POJASNILO POZD PLASTOR
Še enktat: Neljubi dogodek v Stožicah
V 245. Stevilki -Zbora obfia-nov« Jožefa Cunder iz Stožic 19 skuta pojasniti svoje ravna-nje, ko nam je onemogočila dovoz stroja in nam onemogo-ča dostop po poti, katere so-lastniki smo, do naSega obra-ta. Nifi ne bi imeli proti, datudi ona pove staliSČa, če bi bila ta resnična. podkrepljena z argu-menti. Toda iz njenega Članka veje vse kaj drugega.
Cundrova kar na vefi mestih pozablja, da pogodbena orga-nizacija združenega dela Pla-stor ni obrtna delavnica v lasti občana, ampak je to organiza-cija združenega dela, v kateri združuje delo 67 detavcev, med njimi tudi nekaj krajanov Stožic.
CundrovasejeŽev letu 1977 pritožila na inSpekcijske služ-be zaradi hrupa in tresenja. Zato so bita narofiena merjenja hrupa in tresenja tal pri Zavo-
du za varstvo pri delu SR Sto-venije.
-Hrup, ki ga povzroča delav-nica POZD Plastor v stano-vanjskt hiši Stožice 19 v kuhi-nji, je v dovoljenih mejah, ra-zen v redkih konicah. Zato prf-poročamo premestitev mlina za plastiko, ki povzroča ta hrup.« Po ugotovitvah Zavoda za varstvo pri delu, smo mlin za mletje plastike takoj preme-stili drugam.
Leta 1979 so bile po nalogu sodišča ponovno opravljene meritve hrupa zaradi ventila-torja. ki je motil drugega sose-da. Tokrat je bil hrup merjen v celotni okolici tega obrata POZD Plastor in je bilo ugotov-Ijeno: «-..da imisija hrupa, ki ga povzroča proizvodnja POZD v bližnji stanovanjski okolici pri normalnem obrato-vanju dotovnih naprav inventi-iacijskih naprav, ne presega dovoljenlh meja« Kljub temu pa Cundrova zahteva novo merjenje. Cena take meritve je 4000 din, plačuje pa jih POZD Plastor.
Kot kaže, si naSa soseda ne more kaj, da ne bi udrihala po obrtnikih. Pri tem pa je bolj papeška od samega papeža Pravi, da so obrtniki dobrt po* slovneži. Seveda so in dobro, da so. sicer bi bilo stanje na podroiju malega gospodar-stva ie slabše kot je. Vedeti pa moramo, da daje družba ra-zvoju obrti in malega gospo-darstva vso podporo, skuSa obrt na novo ovrednotiti ter vzpodbuditi občane za usta-navljanje novih obratovalnic. obrtnike pa vzpodbuja pri ustanavljanju POZD.
Izjave Cundrove so torej po-polnoma skregane z usmeritvi-jo naše družbe, in milo rečeno, bfatijo občane, ki opravijajo samostojno dejavnost z lastni-mi sredstvi - torej obrtnike.
Kako si upa Cundrova Irditi, da je POZD širil poslovne pro-store in jih dozidal za več kot sto odstotkov brez gradbene dokumentaciie?
POŽD je oddelku za gradbene zadeve pri skupžčini obtine Beži-
grad priglasil adaptacijska dela dne 22. 8 1978 in dobil odobrenje za njih 3t. 8. 1978.
Cundrova pravi, da se je neodgo-vorno širila dejavnost, ki dela v c»-lo!t (podčrtal POZD Plastor) z uvo-Ženimi stroji in uvoženim reproma-terlafom kar zanealjlvo predstav-Ija msjhen kanček v mozaiku na&e gospodarske nestabllnostl (pod-ertal Plastor).
Kako lepo je to povedano! Žal pa je neresnično.
POZD Plastor predeluje domafie matenale m tudl uvožene Uvoiene pa le takrat, kadar gre za materiale. ki jih v Jugoslaviji ne proizvajamo. To so tehnični matenali, iz katerth Plastor dela sestavne dele za Iskri-ne televizorje, bojlerjeGorenjeTiki, mopede Tomos. žage Husgarna ter izvenkrmne motorje za čolne To-mos m tako dalje
2nano je, da gre velik del Tomo-sovih izvenkrmnih motorjev v tzvoz na zahodna tržiSča, kjer jih uvrgfia-jo med tovrslne najkvalitetnejSe iz-delke. K lej kvalileti in renomeju lugoslovanskega proizvajalca pa prispeva nekaj iudi majhen sestav-n: del ki ga je izdelaJ naš POZD iz uvoženega repromateriala Enako je z bojlerji Tiki, ki jih izvaiamo v Zahodno Nemčijo, to velja tudi za mopede Tomos. za Iskrine televizij-ske aparat itd
Da pa ne bomo nafitevali vse arti-kle. ki jih dela Plasior za delovne organizacije, ki jih potem le vgraju-jejo v svoje izdelke. kateri gredo za izvoz. povejmo na kratko. dagreza Lesno industrijo Pameče. Libelo. Novoles. Krko. llirijo. Brodocomer-ce, Mehanotehniko m rudnik Me-ŽiCO.
V letu 19S0 je POZO Plastor izde-lal za 32 milijonov novih dinarjev takih sestavni delov Za to je pora-bil za 6 milijonov novih dinarjev uvoženega repromateriala, dOfna-čih materialov pa je porabil za 18 miljjonov dinarjev.
Tudi vsi stroji Plastorja ntso uvo-ženi m to kar trdi Cundrova lorej m resnica! Sama )e dvakrat hotela preprečiti dovoz strojev domače iz-delave (BeliSče)- To je morata vede-ti. saj so bili stroji na kamionjh, napis na njih pa je dovolj krlčeč, da se vidi kdo jih je izdelal. Pfastor ima v lej dfflavnici 12 strojev. od česar sta dva uvožena iz Zahodne Nemči-je. vsi ostali pa so izdeiani v Jugo-slavijj.
Cundrova govori o nenačrtnosli razvoja nafie delovne organizacije, kar je smeSno. Tako kot vse drijge OZD, imamo tudi ml svoje srednje-rotne in tetne plane.
Neresniina je tudi trdilev, da je dohod iz severne strani \z Stoženj-ske ceste mnogo širši Taki Irditvi se lahko smejimo. če si dohod ogledamo
POZD Plastor in njegov direktor Vojko Rajšter ni eno in isto Rajšter je POZD ustanovil izključno z last-nimi sredstvi leta 1974. Takrai je vanj vložil tri novemilijonedJnarjev osnovnih in obralnih sredstev, To je bilo tedaj sto odstotkov vseh sredstev POZD Plastor Danes je njegov delež v POZDu le osem od-stotkov. 92 odstotkov pa so druž-bena sredstva, ki smo jih ustvarill delavcl te organizacije.
S temi sredstvi bo POZD v letoS-njem letu po planu ustvari! 183.275.000 novih dinarjev celotne-ga prihodka in bo Imel 63.435.226 dinarjev dohodka. Za samoupravne interesne skupnosii bo Plastor pri-speval 5.520.000 dinarjev. Povpreč-ni osebni dohodek delavcev lani je bil 10.175 dmarjev. najnizji je bii 6.620. dinarjev najviš|i pa je bil osebni dohodek direktorja 26 447 dmarjev. Od 67 delavcev jih je 25 kvalidciranih, visoko kvalificiranih. s srednjo ali visoko izobrazbo. 42 pa jih je nekvaltficiranih. Imamo pa še dva učenca v gospodarstvu, štiri Stipendiste na univerzi in srednji ŠOli
Večina sporov se suče okoli do-vozne poti. katere solastnik je POZD Plastor in še nekateri drugi sosedje Ker Cundrova pola POZDu zapira. jo tožimo. sodifiče pa je od-ločiio. da za čas. ko tožba leče, Plastorlahkouporabljapot Plastor je že pred Casom poslal solastni-kom pismo. v katerem se obvezuje, da bo vzdrieval to pol. ker je sam največ uporablja. Solastnica Cun-drova pa ne dovoli vzdrzevanja po-ti. tako. da so na njej globoke luk-nje. Ko je solastnik poti Stanko Si-Car te luknje na enem delu poti za-sul s peskom m steptal. so sosedje. Cundrovi. ponoči razrili pot inzme-tali ves pesek sosedu (Sitarju) na vrt ler z njimi pokrili raslofie povrt-nine (dokaz ložba Sitar Stanka)
Še nekaj: Cundrova toži tudi ob-čmo Bežigrad. zaradi tega. ker je ta odstopila solastništvo poti POZD Plastor.
Zelo neljubo nam je, da smo mo-rali z vsem tem v javnost, vendar kot kažB. ne gredrugače Včlanku Cundrove je toliko neresničnih tr-ditev. da o vseh niti nima pomena pisati Delavci Plastorja se samo spraSujemo zakaj nam meče pole-na pod noge in ovira naš razvoj? POZD Plastor