalni mizi. «Lepo!» ga je pohvalil mladi mož. «In zdaj povejte slugi, da gre že lahko spat!« Mr. Burke je izvršil naročilo po telefonu. «Tako, je dejal potem mladi mož, «in zdaj preidiva k prijetnemu poslu. Preštejva blagajno!« «In če ne? Jaz sem namreč tudi z malim začel in nisem tako velikopotezen, kakor se morda zdim.« «Ysaka reč ima svoje svetle in temne strani,« je veselo menil nezaželeni gost, «tako tudi vrata, skozi katera se nič ne sliši, kakor so tale vaša. Dovolite mi pa, da pokažem, da je stvar precej resna —» Penk —• penk — Dva strela sta počila bliskovito hitro drug za drugim. «Joj, moji živci!« je zaklical Mr. Burke in si tiščal ušesa. Potem se je ozrl v smer cilja in je videl v sliki ameriškega prezidenta namestu oči dve luknji. «Gromska strela!« je rekel priznavajoč, hkrati pa je zmajeval z glavo. «Kakšen slučaj!« «Kaj se pravi — slučaj!« se je smejal mladi mož. Penk — penk — Obraz prezidentov je imel zdaj četvero oči, in sicer drugo tik drugega. Mr. Burke je del roke z ušes, na njegovem obrazu je bilo največje ob- čudovanje. Segel je v listnico in vrgel sveženj bankovcev na mizo. Mladi mož je priskočil in jih pobral. «Vaši prstani so mi strašno všeč,« je dejal, «ali jih smem pogledati?« Dragoceni prstani z briljanti so zamenjali lastnika. «Uro in verižico imam tudi še,» je menil Mr. Burke, «toda ali vas smem prositi še za en dokaz vaše spretnosti?« «Zakaj ne? Kolikor hočete!« «Takšne tehnike še nisem videl,« je rekel Mr. Burke, «ampak vzlic temu stavim z vami svojo uro, da na manjši sliki moje tašče ne boste zadeli oči.« «Nič lažjega ko to,» je menil mladi mož in ustrelil. «Sem zadel? Imam prav?« je ponosno dejal, ko je natanko zadej oči spoštovane gospe tašče. «To je naravnost neverjetno,« se je čudil Mr. Burke in mu dal uro in verižico. 4"4*'4’>4"4*'4»44"»4->4"4"4->4-'4->4"4"4"4-4»4*’4 poglejte, če imate vseletno naročnino din 62'— za „Prijatelja” ie plačano. Ako st niste nakazali, prosimo, nakažite se danes. Poštno položnico dobite pri vsakem poštnem uradu; na njo zapišite „Prijatelj“, uprava, Ljubljana, štev. 16.104. Tolažba. «Slišal sem, da so vam danes ponoči izropali trgovino? Imate veliko škodo?® »Da, ampak lahko bi bilo še hujše, ko bi bili storili to en dan prej. Ravno sem znižal cene za dvajset odstotkov.« Ti otroci 1 Hčerka: «Mami, zakaj pa nima očka nič las?« Mama: «Ker je moral toliko misliti, srček.« Hčerka: «In zakaj jih imaš, mami, ti toliko? Mama: «Idi pisat nalogo, otrok, idi!» Normalno življenje. Zdravnik: «Ali ste živeli doslej normalno življenje?« Pacient: «Da.» Zdravnik: «Potem morate za nekaj časa pustiti dekleta, pijačo in kajenje, če hočete ozdraveti.« Rožički. «Le zakaj sem se oženil s to žensko! Zdaj se prijemljem za glavo!« «Pa čutiš na njej rožičke?« Pendrek. «Od kod pa imaš to bunko na glavi?« l te mSS& Slika 231 Slika 231 a 1+1 desna petlja I—I levu petlja [>1 ovoj \Ji 2 petlji hkrati desno spletemo jjj I petljo predenemo, naslednjo petljo podpletemo in potegnemo predeto petljo čez podpleteno Slika 231 b [•] desna petlja 0 leva petlja 38l Sliki 232, 233. Prt in blazina iz nebeljenega platna. Prt je velik 140X140 cm in ima na sredi štiri kvadrate, blazina pa meri 50X 50 cm in ima na sredi isti lik kakor prt. Posamezne like vezemo s križci, in sicer z rjavo in z rdečo prejico. Odlikanico «Ultra» lahko naročite za prt pod B III II 6001 za 24 dinarjev, za blazino pa pod BOII 6954 za 7 dinarjev. Slika 234. Prt i/ nebeljenega platna, velik 120 cm v kvadrat. I.ike vezemo s križci, in sicer z zeleno, rdečo in rumeno prejico. Odlikanico «Ultra» lahko naročite pod B II II 6876 za 18 dinarjev. dele — —tečne de Le POVZD AM Slika 232 IN ZA SPREMEMBO: KM!« fgP#®|^ ig>:'Sp»fs»:": . ■fc&NN.-. '•'/-•'■ ‘ '■' i ■£f?w&č0)}$k 3 • 8V ■••'• -< m Slika 235 KVAČKANA b Kosina Slika 235 a v'wLL^LlllwKw^^ltb^.LrwItwK>.''w>.CvLlLFwkI^iXkKwLk.bk mma rkfckfcEkLCk R AZPREDEL N 1 CA BARV men Z A TORBICO 1 1 belu 10 svetla tirkiznomodra n temnordeča CD in 2 najbolj svetlo rumen kasto-zelena 0 in 11 rdeekastovi joličasta oranžna E B in > svetlozelena (barva lista) ffl svetlo modro vijoličasta svetla koruznorumena 0 S in 4 temnozelena (barva lista) A temna modro vijoličasta temnorumena 0 5 5 svetla mod rože lena 0 temna lisičje rdeča m temna modrozelena 0 svetla golobjesiva 1 j 0 svetla 1 isičjerdeča w\ starinskomod ra b in 6 olivnozelena 0 svetlorožnata EU B mesna 7 7 najsvetlejša modra 8 9 H temnomodra 9 čokoladnorjava 0 srednjerožnata m temna modrišnomodra 8 tem norjav a S svetlo r