List ljudstvu v pouk in zabavo. vs*k četrtek m velja s jretaino vred in v Maribora s posipanjem na dom za celo '«to 6 K, pol leta 3 K in za četri leta 1-56 K. NwiMh ia NeratifO 8 K, za dragi jmaavafriiihe M* 8 K, fejrnr <**5 Sam po njega, plača na lete samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravnišivo „Slovenskega Gospodarja1" v Maribora. — List m dopoHjn do oipoNaL -Olc „Keto-i&eg» iakov«4g| dobivajo Kst brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravnem: Korotta ce»t* štev. 5, spre^aa naročnino, inserate in reklamacije. "«Trfe «t piačufe od enostopne petovrete za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku »Mafa «♦»ne beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inscrati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte Nskiamacije so proste, - ■ — - - 1. iteTill». K. k imkbuk« Eingel-mgl «m 1 5 Fi?R. 1817 mit n. Bettagen »ilior, iln« IS. februarja 1«J17. KI. latniK. -—* konzistoriju, ki bo skrbel, da pridejo z mojim pri spevkom in z darovi stolnega kapitelja iti Častite do hovščine mariborske vred v prave roke. 0 mojem klicu in o klicanih veljaj, kar pravi vhod svete maše na prvo postno nedeljo: Invocabit me et ego exau-diam eum. Klical me bo m jaz ga bom utišal, Date et dabitur vobis! Dajte in se vam bo dalo! Dobro, natlačeno in potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v vaše naročje. S kakršno mero nam reč bote merili, s tako se vam bo odmerjalo. (Luk. 6, 38>." Prepričani smo, da bo ta oklic našel po celi škofiji globok odmev in da se bo tudi tokrat, kakor drugekrati, odprlo neštevilno rok in darovalo za svoje nesrečne brate. Štajerski Slovenci ob vsaki priložnosti pokažejo, da imajo dobro in blago srce, z;; to bodo v tem slučaju, ko se gre za domačine, še bolj tekmovali v plemeniti darežljivosti. dvorjani« Vse, kar se godi na cesarskem dvoru, zanima kajpada tembolj državljane, čimbolj so njih čustva in srca združena z mišljenjem, delovanjem in usodo visoke cesarjeve osebe. Za to nas tudi zanimajo vse osebe, ki se nahajajo v n»;bližji okolie: cesarjevi in cesaričini V tem oziru sc' se iaVršile zopet nekatere spremembe. Prvi najvišji dvorni mojster knez Montenuovo, ki ie dolgo vrsto let zvesto služil pokojnemu cesarju, je zaprosil za pokoj. Cesar mu ga je dovolil in na njegovo mesto imenoval princa Hohenlohe. Tudi ravnatelj dvorne pisarne baron Sisl je odstopil, na njegovo mesto je imenovan za voditelja pisarne vit. Pol-zer. Istotako je odstopil najvišji komornik Laoicko-ronski, na njegovo mesto je prišel dosedanji drugi dvorni mojster grof Berhtold. Grof Berhtold, bivši zunanji minister,, nam jo znan. Ko je bil kot ritmojster • na soški fronti, je spoznal krasne vrline našega slovenskega ljudstva ter ga začel visoko čislati. Priučil se je tudi slovenskemu jeziku ter si s svojimi slovenskimi znanci še se-dai slovenski dopisuje. Po mišljenju j« grof Berhtol<7 katoliški Ceh. Tudi princ Hohenlohe nam je znan kot bivši tržaški namestnik. V Trstu je spoznal važnost slovenskega življa ob morju ter mu nikjer ni delal krivice. Ker je dobro poznal Italijane, je moral, še predno je vojska z Italijo izbruhnila, iz Trsta Upalo se je, da bodo Italijani potolaženi in ostali mirni. Novi voditelj dvorne pisarno Polzer je bil cesarjev učitelj za državnopravno znanost. Mož je odlično katoliškega mišljenja, polit no na vse strani pravičnega naziranja in visoko izobražen. f Veliki admiral Haus* V Puli je v četrtek, dne 8. februarja, po noči za pljučnico umrl veliki admiral Anton Haus, poveljnik avstrijske vojne mornarice, Haus je bil rojen dne 13. junija 1851 v slovenskem trgu Tolminu na Goriškem, dosegel je torej starost. 06 let. V našo vojno mornarico je vstopil leta 1869. Ker so se kmalu spoznale in priznale njegove izredne sposobnosti, je primerno nagloma povspenjal od službe do službe. Leta 1905 je bil imenovan za konteradmirala. 1. 1910 za podadmirala, leta 1912 je po odstopu admirala grofa Montecuccoli postal poveljnik naše vojne mornarice in načelnik mornariškega odseka v vojnem ministrstvu. Se istega leta je postal admiral, 1. maja 1916 pa veliki admiral. Veliki admiral Haus spada med najslovitejše poveljnike slavne avstrijske mornarice. Že izza mornariških manevrov je bilo znano, kako velik poveljniški talent je Haus, Navadno so mu dodelili manjši in slabejši oddelek brodovja, a Haus je vedno ostal zmagovalec V svetovni vojski se je Hausova sposobnost pokazala v vsem sijaju. Haus je bil pri moštvu in častnikih izredno priljubljen. Bil je sicer strog, a vedno ljubeznjiv in šaljiv. Najrajši je bil v družbi mladine, med katero se je čutil mladega in prerojenega. Veliki admiral Haus je govoril izredno mnogo jezikov: nemški, francoski, angleški, italijanski, portugalski, španski, madžarski, slovenski, hrvatski in druge slovanske jezike. ' Uspešni napad naše vojne mornarice na laško obal ob Binkoštih leta 1915 je njegovo delo. Njegovi načrti so bili drzni, dobro premišljeni, globoko zasnovani in zato so se navadno tudi dobro izvršili. Skoda, da se ta veliki mož ne more več udeleževati po- Na pomoč po potresu hudo poškodovanim! Strašai potres dne 29. jivnuarja t. 1. je tudi nekatera kraj« Slovenskega Stajerja hudo prizadel. Slasti j« aapravil neizmerno veliko škode v mestu Brežice, a tudi okolici in sosedom ni prazanesel. Da bi potolažil nesrečno prebivalstvo, je prihitel v imena našesta dobrega cesarja in plemenite cesarice, aam eeaarjev brat Maks v Brežice, si ogledal prizadeto Škodo ter t cesarjevem imenu podaril velikodušni dar za ponesrečence. S tem nam je dal zgled, kako nam je treba v nesreči dejanski pomagati svojemu bližnjemu. Nag prevzv. g. knezoškof, dobro poznavajoč da-režljivost vernega ljudstva lavantinske škofije, ki se je že neštetokrat najsijajnejše pokazala, je že odre-BU, da se po vsej škofiji po cerkvah (nabira za škol-Ijane, ki so vsled potresa trpeli škodo. Knezoškofov sklie za podporo se med drugim tudi glasi: „. . . vnovič si upam trkati na vaša usmiljena srca, preljubi škofljani, pričakujoč izredne in hitre pomoči za vse po potresu hudo prizadete in podpore potrebne škofljane. Komu namreč se naj ne usmili toliko ubogih družin, ki so ,čez dan vsled strašnega potresa postale še bolj revne, kdo bi naj ne imel so li*ftl ff«nuX HOIMU (¡Dalj«.) Debehišast poročnik stopi k meni z vprašanjem, M h ne zamenjal kozaka za njegovega konja. Kar zaraj al sem pri tej nejjričakovani ponudbi, jiosebno kar je bil poročnikov konj lepo okrogle reje in prav napredno-bistrega pogleda. Mustačasti huzar zajaše lega dozdevnega kozaka, mu zader« ostre ostroge v trebuh in mrše jo je bralo v galop, kot še gotovo nikoli v življenju. Obračal ga j« zvedavo na desno in levo, konj je tekal m stopal, kamorkoli je jezdec nategnil vajeti. Poročnik je zadovoljno kimal in ga za huzar-jem poskusil sam. O štatljivosti in drugih njegovih muhah sem po cigansko molčal. Saj je poročnik sam zahrepenel po stepno-žlahtnem Rusu, zakaj bi si jaz pljuval v lastno skledo s kramo konjskih hib in napak.2e pri poročnikovem stopu na konja sem presodil, da gospod nI jezdec prve vrste. Nategnil je vajeti in požgačkal žival z ostrogami. Mrše je jezno v-risnilo, brcnilo z zadnjimi nogami in jezdec je frk-nil v mogočnem kolobarju na tla. Konj j« takoj postal in pogledal zaničljivo na gotovo prvo žrtev, katere se je z jedno brco tako lahko razbremenil. Poročnik je pobral svojega rojstva po ttob raztrošene ude in menil: „Kozak j« 1« kozak. Vrag jezdi tako divj« br-cajočo žival!" Huzar je še prigovarjal v izmenjavo, a gospod poročnik je plaho odkimaval, da so mu cele kosti le Pubše nego kozaško-konjska Iavorika. Bog pač ni dopustil, da bi njegov služabnik po mešetarsko goljufal. Kramp je ostal meni še v nadaljno jezo in pokoro. Skobacal sem v sedlo in pognal proti Lvovu. Pot v Lvov na karti ni bila na dolgo zaznamovana, a sera guncal, postajal m se jezil dokaj časa, predno sem ugledal mesto. Pri vseh svetih sem se zaklinjal, da si kupim goljatske ostroge, s katerimi si bom hladil jezo nad živalsko trmo z njeno krvjo. Se pred mestom sem srečal poznatega ritmojstra, ki mi je pravil, da se zbira moj polk nekoliko venkaj iz mesta, v selu Sokolniki. V mesto sem se priklatil tako po stranskih u-bcah in vprašal policaja, bi li ne znal za kak hlev, kjer bi lahko privezal konja? Postavni mož je lastnoročno pokazal prostorno stanjo, ki je bila prazna. Kazsedlal sem, položil ničvrednemu krampu krme in mahnil po mestu, da si preskrbim vsaj najpotrebnejše reči. Lvov je lepo, snažno in po naše prijazno mesto. Tistih gališko običajnih, umazano smrdečih, či-futskih kurnikov nisem videl nikjer. Oni prvi večer nisem imel mnogo časa za šetalno-zvedave sprehode. Zavil sem v prodajalno, da si zavarujem telo proti nebesnim silam. Kupil sem več tega z ostrogami v-red in spravil v ročni kovček. Sedaj sem pa bil spet gospod, ponosno stopajoč proti hlevu, da pogledam h konju in pritrdim na sedlo kovček. Pred vrati me je že čakal visokozrasel, bledi-casto suholjav mož, ki je močno šeparil na levo nogo. Grdo me je pogledal in mi zasadil v ubrani nemščini vprašanje: „Je-li vaš kon" v mojem hlevu?" Pritrdil sem mu odločno; tega bledušastega še-paka se pač nisem ustrašil. Možaka je ponižala moja zadrezasta osornost, predstavil se mi je kot inžener. Tako pač tako, tudi jaz sem povedal, kdo in kaj da sem, kam sem namenjen in kako prosjačim im pobegu okrog. Po teh besedah je ubral mož osorno razorane gube svojega obraza v sožalne brazde in n e povabil v svoj stan, k staršem. Sledil sem mu kaj rad. Od inženerjevih staršev in sestre sem bil nad vse ljubez-njivo sprejet. Vsa čast Poljakom! Gostobubnosti jim je Stvarnik odmeni kar na cente. Sepasti inžener je bil samec, živeč v ljubkem krogu staršev in ses-¡re Oče je bil penzioniran generai m se je ka« rad zanimal za mojo povest o prvi bitki s celo priprego pobega do Lvova. Gospici Daruški so pri te^' razkladanju zasvet-likale solze v očeh. Otročje pomilovalno me je pogledala, dobrohotno meneč: Kar pri njih naj bi ostaL Ona bi me nikoli ne pustila tako samega tavati po svetu. Večerjal sem v tej presrečni družini, kjer so mi ponuiali tudi prenočišče. A nekaj me je grabilo za srce, me vleklo venkaj v temno noč; samo da bi že vendar enkrat bil konec temu beračenju, temu klati-viteštvu brez cilia! Da bi le našel svoj polk! Težko> sem se ločil od teh ljudi, ki mi jih je naklonila v ne-' kaj urah zgodba moje vojne usode. Stra® 2, astronega podmorskega boja zoper naše sovražnike. Slava na! Pogreba velikega admirala Hausa, ki se je vršil dne 10, t. m. v Puli, so se udeležili cesar, maršal nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Kari Štefan načelnik generalnega štaba Hecendorf, vojni minister Krobatin, generalni polkovnik Boroevič in minister na kraljevem dvoru, baron Roszner, kot zastopnik o-grske vlade. Truplo rajnega velikega admirala je ležalo na odru na veliki bojni ladji „Viribus Unitis". pokrito z bojnim praporom. Ko so truplo slovesno blagoslovili, so ga prenesli v čoln. V čolnih so spremljali cesar in drugi dostojanstveniki truplo mrtvega admirala na zadnji vožnji po Adriji. Ko so dospeli na kopno, se je sprevod razvil k mornariški cerkvi, kjer se je truplo nanovo blagoslovilo. Cesar se je sprevoda udeležil. Po sprevodu je cesar obiskal vdovo rajnega velikega admirala. Krsto sta krila venca našega is nemškega cesarja. Spor z Ameriko. Da je Amerika zaradi naznanjenega poostrenega podmorskega boja prekinila diplomatične (politične in trgovske) zveze z Nemčijo, smo že poročab. Ko je ta svoj sklep drugim državam naznanila, je posebej pozvala vse nevtralne (nepristranske) države, naj sledijo njenemu zgledu in isto-tako pretrgajo z Nemčijo vse diplomatične zveze. Ta klic je bil zelo hudoben, Amerika sama v vojski ne bo napravila veliko škode, pač pa bi ne bilo brez po mena, ako bi se spustile v vojsko še tudi one sosedne države, ki mejiio na Nemčijo in se še dosedaj niso udeležile vojnega plesa. To so Švica, Nizozemska in Danska, Toda ljubše nam je, ako tudi druge države, ki rajvno ne mejijo na Nemčijo, ne začnejo ž njo vojske. Tu pridejo v poštev v Evropi: Španska, Švedska, Norveška in Grška, t Ameriki pa zlasti ju žnoameriške države Argentinija, Brazilija in Chile. Samoumevno je pač, da je ves svet z napeto pozornostjo čakal, kaj bodo storile države, ki jih je Amerika pozvala, da gredo za njo. Sedaj Je kolka te. padla. Nobena država ni pretrgala z Nemčijo zvez, ampak vse so ji poslale samo bolj ali manj odločne ugovore proti poostrenemu podmorskemu boju. V ugovorih si sicer še redno pridržujejo svobodo dejanja, ako bi njihove ladje ali njih državljani trpeli kako škodo, ki ni v mednarodnem pravu utemeljena, toda nameravan splošen naskok Amerike se ni izvršil. Pač pa se je Amerika osmešila pred svetom, ker se je pokazalo, da nima one privlačne moči, ki si jo je sama domišljevala. Amerika bo odslej še bolj previdna, Z Nemčijo je pretrgala le zveze, a vojske še ji ni napovedala. Z Avstrijo pa še niti zvez ni pretrgala, kamoli da bi ji napovedala vojsko. V Ameriki sami se je začelo tudi močno gibanje proti vojski. Čakati je treba le, kaj bo Amerika storila, ko bo sovražen podmorsl: žoln prvič potopil Američane ali kako ameriško ladjo. Takrat se bo pokazalo, ali si v resnici upa tud z orožjem in dejanjem vstopiti med vojskujoče se države. Švica proti blokadi. Švicarska vlada je dne 11. februarja izročila Daruško je potresaval jok usmiljenja, ko sem ji podal roko. Saj usmiljeno nežna dušica ni umela, kaj da teži, vleče in goni mene vojaka proč iz gosto-jubne hiše, na cesto in v temo. Le g. general je pripomnil, da ravnam po vojaško dolžni obveznosti. Inženir me je pospremil do hleva, da bi mi bil v pomoč pri sedlanju. Po 9, uri zvečer sem ostavit Lvov in zavil proti selu Sokolniki. Vam je moje kljuse brcalo, vriskalo in teklo kot bi mu kuril pod nogami, saj sem ga neusmiljeno drezal z ostrogami. Sedaj sem bil gospodar, ki se je krvavo maščeval za vso povžito živalsko trmo in nagajivost. Jezdil sem po večini v diru in dospel čez poldrugo uro v Sokolnike. Potipal sem po sedlu odzadaj, je-li je še privezan na njem moj kovček. Ta je še visel na motvozu, a med ježo se je odprl; srečno sem raztrosil med potjo vse, kar koli sem nakupil. Rešil sem le pelerino, ki sem jo ogrnil pred odhodom. Za zagrešeno neprevidnost sem se pa praakal za ušesi, a tolažila me je zavest, saj je ma-sto blizu, si bom pa še enkrat vse oskrbel. 8elo Sokolniki je presneto dolgo in razsežno. Prejezdil sem celega po dolgosti, vprašajoč po vojakih. Iz bajt so prilezli ljudje na trkanje, vendar je vsak le odkimal: ..Tod nemaje žolura (vojake)." Res, t celi vasi ni bilo niti jedne vojaške suk-■ Te. Kam pa sedaj? V Lvov nazaj ali ostati tukaj? Pred ta plot pomisleka vrednih vprašanj sem se postavil v oni noči in sklenil: Nočevati tu nocoj, drugo jutro pa zopet r Lvov. Po zunanjosti najlepšo hišo sem si odbral za nočevanje. Dolgo sem trkal, da |e zaropotal zapah in skozi vrata je pobulil zaraženi SLOVANSKI ttOSffODAK. j avstro-ogrskemu poslaniku v Švici odgovor na napoved poostrenega podmorskega boja z dne 31, januarja t. 1. V njem izjavlja, da proglasitev poostrenega podmorskega boja pomenja težko poseganje v pravice Švice kot nepristranske države do svobodne trgovine, katera pravica ji je zajamčena v mednarodnem pravu. Blokada, ki je proglašena nad vsemi čet-verosporazumovimi pristanišči, ki z,a Švico pridejlo v poštev, resno ogroža oskrbovanje Švice z živili i i surovinami. Četudi leži francoska luka Cette, ki se vsled prijazne pogodbe s francosko vlado uporablj: za uvoz blaga v Švico, izven zaprtega vodovja, vendar je pomorska trgovina tako omejena, da švicarsko narodno gospodarstvo trpi vsled tega zelo občutno škodo. Od avstriisko-ogrske vlade določena morska zapora je sledila celi vrsti odredb, ki so v nasprotju z določili mednarodnega prava in omejujejo prostost gosjiodarskega gibanja; v teh razmerah je še težja m usodnejša. Švicarski zvezni svet je torej prisiljen, da najodločnejše ugovarja proti napovedani blokadi in njeni izvršitvi, v kolikor prekršuje po mednarodnem pravu priznane pravice nepristranskih držav. Zvezni svet sicer ne dvomi o tem, da bo av-stro-ogrska vlada vse storila, da po možnosti zabra-ni težke nasledke, ki bi iz blokade nastajali za švicarske državljane in za gospodarsko življenje Švice. Švica odklanja. V spomenici, katero je Wilson dne 4. februarja po ameriškem zastopniku izročil švicarski vladi, je obvestil švicarski zvezni svet o ukinjenju diplomati-čnih zvez z Nemčijo. Obenem je Wilson naznanil Švici, da bo Amerika v slučaju, ako bi Nemčija dejanski izvršila vse svoje obrazložene načrte, porabila vso svojo moč v obrambo svojih državljanov. Spomenica zatrjuje, da se Wilsonovo postopanje popolnoma vjema s temeljnimi načeli, ki jih je on razložil v poslanici ameriškemu senatu dne 12. januarja. Zato sodi da bi se pospeševal svetovni mir, če bi se tudi vse druge nevtralne države pridružile nastopu seve-roameriške vlade. Švicarski zvezni svet je takoj naslednji dan odgovoril Wilsonu, da bo v tem važnem vprašanju, predno se končno odloči, vprašal druge nevtralne države za njihovo mnenje. Že vnaprej pa se opozori predsednika Wilsona na posebno stališče Švice, ki ga povzroča ustava, stoletno izročilo in volja ljudstva; vse to zahteva popolno nepristranost. Dne 9. februarja pa je Švica naznanila severnoameriški vladi svoj končni odgovor. Kakor je švicarski zvezni svet že dne 14. avgusta 1916 naznanil vladam, da hoče Švica v sedanji vojski ostati nepristranska, pri tem vstraja Še tudi danes. Zvezni svet in zvezni zbor odločno 'zjavljata, da hoče Švica vsemi sredstvi, ki šo ji Aa razpolago, tekom cele vojske čuvati in ohraniti svojo nepristranost in nedotakljivost svojega ozemlja. Dogodki tekom vojske so zvezni svet potrdili v prepričanju, da je stroga in poštena nepristranost Švice potrebna ter da je neodvisnost in nedotakljivost švicarskega ozemlja v interesu evropske politike. Svioa bo tako dolgo vstra-jala pri svoji nepfistranosti, dokler se ne bo kršila neodvisnost in celotnost dežele, kvarili deželni interesi, ali pa žalila čast švicarske države. Švicarski zvezni svet opozarja Wilsona na zemljepisno dejstvo, da je Švica od vseh strani obdana od bojujočih sp držav; Če bi opustila nepristranost, bi njeno ozemlje gotovo takoj postalo splošno bojno torišče. Ce tudi se bodo gospodarske razmere v Švici vsled napovedane blokade razvijale še tako slabo, vendar se zvezni svet ne more odločiti, da bi napram Nemčiji sledil Wilsonovemu vabilu. Zvezni svet se samo omejuje na ugovor proti napovedi blokade, in proti njeni izvršitvi, v kolikor bo kršila v medna- žid. Vidno ga je pomajal strah pri pogledu na vojaka, ki se klati pozno v noči okrog. Zid je zbral svojo pičlo koralo in tresoče vprašal: „Cesa želite, velemožni gospod?" Na kratko sem mu povedal, da bova jaz in pa konj nočila pod njegovo streho. Stari pograbius je storil vse, kar sem mu velei, s prisiljeno uljudnost-kateri je bilo primešanih nekaj kapljic strahu. Konju je položil, meni pa pripravil slamnato ležišče v posebni sobi. Blebetavi kosmatin bi bil rad bogzna kakih novih izmotal raz moj jezik, a sem trdevratuo molčal in se zavalil na slamo. Dobro sem spal, Solnce me je že pozdravljalo skozi okno, ko si sem vzbujen omencaval oči. Postopil sem h konju na dvor. Bulil je pri praznih jaslih in sameval v hlevu. Pri tako visoko vozečem solncu ni bilo v celi hiši žive duše. Vse sobe so bile na stežaj odprte, a čifut Je izginil v noči z družino in imetjem. Židovski beg mi je raztolmačil grom topov, ki je tudi meni grozil na uho. Abrahamov potomec se je prestrašil tega bobne-Čega vrvenja in posmical neznano kam. Hvaležem pa sem bil Bogu in njemu, da mi le mojega konja ni po-fatil. Ta dan je bila nedelja in jaz sem zajezdil nazaj v mesto. Žival sem pustil v inženerjevem hlevu, in krenil proti jezuitski cerkvi, da bi maševal. V tem starodavnem hramu božjem je bilo natlačeno mestne gospode, da je kar švistelo po cerkvi samega drgne-n;a ob svilnati obleki v stiski. Ministriral mi je artilerijski stotnik. Verniki so prisostovalf tej službi božji in na glas ihteli pri povzdigovanju. Ne vem, a je to poljsko-gosposka navada, ali jim je bližajoči se ________ 15* februarja 1917. rodnem pravu zajamčene pravice nepristranskih držav. Španija ugovarja. Španska kraljeva vlada izjavlja • poostrenem boju P-čolnov naslednje: Španska viada otemeljuje svoj ugovor z dejstvom, da je naeaanilo, ki pravi, da je plovba po gotovih morjih popolnoma zaprta, izven obsega temeljnih načel mednarodnega prava. Posebno pa še utemeljuje svoj ugovor s tem, da je pravica uničenja v nasprotju s temeljnimi določili, po katerih so se sicer vedno ravnali m narodi, še celo v trenotku največjih nasilnosti. Spaaska vlada, vselej pripravljena v ugodnem trenotka pričeti s koraki za mir ali pripomagati do zažeijenega miru, ne more priznati upravičenosti kakega izjemnega stanja, vsled katerega bi bil otežkočen ali zmanjšan trgovinski promet Španije in bi bilo ogroževane ne samo gospodarsko življenje te dežele, marveč tudi življenje njenih podanikov. Španska vlada se dvomi, da bo našla avstro-ogrska vlada z oziroa na prijateljske odnošaje, ki vežejo obe državi, sredstva in pota, da se zadosti želji Španije ter da oe bo "nkinjen narodni obstoi Španije. Nizozemska ostane strogo nepristranska. Iz Haaga s« dne 8, februarja poroča: V začetku seje je v drugi zbornici podal minister Oort van der Linden sledečo izjavo: Sedaj sem v položaju, da morem nekoliko natančneje poročati o resnih dogodkih v zadnjem času. Vlada je dosedaj v najtežavnejših razmerah vojske samostojno določala, svoje stališče. Ni našla nobenega vzroka, da 1* vsled zdaj od Nemčije napovedanega poostrenega boja P-čolnov Hra-gače jjostopala, Vlada se je med vojsko strogo ravnala po mednarodnem pravu Kar je praviea, ostane po njenem mnenju pravica, čeprav jo drogi kršijo. Vlada ni opustila, da ne bi tam, kjer so trpeli škodo interesi Nizozemske, resno ugovarjala proti postopanju raznih vojskujočih se držav, ako so po njenem mnenju to postopanje ni moglo spraviti aatančno v sklad z mednarodnim pravom. Zlasti j« visoko cenila temeljno načelo prostosti na morjih. Zoper odredbo, katero je Nemčija sedaj napovedala, je vlada, ne da bi spremenila svoje nepristransko stališče, odločno ugovarjala, in sicer kar se dostaje oviranja plovbe po morju, kakor tudi nameravane uporabe podmorskih čolnov, ki se ne strinja z mednarodnim pravom. Ravnotako, kakor pri drugih dogodkih, kjer se je kršilo mednarodno pravo, tudi sedaj ni vlada našla nobenega povoda, da bi kaj spremenila na svoji mednarodni politiki Odločno se drži politike, vselej odobrene od obeh zbornic, da hoče ostati strogo nepristranska napram vsem strankam. Vlada ne bo od-jenjala od svojega sklepa, da se bo z oboroženo silo ustavila, ako bi kdo kršil naše ozemlje ali našo samostojnost, in naj bi prišlo to kršenje od katerekoli strani. TežkoČe, ki so posledica mednarodnega položaja, upa vlada premagati z odločnostjo in previdnostjo. Danska ostane nevtralna. Vse vesti, ki prihajajo iz Danske, zatrjujejo, da ostane tudi Danska gotovo nevtralna. Uradno besedilo odgovora Wilsonu še ni objavljeno. Švedska noče z Wilsonom. Švedski zunanji minister je severoameriškemu poslaniku Norrisu v Stockholmu dne 9, t. m. kot odgovor na Wilsonov predlog nevtralcem izročil sledeč odgovor: Politika, katero je švedska vlada tekom te vojske zasledovala, je stroga, nepristranska nevtral- grom topov izžemal iz oči solze straha pred nepoznano, a že glasno trkajočo vojno bedo in grozo. Po službi božji nisem krenil več k inženirje-vim, ampak prestopil prag preproste gostilne, kjer so točili pivo. Tukaj, pri vrčku piva, sem se sestal z že znanim stotnikom od 47. pešpolka. Mož mi Je po-razložil, da je dospel še le danes jutro v mesto, da so mu obvezali od krogle opraskano levico. Zaupal in potožil sem mu tudi jaz zavore bridke negotovosti. Tovariš mi je svetoval, naj jezdim popoldne z njim k njegovem polku, saj spadava oba k isti diviziji. Se bo že dognalo, kje da so moji ljudje. Prav zadovoljen sem bil s tem predlogom, Še prav vesel, ker sem iztaknil znanega človeka, ki je bil pripravljen, me potegniti iz tega samotnega tavanja. Tovariš je bil bahato-ponosen, da Je Dunajčan, ki bi „ga" slobodno posrkal cele polovnjake, a bil bi brihten; kar nič bi se mu ne poznalo. Pri vsakem vrčku se je bolj razvnemal in videti je bilo, da ga povžiti alkohol ne dela brihtnejšega, ampak kričavo in okajeno glasnega. Bog zna, kaj mi Je vse nakvan-tal: o svojih činih v prvi bitki, o svojem najboljšem konju in o hrabrih štajerskih fantih, ki jih je danes zgodaj ostavil pred Lvovom, v vasi Dimitrijew. Popoldne sva se oba vesele volje zmotala na konje, da podirjava skupno v že omenjeno vas. Gospod stotnik se je sumljivo pogugal v sedlu, pregloboko je bil pogledal v hvali sani vrček, A kljub temi;> je bil na potu zabaven in jiel na vse pretega hvalo svoji kobili, ki jo doma jezdi njegova soproga, in da lucika zna skakati na dolgo is iiroko, ko bi se bila Šolala v oirkusu. (Dalje sledi.) IS. tebruerja 1Ö17. SLOVRNSKI «OSPOBAR- S. masL Vlada je storila vse, kar ji je mogoče, da zvedo ¡spolnjuje vso dolžnosti, katere ji nalaga ta politik®. Vlada se je večkrat obrnila do nevtralnih drža*, da bi dosegla skupno delo med njimi. Se posebno m opustila, da ne bi stavila vladi Zedinjenih držav tozadevnih' predlogov. Z obžalovanjem pa vlada pribije, da koristi Zedinjenih držav niso dovolili, da bi se Zediniene države pridružile predlogom Švedske vlade. Predlogi kraljeve vlade so dovedli do sklep» da Švedska, Danska in Norveška skupno nastopajo pi"01' vojskujočim se strankam. Kraljeva vlada ki ima srce za nepopisno trpljenje, ki od dne do vedno hujše obtežuje vse človeštvo, je pripravljena, da porabi vsako nudečo se ji priliko, da pri-pomaga k bližnjemu, stalnemu miru. Vlada je torej hitela, da se pridruži plemenitemu podvzetju predsednika Wilson» v to svrho, da se preiščejo možnosti, ki bi vodile do j>ogajanj med vojujočimi se strankami. Predlog, ki je bil predmet sedanji izmenjavi pismenih izjav, navaja kot cilj skrajšanje vojnega zla." Vlada Zedinjenih držav pa je kot' sredstvo za dosego tega cilja izbrala način, ki je popolnoma v nasprot-stvu z načeli, ki so dozdaj kraljevo vlado vodili pri njeni politiki. Kraljeva vlada, ki se naslanja na m-aenje naroda, kakor se je to pokazalo v enoglasnih resolucijah ljudskih zastopnikov, hoče v bodočnosti kakor v preteklosti še nadalje hoditi pot nevtralitete ta nepristranosti napram vojujočim se strankam. To svojo po4 bo zapustila še le takrat, ako jo bodo živ-Ljenski interesi dežele in čast naroda prisilili, da to svojo politiko spremeni. Norveška odklanja. Norveška vlada je dne 8. februarja naznanila vladi severoameriških Združenih držav na Wilsonov predlog, da naj ukine diplomatične zveze z Nemči o 4a Norveška ne more slediti temu pozivu. Norveška ostane tudi nadalje nepristranska. i Grčija odklanja. List „Central News" poroča iz Aten, da je gr-Ska vlada odgovorila vladi Zedinjenih držav, da ne namerava spremeniti svojega nevtralnega stališča. Južnoameriške države ugovarjajo. Tudi južnoameriške države se niso pridružile Wflsonu in so po svojih vladah poslale samo protest proti proglasitvi poostrenega podmorskega boja. V brazil j s k e m ministrskem svetu je dne 8. febr. prečita! ministrski predsednik protestno spomenico proti nemški spomenici glede poostrenega podmorskega boja in proti nemški blokadi. S to spomenico soglašajo vsi člani braziljskega ministrstva. Argentinska vlada je dne 8. februarja izročila nemškemu poslaniku odgovor na nemško napoved o poostrenem boju P-čolnov. V tem odgovoru izraža Argentinija svoje obžalovanje, da so se tako skrajne odredbe smatrale za potrebne ter izjavlja, da bo svoje zadržanje kakor vselej uravnala po zakonih mednarodnega prava. Tudi južnoameriški državi B o 1 i v i j a, in U -r u g u a y v svojem odgovoru na nemško spomenico ugovarjata proti nemškemu stališču glede poostrene ga podmorskega boja, Nemčija in Skandinavske države. Nemčija bo Skandinavskim državam (Danski, Švedski in Norveški) dajala premog, ki so ga dose-daj dobivali iz Anglije, Tudi dovolj dokaza, da te države ne mislijo pretrgati z Nemčijo diplomat enih zvez. Poostreni podmorski boj. Nemci so si zgradili podmorske čolne tako velike, da lahko po par mesecev ostanejo zunaj na morju. Pravijo tudi, da jih podmorski trgovski čoln „Bremen" oskrbuje z gradivom in živili na morju Zdaj se bo „Bremenu" še pridružila. „Deučland", ker ne sme več v Ameriko.. Nemci upajo, da bodo v mesecu potopili ladij za 1 milijon ton. Sovražniki bo do baje vsled tega boja najbolj občutili pomanjkanj, premoga, surovih rud in lesa. Uspeh poostreni podmorskega boja ne obstoji samo v tem, koliko sen-, ražnih in nevtralnih ladij potopijo, ampak še bol tem, da sovražna in nevtralna trgovska brodovja ne upajo več na morje, ali pa le v malem številu. T vseh držav prihajajo poročila, da je trgovsko par plovstvo skoraj popolnoma ustavljeno. O potopljeni! ladjah poročajo le sovražniki, Nemčija ne. Zato po datki niso zanesljivi. Dosedaj še ni Nemčija potu la nobene ladje, s katero bi se potopili tudi nevtrni ni državljani. Uspehi poostrenega podmorskega boja. Poostreni podmorski boj silno upliva na paro-plovstvo v nevtralnih in sovražnih deželah. Velika veČina paroplovnih družb je popolnoma ustavila plovbo trgovskih in potniških pomikov. Se celo ribo-lovstvo v zatvornem ozemlju je večinoma ustavljeno. Na tisoče mornarjev je brez kruha Na Španskem počiva skoro vse paroplov-stvo. V Barceloni so n. pr. sklenile ameriške organizacije, da pod sedanjimi razmerami ne sme nobena ladja odpluti na odprto morje, V barcelonski luki je zasidranih čez 60 ladij. Enako je v drugih Španskih lukah. Na stotine mornarjev je brez zaslužka. Na N. izozemskemje večina parnikov zasidranih v pristaniščih. Družba „Haariau", ki ima 43 parnikov, je imela dne 12. februarja 37 ladij v domačem pristanišču. Neka druga družba, ki je imela svojih 28 ladij v službi Angli.e ter ]e prevažala blago iz Amerike v Evropo, je od. oklicala vso s<\oje ladje domov. Enako kot v nizozemskih, je v danskih, švedskih in norveških pristaniščih. Kakor se glasijo poročila, je pomorski promet iz teh dežel čez zatvorno ozemlje popolnoma ustavljen. Samo v Kristijaniji leži v pristanišču nad 80 parnikov. Edino med Nemčijo in severnimi deželami še plujejo nekatere ladje, ki pa imajo strogo določena znamenj;:. Ker se med mornarji in pristaniškimi delavci, ki so brez dela, opaža nevarno gibanje, so vlade določile stroge varnostne odredbe in so vse potrebno odredile, da dobijo brezdelni nadalje svoje plače. Tudi Italija je radi poostrenega podmorskega boja v hudih Škripcih. Zaloge premoga grer r h kraju. Od 1. do 10. februarja bi moralo v italijanska pristanišča pripluti 48 premogovnih parnikov h Anglije, a dospelo jih je samo 7. 'Ostali so bili ali potopljeni, ali pa so se pred P-čolni skrili v četve-rosporazumova pristanišča. Do dne 12. februarja s-P-čolni potopili že 12% italijanskih ladij. Poostreni podmorski boj pa silno upliva tud na ameriško paroplovstvo. V'Novem Jorku in v drugih severoameriških pristaniščih je zasidranih na stotine ladij, ki so dosedaj vozile med Evropo in Ameriko. V Novem Jorku leži nakopičenih čez 5000 poštnih vreč, določenih za Evropo. 32 ladij je obloženih z žitom in petrolejem za Anglijo in Francijo. A ladje si ne upajo na odprto morje. Samo v Novem Jorku je brez službe 2300 mornarjev. Podmorski čolni so dosedaj potopili, kot se dne 12. februaria uradno poroča iz Berolina, sovražnih ladij, ki so imele skupno 822.535 ton, t. j. nad 800 ladij. V tem še niso vštete pomožne križarke in druge manjše ladje. To ogromno število potopljenih ladij je za 100.000 ton večje, kot je bilo število ladij francoske mornarice, ki se računa kot tretja največja mornarica na svetu. Avstrijci in Amerika. Zveze med Avstrijo in Ameriko še dosedaj niso ukinjene. Ameriška vlada baje želi, kakor poročajo švicarski listi, da bi se zveze med Ameriko in Avstrijo ne ukinile. V Ameriki so močne avstrijske in nemške družbe, katere imajo v rokah.veliko industrijo in dru podjetja. Dne 6. februarja je 500 takih družb po svojih zastopnikih sklenilo odločen protest proti vmešavanju Zedinjenih držav v vojno. V Ameriki prebiva med drugimi okrog 200.000 Slovencev in Slovenk, i. i imajo tam večinoma dober kruh, Ako bi nastala med Zedinjenimi državami Severne Amerike in Avstrijo vojska, bi bili naši rojaki v Ameriki izpostavljeni veliki nevarnosti. Radi tega ameriški Slovenci želijo, da se razmerje med Avstrijo in severoameriškimi Zedinjenimi državami ne spremeni. Hale Mm m domovina. S v. Jurij ob S č a v niči: Vrste naših mladeničev se redčijo. Najboljši padajo v grob. Po trtih src zopet beležimo novo in nepogrešljivo žrtev iz naše župnije. Seliški mladenič Jakob Gomzi je dal svoie mlado življenje v boju za domovino dne 1 decembra 1916 Smrtni strel ga je zadel v trebuh. Po kratkem in udanem trpljenju je izdihnil svojo bogo-Ijubno dušo. Pokopan leži na pokopališču v Oseku, v grobu št. 212. Mir duši blagega, tihega, od vseh čislanega mladeniča. Priletnim staršem pa , ki jim je Bog odvzel palico njihove starosti, sožalje. 'Žalostna novica je ranila srce staršem, sestri in šestim bratom, ko so dobili poročilo od č. g. voi-nega kurata, da je zadela ruska krogla pridnega in poštenega mladeniča Ernesta Slaček iz Ročic < pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Žrtvoval je svoje mlado življenje v 21. letu svoje starosti za cesarja in domovino. Izpolnjeval je zvesto svoje dol/ nosti do cesarja, najprej proti izdajalskemu Lahu. Tam je bil ranjen, ko pa ie zopet ozdravel, se je po dal v Galicijo, kjer je našel svoj prerani grob. Rnd je pisal svojim ljubim staršem, sestri in bratom r.n bojišče ter si je vedno želel, da se zopet vsi veseli snide'o. Odkar ie bil v Galiciji, sta bila z bratom Mihaelom skupai, a on pri smrti Ernestovi ni bil, ker Je precej daleč od niega v bolnišnici junaško ži-vlienje izročil Bogu. N'egovo telo noči v a. v bližini brata Dominika, ki je padel že letu 1914. Naj jima bo tuja zemlia lahka! Došla je žalostna vest, da je žrtvoval svoje še mlado življenje za cesarja in domovino Anton Munda iz B r a t o n e č i c, župnije Sv. Tomaž pri Ormožu, star 24 let. Padel je v najlepši dobi svojega mladega življenia. Sovražna italijanska krogla mu je pretrgala ni življenja, Tz Slivnice pri Mariboru nam pišejo: Žnlostno vest smo dobili, da je umrl v bolnišnici v-gJed rnn, zadobbenih na italijanskem bojišču, vrl mladenič Janez Grašič, p. d. Jenžetov, doma iz Po- lane pri Slivnici, star 25 let. Bil je edini sin. It. it— janska krogla mu je pretrgala nit mladega življenja. Vsepovsod so ga radi imeli. Iz italijanskega bojišča nam je došla tužna novica, da je padel dne 18. januarja junaške smrti za domovino in cesarja mladenič Ivan Kolar iz obče-spoštovane Homotove rodbine na P o 1 z e 1 i. Bil je priden in poSten mladenič in krepka opora na obširnem posestvu svoje, matere, dokler tudi njega ni poklicala vojaška dolžnost proti laškemu izdajalcu. Tako mlad, Se komaj 18 let star, pa že je moral žrtvovati svoje življenje pred izdajalskim poleatarjem., Kako bridko občutimo izgubo predragega nam Ivana, to ve le On, ki je nad nami in po čegar vsemogočni volji se je to zgodilo. Žalost je .še tem večja, ker se nahaja tudi starejši in sedaj edini sin Že od začetka te grozne vojske na bojišču in že tudi nekaj Časa ni glasu od njega. Žalujočo mater in sestre" pa naj potolaži neskončno modri Bog, rajnemu in nepozabnemu Ivanu pa bodi bogat Plačniki Vsem padlim slovenskim junakom naj sveti večna luč! italijaostu bojišče. Na G o r i S k e m so naši dne 9. februarja pričeli napadati italijanske postojanke med Tolminom in Vrtojbo, Že prve dni so dosegli lepe vspehe. Sovražniku smo odvzeli celo vrsto prednjih jarkov, in vjeli nad 1000 mož. Bojev se udeležujejo tudi deli našega slavnega domaČega pešpolka št. 87. — Italijanski letalci so dva dni zaporedoma pripluli nad Trst in okolico in metali bombe. Naši zrakoplovci so dne 11. februarja napravili poizvedovalni polet v Albanijo, dne 12, t. m pa so obmetavali mesto Brin-dizi na Italijanskem in tamošnje vojaške naprave z bombami. Na južnem Tirolskem postajajo boji dan za dnevom živahnejši. Ob /švicarski meji smo odbili te dni več italijanskih napadov. V južnem kotu Tirolske živahen artilerijski ogenj. Vsa znamenja kažejo, da stojimo na italijanski fronti pred važnimi dogodki. Naši uspehi pri Gorici. Iz Goriškega prihajajo razveseljiva poročila. Lahe potiskamo nazaj, izgubljeni jarki prehajajo v naše roke. Zdi se. da se pred Gorico dogajajo velike reči. V petek, dne 9. februarja, ponoči so naši pred Gorico napadli Italijane, jih vrgli iz prednjih jarkov ter vjeli 15 častnikov in 650 mož. Uplenili pa smo 10 strojnih pušk, 2 minska metača in o-bilo drugega vojnega gradiva. V soboto, dne 10. februarj.a, smo pred Gorico krepko branili zavzete jarke in smo vjeli 370 mož. Državni kolodvor pri Gorici je že v naših rokah. V nedeljo, dne 11. februarja, se je bojevanje pred Gorico, v Vipavski dolini in na Krasu nadal evalo. Ta dan se je razvnel posebno hud artilerijski ogenj, kot predznak bodočih inlanterSjskih napadov. V pondeljek, dne 12. februarja, se je v Vipavski dolini razvil živahen artilerijski ogenj. — Številni sovražni napadi pri St. Petru pri Gorici so bili odbiti. Naši štajers"- i vojak: pred Gorico. • Avstrijsko generalštabno poročilo z dne 10, februarja pohvalno omenja, da se je pri zmagovitem pohodu proti Italijanom pred Gorico dne 9. februarja poleg drugih odlikoval tudi oddelek našega slavnega domačega štajerskega pešpolka št, 87. Nimamo še sicer natančnejših poročil o teh l.ojih, a že te kratke vrstice, ki jih je poslal v svet avstrijski generalni štab, pričajo, da so uaši slovenski junaki izvršili pred Gorico zopet velik čin. Gojimo prijetno u-panje, da bo božji blagoslov spremljal naše hrabre junake v obrambi ene najlepših točk naše domovine. Italijani priznavajo, da so bili tepenl. Italijansko uradno poročilo z dne 11. februarja pravi, da je vzhodno od Gorice začela avstrijska artilerija dne 10. februarja živahno obstreljevati tamošnje italijanske postojanke. Artilerijskemu in mlinskemu ognju je sledil močen napad na zahodna pobočja pri Sv. Katarini, severozahodno od Sv. Marka in vzhodno od Vrtojbice med Soberjem ter železniško črto Gorica—Dornberg. V boju za te postojanke je prišlo do ljutega ročnega meteža. Italijansko poročilo dostavlja, da drži italijanska artilerija prednje postojanke, ki se jih ni moglo pridobiti n a-z a j, pod zatvornim ognjem. Shea« 4. SLOTSNSKI «OSPODAH. 15, lebruarja lftl7. i ¡Vaš napad pri Tolmina. Tudi na severnem delu goriške fronte, pri Tolminu, smo dosegli uspeh. Dne 10. februarja smo pregnali severno od Tolmina iz prednjih jarkov Lahe in smo jim odvzeli 42 mož. Bombe na Trst. Laški zrakoplovci so dne 10. in 11, februarja metali bombe na Trst, Mudžijo pri Trstu, ladjedelnico Sv. Roka in na bolnišnico v Opčini. Poročila pravijo, da so bombe napravile le malo škode. Na bojiščih. Rusko bojišče. Na ruskem bojišču se opaža živahnejše gibanje. Mraz je precej ponehal. Ruske in naše patrulje in prednje čete so v stalnem stiku. Naši oddelki so zadnje dni dosegli v južni Bukovini, pri Stanislavu in na severu pri jezeru Dryswija,ty nekatere uspehe. Do večjih bojev ni prišlo. Romunsko bojišče. Na rumunskem bojišču so naši dne 12. februarja v moldavskem gorovju ob Valeputna-cesti vdrli v sovražno oporišče in vjeli 171 raož. Ob Seretu in ob Donavi artilerijski ogenj. Francosko bojišče. Vsled meglenega vremena in hudega mraza rasen običajnih topovskih in zračnih bojev na celi črti nobenih važnejših vojnih dogodkov. Ne samo angleško in francosko časopisje, ampak tudi nemška poročila zatrjujejo, da se vriše na francoskem bojišču velikanske priprave, iz katerih se sklepa, da bo začel Četverosporazum z velikopotezno ofenzivo, kakor hitro se bodo vremenske razmere spremenile na boljše. Macedonsko bojišče. Vzhodno od Paralovega ob reki Črni soj dne 12. februarja napadli Bolgari močno utrjeno postojanko, katero so branile italijanske čete. Sovražna postojanka je bila z naskokom zavzeta. Vjetih je bilo krog 100, na bojišču je pa obležalo več sto Italijanov. Na ostalem delu fronte topovski ogenj. Turško bojišče. Ob reki Tigris v Mezopotamiji se vrši med Angleži in Turki večja bitka. Po občutnem angleškem porazu, o katerem smo zadnjič poročali, so Angleži dobili močnih ojačenj, baje celo 3 do 4 divizije. V bitki dne 9. januarja se je Angležem posrečilo na južni strani Tigrisa potisniti Turke za nekaj kilometrov nazaj. Bitka se nadaljuje. — Na Kavkazu se na zahodnem krilu (ob Črnem morju) vrše boji poizvedovalnih čet. Razne politične vesti. Kdo se ne spominja, s kako silo so zahtevale nemške stranke, naj se vendar spremeni držav-nozborski poslovnik tako, da bo v bodoče vsaka obstrukeija nemogoča. Sedaj pa so naenkrat utihnili s to zahtevo Kaj se je zgodilo? Nemci so prej mislili, da se bo Galicija res takoj odcepilai in da galiških poslancev ne bo več v zbornico. Potem bi imele nemške stranke večino in rabile bi strog poslovnik, da bi lahko brzdale ž njim nenemške stranke. Sedaj pa je gotovo, da še Galicija ne bo tako hitro izločena, da bodo torej v državnem zboru nenemške stranke v večini. Za to pa je utihnila zahteva, da se naj državnozborski poslovnik poostri. Z ministrskim predsednikovi grofom Klam-Martinicem nemško časopisje ni več zadovoljno. ker še vedno noče izpolniti znanih nemških zahtev. „Grazer Tagblatt" je že prinesel članek, naj Klam-Martinic odstopi, ker si ne upa preurediti Avstrije v nemškoradikalnem smislu, KJlam-Martinic pač ve, da je Avstrija domovina za celo vrsto narodnosti. V ogrskem državnem zboru je utemeljeval poslanec Kelemen svojo interpelacijo zaradi gospodarstva v armadi ter med drugim rekel, da je o priliki nekega izleta v Budimpeške gore naštel do 30 avtomobilov, ki so bili last raznih vojnih dobaviteljev. osrednjih zavodov in gospodov vo]nih indu-stri;cev; v avtomobilih so se peljale na izprehod do zob z briljanti nakitene dame in elegantni gospodje, dočim vozijo bolnike in ranjence s fronte in za fronto na bornih kmetskih vozovih, drueih vozil za te reveže sploh ni na razpolago. Tu pa delajo Nemci že drugače: rekvfrirajo vse motorne vozove, ki jih le more;o dobiti, a potem 'ih tudi za nič drugega ne u-porabljajo, kakor za prevoz ranjencev. Nekaj silno žalostnega so vpoklici jetičnih. Ko bolezen nastoni v vso silo, pošljejo bolnike enostavno nazaj za fronto: na! tam v imenu božjem razširjajo okuženje! Zr> fronto je zapravljanje in razmetavanje denarja in i drugega na dnevnem redu. Mož na fronti mnogokrat nima niti najpotrebnejšega; za fronto pa plavajo v, razkošju. Kaj pa z mirom? Sedaj so glasovi o miru zopet popolnoma utihnili. Ves svet gleda sedaj na spor med Ameriko in Nemčijo in na to, kako se različne nevtralne države v tem sporu razvrščajo, Le o sv. Očetu se sliši, da ima sedaj zopet novo upanje za mirovno posredovanje, ker je Španska, okoli katere se bodo sedaj zbirali nevtralci, miru bolj naklonjena nego je bila Amerika. Tedenske novice. Milosrčna cesarica. Na Dunaju so ustanovile katoliške gospe društvo „Družabno skrbstvo za brezdelne gospe in dekleta," Društvo ne skrbi samo za podporo v živilih, obleki, kurivu, ampak pred vsem. da jim oskrbi delo in zaslužek. V letu 1916 je dobilo v društvu, ki je delo sprejemalo ali posredovalo, okoli 2000 brezdelnih žensk dela in zaslužka. Zadnjo nedeljo je društvo razdelilo 27.000 komadov različne obleke na dunajske bolnišnice in siromašne družine. K tej razdelitvi je prišla tudi cesarica Cita, kar je. pri navzočih izzvalo nepopisno navdušenje. Kardinal Piffl je dal v krasnem govoru izraza splošnemu veselju in hvaležnosti, da imamo zopet na najvišjem mestu mogočno zaščitnico države, ki z velikim srcem, širokim pogledom in silno podvzetnostjo skrbi za siromašno ljudstvo. f Župnik Martin Osenjak. V četrtek, dne 8. februarja, je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu umrl vlč. g. Martin Osenjak, župnik pri Sv, Petru pri Radgoni. Rajni je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono; bil je član okrajnega šolskega sveta v Gornji Radgoni, član načelstva gornjerad-gonske posojilnice ter pospeševatelj raznih dobrodelnih in narodnih društev. Rojen je bil 'ine 13, novembra 1852 na Hajdinu, v duhovnika js bil posvečen dne 24. avgusta 1878 ter je kn Snoval v Hočah, pri Sv. Ani na Krembergi, v Ljutomeru in pri Sv. Petru pri Radgoni. Leta 1892 je postal župnik na Vur-bergu, leta 1901 pa je dobil župnijo Sv. Petra pri Radgoni. Slovesno mrtvaško opravilo se je vršilo dne 10. februarja pri usmiljenih bratih v Gradcu. V pon-deljek, dne 12. februarja, ob 10. uri dopoldne, se je vršil pogreb na graško osrednje pokopališče, kjer je rajni položen k večnemu počitku. Blagemu pokojniku, zglednemu duhovniku in požrtvovalnemu rodoljubu svetila večna luč! Duhovniške vesti. C. g. Janko Slavič, ki je bil radi bolezni na. dopustu, je zopet nastavljen in sicer pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — C, g. Alojzij Leben, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja, je prestavljen k Sv. Urbanu pri Ptuju. — C. g Ivan Ogradi pri Sv. Urbanu nri Ptuju, je stopil v začasni »pokoj. Duhovniške vesti iz somboteljske škofije. C. g. Vmcencii Kos, kaplan v Crensovcih. je prestavljen na Grad, č. g. Jožef Hauko, kaplan v Gradu, pa v Crensovce. Nemška prenapetost. Nemški vojni kurat AIl-mer piše v „Grazer Volksblattu" med drugim: „Gre se za našo narodno svobodo, za katero se v tej vojski pred vsem bojujemo, za svobodo: da smemo nemški misliti in čutiti, nemšla govoriti in nemški delovati." To je vendar že odveč! Avstrija in avstrijski vojaki, torej tudi nemškoavstrijski vojni kuraii. se bojujejo samo za eno svobodo, da smemo avstrijski misliti, avstrijski Čutiti, avstrijski govoriti in delovati Allmerjeva svoboda že itak obstoja in ni v nobeni nevarnosti. Sedaj se gre za Avstrijo, njo je treba braniti pred sovražniki. Nov slovenski inženir. Inženirski izpit je nar pravil dne 1. februarja na Češki tehniki v Pragi g. Anton Ozvald, štajerski rojak iz Središča, zdaj enoletni prostovoljec v Žalcu, C. kr. gimnazija v Mariboru. Ker v mestu ni dobiti petroleja in je zato dijaštvu učenje zelo otež-kočeno, je ravnateljstvo ukrenilo, da trajajo seme-stralne počitnice do vštetega 16. t. m. V soboto, dne 17. t. m., se začne redni pouk. Kuriva ima gimnazija dovolj. Obmejni Slovenci za naše Posavčane. Prihodnjo nedeljo, dne 18. februarja, popoldne po večerni-cah, priredi Bralno društvo pri Sv. llju v Slov, gor. v tamošnjem Slov. Domu večjo prireditev, koje Čisti dobiček se bo poslal ubogim, po potresu poškodovanim družinam v Posaviu, — Zgledu naših Šentiljskih Slovencev in Slovenk bi naj sledila tudi ostala naša društva. Našim po potresu poškodovanim rojakom na pomoč! Slovensko berilo za vojake na fronti. Tz bojišča se nam piše: Kako lepi so bili nekdaj zimski večeri v domači hiši, ko je vzel sin ali hči knjigo Družbe sv. Mohorja aH pa Časnik v roko in bral družini novice, ko je zbrana za gorko pečjo luščila fižol ali koruzo. Pozno v noč je marsikdaj bralec zagenil list ali dejal podobico med liste, da drugi dan zopet nadaliu'e branie. Res, lepi so bili ti večeri! A zdai jih ni več, vsai za nas ne, Tretio zimo stoje Že naši vo;aki na, raznih boiiščih, skoraj popolnoma zakoparii v visokem snegu ter öuva'o domovino. Dolgi so zimski večeri, dolgi pred vsem, ker pocrešamo svoje domače. Da si na vsa> nekol;ko okrajšamo to mrzlo dobo zime, postavili smo si malo za strelskim jarkom svoje vojaške domove", kjer se zbiramo, pomenkuje- mo, pišemo pisma itd. Lepo je tu, človek, pozabi, v tem domu težavnost svojega poklica, a vedno čutimo še, da nam nekaj manjka in to so dobre knjige iu časniki. Nad vse smo se torej razvesel.li, ko smo čir. tali v zadnji „Straži" in „Slov. Gospodarju" poziv vlč, g, dr. Mat. Slaviča, s katerim prosi za slovensr.. ko berivo, oziroma za prispevke, da se to boriva nakupi. Dovoljujem si torej tudi jaz obrniti se na ves. Slovenski Stajer s prošnjo, da se namera g. proL Slaviča izdatno podpira. Zakaj bi moraii ravno mi biti zadnji? Ko sem pred nekaj dnevi prosil za knjige svojim vojakom, sem dobil sicer tri zaboje nemških knjig, a prav nobene slovenske, ker jih Osrednja posredovalnica za vojaško berilo na Dunaju nima in. torej moji prošnji ni mogla ustreči. Dragi rojaki! \ imenu naših vrlih vojakov Vas torej prosim, darujte knjige, ki ste jih že prebrali, oziroma denarne pris pevke, za naše liste in podpirajte požrtvovalno in hvaležno akcijo g. dr, Slaviča. Vojak je pripravljen dati za Vas svoje zdravje, da, svoje življenje, ali nj torej sveta dolžnost slehernega, da mu vsaj nekoliko, lajša težavni posel na fronti. Pred vsem si dovoljujem priporočiti podjetje za slovensko berivo vlč. gg duhovnim sobratom v domovini in jih opozoriti na tozadevni poziv v „Cerkvenem zaukazniku za Lavan"; škofiio" 1917, št. I, odstavek 9, stran 20 in ¡nasi. -Vsem pa. ki so pripravljeni položiti majhen dar na ta novi oltar domovinske in narodne ljubezni v imenu svojih vojakov iskreni: Bog plačaj! Alojzij R^ man. c. kr. vojni kurat 26. domobranskega pešpolka. Slovenci v Gradcu. Na Marijin praznik — na Svečnico — smo Slovenci in slovenski begunei slovesno v Gradcu v cerkyi usmiljenih bratov obhajali obletnico slovenske službe božje. Kakor vselej, je bil veliki oltar tokrat zopet prav lepo okinčan. Polno e-lektričnih lučic in sveč je žarelo ne le na oltarju, a temveč tudi po cerkvi v večjo proslavo. Velika cerkev usmiljenih bratov se je do zadnjega kotička napolnila vernega in pobožnega slovenskega ljudstva. Pridigoval je znani govornik vlč. g. dr. Nastran iz kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega, V v srce segajoči besedi je slikal spretni govornik milosti, katere smo posebno v pretekli dobi prejemali slovenski begunci po mogočni priprošnji nebeške Kraljice, Marije Device od dobrega nebeškega Očeta. Do solz je ganilo vse poslušalce pismo, koje je prejel pridigar od hvaležnega vojaka-bojevnika iz južnega bojišča , kateri sedaj biva visoko v zasneženih Alpah, Vojak se zaveda milosti božje, kojo je prejel po poslušanju besede božje v materinskem jeziku, katera mu je globoko segla v že popolnoma mlačno srce po 12 letih njegovega bivanja v Gradcu in katero si je dobro o hranil v svojem srcu ter se sedaj ves presunjen hvaležno ravna po njej. Kakor omenjeno, je živel že 12 let v Gradcu, toda ni imel prilike slišati besede božje v svojem domačem jeziku. Tujinščine ni prav razumel in tako je začel polagoma opuščati službo božjo. Brigal se ni več za pridige, mlačnost se ga je lotila, dokler ni sledniič popolnoma zanemarjal svojih versko-krščanskih dolžnosti. „Vendar zasvitalo se mi je", tako piše. „Po svojih tovariših sem zvedel, da se opravlja v cerkvi usmiljenih bratov slovenska sli; žba božja. Nekaj notranjega me je mikalo, nekaj p» me je vlekla tudi radovednost, v Gradcu slišati slovensko pridigo in slovenske pete litanije. Stopil sem torej v cerkev. Slovenska beseda, milo ubrano domaČe petje me je predramilo kakor iz spanja. Spozna} sem, da nisem bil več na pravi poti. Zopet sem b< Čutil kakor doma v očetovi hiši, zdelo se mi je, da poslušam ljubko govorjenje svojih ljubljenih staršev, svojih dragih bratov in sestric. Začel sem moliti, pridružil sem se domačemu petju ter sklenil, od zdaj redno zahajati v cerkev. Svojo obljubo in sklep sem natanko spolnoval',- dokler nisem bil poslan na južno bojno polje." Slično je pisala tudi neka mladenka, ki služi tukaj v Gradcu, svojim staršem. „Ker nisem razumela v tujinščini pridige, sem jo začela tudi o-puščati. Namesto v cerkev, šla sem druga pota. Sedaj pa sem zopet vsa srečna, odkar slišim besedo božjo v milem materinem jeziku in v cerkev k usmil><> nim bratom mi je najljubša pot", tako je vesela poročala v drugem pismu svojim domačim. Res. beseda božja v domačem jeziku seže globoko v srce! In kdo bi ne molil goreče, ko sliši moliti duhovnika slovensko. Povzdignile so pa slovesnost obletnice tudi pete litanije Matere božje s cesarsko pesmijo. Pripeljite v prihodnje Še druge slovenske ovčice, ki morda še dozdaj za nje ne vedo, k tem službam božjim. — Prihodnja slovenska služba božja bo tretjo pred-postno nedeljo, to je dne 18. svečana, ob navadni u-ri. Zberimo se tako mnogoštevilno kot dosedaj! Cesar obdaroval slovensko mater. V župniji Ribnica na Pohorju ima Elizabeta Plevnik devet si-nov-vojakov, Dva sta vjeta, eden pa ranjen. Mati je dobila cesarski dar 500 K in lepo podobo Matere bo-žie, kar jej je izročil v Ribnici okrajni glavar iz Slovenjgradca. Slovenec Izvoljen za župana v Ameriki. Pri mestnih volitvah v Ely Minh. v Ameriki je bil izvoljen za župana tega mesta Slovenec George L. Bro-zih. Dobil je 429 glasov, njegov tekmec Wefnzierl pa 185. Brozih je uradnik prve državne banke v Ely. Organizator sarajevskega, umora obsojen. Zupan v Lješnici na Srbskem, Rade Banjac, kateri je bil med organizatorji sarajevskega umora, je bil dne 10. februarja v Sarajevu obsojen radi veleizdaje na 12 let težke ječe. ¿•■'.«J'O i - ■ r Gospodarske novice. Petrolej ne karte. Ker so mnogi kraji na kmetih popolnoma brez petroleja, je cesarska namestnija naročila okrajnim glavarstvom, da naj pri razdelitvi petroleja napravijo red. Mariborsko glavarstvo bo te dni v to s vrh» izdalo petrolejne karte. Župani bodo morali te karte pravično razdeljevati. Ko bo trgovec dobil petrolej, bo glavarstvo o tem obvestilo župana, kateri bo moral karte tako razdeliti, da bode vsaka rodbina dobila vsaj nekaj petroleja. Za sedaj ima mariborsko okrajno glavarstvo za celi politični okraj samo 40 sodov, t. j. približno 7000 litrov petroleja» Radi tega bodo dobile velike hiše ali večje rodbine največ 1 liter petroleja, manjše pa četrt do pol li tra. Karte veljajo za nedoločen čas, t. j. do časa, ko dobijo trgovci zopet več petroleja. Brez karte se ne bo dobilo petroleja pri nobenem trgovcu- Pritožbe kmetskega stanu. V „Gr. V." piše nek kmet: Kedaj dobimo najvišje cene za milo in ke-daj dobimo vojno milo? Menda še le tedaj, ko bodo vsi špekulanti, ki tržijo in izdelujejo milo, postali milijonarji. Cim slabše je milo, tem dražje ga morar mo plačevati.. Nobena redkost ni» ako dobimo namesto mila kamenje, ki vsebuje samo 5—8% maščobne kisline. In to milo stane nič mani nego 10 K kilogrami Enako je z usnjem. O dogodkih pri zbiranju kovin niti ne maram govoriti. Koruzo se ]e n. pr. odvzemalo kmetom po 26 K 100 kg. Koruzne odpadke,, t. j- slabe otrobe, pa moramo sedaj plačati celo po 30 K! Za o, kr, vojna močna krmila pa se mora plačati še viš;e cene. V mirnih časih je bila razlika med ceno pšenice in pšenifino moko samo 16 v, danes pa 60 v. Ali je res zmletje danes tako drago ali je čudna uravnava vojno-žitno-prometnega zavoda, ki ima vso kupčijo z žitom in moko v rokah, tega kriva?! Kdo draži? Primerno izjavo je izdal deželni kulturni svet nižjeavstrijski dne 26« januarja t. 1. i Določitev najvišjih cen se ni obnesla, draženja prav nič ni ustavila. Povzročile so pa te cene, da je blago iz kupčije izginilo in se konsumenti grozno odirajo. .To je tem lažje, ker so se določile najvišle cene le na kmetske pridelke, dočim se železo, premog, petrolej in vsi obrtni izdelki še vedno prosto prodajalo. Karteli odirajo ljudstvo in državo samo ter kupičijo milijone. Po tem zgledu so hoteli trgovci tudi živila v roke dobiti. Seveda so se morali oprostiti najvišjih cen. To je pa lahko izpeljivo, ker za blago, ki se k nam pripeüe z Ogrske ali inozemstva, ni najvišjih cen. Saj so za kmetijske pridelke na Ogrskem tako višje cene. Trgovci, ki so blago po najvišjih cenah doma kupili, izjavijo, da so ga od drugod dobili, pa jim nobeden nič ne more, če so v stanu to dokazati Oves,' ki je pri nas rastel, se prodaja 1 stot za 200 K kot ogrski oves. Se hujše je s iižolom in lečo. In ravnotako se prodala naš krompir in naše maslo k¡ ogrsko blago po veliko višjih cenah. To je čisto na vadna sleparija. Naše cene bi morale biti ogrski: vsaj enake. Razdeljevanje sladkorja. Cesarska namestnija je nedavno naročila okrajnim glavarstvom, naj skrbijo, da tudi kmetske občine dobijo dovolj sladkorja. Dosedaj so namreč mestni in drugi veletržci sami po svojem okusu razdeljevali sladkor in tako se je zgodilo, da večina kmetskih občin, posebno v bolj oddaljenih krajih ni dobila nič ali pa skrajno malo sladkorja. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva je dobival mnogo pritožb in je že v zadnjem četrtletju leta 1916 vzel razdeljevanje sladkorja veletržcem iz rok in ga je pravično razdeljeval med trgovce in občine celega okrajnega glavarstva. Ljudje so morali poprej hoditi dneve in dneve po mnogo ur daleč v Maribor, da so z veliko prošnjo dobili trohico sladkorja. Zapravili so mnogo dragocenega Kasa, raztrgali mnogo obuvala3 potrošili mnogo denarja, Sedaj, ko deli okrajno glavarstvo sladkor, pa lahko dobi vsakdo v domači občini toliko sladkorja, kolikor mu ga gre po sladkornih kartah. Naše uredništvo je dobivalo dan za dnevom več pohvaJnih v/ jav o pravičnem razdeljevanju sladkorja v mariborskem okrajnem glavarstvu. V sredo, dne 7. februarja, pa je advokat dr. Orosel v seji mariborskega občinskega sveta prečita! ugovor mariborskih trgovcev proti sedanjemu načinu razdeljevanja sladkorja in petroleja. V tem protestu pravijo mariborski mestni trgovci, da so radi načina razdeljevanja omenjenega blaga hudo oškodovani in vidijo v tem tudi resno nevarnost, da se odjemalci, t. ]. kmetsko prebivalstvo, preveč odvadijo, nakupovati blago pri mestnih trgovcih. Mariborski trgovci kličejo cesarskega namestnika groia Claryja na pomoč. Mestni svet namerava poslati k namestniku posebno odposlanstvo, ki bi nai izposlovalo ukinjenje sedanje razdel:tve sladkorja. — Mariborski trgovci hočejo torej, da bi večina sladkorja ostala v mestu in da bi naši ljudje morali zopet večkrat na mesec in po več ur daleč hoditi prosjačit sladkorja v Maribor in sicer samo radi tega, ker imaio sedaj mestni trgovci premajhen dobiček. Naše kmetsko ljudstvo se odločno zavaruje proti na-kanam mariborskih trgovcev in mestnega sveta in prosi oblasti, da naj ostane pri sedanjem načinu raz-del evan;a sladkorja. Tudi trgovci na deželi se bodo morali postaviti za svoje pravice! nmclj. Na hmel skem trgu v Zatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju. Cene za tuj hmelj so bile samo na papirju in so se gibale med 95—125 K za 50 kg. Najnovejši poročila. frr?^-:,:; ' ,; M&jnovej&e avstrijske» uradno porodilo, Dunaj, 14. februarja. Vzhodno bojišče. Armada generala-feldmaršala pl, Mac k e n -sena: Nobenih posebnih dogodkov. Armada generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa: Južno od B e k a s (Valeputna-cesta) smo odbili več ruskih sunkov. Ob cesti Valepujna so naše čete z naskokom zavzele rusko postojanko, za katere je napravil sovražnik pozneje brezvspešne močne protisunke, da bi jo zopet nazaj pridobil. Vje-tih je bilo 28 častnikov in 1200 mož ter vplenjenih 12 strojnih pušk, 6 metačev min in 2 topova, Italijansko in albansko bojišče: Nobenih posebnih dogodkov. -... ...i „ ,. i.-žaž&ff-fi.^t^vi-rmr-^^ Iz nemškega poročila, Na francoskem bojišču nadaljuje sovražnik na severnem bregu Ancre po srditi artilerijski predpripravi svoje napade z močnimi infanterijskimi četami. Boj se je vso noč na celi fronti do Somme nadaljeval z izredno srditostjo. Na macedonskem bojišču so bili itali janski napadi na višine vzhodno od Paralovega v kolenu Orne brez vspeha. Naši zavzeli državni kolodvor pri Gorici. Dodatno k poročilu o bojih dne 9. februarja pred Gorico se še poroča, da so naše čete tega dne naskokom zavzele goriški državni kolodvor, ki leži samo pol kilometra vzhodno od Gorice. Dne 10. februarja so ga naši sicer za nekoliko časa zopet izpraznili, a nato zopet zavzeli in ga kljub srditim napadom obdržali v posesti. Naši so tako svojo črto pomaknili tik do mesta in že s puškinimi streli z lahkoto obvladujejo mesto. Borba za goriške vzhodne predmestne postojanke se nadaljuje z veliko resnostjo. Zavzeli smo tudi več strelskih jarkov med krajema Tivoli in Sv, Marko. Naša artilerija je z zatvor-nim ognjem prizadjala Lahom ogromne izgube, Italijansko bojišče - najvažnejša fronta. 'Ugledni italijanski general in zborni poveljnik Marazzi, ki je s svojim zborom zasedel svoj čas Gorico, je izjavil, da se naj avstrijske armade nikar ne podcenjuje, Marazzi pravi, da je italijansko bojišče za četverosporazum najvažnejša napadalna fronta. Krvavi napadi maršala Joffre Franciji niso prinesli odločitve. Na ruski fronti se ne more pričakovati uspeha. O Balkanu pa se že sedaj lahko reče. da je za četverosporazum izgubljen. Na zahodu bo odločilna bitka. Švicarski vojaški strokovnjaki so mnenja, da zbirajo Angleži na zahodnem delu francoske fronte proti Nemcem vedno nove rezerve in da imajo Angleži in Francozi tam zbranih že najmanj 3% milijona mož. Ta armada je baje pripravljena, da v spomladi z odločilnim sunkom predere nemško bojno črto in tako privede sedanjo vojsko do odločitve. V Parizu in Londonu so prepričani, da bo koncem letošnjega poletja prišlo do konca vojske. V desetih dneh potopljenih 200.000 ton. Pariški list „Figaro" poroča, da so P-čolni od 1. do 10, februarja potopili že 58 četverosporazumo-vih trgovskih in 82 nevtralnih trgovskih ladij. Poročilo iz Berolina pravi, da je samo 1 P-čoln potopil v Atlantskem Oceanu v enem dnevu 10 ladij, ki so bile obložene z žitom, soljo in premogom. Skupno se je potopilo od 1. do 10. februarja ladij z 200.000 tonami. Koliko ladij so že P-čolni potopili? Angleški admiral Beresford je izjavil, da je bilo od pričetka vojske do sedaj po P-čolnih potopljenih 4 milijone ton angleških ladij. 3 mil. ton so z novimi ladjami že nadomestili Lord Lytton je pa rekel med drugim: Angli a opravlja na morju policijsko službo, dočim igra Nemčija vlogo morskega roparja. Gibanje za mir v Ameriki. Iz Londona poročajo, da se v Ameriki vrši živahno gibanje za mir. K rojstnemu dnevu bivšog Cene za les. Zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (je-iov, smrekov in borov les) 50—55 K, hlodi (bukov in hrastov les 95—110 K, hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega lesa do 240 K, Otesani ali oglati žagan les (smreka, jelka, bor) 60-90 K, bukov, hrastov les 230-250 K. Za štajersko deželo so določene sledeče lesne cene: Mehld hlodi neotesani 45—55 K, oglati ali otesani mehki hlodi 75—100 K, trde deske 130-100 K. Nove cene za sladkor. Vlada je določila nove cene za nadrobno prodajo sladkorja. Do 1. aprila so cene za 1 v pri kg nižje kot po 1. aprilu. Mariborsko glavarstvo je določilo za občine v neposrednji mariborski okolici sledeče cene: Z!a sladkor v velikih grudah do 1. aprila 1 K 24 v za 1 kg, po 1. a-prilu 1 v več; za grude s 5 kg do 1. aprila 1 K 25 v, po 1. aprilu 1 v več; za male grudice do 1. aprila 1 K 26 v, po 1. aprilu 1 K 27 v; sladkor v kockah v zaboju do 1, aprila 1 K 30 v, po 1. aprilu 1 v več; kocke v zavoju do 1. aprila 1 K 28 v, po i. aprilu 1 v več; sladkorna moka do 1. aprila 1 K 29 V, po 1. aprilu 1 v več; kristalni sladkor do 1. aprila 1 K 27 v, po 1. aprilu 1 v več. Za občine ob železnici in ki so od Maribora oddaljene samo nekaj kilometrov, so cene pri vseh vrstah za 1 v pri kilogramu višje; v zelo oddaljenih občinah pa smejo trgovci računati 3 v več kot v Mariboru in v okolici. Natančnejši seznam občin je razviden na lepakih, ka^-tere mora vsak trgovec imeti v svoji Stacuni jaivno nabite. 5000 metersklli stotov olja iz sadnih pešk. V Nemčiji so leta 1916 zbrali 120.000 ton sadnih pešk, iz katerih so napravili do 5000 meterskih stotov ali 5000 hektolitrov izbornega jedilnega olja. Skoda, da gre v naših krajih vsako leto toliko sadnih pešk v izgubo! Razne novice. S km dolg most. Mesto San Francisko in Ok-lahoma v Severni Ameriki loči zaliv, ki je širok 8 km. Sedaj sta sklenila zastopa obeh mest, da zgradita čez zaliv mosi, ki bo največji na celem svetu in bo stal 150 milijonov K. Most bodo začeli že kmalu graditi. Kitajski Salomon. Neki kitajski mandarin je imel razsoditi o sledečem dogodku: Na bregu reke je stal slepec ter čakal, da ga kdo prenese preko vode. K reki je prišel trgovec, vračajoč se s sejma, kjer je prodal olje. Ponudil se je slepcu, da ga prenese čez vodo, ako mu slepec drži med tem torbo. Slepec je vzel torbo- v kateri je bil slišal žvenket denarja. Ko je trgovec na drugi strani reke posadil slepca z ramen na tla, mu ta ni hotel vrniti torbe, temveč se je začel na ves glas dreti. Prihiteli so ljudje ter zgrabili trgovca kot navideznega roparja. Pred mandari-nom Je slepec tudi trdil, da mu je obtoženi hotel v-zeti torbo s denarjem, dočim je trgovec kričal, da slepec laže, ker je torba njegova. Občinstvo je bilo seveda na strani reveža-slepca. Mandarin je velel prinesti posodo čiste vode, v katero je vrgel denar s torbe ter ga nekaj časa s palico mešal. Potem je vo do pregledal ter izrekel sodbo: „Denar je trgovčev, lažnjivemu slepcu pa jih naštejte 50 z batino!" Ljudstvo se je čudilo, a mandarin ga je poučil: Le poglejte, kako plavajo po vodi mastni kolobarji. Dena>-je trgovčev, ker si ga je zaslužil pri prodajanju ma-stnoga olja! Kruto drevo. Na otoku Kubi v Ameriki raste nenavadno drevo, ki ga domačini imenujejo Japung. Posebnost tega drevesa je, da raste v krošnji kakega drugega drevesa. Seme prinesejo ptiči ali veter. Ako pade seme med vlažno steblo, požene koreninice vanj in začne rasti. Kmalu prodro korenine kot niti skozi steblo prvotnega gostoljubnega drevesa. Korenine se razrastejo počasi do tal in začno potem same gnati mladike. Teh je toliko, da objemajo prvotno drevo kakor mreža; primejo se drevesa in pijejo iz njega hrano tako kruto, da sčasom prvotno drevo popolnoma zamore in kadar je izumrlo, rast^ mlajši nasilnik na istem mestu. Tihotapstvo z bosanskim tobakom. Iz Zagreba poročajo: Kljub vsej strogosti oblasti na Hrvatskem še vedno cvete tihotapstvo z bosanskim tobakom. Zavitek srednje finega hercegovlnskega tobaka 25 gramov, ki stane v Bosni 82 vin., tihotapci prodajajo po Hrvatskem po 2 K 20 v. Zaprli so že celo vrsto tihotapcev. Volkovi v strelskih jarkih. Na naši fronti na Rusko-Poljskem se je vsled letošnje izvanredno hude zime pojavilo toliko volkov, da izstradane zveri pridejo Še celo v strelske jarke naših vojakov, kjer naši vojaki večkrat s strojnimi puškami streljajo nanje, le da jih v velikem številu uničijo. 791etnl narednik na fronti. Z italijanske fronte so te dni spravili v vojaško bolnišnico v Arad na Ogrsko 791etnega. narednika Jurija Musa, ki se je leta 1916 prostovoljno javil na fronto proti Itali i. Musa se je udeležil kot narednik 50. ogrskega peš-polka vo:ske proti Lahom že v bitki pri Solferinu pred več kakor 50 leti. Tudi njegova dva sina se borita na soški fronti. Vesela natakarica in jezni gost. V Monakovem predsednika Združenih držav, Linkolna, se je v celi \ je neki gost daroval natakarici srečko, namesto na-aržavl vršilo večje Število Shodov Za mir. ! nitninfi Pov nnVni dni iP nntntnrinn ^nrlola na iatr* pitnine. Cez nekaj dni je natakarica zadela na isto -traa g. buttinski &osFüUAit. 15» februarja 1917. srečko 20.000 mark.. Natakarica je zelo vesela, gost pa baje jezen, da je tako lahkomiselno daroval natakarici srečko. Dopisi, Maribor. Mestni magistrat razglaša, da bo v slučaju, Če mesto ne bo dobilo premoga, plinarna v nekaterih dneh svoj obrat popolnoma ustavila* S plinom se sedaj skrajno štedi, Prodajalne se morajo zapreti že ob 6. uri zvečer, poulične svetilke se ne prižgejo, vsled česar vlada v mestu že v prvih nočnih urah tema. Zakaj se ne ustavi plinova razsvetljava v kino in gledališču? Sv. Križ pri Mariboru, Tukajšnji velezaslužni mnogoletni cerkveni ključar Jakob Sternad, p. d. Spesar, je s svojo vrlo ženo v torek, dne 6, februarja, obhajal svojo zlato poroko. Vrlemu paru, v čigar hiši je zlati jubilar „Slovenski Gospodar" od početka sem vedno ljub gost, daj ljubi Bog včakati še biserni jubilej zakonskega življenja! Zlatoporočni svatje so darovali za Rdeč križ 70 K. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v HoČah priredi v nedeljo, dne 18. februarja v prostorih g. Pfeifer ob treh popoldne in zvečer ob sedmih gledališko igro „Nežka z Bleda." Pridite prav mnogoštevilno! Pivola pri Hočali. Dne 8. februarja je umrl posestnik Jurij Šunko. Bil je dober katoličan in dolgoletni naročnik „Slov. Gospodarja." Večna luč naj mu svetil Bače. Kmet'jska zadruga v Račjem vabi k svojemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. svečana, ob 8. uri zjutraj, v prostorih Posojilnice v Slivnici. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem zaključku. 2. Slučajnosti. — Načelstvo. Selnica ob Dravi. Umrla je poštena mladenka Trezika Cepe v najlepšem cvetju svoje mladosti, še komaj 19 let stara. Po dolgi bolezni je šla iz tega sveta. Nebeški ženin jo je poklical k sebi. Naj počiva v miru! Sv. Jakob v Slov. gor, Naši ljudje so zelo hvaležni mariborskemu okrajnemu glavarstvu, da je tudi na kmetske občine sladkor tako razdelilo, da ga vsaj za silo dobimo. Dokler so mariborski trgovci sami oddajali sladkor, so dobili trgovci na deželi, n. pr. naS Arnuž, Zinauer, Sabeder in drugi samo po 50 kg na mesec. Kaj so nam koristile karte, ko pa sladkorja ni bilo iz Maribora. Se za bolne in stare ljudi in otroke ga nismo dobili, Uboge žene so dan za dnevom v najslabšem vremenu in najhujšem blata romale v tri do štiri ure oddaljeni Maribor, a so kljub vehkim prošnjam dobile navadno nič. ali pa le po četrt do pol kg sladkorja. Koliko nepotrebnih polov so imeli ljudje in koliko dragega časa so zapravili ! Revice so nav adno lačne romale od trgovine do trgovine,- se tam nastavljale in prišle še le pozno zvečer utrujene domov. Vdaj, ko daje glavarstvo potrebni sladkor našim domačim trgovcem, je bolje. Prosimo, da bi to tudi v bodoče tako ostalo! Sv. Trojica v Slov. gor. V sredo, dne 7. februarja, je po kratki bolezni (pljučnici) umrl tukajšnji občespoštovani veleposestnik g. Jožef Klemenčič, star 68 let. Rajni je bil vzor vrlega in poštenega ka-toliško-narodnega Slovenca; 34 let je bil cerkveni ključar tukajšnje romarske cerkve, tretierednik sv. Frančiška ter glo^okovernega katoliškega prepričanja. Radi svojega, mirnega, ljubeznjivega in trdnega značaja ga. je vse spoštovalo ter je bila Klemen.čiče-va hiša ne le v soseščini, ampak tudi daleč naokoli visoko čislana. Celo svoje življenje je posvetil delu, in neumorno skrbel za blagostanje svojih otrok, ki jih je vzgojil v verskem in narodnem duhu. Najsbir-rejši sin, o. Pelagij, je frančiškanski gvardiian v St. Hi olitu na Nižjem Avstrijskem, drugi Anton poštni uradnik in hišni posestnik v Mariboru, hčerka Anica je doma ter vodi skrbno gospodinjstvu, najmlajši Valentin je sedaj prt vojakih, narednik 47. pešpolka, kolega tretje odlikovanje, srebrno kolajno I. vrste, še je rajni videl na smrtni postelji. Pogreb, ki ga je vodil sin ob asistenci štirih domačih duhov- * nikov, se je vršil v soboto, dne 10. februarja, pre poldan. Velika množica ljudstva je bila dokaz njegove priljubljenosti. Blagemu pokojniku svetil i večna luč, žalostnim otrokom ki so še lo ; rod štirimi let zgubili tudi mater, naše globoko sožaljo! Sv. Jurij ob Sčavnici. Velej: osestnici Marija Lukovnjak in Ana Fras v Okoslavcih. ki sta si bili skoraj sosedi, sta se obe v enem tednu prešel'li \ večnost k Bogu. Marija Lukovnjak je bila samo dva meseca bolana, Ana Fras pa osem let. Obe dve imr-ta sine na bojišču in v ruskem vjetništvu. Bili st:i skupni šolarci in dobri prijateljici. Stari sta bili o bedve po 62 let. Raini sta bili jako pošteni, prijazv in skrbni ženi. Sprevideni sta bili obe s sv, zakr: -menti. Naj v miru počivata in večna luč naj jima sveti! Tlnje pri Slov. Bistrici. Gospod urednik! Ali je res, da v bodoče naši trgovci ne bodo več dobivali sladkorja od okrajnega «davarsta kakor dose-daj? In zakaj ne? Sedaj smo vsnj za silo preskrb-Ijeni s tem potrebnim blagom. Trgovka Rozman dobiva za tinjski šolski okoliš po 400 kg, kar dokaj zadostuje našim potrebam. Poprej pa sladkorja "/,<■ mesece in mesece nismo videli, ker g& mestni tr> <• vci niso dali na deželo, ampak so hoteli, da bi mo rali kmetski in viničarski ljudje hoditi mnogo ur da- j leč ponj. Prosimo, pojasnite na morodajnem mestn, ' da naj nam še tudi v bodoče okrajno glavarstvo de i sladkor. — Odgovor uredništva: Po našem mnenju bo še tudi v bodoče ostalo pri sedanii razdelitvi sladkorja, ki je edino pravična. Galicija pri Žalcu, Dolgotrajni nalivi v mesecu januarju so tu povzročili velike plazove, ki so napravili velike škode v Hramšah, na Zavrhu in pri Sv. Jungerti. V Podgori pa je velikanski plaz popolnoma uničil vsa poslopja posestnika Jožefa Antloge p. d, Fižolek, V temni noči, v najhujšem nalivu, so morah ljudje in živina bežati iz podirajočih se sta-novališč,. — Sedaj pa pritiska mraz, da je kar jop. Mnogi ljudje nimajo niti najpotrebnejšega obuvala. Drugod dajo svinjske kože udelati v usnje, kar bi bilo tudi za celjski okraj nasvetovati. Celi ptujski in mariborski okraj podelava svinjske kože v usnje, in kar je posebno sedaj velike važnosti: tudi v podplate, od starejših, vsaj triletnih svinj! Ljudje božji, poskusite tudi pri nas! — Bučno seme drugod pode-lavajo v dragoceno domače olje, v celjskem okraju pa ne. V Velenju, v Framu in drugod pa izdelujejo imenitno bučno olje! Poskusite, poskusite, gotovo mi pritrdite 1 Ljubno. Kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor dne 25. februarja, po poznem sv. opravilu v cerkveni hiši. Ljnbno. Bralno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. t, m., popoldne ob eni uri v cerkveni hiši. Pesje pri Velenju. V nedeljo, dne 18. svečana, popoldne, bodo priredili škalski in velenjski diletan-tje pri g. Marija Cingler dve gledališki predstavi in sicer: „Kako je srečen po božji volji zakonski stan", druga pa: „Pot do srca." Po predstavi je zabavni večer s petjem mešanega zbora, šaljivo dražbo in pošto ter prosto zabavo. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Ves čisti dobiček je namenjen za vojne namene. Ugodna zveza z vlaki za odhod in prihod. Šoštanj. Šaleška Citalnioa priredi na pustno nedeljo, ob 3. uri popoldne, v hotelu „Avstrija" burko s petjem v treh dejanjih in s predigro „Lumpacij Vagabundus, ali: Zanikrno trojico" v prid vdovam in sirotam padlih vojakov šošfcanjskega. okraja. Zadnja naša prireditev je v isti namen vrgla čez 300 kron, kateri znesek se je kot posebni sklad izročil okrajnemu glavarstvu v podporo najbolj prizadetim, Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima v nedeljo, dne 25. februarja, po prvem sv. opravilu, svoj redni občni zbor. Prijatelji društva, pridite! Brežice. Potres je napravil mnogo škode na tukajšnjih cerkvah, ki so vse zaprte. Služba božja se vrši na župnijskem dvorišču, na podu. Najbolj poškodovana je romarska cerkev sv. Roka. Morala se bo popolnoma podreti. Ista usoda bo najbrž zadela tudi frančiškanski samostan. Očetje frančiškani so se večinoma izselili. — Silno veliko škode je napravil potres v brežiški okolici, ki spada pod občino Zakot. Ta slovenska občina trpi še veliko večjo škodo, kakor mestna občina. Vojake se naj da v pomoč posebno kmetom, ki nimajo skoro nobenih delavskih moči pri hiši. Nato opozariamo naše merodaine činitelje. — Dostavek u-redništva: Dobivamo iioročila, v katerih se naši kmetski ljudje iz okolice bridko pritožujejo, da se za nje le prav malo skrbi, čeprav so trpeli največjo šlcodo. . ............................... ................................ » > u *):'■"*•■■ r> * » Ljutomer: Pritožit« se, da se Vam od davarstva predpisuje, da dajete beguncem ži^ž, drva, seno in slamo. Posebno Vam .je hudo zaradi drv, ker jih sami n mate dovolj, in zaradi sena, ker si begunci sedaj živino kupujejo, a vi jo morate prodajati. Kaj storiti? — Odgovor: Krščanska in državljanska dolžnost je, da pomagate bližnjemu, ¿e je v sili. Nato .ie treba redno misliti. Toda glavarstvo gotovo ne predpisuje oddaje za begunce, ker za to nima pravice. Dajatve so samo za vojaštvo po zakonu določene. Če pa vendar, potem naredite priziv na namcstniitvo in recite, da ste voljni prodati beguncem drva, ako fi jih sami nasekajo v ¡gozdu. Sena in slame pa beguncem niste dolžni dati, ako je nimate niti za se dovolj a begunci, da bi si sedaj z ozi-rom na Vaše dajatve živino kupovali. Zupani se morajo tudi ganiti. — J. L. v L. Kaj e z lojem V Odgovor: Stvar lež pri namestmji, ki je ne reši. Vemo, da ubogi ljudje strašuo trpijo zaradi pomanjkanje masti. Saj ie loj za mast bolj potreben, nego za milo. -- Vprašalec glede lesnih cen: Cene za les, ki jih priobčujemo v „Slov. Gospodarju", posnamemo po poročilih, ki jih priobčuje dunajska zveza avstrijskih lesnih trgovin. - Vrhole: Vsak trgovec mora imeti javno nabite take cene. Ako ne. se lahko pritožite na glavarstvo. -- Videm (Posojilnica) i u drugi i iršeren t j e: Inserate, ki jih dobimo še le v sredo, nenoremoveč priobčiti. Pridev prihodnjo številko. Ljubecua in Vinogradnik; Prepozno za to številko. — L • h e u: Vreče \ am mora vrniti. Pritožbo na glavarstvo in namestnijo. Loterijske številko. Trst, dne 7 februarja 1917: 7« 56 71 83 68 Dunaj, dne 10. februarja 1917: 39 87 55 13 38 , Vin ¡čar, ki se razume na ameriške vinograde ter je zanesljiv • delavec in nme tudi nemški, ima ; 2 delavski moči, večletna spričevala, se takoj sprejme. Vpraša se v žup-nišču Hengsberg pri Wildonu na Srednjem Staj. 101 Kovači pozor i V Hotinji vasi p. Slivnica pri Mariboru se sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom. Blizu železniška postaja. Najboljša zveza z Mariborom. Oglasiti se je pri občinskem uradu v Hotinji vasi, p. Slivnica. 101 Deklica 181et stara, izučena šivilja, želi nastopiti takoj kakšno službo v Celju oziroma v bližini, kot šivilja ali v kakšno trgovino. Naslov v upravništvu pod št. 114. Sprejmem deklo, snažno, pošteno, staro okrog 40 let, katera razume nekaj gospodinjstva in svinjereje, ter zna dobro molzti Ponudbe na: Paromlin Majdič, Celje. 112 Domače mlhe (železne žnnlje), s katerimi lahko vsak otrok vsako vrsto žita melje, preskrbi Janez Dajčman, posestnik v Selnici ob Muri, p. Št, Ilj v Slov. gor. 109 Kdo kaj ve? Svojega brata Alojza Dornik pogrešam že od 20. decembra 1914. Sel je v Galicijo. Služil je pri ljubljanskem pešpolku št. 27. Ce kdo kaj ve o njem, naj «poroči njegovemu bratu Francu Dornik, doma pri Sv. Jederti, pošta Iraški trg, Štajersko. 101 Kdo ima stare dopisnice pod streho. Nabiratelj poštnih znamk dobro plača stara pisma, račune, pisem ske in časniške ovitke, poštne do-piBaice. pisemske dopisnice itd ter znamke iz let 1840 do 1870. Ponudbe pod na«lovom „Sammler L 227" na posredovalnico Jos. A. Kisn-reich, Gradec, Sackstr. 4 — 6 tfsjaške m atkiast* ali i» jekla K 10"—, 14 — in 18 K, i udinie ivifr-lobn« ploiče K 14 - 18 — 23., t U kolesjem K 24 — 80 --, a radi u». svitlobuo ple&o K JU' Sii-—, S«- —, a preeiwjakim kolesjem K 60 —, srebrni m» « uategljivo «apeatnico K 26'—, so- —, »lata ur» s oatttgljivo **pe»tnici. K 90-—, 100-" Sfet-ao jamstvo. Zamenja*» dmo-Ijena, ali pa denar aaa%. Posipa se proti povsetjo , o» bojišč« proti prejšnjemu nakazilo ilaaarj» pol«* 80 v s* poitauno Pnra tovarna ur (van Konrad, • t. L ¿»orni iebavrteij t trta« 606 tta ÖetkwR 9 U licem za večjo meščansko hSo pošteno delavno deko, katera jo v vseh poljedelskih in hišnih delih izvežbana in zanesljiva. Vstop čim prej. Vpraša se pri eospej Mahač, posredovalnica sa slnžbe, Ptuj. 115 Sprejme se takoj močen fant uče-nec z dobro šoisko izobrazbo v trgovino pri Anton-u Cvetku v Podčetrtku. Prednost imajo isti, ki so se že nekaj časa. učili. 106 Pose*tvo je na prodaj v 8odni vasi 19, fara Sv. Ema blisra glavne cesto, za eeno 4000 K; dve veliki njivi, košnja in precejšnja hosta. Zidano hišno poslopje in hlev z velikim dvoriščem. Natančnejša pojasnila se pismeno ali ustmeno zvedo pri posestniku Matevžu Stra-šek, Sv. Ema, p. Pristava, Staj, 105 5 leten fant se da za svojega. Naslov: Marija Gosak, Reiserstr. 18, Maribor. 118 Za premnoga dokaze iskrenega počutja povodom nepričakovane in prezgodnje izgube našega preljubega, pre,m»t:*; - .(.v- .uMsinsau i^Äfi^ill registro van a zadrap z neomefeno zavezo. -A/Xr- iiMMBM mmammsjomi Uradne ure f ws mk* tóaáfc, vwk p«tok i* vsak *$a**ki 4an os $ it» Ki_ trnku nedoij« ©d ». do pol 10. ar« 4» k Tzpittéoje se redno ob «radsits w dajejo vsak dan od 8. do IS. ar» dep. Uradni prostori m ftthajajf* v minoritskeps samostanij v Paya, I Hranilne vloge obrertGje p« 4 //a, od 1. in 16. v mescu po vložitvi is do 15. ic 3»d»jfsga pr%4 dvigom. Ne vzdihuj ene obreeti ae ki>a«em junija ia dceemnra vsskega leta pripišejo gtav-ai« trn kakor bi - le obrestujejo. Sprejemajo s« kraiutne kajifiee drugih zavodov kot vloga, ac da bi m pri te» obratovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka fsa«ia pii tem kakih potov ati sitnob. ■» Na raspolago ao strankam brezplažno pošteChhr&nilM pe-'«>Sniee St 118.060 in domadi nabirafSlfci. a«*. .1 ---——-----rili)-im urni I........i ,1 Hi m-nsniin«-—aiiit— Strut t. SLO F BN SMI ttOSPODAIt. 16, librnarj« 1917, regjstravena *¡»«8rug© & fte«m, a«*-«»«® sprejeiti lnamliie Tirce ol isrtigs, k jii ebresisj« m članom na vknjižbo, na poroštvo in ¿-s lavo Za nalaganje denarja po polti «o na rajpola «opo M ^lo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in dru-ložnice c. kr. poštne hranilnice m Dunajn st. 92.465. go zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojil- EeDtni davek plači e ?admg» mcasama brezplačno; stranka plača le koleke. vsak delavnik od 9 do 12. ure dopoldne ib m mm Beli ta* Grašlta Hmm i# Viljema) cesta ši 9» dobivate v špecijalni trgovin: a mdo ilaj Hočevar Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 30. Istotam tudi »vede, krem» za čevlje, toaleta* mila, pralni pr&iki, itd na debelo in drobno! 58 Močna učenec se sprei»® t ki zatotu. Kftiserstrass« it 18 M» ribor. iS m' č»b in gridea pekovski uienec te Bprfime takoj pri g. Kotnik pekama Maribor Tegethoff-ova ni. 81. Taki ki sc< ae i» učili ima o prednost. 50 Stara močtejža kmttika dekla i» "hišo »rt in malo poljsktga i»k t« sprejme v trgovski bili bl i j Maribor». Naznanila a» upravni»- tvo »SI*t. Gospodarja" pod „Dekla it. 81.* __________ s: Stufačia sesalia s* k popolno priprav*, 24 m dolge mscoenov« c«vi, in «t denčna o-nara, to »»menja za «oz 5«ntt, slamo al; dva vozova «elje. Po-jatuila v pisarni km«tij«. f ^ivdiafs.ii aksjijano. Hredsja m, de« S. »fgtusta 1918. Vojno zavarovanje. Vojaki zamorejo se da i zavarovati za sluiaj •»rti in za slučoj. da se vrnejo iz vojske bslani, »ehabljeni, sploh invalidni. Ce se vojak zavaruje za »lučaj smrti, izplača zavarovana svota njegovim serodnikom; če ¿e pa vrne iz vojske bolan, se pa izpiača Ženam se priporoči , da svoje može zavarujejo za oba sluOaja, Starši in varuhi naj ne dole t ne vojake v prvi vrsti zavarujejo za slučaj pehabljenosii (invalioi ete), da jim na ta način zagotovijo denarno pomoč (boljšo prihodujost) Za nedoletae vojake se v tem oziru brga c. kr. sodnjja. Vsled tega vabi sodaija sferše in varuhe nedoleinih vojakov, da se oglasijo zanesljivo e te prihodnjih nedelj predpoldte od 9 do 12. ure v pisarni št. 1, kjer se potreono ukrene. C kr, okrajna s-idnija v Št. Lenartu v Slov. gor. dni 20. prosinca 1917. Nobenega zobohola več. Nobenih noči brez »panjR. Sr&dttvo Sfidssa ziamj-hjo bol pri '©tlih zobovib, kakor tudi pri najbolj trdo^ratn««, rantatičnem tobobola, iger to že vta dmga sredstva bila samaa, Ako nI uspeha, ae poilj« itnar nazaj. Cena S 1-60, 8 ikatljice K 4 -, — Nobenega na zobovih več! Snožnobelo zobovje se dotež« » »teds»voi» .Xirisovs voda «a zob« " Takojini aspak. Cen» 2 K; 8 steklenice K 5. Kimeoy, Kotle* ■Sssehaai, L Postfach 12/Z 80, Ogrsko. 2 H. Ssk w y V morajo biti h?tro debele in mastne, krave morajo dal» več mleka, kokoši morajo leči mogo jajc, ako jim ■"edno dajete Iift»r&8iei8fti»«i$ ki»ijfi# apnif« primešano v hrano. 5 kg za posku^n.jo K 4 50 od Ounaja. 50 kg K 38 od skladišča v Mariboru proti predplačilu. Cene niso obvezne, Mihael Barthel & Ca. Dunaj, X/I. Siccardabnrggasse 44 (Tvrdka ustanovi}. * __ požar, gospodinje! n jfiaejše, oamizao. garantirano očiščeno, zdravniško priporočeno za vsukov- atne solate, se dobi v praških za 11 K 130 za 21 K 2 50 za 20 zavitkov po 1 1 S 24— za 100 zavitkov po 11 K 110—. Raz poft.lja Rudcl! Abran v Zr gorju ob Savi. Gospodinje *e «pff jarjajo oa to najnovejšo iznajd o finega nam snega elja, katero je v ieh čijsih nezdrave in slab« prehrane prebaro posoeš >joče zdravniško priporočeno sre istvo. ( 99 Cela ®p r a v a za valjčni mlin z dv?m» »trejtma se takoj ugedno odda. Ogleda se ¡i ako vsaki čas pri irgovcu Maks Cukala, št. Junj ®fe Taboru. u8 ¡"ÍV'iK • •-*;: ' v. ' . i' ,.'V .¿vi' - S'.OÍ'J;':-^;.: ! toliko tiskovno društvo. Odgovorni aredntk: Vekoslav S tupan. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru.