iTM'Iffl^
90,6 95,1 95,9 100,3
ST. 35 - LETO 65 - CELJE, 7. 5. 2010 - CENA 1,25 EUR
Mladost v parku
_
■
SgE
ř" - -«v -FOto: GfUpA,-
ABITURA ^
Podjetje za izobraževanje_
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
EKONOMIST
POSLOVNI SEKRETAR
PRIJAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 32 in 03/428 75 69
ca ne
UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666;
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Banka Celje razložila nastanek kreditnega krča
»Arbitražne« brošure v vsa gospodinjstva
Ravs na Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah
,20
□hranimo energijo. PRIHRANIMO.		
1	S	OKNA MIK: PVC • LES • LES/ALU * ALU www.mik-ce.si
		r. 'i la 080 12 um
		-— Bmosn-iwdfor»»«!™ Brezplačna itjvilk«
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
IVANA STAMEJČIČ
UVODNIK
Maj na ulicah
Če o čem, potem se te dni v Sloveniji na veliko govori o tem, kako je ali pa tudi ni treba pomagati Grkom, da jim država ne bo bankrotirala. Evropa je enotna predvsem v tem, da si morajo v prvi vrsti pomagati sami, šele potem lahko pomoč pričakujejo tudi od drugih. In zato tudi varčevalni ukrepi grške vlade. A dokler bomo Slovenci poslušali, da ti vključujejo ukinitev 13. in 14. plače, dodatka za nezamujanje v službo..., se nam Grki zagotovo ne bodo smilili. In tudi njihovega rohnenja in besnenja na ulicah ne razumemo čisto dobro. Da je evropska solidarnost morda res na preizkušnji, dajo bolj misliti padci oziroma velika nihanja na pomembnejših finančnih borzah, pa padanje vrednosti evra, kar se nam nenazadnje pozna v denarnicah že ob vsakem obisku bencinske črpalke, če smo seveda med tistimi srečneži, ki se pred časom v zlati dobi najemanja posojil nismo odločili za vezavo kredita na švicarske franke.
Ulice se nam obetajo tudi v Sloveniji. Z njimi grozijo zaradi napovedanih sprememb delovnopravne in pokojninske zakonodaje sindikati, zaradi reforme študentskega dela oziroma uvedbe t. i. malega dela pa študenti. Slednji naj bi svoje nestrinjanje z omejevanjem količine opravljenega dela preko študentskih servisov in s tem posredno zaslužka na ulicah izrazili 19. maja. In pri tem skrbi, da gromoglasno študentske demonstracije, ki naj bi jih podprli tudi dijaki, napoveduje le najožji vrh študentske organizacije. Ko smo v anketi prisluhnili »navadnim« študentom, smo lahko slišali, da za proteste sicer vedo, ne poznajo pa najbolje predlaganih sprememb in tega, kaj bi jim konkretno vzele ali prinesle. In če takole čez palec pogledamo prav to, odkrijemo marsikaj zanimivega. Najprej to, da bi se ob sočasni ureditvi štipendijske politike v državi zagotovo skrajšal čas študija in povečal delež študentov, ki diplomirajo v roku. Ob tem, da bolonjska reforma zahteva redno študijsko delo in večinoma prisotnost na predavanjih, je ob 8-urnem delavniku »prek študenta« nemogoče pričakovati, da bi to kdo zmogel. Izginile bi t. i. »mrtve študentske duše«, vpisane zgolj zato, da imajo status, delodajalci pa bi izgubili najcenejšo (a kar dobro usposobljeno) delovno silo, kar si jo ta hip lahko mislijo. Dobra stran bi bila to, da bi bili v času sicer količinsko manj opravljenega malega dela mladi tudi pokojninsko zavarovani in si morda zagotovili zgodnejši vstop v zaposlitev. A kot se zdi, jih na ulice zdaj vabi tisti »manjko«, ki se bo najbolj poznal v blagajnah študentskih organizacij in klubov. Slednjim naj bi se z reformo prilivi približno prepolovili. In čeprav sem tudi sama »nebogata študentska mama«, teh demonstracij ne morem podpreti.
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
»Arbitražne« brošure v vsa gospodinjstva
Verjetno vam v poplavi različnih informacij le ni ušlo, da se bomo 6. junija odpravili na volišča, na referendum o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Gre seveda za vprašanje ureditve meje med Slovenijo in Hrvaško, referendumsko vprašanje pa se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?« Odgovor je »da« ali »ne«.
Že danes se je tudi uradno začela volilna kampanja, ki se bo končala 4. junija opol-
7/ÍX-		7/Ov			7/ÍX- AM»		tVTJV	
rm	Lffl	tal	B	a	JU	m	Il3l	KE1
								
lektro
TURNŠEK
Trojček že od na mesec!
TELEVIZIJA
TELEFONIJA
Mariborska 86 3000 Celje
03 42 88 198 www.turnsek.siinfo@turnsek.net
noči, ko bo nastopil volilni molk. Organizatorji volilnih kampanj morajo do 12. maja odpreti posebne transakcijske račune ter sporočiti podatke o organizatorju. Do istega dne morajo mediji objaviti pravila za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju, občine pa pogoje za uporabo plakatnih mest.
Na referendumu imajo pravico glasovati državljani, ki imajo pravico voliti na dr-žavnozborskih volitvah, kar v Sloveniji pomeni več kot 1,705 milijona volilnih upravičencev. Na referendumu o arbitražnem sporazumu bo mogoče glasovati na več načinov. Na rednih voliščih bo
glasovanje med 7. in 19. uro, tudi na tem referendumu pa bo mogoče glasovati po pošti iz Slovenije, kar velja za volivce, ki bodo na dan glasovanja v bolnišnici, domu za starejše ali zaporu. Ti morajo za glasovanje po pošti vložiti zahtevo, in sicer najpozneje do 27. maja.
Možno bo tudi predčasno glasovanje na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij. Predčasno glasovanje bo med 1. in 3. junijem, volišča pa bodo odprta med 9. in 17. uro. Do 3. junija morajo volivci, ki bi želeli glasovati na domu ali pa na posebnem volišču zunaj kraja stalnega prebi-
vališča, to namero sporočiti okrajni volilni komisiji.
Po sklepu republiške volilne komisije bodo informacijo o glasovanju na referendumu, odlok o razpisu referenduma ter zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v obliki brošure prejela vsa slovenska gospodinjstva. Če bodo volivci na referendumu rekli »da«, bo sporazum dokončno ratificiran in začele se bodo priprave na arbitražo. Če pa ga bodo volivci zavrnili, se bosta Slovenija in Hrvaška za nedoločen čas znova znašli pred odprtim vprašanjem meje.
US
Preverite datume!
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je s 1. aprilom 2010 prenehalo pošiljati pisna obvestila prejemnikom otroškega dodatka, s katerim je prejemnike obvestilo o izteku njihove pravice.
Ker so v skupnosti centrov za socialno delo opazili, da je nove vloge v aprilu vložilo le okoli 10 odstotkov prejem-
In vse tiho je bilo ...
Na mestu vršilca dolžnosti direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik do januarja 2011 ostaja Danijel Lajlar, dr. med., spec. psihiatrije.
Po preteku mandata vršilca dolžnosti naj bi s spremembo statuta na mesto direktorja bolnišnice imenovali mene-džerja in ne strokovnjaka psihiatrične stroke, kot je bilo doslej. Kot je znano, je nazadnje bolnišnico vodila Vesna Novak, dr. med., spec. psih., ki je v začetku leta odstopila z mesta direktorice zavoda. K odstopu so jo privedle domnevne nepravilnosti, povezane s finančnim poslovanjem bolnišnice.
Ministrstvo za zdravje, ki je konec lanskega leta s pomočjo zunanje komisije odredilo upravni nadzor v bolnišnici, se glede očitanih dejanj zoper Novakovo še ni izreklo. Prav tako ni znano, ali bodo člani sveta zavoda zoper njo podali kazensko ovadbo za sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Novakovo naj bi s položaja odnesla tudi domnevna pripojitev bolnišnice k celjski bolnišnici, o čemer zaenkrat ni pričakovati še nobenih odločitev.
MJ
nikov, pozivajo vse, ki jim poteče pravica do otroškega dodatka, da vlogo čim prej oddajo. Kot so povedali v celjskem centru za socialno delo, doslej ni bilo pretiranih težav, a lahko se zgodi, da bo do večjega razburjenja prišlo sredi meseca, ko bodo prejemniki ugotovili, da dodatek ni bil nakazan. Tudi zato je najbolje, da vsak prejem-
nik preveri, kdaj mu poteče pravica do otroškega dodatka, kar je navedeno v odločbi, in pravočasno, vsekakor pa čimprej, odda novo vlogo, s čimer je upravičen do enoletnega izplačila dodatka.
Vlogo za otroški dodatek lahko upravičenci oddajo na centru za socialno delo v kraju, kjer prebivajo. Obrazec za dodelitev pravice do otroškega
dodatka je objavljen na spletnih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma je na voljo v knjigarnah. Pravico do otroškega dodatka imajo vsi, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 99 odstotkov lanske povprečne plače v Sloveniji, ki je znašala 1.377,52 evra.
US
Maj je mesec tovarištva!
8. in 22. maja vas vabimo na dneve odprtih vrat na skupno druženje in zabavo! Več o lokacijah in bogatem programu najdete na www.siovenskavojska.si in www.postanivojak.si.
Waldorfski vrtec na željo staršev
V okviru Tedna waldorfske pedagogike v Velenju izvajajo evidenčen vpis v vrtec - Ob dovolj velikem zanimanju ga bodo ustanovili jeseni
Društvo WalVel, društvo prijateljev waldorfske pedagogike Velenje, ki deluje od lanskega novembra, pripravlja do sobote Teden waldorfske pedagogike, ki se je začel v ponedeljek z odprtjem razstave likovnih del. Osnovni namen društva je pomoč pri ustanavljanju vrtca in šole z waldorfsko pedagogiko v Šaleško-Savinjski regiji, za kar v tem tednu tudi zbirajo evidenčne prijave za vpis v vrtec za šolsko leto 2010/11.
»Prijave nam bodo pokazale interes in želje staršev po drugačni ponudbi predšolske vzgoje v Velenju. Če bo interes zadosten, bo vrtec svoja vrata odprl že 1. septembra 2010. Vsekakor le interes pedagoških delavcev, učiteljev in vzgojiteljev, ki smo se združili v velenjskem društvu, ni dovolj močan razlog za ustanovitev vrtca. V prvi vrsti morajo našo ponudbo iskati in zahtevati starši,« pravi predsednica društva WalVel Alenka Meža Hrovat, profesorica slovenskega jezika v eni od velenjskih šol. Društvo WalVel je ustanovila ekipa šestih pedagoških delavk, ki želijo vnesti v Velenje pluralizem na pedagoško polje in so se že izobrazile v Mariboru. »Začutile smo potrebo, da se nekaj spremeni v javnem šolstvu, pri čemer waldorfska pedagogika ponuja eno od alternativ.«
Otroci kot celostna bitja
Društvo WalVel, ki je v pol leta že pripravilo kar nekaj dobro obiskanih delavnic, pravljično igralnih uric ter preda-
Predsednica društva WalVel Alenka Meža Hrovat napoveduje, da bodo starši obrazec za vpis v vrtec prejeli na dogodkih Tedna waldorfske pedagogike, kjer se bodo istočasno tudi bolje informirali ter posamezne metode tudi spoznali.
vanj, želi pomagati pri ustanavljanju novega vrtca, ki bo otroke vzgajal po načelih svetovno priznane waldorfske pedagogike. Ta otroka pojmuje celostno, kot fizično, duševno in duhovno bitje, in si prizadeva razvijati njegove darove in sposobnosti ter ga vzgojiti v ustvarjalno, srečno in odgovorno odraslo bitje. Vzgoja poteka v umirjenem in ustvarjalnem vzdušju ter ob igračah in opremi iz naravnih mate-
Evropska vas sredi Celja
Celjski Glavni trg se bo danes popoldne za nekaj ur spremenil v Evropsko vas. Učenci osnovnih in srednjih šol celjske regije bodo ob dnevu Evrope, ki ga sicer praznujemo 9. maja, danes med 12. in 16. uro na stojnicah predstavili posebnosti in značilnosti držav Evropske unije, ki so jih spoznavali celo šolsko leto.
Projektu Evropska vas se je v celjski regiji letos pridružilo 24 osnovnih in šest srednjih šol, Glasbena šola Celje, Vrtec Zarja in Celjski mladinski center. Na stojnicah, razporejenih na Glavnem trgu, bodo učenci predstavljali države EU ter njihove geografske in etične značilnosti, kulturo, navade, običaje, narodne noše, glasbo in kulinari-ko, pripravili pa bodo tudi krajše kulturne programe. Ob spoznavanju držav so se mla-
rialov. V predšolski vzgoji je specifična tudi po tem, da otroka varuje pred prezgodnjim intelektualnim učenjem ter svari pred škodljivim vplivom medijev, ki so zanj razdiralni. Otrok ima pravico, da predšolsko obdobje v polni meri doživi skozi svet igre, domišljije, pravljic, pesmic, rajanja in ustvarjanja. In vstopi v svet intelektualnega delovanja šele v šoli.
V predšolskem obdobju sta otrokovo sidrišče občutek varnosti in ljubezni. To dosega skozi ritmično izmenjujoče in ponavljajoče se dejavnosti in skozi posnemanje smiselnih aktivnosti ljubeče osebe, ki mu je vzor. Občutek varnosti in ljubezni v vrtcu dosegajo s prijetnim in toplim okoljem, z umirjenim vzdušjem, ljubečimi vzgojiteljicami, ritmičnost-jo ponavljajočih se aktivnosti - rajanja, pripovedovanja pravljic, umetniškega ustvarjanja in dovolj časa za igro. Posebnost vrtca je uporaba naravnih materialov in igrač, tudi
takšnih, ki to pravzaprav niso, saj so le drobci iz narave, ki nas obkroža, in jim otrok sam namenja uporabne funkcije skozi igro. Poleg tega je iz naravnih materialov tudi vsa oprema v vrtcu.
V vsaki igralnici je kuhinjski kotiček, ki posnema toplino doma. Osrednji del prostora zavzemajo igralni kotički. Prostor z mizicami in s klopmi je ob kuhinjski niši. Ker waldorf-ska pedagogika ceni vrednote naravnega življenja, se trudi otrokom nuditi ekološko pridelano brezmesno hrano. Z vsem tem nudi otrokom harmoničen fizičen, psihičen in duševen razvoj, so navajali na prireditvi v Velenju.
Razbijanje tabujev
Prva želja društva WalVela je ustanovitev vrtca v Velenju, če bo interes, bo sledila tudi šola. »Med drugim želimo razbijati tudi tabuje. Še danes smo slišali, da smo >cerkveni<. V ospredju pedagogike je vzgoja za svobodo. Načela so zrasla v našem okolju in na naših tleh, kjer je seveda prisotna krščanska tradicija. Kar poglejte praznike,« je v uvodnem nagovoru ob odprtju razstave opozorila Alenka Meža Hrovat.
Dobrodošlico WalVelu je v ponedeljek izrekel tudi velenjski župan Srečko Meh, ki je opozoril, da se v življenju vse spreminja in da moramo biti pripravljeni na te spremembe. Kot je navedel, se je demografska slika v Velenju ustalila, v petih generacijah pa je prib-
ližno 1.500 predšolskih otrok, od tega jih je 1.200 vpisanih v vrtec. »Občina lahko zagotovi prostorske pogoje, v društvu imajo nagledane tri lokacije, seveda pa je pomembna tudi vsebina, v kateri želimo najti vse najboljše, kar bo koristilo otrokom na kasnejši poti poklicnega in drugačnega udejs-tvovanja.«
V tem tednu je delo in življenj e v vrtcu že predstavila Viktorija Kovačič, vzgojiteljica s 17 leti prakse v waldorfski pe-
dagogiki. Poleg tega so pripravili ustvarjalne delavnice za otroke, včeraj pa je nastanek in razvoj waldorfske pedagogike predstavil dr. Andrej Fi-štravec. Danes, v petek, bo v pravljični sobici Knjižnice Velenje pripovedovala waldorf-ska vzgojiteljica Urška Ojster-šek pravljico bratov Grimm, jutri pa se bo društvo WalVel v sodelovanju z društvom Ajda udeležilo cvetličnega sejma na Titovem trgu.
URŠKA SELIŠNIK
Tudi v Celju želijo po vzoru Ljubljane in Maribora ustanoviti waldorfski vrtec in šolo. Aktivnosti je skupina celjskih staršev začela pred dobrim letom, ko so ustanovili društvo Wal. To je s pomočjo waldorfske vzgojiteljice začelo pripravljati ustvarjalne delavnice za starše, pedagoge in ostale zainteresirane. Zaživele so tudi igralne urice za otroke, kot nekakšna predpriprava za vstop v vrtec ali šolo, na katerih se malčki srečujejo vsakih 14 dni. V društvu računajo, da bodo že jeseni lahko v Celju odprli dislocirano enoto mariborskega waldorfskega vrtca. Skupina naj bi sprejela do 12 otrok. Prihodnje leto naj bi v Celju, če bo interes staršev dovolj velik, zaživela še waldorfska osnovna šola. (BA)
Na kongresu
vatikanski
»premier«
Na celjskem štadionu Arena Petrol bo 13. junija slovenski evharistični kongres, kjer pričakujejo množice katoliških vernikov ter drugega človeka Cerkve, vatikanskega državnega tajnika, kardinala Tar-cisia Bertoneja (njegova funkcija je primerljiva s funkcijo predsednika vlade, op. p.). V Celju ter okoliških krajih bo postavljena znamenita originalna slika Marije Pomagaj, ki jo bodo začasno prenesli z Brezij.
Kot pravijo slovenski škofje, je evharistični kongres shod vernikov, ki so skupaj zaradi čaščenja evharistije pri bogoslužju ter poglabljanja teološke misli o skrivnosti evhari-stije. S kongresom, ki je del programa nove evangelizacije, želijo med Slovenci poživiti vero. Osrednji dogodek v Celju bo nedeljska maša na štadionu, ki jo bo vodil vatikanski državni tajnik, kardinal Bertone, med njo pa bo, kot so predvideli, opravil slovesno razglasitev mučenega dijaka Lojzeta Grozdeta za blaženega. Grozdeta, ki je imel
pri sebi versko literaturo, je med 2. svetovno vojno na Dolenjskem ujela partizanska straža, njegovo truplo pa so po zasliševanju našli iznakaženo.
Kongres se bo začel že tri tedne pred osrednjim dogodkom. Znamenito originalno sliko Marije Pomagaj z Bre-zij, ki se ji priporočajo številni verniki, bodo v naših krajih postavili na Ljubnem ob Savinji, v Šmartnem ob Paki, na Polzeli, v Vojniku, Šentjurju ter pri sv. Duhu v Celju (v vseh krajih bodo nagovori slovenskih škofov). Od tam jo bodo prenesli v veliki procesiji na celjski štadion. Ob kongresu Cerkev posebej nagovarja mlade, ki se bodo na predvečer dogodka odpravili na romanje peš od cerkve na Teharjah do celjskega sv. Duha, kjer bodo noč preživeli v molitvi.
V Celju pričakujejo na tisoče vernikov. Samo v pevskem zboru, ki bo spremljal mašo na štadionu, naj bi prepevalo okoli tisoč pevcev. Nastopili bodo skupaj z orkestrom slovenske policije.
BRANE JERANKO
di letos posebej srečali s problematiko revščine in socialne izključenosti, saj je Evropska komisija letošnje leto razglasila za leto revščine in socialne izključenosti. Sicer osnovna ideja projekta Evropska vas ostaja nespremenjena, to je spodbujanje medkulturnega razumevanja, tolerance in solidarnosti s spoznavanjem in sprejemanjem evropskega družbenega, socialnega in kulturnozgodovinskega okolja.
Svojo udeležbo na današnjem zaključku projekta Evropska vas v Celju sta med drugimi napovedala irski in portugalski veleposlanik v Sloveniji. Evropske vasi bodo danes postavili tudi v Murski Soboti, Mariboru, Slovenj Gradcu, Ljubljani, Dolenjskih Toplicah, na Bledu, v Novi Gorici in Kopru.
BA, foto: SHERPA
Takole so se lani Evropske vasi veselili najmlajši. - Št. 35 - 7. maj 2010
4
GOSPODARSTVO
O cetis
Banka Celje razložila nastanek kreditnega krča
Še vedno rast in dobiček, vendar številki nista več dvomestni - Banki Celje denarja ne more zmanjkati, je med najbolj kapitalsko ustreznimi slovenskimi bankami
Prvič, odkar je vodstvo Banke Celje prevzel prejšnji član uprave mag. Dušan Dro-fenik, je banka pripravila novinarsko konferenco, na kateri so tudi uradno predstavili poslovne rezultate minulega leta. Prvič smo slišali tudi, zakaj so se banke lani morale tako »zapreti«, da je prišlo do kreditnega krča. Zakaj so se odločili za širitev izven regije in zakaj za zaprtje nekaterih poslovnih enot v regiji -
Najprej je predsednik uprave mag. Dušan Drofenik, ki
je obenem predstavil preostala člana uprave, povzel razloge, zakaj lani niso bili tako odprti do medijev. »Uprava še ni bila kompletna, bila sva le dva člana. Obenem se je začela kriza,« je našteval Drofenik. Povsem razumljivo je pojasnil, zakaj so bile banke v času krize tako restriktivne pri dajanju kreditov. Tudi sami so imeli najete kredite, ki jih je bilo treba takoj vrniti. »Prvi signal, da se ne bodo podaljševali krediti, ki smo jih v preteklosti najemali v tujini, so bili že avgusta 2007. V svoji bilanci smo imeli 25 odstotkov takšnih kreditov. S tem sicer ni bilo nič narobe, saj so bili v času ko-njukture poceni in lahko dostopni, zato smo vse banke nastopale na mednarodnem trgu. Ni pa bilo samo po sebi
umevno, da si prejel te kredite. Moral si imeti mednarodni rating. A ko se je ugotovilo, da je to treba takoj vračati, smo začeli iskati alternativne rešitve. V začetku leta 2008 (kriza se je začela avgusta 2007) so se pojavile prve težave v podjetjih, padanje naročil. V tistem času se je pojavil famozni kreditni krč. Normalna reakcija bank je bila, da smo v tistem trenutku, ko smo ugotovili, da ne bomo mogli podaljšati kreditov v tujini in da jih bomo morali vrniti, postali drugačni v obnašanju do komitentov. V tistem obdobju smo postali bolj previdni v podaljševanju kreditov. A vendarle, zdaj vidim, da smo se dobro organizirali in dovolj hitro prestrukturirali svoje vire, nadomestili vse tisto, kar je bilo najeto v tujini. Zdaj imamo le še za 10 odstotkov tujih kreditov. Že zato, ker so ti viri zdaj dražji.«
Varčevanje je
■ I ■■ VI I	v ■
najboljši bančni vir
Banka si je vire zagotovila drugje. Z ugodnimi obrestnimi merami je privabila več domačih varčevalcev, nekaj je pomagala država, že z neomejenim jamstvom države za hranilne vloge (to se izteče konec leta). »V tem času smo se do-kapitalizirali. To smo pravzaprav delali leta 2008, v času
največje krize, kar je bil pogoj, da obdržimo mednarodni rating. Tudi fizične osebe so zaupale v Banko Celje, saj je 160 ljudi z gotovino doka-pitaliziralo banko. Danes ima banka še vedno 700 delničarjev, res pa je, da ima prvih 10 delničarjev več kot 80 odstotkov lastništva,« pojasnjuje Dro-fenik.
Ker je banka obdržala dober rating, je pred kratkim v tujini najela 50 milijonov evrov posojila, pravkar je uspešno končala prvo nejavno prodajo svojih navadnih petletnih obveznic v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Celjska banka je tako med najbolj kapitalsko ustreznimi slovenskimi bankami. To je tudi razlog, zakaj bi njena največja lastnica, Nova ljubljanska banka, delež v celjski banki rada še povečala. A v razprave o lastnikih se Drofenik ni želel spuščati. Bodo pa lastniki tudi letos poplačani za zaupanje, saj bo Banka Celje kljub priporočilom Banke Slovenije, da se v teh obdobjih dividende naj ne bi izplačevale, zaradi dobrih poslovnih rezultatov te kljub vsemu izplačala. A v manjšem znesku.
Zapirali in odpirali
Drofenik je razložil tudi, zakaj je banka v zadnjem ob-
Konservativni, a varni. To je rdeča nit nove uprave Banke Celje. Od novega leta je znova tričlanska. Sestavljajo jo (z leve) Davorin Leskovar, ki je vsa leta zaposlen v Banki Celje, mag. Dušan Drofenik, ki je bil član tudi prejšnje uprave, ter od novega leta naprej še mag. Aleksander Vozel, ki je v celjsko prišel iz Nove Ljubljanske banke.
dobju zaprla šest poslovnih enot. »Recesija nas je prisilila tudi k temu, da smo se >pre-šteli<, pregledali, kje bi delo lahko racionalizirali. Razlog, da smo nekaj enot zaprli, je sicer tako ekonomske kot varnostne narave.« V enotah, kjer je promet tako skromen, da dela še za enega ni dovolj, ne moreta biti dva zaposlena. Eden pa zaradi varnosti tudi ne more biti. »Moram poudariti, da smo jih v zadnjih letih tudi ogromno odprli. Predvsem v trgovskih centrih. Obenem se širimo izven regije. V Mariboru smo enoto že odprli, prihodnji mesec jo bomo še v Kopru. To je zdaj naša politika. Opažali smo namreč, da smo z velikimi podjetji izven regi-
je že sodelovali, z enotami bližje njim pa bomo pritegnili še mala in srednje velika podjetja.«
O poslovnih rezultatih banke smo že pisali. Dobiček banke je znašal 8,5 milijona evrov, obseg poslovanja je povečala za 6 odstotkov, kar je sicer manj, kot so bili vajeni v letih pred recesijo, vendar se dvomestne številke rasti še nekaj časa ne bodo ponovile, je pojasnil Drofenik. »Tako bo zdaj kar nekaj let, morali se bomo odvaditi 20- do 30-od-stotnih rasti. Naj dodam še, da vse vendarle v minulem obdobju ni bilo rožnato. »Delimo usodo slovenskega gospodarstva. V nekaterih panogah smo tako bolj iz-
postavljeni, na primer v avtomobilski industriji, zato smo s predstavniki te industrije veliko sedeli skupaj, reprogramirali naložbe. Nekaj stvari smo morali razumeti in počakati na boljše čase, ki so v avtomobilski industriji že tukaj.« Sreča v nesreči je za banko tudi ta, da pri njih posojil niso najemala večja gradbena podjetja, ki so trenutno v težavah. »Ne znam povedati zakaj, a tu smo bistveno manj izpostavljeni. So pa naši komitenti srednja in mala podjetja, ki so odvisna od velikih gradbincev. To so težave, ki jih je danes treba skupaj reševati.«
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Čakajo na stečaj!
»Samo tole mi še naredite ...« - Kje je parket? Je dobil noge?
»Malo manj psihičnega pritiska je zdaj, ko je obljubljen stečaj,« pravi predsednik podjetniškega sindikata Boštjan Mihelič. Delavci se za stavko sicer niso odločili, saj bi to pomenilo, da bi se vseeno morali vsak dan voziti v službo, kar je dodaten strošek. Denarja pa jim je že zdavnaj zmanjkalo.
Delavcem Bohor lesa »torek« ni prinesel odrešitve. Glede dela so na istem, kot so bili pred letom -imajo sklepe o čakanju na delo. Kar zadeva plače, so precej na slabšem. Teh namreč spet ni. In ni videti, da bi v kratkem sploh bile, saj kupcem rok plačila blaga sploh še ni potekel.
»Vedel sem, da iz tega ne bo nič,« pripoveduje sindikalni zaupnik Forto Turk. »Sam delavcem jeseni (Turk je bil takrat v bolniškem staležu, op. p.) ne bi predlagal, naj podpišejo pogodbo za delo v Bohor lesu. Lesna industrija potrebuje veliko obratnih sredstev. Preden kupiš les, ga posušiš, oblikuješ in prodaš, traja. Zato ne moreš proizvodnje že z minusom zagnati.«
A je delavce direktor in lastnik Peter Pusser vseeno poskušal prepričati, naj še vztrajajo. Da vse možnosti še niso izkoriščene. »Prosil nas je, naj mu vsaj nekaj delavcev dokonča nedokončano proizvodnjo,« pripove-
duje eden od delavcev. »Potem smo ga vprašali, kaj bo-
»Težko je prodati robo in izterjati dolžnike, če se na velik zvon obeša, da bo šlo podjetje v stečaj,« pravi direktor Peter Pusser. »Mislim, da je pred tem treba izčrpati vse druge možnosti.« Kdo bi lahko bil strateški partner, ne pove. Kot je znano, je poleti našel »samega sebe« za strateškega partnerja, saj je delavce iz Rogaške lesa prezaposlil v drugo svoje podjetje Bohor les. Ravno zaradi tega je prejel 163 tisoč evrov subvencij, saj je »uradno« odprl nova delovna mesta.
mo imeli od tega, saj je tudi parket, ki smo ga pred časom dokončali, izginil neznano kam, o denarju pa ni ne duha ne sluha. Direktor na to ni odgovoril. Očitno je parket dobil noge.«
Kaj vse je v podjetju dobilo noge in kaj še bo, se ne ve. Med drugim je podjetje prodalo celo vratarnico. »Spet govori o tem, da bo pripeljal strateške partnerje. Če bi ti imeli resen namen, bi v podjetje vstopili že decembra, ko se je proizvodnja ponovno zagnala,« meni Turk.
Nekaj delavcev bo očitno tudi zdaj izpolnilo direktorjevo željo, zato sestavljajo nedokončano pohištvo. Za Turško mačko, ugibajo.
Četudi delavcem uspe vložiti predlog za stečaj, se ta najbrž v tem mesecu še ne bi začel. Praksa sodišča namreč je, da na predlog upnika o stečaju dolžnika pozove k dokapitali-zaciji podjetja. Za to ima uprava podjetja tudi do dva meseca časa.
Vsi ostali so si kljub temu, da je direktor šele po dveur-nem pregovarjanju (deloma) obljubil, da bo začel pripravljati dokumente za stečaj podjetja, oddahnili. A ker ni prvič, da je kaj takega obljubil, so delavci na jutranjem zboru pobrali 35 podpisov (pet delavcev je v bolniškem staležu), ki se strinjajo z uvedbo stečaja. Turk jim je obljubil še, da bo uredil sestanek pri celjskem stečajnem sodniku Matevžu Žuglju.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA (Arhiv NT)
So župani regije »slavili« zaman?
Potem ko se je v nadzornem svetu Regionalne razvojne agencije Celje zgodil preobrat, naj bi mu sledil še drugi. Kot je znano, so se razmerja nadzornikov spremenila tako, da zdaj v 7-članskem svetu sedijo štirje takšni, torej večina, ki razmišljajo kot župani Savinjske statistične regije. To je, da je treba vodstvo agencije zamenjati. Vendar naj bi se na seji, na kateri so lastniki volili nove nadzornike, preštevalka glasov zmotila. Po ponovnem štetju naj bi se razmerje sil znova spremenilo v prid sedanjemu vodstvu z direktorjem Borisom Klančnikom na čelu.
Na zadnji skupščini družbenikov Regionalne razvojne agencije Celje so potrdili naslednja imena nadzornikov. Med tistimi, ki naj bi podpirali Klančnika, so Stanko Stepišnik (Emo Orodjarna), Ivan Štrlekar in Darko Krajnc (Valji Štore). Na »nasprotni« strani so Bojan Salobir (Banka Celje), Velislav Žvipelj (Sklad RS za razvoj podeželja s sedežem v Ribnici in RS), Vilko Jazbinšek (župani) in Polona Rifelj (MOC). Nadzornik, ki naj bi po štetju glasov pomotoma izpadel, je dr. Zdravko Praunseis (mrežni podjetniški inkubator).
Boris Klančnik pravi, da je prišlo do napake. »Pri seštevku glasov je prišlo do napake, tako je izpadel en nadzornik, ki bi moral biti
v nadzornem svetu,« pojasnjuje. »Lastniki so se med seboj že povezali in ugotavljajo, kako naj to zadevo pravno razrešijo. To je pač
treba popraviti, nič drugega.«
Samo ime novega nadzornika ni bistveno. Bistveno je, komu je ali bo novi nadzornik po volji. Tistim, ki podpirajo Klančnika za direktorja, ali županom in njim podobno mislečim, ki verjamejo, da je edina težava RRA Celje prav Klančnik? Oziroma koga bo »novi« nadzornik zamenjal. »Zamenjan bo s tistim, ki je prejel manj glasov kot ta nadzornik,« je odgovoril Klančnik. »Mislim, da
bodo stvari normalno tekle in da je glede na lastniško strukturo nadzorni svet uravnotežen, da gre za >fer< strukturo. Nihče se nad njo ne more pritoževati. Tisti, ki imajo večino, bi lahko izbrali tudi sedem svojih članov, narejen pa je bil kompromisen predlog, ki bo dobra podlaga za delovanje nadzornega sveta.«
O zmotah in nezmotah minule skupščine delničarjev RRA Celje sicer nihče ni želel uradno govoriti. Nekateri sicer menijo, da tudi v prime-
ru, če je do zmote res prišlo, to zaenkrat ne more spremeniti imen novih nadzornikov. Do spremembe bi lahko prišlo le po sodni poti. Te poti pa so dolge. Tako dolge, da lahko novi nadzorniki medtem direktorja Borisa Klančnika že zamenjajo.
Klančnika, ki smo ga citirali v članku, smo slučajno ujeli v sredo, ko so v RRA v okviru združenja regionalnih razvojnih agencij (tudi sedež
združenja 12 razvojnih agencij je v Celju) predstavili predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju. Ravno pri tej točki se razmišljanja agencije in županov močno razlikujejo. Klančnik je prepričan, da je sedanji zakon zastarel, saj imajo pri odločanju o tem, kateri projekt bo prišel do evropskega denarja, župani odločilno besedo.
ROZMARI PETEK
e C
d a R in
ik ni
d
e
Šlo bi tudi z zavezanimi očmi
V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsak teden srečo prinesemo nekomu, ki izpolni kupon-ček za sodelovanje in ga pošlje na naš naslov. Med tistimi, ki kupone redno izrežejo in pošljejo na naslov Novega tednika, je bila tokrat Biserka Pongra-čič iz Bukovžlaka. Planet Tuš odlično pozna, saj tam nakupuje dvakrat tedensko.
Kljub temu, da je bila presenečena, ko smo jo poklicali, in da nam je zaupala, da bi lahko v Planetu Tuš nakupovala tudi z zavezanimi očmi, ji je nakupovalni listič, ki si ga je pripravila, prišel še kako prav. Ko ji je hitra Tanja Seme zaupala, da se triminutni tek začenja pri sladkorju, so v nakupovalnem vozičku takoj pristali rjavi in beli sladkor, višnjev in marelični kompot, marmelada, kava. Seveda tudi nekaj mesa, mlečnih dobrot, različni kisi in olja, vložni-ne, Tanjo je napotila še k su-homesnim izdelkom, za piko na i pa so v vozičku pristali tudi torta, rolada in mešano pecivo. »Nekaj od tega je za vašo ekipo, saj vam nikoli nihče nič ne da,« je v eter Radia Celje povedala Bi-
serka. In glede na to, da Novi tednik letos praznuje 65-
letnico, se Biserki najlepše zahvaljujemo za torto, s ka-
Biserka Pongračič iz Bukovžlaka je nakupila za kar 115 evrov. (Foto: Sherpa)
tero smo se sladkali v uredništvu. Kljub temu, da Štefka, ki je nakupovala s snaho Tatjano v Planetu Tuš, tokrat ni imela srečne roke, da bi izžrebala jack pot ali dodatno minuto, jima je bilo namenjeno brezplačno kosilo, za našo nakupovalko Biserko pa dobrote v vrednosti 115 evrov. Še posebej sin bo zelo vesel, saj mame najbolje kuhajo, prav tako pa tudi ostala družba, ki se bo zbrala jutri, ko Biserkin brat praznuje rojstni dan.
Izrežite kupon in ga pošljite, oglejte si Planet Tuš in pripravite nakupovalni listič. Dobimo se v sredo ob 12.15!
SIMONA BRGLEZ
VELIKA NAGRADNA IGRA
«■v-**
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost ■.. ■ * in svoj hladilnik napolnite ■. brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako
sredo
ob 12.15	;
„a Radiu Celje :
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
' _
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Tatjana in Štefka s Planine pri Sevnici sta žal med tremi kuvertami izbrali prazno. (Foto: Zlatko Bobinac)
Ime in priimek: Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Mladost v opisu delovnih nalog
S Primožem Brvarjem o mladinskem hotelu, novi sezoni mladih v parku ter tem, kako je v našem mestu biti mlad
»Mladinski center ni le infrastruktura ampak je predvsem vsebina, zato je pomembno, da gremo mladinski delavci ven, med ljudi.«
Primož Brvar se je rodil v Celju, kjer si je tudi ustvaril družino s Polono. Imata dva otroka, 7-letnega Ur-ha in 3-letno Ano. Primožu družina veliko pomeni, zato v rubriko »ostala udejstvovanja« vpiše kar »imam otroke« in zraven nariše smeška. Ta ga pravzaprav zelo dobro opiše, ker boste najprej izšolanega zdravstvenega tehnika, zdaj diplomiranega zdravstvenika težko videli slabe volje. Direktor Celjskega mladinskega centra je postal leta 2005, svetnik v celjskem mestnem svetu pa je od leta 2002. Če mu ostane kaj prostega časa (in ni na gradbišču mladinskega hotela), rad hodi na koncerte, igra nogomet, tenis in kuha, pri čemer priznava, da nerad pospravlja.
Mladi, angažiranost in mesto Celje so skupni imenovalci, ki zaznamujejo Primoža Brvarja. Direktorja mladinskega centra, mestnega svetnika, Celjana, ki ne razmišlja, da bi ideje in cilje, ki jim je sledil najprej ljubiteljsko, danes poklicno, zamenjal za kakšno drugo službo. Ni brezkompromisen, a je vztrajen. In trmast, če je treba. Tudi zato je zdaj, kot v šali pravi, »malce važen«, saj bo kmalu postal »hotelir« ...
V	naslednjem mesecu bo v Celju namreč v objektu, kjer domuje mladinski center, dograjen še mladinski hotel, njegova dolgoletna želja in cilj.
Ste imeli pa srečo, da je bil razpis za soinvestiranje, na katerem je bil mladinski center uspešen, objavljen pred izbruhom gospodarske krize.
Glede krize smo imeli tudi druge vrste srečo, gradbena dela so se namreč glede na prvotne načrte pocenila in s pridobljeni sredstvi z razpisa ter od mestne občine bomo dobili mladinski hotel, ki bo res na ravni.
Gotovo velika prelomnica v delovanju mladinskega centra in za samo Celje?
Absolutno, oboje! Celje s svojim turističnim potencialom in bogato kulturno dediščino bo dobilo celovito ponudbo za mlajše turiste, mladinski center in mladi v Celju pa nove vsebine. Mladinski hotel bo za Celje res ogromna dodana vrednost. Ne bo namenjen zgolj mladim, ampak bo odprt za vse. Svetovni trendi gredo v smer, da se teh storitev poslužujejo ne le mladi, ampak tudi mnogi, ki so željni bolj sproščenega in živahnega utripa. Pričakujemo turiste, obiskovalce, ki bodo prihajali na kulturne ali športne prireditve, na sejme, in goste iz šolskih in drugih mednarodnih izmenjav - evo, prva takšna skupina bo prišla že konec junija!
Uresničuje se eden največjih ciljev. Kakšni so bili takrat, ko ste se prvič srečali z delom v mladinskem centru? Kako ste sploh pristali v tej dejavnosti?
V	mladinsko dejavnost sem vstopil kot član podmladka Socialnih demokratov ter preko delovanja v študentskem klubu. To je bilo konec 90. let, ko sem bil študent v Ljubljani. V Celju so se pojavili nove oblike obštudijskih in prostočasnih dejavnosti in želel sem biti del tega. Takrat se je v Celju tudi vzpostavil mladinski center in bil eden prvih v Sloveniji. Po porodnih krčih in s prihodom Toneta Kregarja je mladinski center dobil novo vsebino in večjo prepoznavnost, v tistem času sem tudi sam začel dela-
ti v centru preko javnih del. Imel sem ta privilegij, da sem se lahko kasneje v njem zaposlil. Vmes je bila tudi velika kriza predvsem zaradi afere v študentskem klubu ... Gordijski vozel je presekala mestna občina in mestni svetniki, kar je bila podlaga, da smo mladinski center uspešno predvsem s trudom vseh zaposlenih in zunanjih sodelavcev pripeljali do tu, kjer je danes.
Ko si Celja brez njega ne znamo več predstavljati? Od najmlajših, ki pridejo k vam na kreativne počitnice, do malo starejših generacij, ki skupaj uživajo na izbranih koncertih v poletnih nočeh pod kostanji . ?
Hvala, upam, da imate prav ... (smeh, smo ga spravili v zadrego, op. p.)
Vaša strategija?
Pri svojem delu v mladinskem centru izhajam iz tega, kar čutim; to je prostor, ki je v prvi vrsti namenjen mladim, ki želijo biti aktivni, mi smo tu zato, da jih pri tem podpiramo in pomagamo realizirati njihove ideje. Tako dobijo občutek, da so pomembni, pridobijo veščine za naprej, se srečujejo s podobno mislečimi. Skozi svojo aktivnost pripeljejo širši krog ljudi, ne le svojih vrstnikov, in to je tista dodana vrednost za vse nas. Naj se vidi, da imajo kvaliteto, moč in znanje!
Če ne pridejo oni k vam, v center, greste mednje vi! Ne ostajate za zidovi, če spomnim samo na delavnice za mlade v mestnih četr-teh?
Mladinski center ni le infrastruktura, ampak je predvsem vsebina, zato je pomembno, da gremo mladinski delavci ven, med ljudi, in že dve leti zapored smo pripravili »mobilne« mladinske centre v več mestnih četrteh. Ljudje so se dobro odzvali na kreativne delavnice in športne igre, zato si po zgledu Ljubljane želim, da bi dolgoročno vzpostavili stalne dislocirane če-trtne mladinske centre. Pokazalo se je, da mladi to potrebujejo.
Tako kot potrebujejo urejeno športno infrastrukturo, igrišča. Mi smo praktično odraščali na igriščih, to je bil naš svet. Zdaj so mnoga zanemarjena, nova blokovska naselja imajo le malo takšnih površin .
Res je, včasih so vladale drugačne razmere in način razmišljanja. V takratnih novo-
nastalih naseljih so bile delovne akcije, ljudem se je zdelo samoumevno, da pomagajo urejati in vzdrževati igrišča. Danes ni več te iniciative in tudi igrišča so v veliko slabšem stanju. Na drugi strani je vse več vandalizma, zato do neke mere razumem šole, ki zapirajo svoje površine, da jih zaščitijo. Pač postavijo ograjo in to je to. Vendar to ni rešitev, saj mladi zato ostajajo izven igrišč, tega pa si verjetno ne želimo. Zato gre iniciativa v smer, da se uredijo starejša igrišča, kar smo začeli v okviru projekta Ulična olimpijada tudi izvajati že leta 2004. S skupinami prostovoljcev smo šli v naselja, zavihali rokave ter pritegnili tudi ostale. Sledila so še športna tekmovanja in bilo je prav fino. Saj gre, nekdo pač mora dati pravo pobudo.
Vendar so populacije različno dovzetne. Najtežje je verjetno pritegniti srednješolce, ti so nekako brez volje .
Ne bi bil ravno tako oster. Tudi mene je bilo kot srednješolca težko animirati. Na to gledam s perspektive razvoja mladega človeka; do konca osnovne šole ga imajo starši nekako na vajetih. Potem gre v srednjo šolo, kjer sledi nekakšen preskok, pride v mestno jedro, morda celo iz oddaljenega kraja, sam je, pred njim se odpira nov svet. Postaja samostojen, ima svoj prosti čas po šoli ali med poukom, ki ga lahko izkoristi po svoje. Takrat začuti občutek svobode in v tem obdobju ga je najtežje pritegniti. Kasneje, ko gre študirat ali se zaposli, pač dobi občutek odgovornosti do okolja in svojega življenja.
Občutek svobode mladih se kar precej pozna na infrastrukturi Mestnega parka . Tam je mladinski center prisoten ob petkih že peto leto, prav danes začenjate. Najprej ste se verjetno čudno gledali, dandanes tam bivate s srednješolci v nekakšni simbiozi?
Res je, že peto leto v maju in juniju v Mestnem parku izvajamo projekt Kreativno v parku za katerega pobudo je dala mestna občina, ki je začutila pritisk občanov. Rekli smo: »Okej, park je realnost.« Iluzorno je, da bi mlade lah-
ko izgnali iz parka. Lahko bi ga zagradili, a kaj bi se zgodilo? Mladi bi šli na Savinjsko nabrežje, če bi jih odgnali od tam, bi šli v mesto ali kam drugam. Pač iščejo svoje mesto, saj ga iščemo vsi. Res pa je, da smo v parku potem priča deviantnim načinom obnašanja in da prizori vinjenih mladostnikov ter kupov smeti in steklovine niso ravno prijetni. Vendar moram reči, da je, odkar smo v parku prisotni z mladinskimi delavci, vendarle opaziti spremembo.
So mladi sploh dovzetni za vaše aktivnosti?
So! Imamo športne rekvizite, pripomočke za razne ustvarjalne delavnice, družabne igre. K drugačnemu vedenju očitno pripomore že na-
ša prisotnost v parku. Eni imajo občutek, da jih nekdo varuje, drugi, da jih nekdo nadzoruje in posledično so bolj umirjeni. Pri tem si ne delamo iluzij, da zaradi naše prisotnosti ne bodo popivali in smetili, verjamem pa da veliko manj.
Že leta ste vpeti v mladinsko dejavnost, sodelujete pri oblikovanju lokalne mladinske politike, podajate predloge, pripravljate projekte. Kakšni so učinki, se glas mladih sploh sliši, je upoštevan?
Veliko manj kot glas starejših, upokojencev. Starejši so dosti bolj organizirani! Veliko bolj se tudi zavedajo svojih pravic oziroma teže, zato si jih tudi preko politike lažje izposlujejo, če izhajava iz tega, da volilni glas šteje. Žal mladi nimajo te odgovornosti ozi-
roma premalo izkoriščajo to, da si na račun volitev in svojega glasu lahko odrežejo svoj kos pogače. Saj se poskušajo organizirati, vendar ni kritične mase, da bi se njihov glas res slišal. K temu jih poskušamo tudi v mladinskem centru spodbuditi v okviru projekta Evropskega socialnega sklada Mladi odpiramo prostor. Mlade spodbujamo, da stopijo v dialog s politiko, se organizirajo, odzivajo na dogajanje, in verjamem, da prihaja do premikov, kar kaže tudi nova zakonodaja v mladinskem sektorju.
Kaj pa morebitni vaši »premiki« na kakšno bolj udobno delovno mesto?
V zadnjih petih letih imam tako dinamično delo, da bolj ne bi bilo mogoče! S sodelavci smo naredili velike korake in zaenkrat nisem imel večje želje, da bi menjal delovno mesto, saj mi ni manjkalo izzivov. Z odprtjem mladinskega hotela so se pojavili novi. Ampak mesto direktorja mladinskega centra definitivno ni moja večna služba.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
»Rekli smo: >Okej, park je realnost. < Iluzorno je, da bi mlade lahko izgnali iz parka. Lahko bi ga zagradili, a kaj bi se zgodilo? Mladi bi šli na Savinjsko nabrežje, če bi jih odgnali od tam, bi šli v mesto ali kam drugam. Pač iščejo svoje mesto, saj ga iščemo vsi.«

KTUALNO
Žarek upanja za Evo
V kruto življenje mamice iz celjskega materinskega doma, o kateri smo pisali konec aprila, je le posijal svetel žarek upanja. Tudi z vašo pomočjo. Eva, kot smo jo poimenovali, je v Celju zase in za svojo 8-mesečno hčerkico uspela najti najemniško stanovanje, kamor se je v tem tednu preselila iz materinskega doma.
S pomočjo dobrih ljudi se je le našla rešitev za mamico, ki ima za seboj kruto življenjsko zgodbo. Zadnje leto je preživela v celjskem materinskem domu.
S pomočjo dobrih ljudi je uspela zbrati toliko denarja, da je lahko plačala najemnino za en mesec, polog za naslednja dva meseca pa bo morala poravnati v prihodnjem tednu. Zato še vedno računa na pomoč dobrih ljudi. Sredstva za Evo tako še vedno zbi-
rajo pri muslimanskem dobrodelnem društvu Merhamet, kjer imajo zanjo pri NLB od-
prt račun na št.: (SI56) 0204 2025 6307 415, vesela pa bo tudi kakršnekoli materialne pomoči. Eva v življenje spet zre bolj optimistično in z ve-drejšim obrazom. Hčerkico je že vpisala v vrtec, sama pa si bo poiskala službo, je polna upanja. Želi si le to, da bi se k njej vrnila tudi starejša hči, ki zdaj živi pri očetu, in da bi sebi in svojima deklicama lahko zagotovila lepšo prihodnost.
BA, foto: SHERPA
www.novitediiik.com
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Ne pozabi diiiiihaaaaat .,
»Hujšarji« so imeli teden počitnic. Nekateri so se v tem času nekoliko »pregrešili«, večina pa je vztrajala na začrtani poti. Tehtnica je kot ponavadi neusmiljeno čakala na njihove kilograme ... V 14 dneh so skupaj izgubili dobrih 20 kilogramov. Da bi uspešno preganjali vsakodnevni stres, so se na torkovi delavnici podučili o različnih tehnikah sproščanja.
Spoznali so nekaj osnovnih in hkrati zelo uporabnih tehnik sproščanja. Za vse velja, da se njihova učinkovitost pokaže šele takrat, ko dovolj dolgo in redno vadimo. Ko jih obvladamo, jih lahko koristno uporabimo takrat, ko smo telesno napeti, tesnobni in nemirni. V pomoč so nam tudi, ko si prizadevamo stopiti iz začaranega kroga prekomernega uživanja hrane. Specialist klinične psihologije mag. Drago Tacol je udeležence, po-sedene v krogu sredi učilnice, spoznal tudi s čuječnost-jo. Gre za tehniko, ki pomaga, da se bolj zavedamo sebe in sveta okrog nas. »Čuječno uživanje hrane v nasprotju z avtomatskim, nezbranim, s hlastavim vodi k bolj zdra-
vemu odnosu do hranjenja in pomaga pri zmanjševanju prekomerne teže.«
»Hujšarji« so se seznanili z naslednjimi tehnikami dihanja:
1.	Globoko (trebušno) dihanje
Kadar smo napeti, dihamo plitvo, hitro, z dviganjem in s spuščanjem prsi. Takšno dihanje povzroča neugodne občutke v našem telesu. Dihanje s trebuhom prispeva k notranji umiritvi in sproščenosti. Zanj je potrebujemo 3 do 5 minut nekajkrat na dan.
2.	Progresivna mišična relaksacija
Stres in tesnobo pogosto spremlja napetost v mišicah. Progresivna mišična relaksacija je sistematičen postopek sproščanja mišic, ki privede do globoke duševne sprostitve. Temelji na zaporednem napenjanju in sproščanju posameznih mišičnih skupin. Ko vadimo to tehniko, se učimo razlikovati med napetimi in sproščenimi mišicami, odkrivati in prepoznavati napetost v različnih delih telesa in jo zmanjševati. Vsebuje 20 korakov in jo je priporočljivo vaditi vsak dan. Po nekaj tednih jo lahko koristno uporabljamo za zmanjševanje tesnobe in napetosti.
f
Ne pustite se žejne peljati čez vodo,
Specialist klinične psihologije mag. Drago Tacol je »hujšarje« seznanil s tehnikami sproščanja. Prekomerna teža in neuspešno spoprijemanje z njo sta za marsikoga dodaten izvor stresa in nezadovoljstva. Ena od tehnik je tudi globoko (trebušno) dihanje.
3.	Sproščanje z domišljijo (vizualizacijo)
Vizualizacija je namerna uporaba domišljije pri vzpodbujanju aktivnosti (npr. pri športu) ter pri vplivanju na doživljanje in počutje. Domišljija presega moč naše volje in v njej se postavljamo v scene, ki so prijetne, pomirjajoče in v njih doživimo notranjo sprostitev in zadovoljstvo. Predstavljamo si lahko hojo po gozdu, sprehod ob morju, svoj najprijetnejši prizor ...
4.	Vaje čuječnosti
Čuječnost je namerno usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek, na sedanje doživljanje, kakršno je, ter sprejemanje tega doživljanja z odprtostjo, radovednostjo in brez vrednotenja, brez razsojanja. Opazujmo svoje občutke pri npr. prhanju, na sprehodu, pri uživanju hrane, . ali se lotimo medida-tivnih vaj, kot so čuječno dihanje, opazovanje občutkov v telesu, meditativno gibanje in hoja .
Korake posameznih tehnik sproščanja si lahko ogledate na spletni strani www.ra-diocelje.com pod rubriko Naše akcije.
MATEJA JAZBEC
radiocelje

zala
lirfriki tih
novi
8
ceue
store
NOVI TEDNIK
Staranje prebivalstva je lahko tudi priložnost
Celje na področju medgeneracijskega sodelovanja čaka še veliko dela
Starejše v Domu ob Savinji pogosto obiskujejo mladi prostovoljci.
Lokalna interdisciplinarna koordinacija za potrebe starejših v Celju je v torek pripravila prvo v nizu okroglih miz, s pomočjo katerih želijo predlagati cilje in usmeritve za strategijo staranja v Celju, ki jo bodo letos sprejeli celjski mestni svetniki. Udeleženci tokratne okrogle mize so predstavili različne oblike sodelovanja med generacijami v Celju in iskali nove možnosti, ki bi prispevale k dobremu sobi-vanju in sožitju generacij.
Tudi v Sloveniji je vse več starejšega prebivalstva. Lani je bilo starejših od 65 let 16,5 odstotka Slovencev, leta 2020 jih bo že več kot petina. Takšen trend pod velik vprašaj postavlja delovanje družbe in vzdržnost njenih sistemov (zdravstvenega, pokojninskega, socialnega ...), pri čemer problem staranja prebivalstva ne pomeni le grožnje, ampak tudi priložnost za tesnejše medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost, je na okrogli
mizi v uvodu poudarila predsednica lokalne interdisciplinarne koordinacije v Celju Janja Romih. Dodala je, da v Celju sicer dobro poskrbi-
jo za starejšo generacijo in da se je tudi sodelovanje med generacijami že začelo razvijati, bo pa treba na tem področju še marsikaj izboljša-
ti. »Medgeneracijsko sodelovanje bo treba ne samo prepuščati naključju in razvoju, ampak tudi spodbujati,« je dejala.
K spodbujanju medgenera-cijske solidarnosti lahko veliko prispeva lokalna skupnost, največ pa seveda družina, je na okrogli mizi dejal dr. Jože Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka. »Družina je največja učilnica za medgeneracijsko solidarnost. Solidarnost je vsakemu človeku prirojena, vendar se ne razvija avtomatično, ampak jo moramo ljudje razvijati sami. Razvijamo pa jo lahko samo v praksi,« je povedal Ramovš. Dodal je, da je treba solidarnost razvijati že pri otrocih.
Lep primer dobre prakse je Mestna četrt Hudinja, kjer so že pred časom vzpostavili ino-vativen pilotni projekt med-generacijskega sožitja kot načina življenja. Dobro so že razvili prostovoljstvo, kjer so ugotovili, da je pripravljenost mladih za sodelovanje pri prostovoljnem delu velika. Ustanovili so tudi medgenera-cijski center, projekt pa želijo razširiti še na ostale četrti
in krajevne skupnosti mestne občine. Medgeneracijsko sodelovanje že nekaj let spodbujajo tudi v OŠ Lava, kjer vrata šole ob različnih dogodkih odprejo vsem generacijam, od vrtca naprej. »Lava je zaspan kraj, vendar smo v šoli toliko časa vztrajali, da so se krajani začeli odzivati na naše dogodke, ki jih pripravljamo v sodelovanju z mestno četrtjo. Vse to v šoli počnemo zato, da bi ljudem pokazali nujnost medgeneracijskega sožitja,« je povedala ravnateljica šole Marijana Ko-lenko. Veliko pozornosti pro-stovoljstvu namenjajo tudi druge celjske šole, enako Celjski mladinski center, Dom ob Savinji .
Okroglo mizo so udeleženci končali z mislijo, da je bilo v Celju na področju med-generacijskega sodelovanja nekaj že postorjeno, da pa veliko dela lokalno skupnost na tem področju še čaka.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Zadnjo besedo imajo Štore
V ritmu
dunajskega valčka
Ljubitelji plesa bodo jutri, v soboto, lahko zaplesali na 3. plesu knežjega mesta, ki ga v Celjskem domu ob 20. uri pripravljata Zavod Celeia Celje in Plesni klub Flamenco.
Po izjemno uspešnem 2. plesu, ko se je na parketu Celjskega doma vrtelo kar 150 parov iz različnih koncev Slovenije, bo jutrišnji ples namenjen ljubiteljem dunajskega valčka. Za pravo plesno vzdušje bo tudi tokrat poskrbel vrhunski plesni ansambel iz Celja. Plesni dogodek bo obogatil dovršen animacijski program, ki bo tudi tokrat pod budnim očesom priznanih plesnih pedagogov Branka in Polone Podergajs Siussi iz Plesnega kluba Flamenco.	BA
Na zadnji seji občinskega sveta Štor so soglasno sprejeli odločitev, da se lahko skupnemu medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje ter občin Laško in Štore pridruži še Občina Žalec.
V Štorah so prejeli vlogo za vključitev Žalca že pred novim letom, vendar se je občinski svet Štor, ki lahko o tem odloči, sestal šele pred nekaj dnevi. Za Žalčane, ki bodo
morali zagotoviti za delovanje medobčinskega inšpektorata 15 odstotkov sredstev, je takšna pridružitev cenejša kot samostojnejša oblika. V Celju in Laškem sta se občinska sveta s pridružitvijo Žalčanov že strinjala. V skupnem organu bosta dva redarja delovala zgolj za potrebe žalske občine.
BJ
Neplačane
redne
obveznosti
V zaključnem računu proračuna Občine Štore za preteklo leto, ki ga je občinski svet sprejel na zadnji seji, je za lani 1,3 milijona evrov neplačanih rednih obveznosti.
Med njimi prevladujejo obveznosti do dobaviteljev, vrtcev ter domov starejših, ki jih prenašajo v letošnje leto. »To ni nič več kot v preteklih letih, tega smo vajeni. Upali smo, da bo naš račun odblokiran konec lanskega ali v začetku tega leta, vendar se to ni zgodilo. V bistvu gre za nadaljevanje mučenja s sredstvi,« komentira neplačane redne obveznosti župan Miran Jurkošek. Na te obveznosti je na seji opozoril eden od svetnikov.
Po zaključnem računu proračuna so imeli lani v Občini Štore 2,9 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Zaradi visokih obveznosti občine, ki so posledica nekdanjih poroštev občine zasebnemu podjetju Hudournik, je morala občina lani iz tega naslova plačati upnikom več kot šeststo tisoč evrov dolgov, minimalna mesečna poraba pa je bila na voljo predvsem za pokrivanje z zakonom določenih stroškov. Kljub temu je občina za lanske naložbe odštela pol milijona evrov, med drugim za delno notranjo obnovo vrtca v Štorah ter rekonstrukcijo ceste.
BJ
TržMj
WJMo
& tszaj


O/
Bližnjica/ do brezskrbne, jeseni!
Atka Prima <1.0.0.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
H'OiH'HIIN
celje j štor» i
9
V pričakovanju deblokade
Dobra novica za lastnike garaž na Lipi
V Občini Štore, ki se je dolgo utapljala v dolgovih do finančnih ustanov, pričakujejo, da bodo pred koncem pomladi lažje zadihali. Maja ali junija naj bi prišlo do deblokade občinskega računa, ki zaenkrat omogoča zgolj zajamčeno primerno porabo.
Občina je zaradi preteklega sprejemanja finančnih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik ter zaradi dolga Slovenskim železnicam dolžna v celoti 3,3 milijona evrov. Dolg Slovenskim železnicam je nastal iz naslova neplačevanja za vzdrževanje železniških prehodov, kar muči tudi več drugih občin. Od skupnega dolga znaša dolg železničarjem, ki ni v nobeni zvezi s Hudournikom, kar 742 tisoč evrov.
Skupni dolg Občine Štore je torej višji, kot je znašal občinski proračun za lani, ko je imela Občina Štore 2,9 mili-
jona evra prihodkov in odhodkov. Občina je doslej uspela v celoti odplačati 1,3 milijona evrov, za ostale zneske sklepa z upniki izvensodne poravnave za obdobje od sedem do največ dvajset let. In kako potekajo pogovori z upniki? »Z nekaterimi ni bilo posebnih težav in so naše stanje razumeli, drugi so trši,« odgovarja župan Miran Jurkošek. Med bankami se najtežje pogovarjajo z banko Karntner Sparkasse, daleč najtežje pa je iskanje skupnega jezika z ministrstvom za finance, z državno zakladnico, kjer so počasni. Prav državna zakladnica, kjer so Štorovčani pričakovali največ razumevanja, je ostala najtrši oreh. Z njo morajo rešiti problem izvršbe v znesku 125 tisoč evrov ter s koroško banko v višini šest tisoč evrov.
Prva dobra novica prihaja za lastnike garaž v štorskem blokovskem naselju Lipa, ki
jih zaradi hipoteke finančne družbe Finea Holding doslej niso mogli vpisati v zemljiško knjigo. Občinska uprava je v aprilu prejela sklep sodišča o izbrisu, nato je morala počakati na njegovo pravnomočnost. Lastniki garaž naj bi se vknjižili v zemljiško knjigo večinoma prihodnji mesec. Občina je mariborski Finei plačala 530 tisoč evrov.
BRANE JERANKO
In kako potekajo izvensodne poravnave Občine Štore z upniki? Z Zvonom Ena se je glede zneska 260 tisoč evrov dogovorila za poravnavo na sedem let, z banko SKB za 520 tisoč evrov prav tako na sedem let, z Raiffeisen Krekovo banko za 960 tisoč evrov na petnajst let ter s Slovenskimi železnicami za 780 tisoč evrov na dvajset let.
V SPOMIN Dušan Samec
Pretekli mesec smo se poslovili od Dušana Samca, celjskega arhitekta in sooblikovalca Muzeja revolucije Celje, predhodnika Muzeja novejše zgodovine Celje.
Dušan Samec se je rodil 30. novembra 1925 v Lenartu pri Slovenskih Goricah. Želja po izobraževanju ga je ponesla od doma: v Mariboru je obiskoval nižjo klasično gimnazijo, zadnji letnik pa je končal v Ljubljani, kamor se je družina preselila po materini smrti. Nadaljnje šolanje je prekinila druga svetovna vojna. Odločil se je za pot v partizane, leta 1943 se je namreč pridružil Ljubljanski brigadi, a so ga po bitki na Ilovi gori zajeli in odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau.
Po koncu vojne je nadaljeval s šolanjem ter se po končani srednji šoli vpisal na študij arhitekture v Ljubljani. Obiskoval je seminar Jožeta Plečnika, kasneje tudi seminarje pri Edu Mihevcu in Edvardu Ravnikarju, nanj pa so v času študija vplivali še profesorji Boris Kobe, Marjan Mušič, Milan Sever, Dušan Grabrijan in znani sarajevski arhitekt Juraj Neid-
hardt. Večkrat je uspešno sodeloval pri arhitekturnih in urbanističnih natečajih ter se že v študentskih letih izkazal z več razstavami. Diplomiral je leta 1957 pri prof. Edvardu Mihevcu.
Leto poprej je v Ljubljani spoznal Marijo Bitenc, obetavno študentko petja na Akademiji za glasbo. Leta 1959 sta se poročila, se preselila v Celje ter si tu ustvarila dom in družino.
Iz Alposa je leta 1959 prišel v celjsko podjetje Ingrad. To je bilo obdobje Samčevih gradbenihprojektov, ki še danes predstavljajo podobo mesta Celja: objekt inštituta za požarno varnost (1959), objekt samopostrežne restavracije (1961), stolpnice na Ka-juhovi ulici v Celju (1962) in drugih. Dušan Samec je pri svojem delu sodeloval s številnimi podjetji v celjski regiji, kot so Libela, EMO, Gorenje, Unior Zreče, Aero in Železarna Štore.
Posebno mesto v ustvarjalnem opusu Dušana Samca prav gotovo zaseda adaptacija Muzeja revolucije Celje (1962) in dvorišča talcev v Starem piskru (1965). V vzorni arhitekturni preureditvi je zgodovinsko poslopje nekdanjega mestnega magistrata spremenilo namembnost. Dušan Samec je v načrt prenove tega kulturnega spomenika premišljeno umestil tudi plastike Jakoba Savinška in Vladimirja Štovička.
Leta 1963 je Dušan Samec pridobil status samostojnega ustvarjalca, v kasnejših letih pa se je poleg industrijskega oblikovanja posvečal zlasti načrtovanju spomenikov NOB. Po njegovih načrtih je bilo realiziranih preko štirideset spomenikov na celotnem celjskem območju, od Kozjega in Podčetrtka pa vse do Rogle in Mozirja. Arhitekt Samec je v simbolnem izražanju vseskozi zasledoval rast v najrazličnejših oblikah; njegove stvaritve tako največkrat zasledujejo linijo narave, rasti in simetrijo kristalov.
Dušan Samec je vse do smrti ostal povezan z muzejem, ki ga je aktivno soustvarjal in v njem zapustil neizbrisen pečat. Njegove stvaritve bodo ostajale še naprej eden izmed prepoznavnih elementov naše hiše in soustvarjale našo muzejsko ponudbo.
Muzej novejše zgodovine Celje
Varna točka je odslej tudi v otroškem parku Džungla v celjskem Citycentru.
Varna točka tudi v Džungli
Celje je dobilo še eno varno točko, kamor se lahko zatečejo otroci, mladostniki in ostali, ko se znajdejo v stiski ali se počutijo ogroženo. Novo varno točko so odprli v 2. nadstropju celjskega nakupovalnega središča Citycenter, v otroškem parku Džungla.
Vse lokacije varnih točk so vidno označene s posebno nalepko, tako da jih mladostniki brez težav najdejo. V njih so prisotni odrasli, ki so usposobljeni, da otrokom in mladostnikom nudijo osnovno pomoč, jim svetujejo ter nudijo osnovne informacije, ko se počutijo ogroženo (se iz-
gubijo, jim grozijo sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priče kaznivemu dejanju ...).
V Celju so varne točke še v Javnem zavodu Socio, Projektni pisarni Celje, zdravo mesto, Adriaticu Slovenici na Lavi, TIC-u na Krekovem trgu, v Domu ob Savinji, kriznem centru za mlade v Ipavčevi ulici, zdravstvenem domu, na policijski postaji, v Leonar-du v Gosposki ulici, Otroškem oddelku Osrednje knjižbnice Celje in v društvu Salezijan-ski mladinski center Don Bosko na Hudinji.
BA, foto: RK
osvrta s pîircm in fapcto
éÈi
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, è.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
ZSAM - SOLA Z NAJBOLJŠIM USPEHOM V B-KATEGORIJI
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86
ob vpisu v tečaj CPP ena ura vožnje gratis. Izvajamo seminarje za izbris kazenskih točk
Tečaj CPP A, B, C, D, E in AM kategorije v ponedeljek, 10. 5.2010, ob 15. uri.
www.zsam-celje.si
10
velenje

ŠOŠTANJ
mozirje
m
NOVI TEDNIK
Prejemniki letošnjih državnih odlikovanj v GZ Šaleške doline
Dan gasilca na florjanovo
V spomin na tragedijo v Avstraliji, ko je med gašenjem požara umrlo pet gasilcev, je 4. maj, sicer tudi god sv. Florjana, ki so ga gasilci vzeli za svojega zavetnika, razglašen za mednarodni dan gasilcev. V Gasilski zvezi Šaleške doline drugo leto praznik obeležujejo kot dan gasilca, proslavili pa so ga v Šoštanju s podelitvijo državnih priznanj posameznikom, ki so se še posebej izkazali tako na operativnem kot organizacijskem področju.
Med 35 prejemniki so tudi štev, poleg gasilskih odliko-gasilci iz Gaberk in Paške va- vanj in plamenic različnih sto-si, ki letos slavijo jubilej dru- penj pa je priznanje za poseb-
ne zasluge prejel Darko Oder. Sicer je v zvezi 14 prostovoljnih gasilskih enot in ena poklicna enota Gorenje, skupno pa imajo 2.800 članov. »Smo ena aktivnejših gasilskih zvez, saj si kar naprej nekaj >namišljujemo<. Delujejo vse komisije, operativa je aktivna, veliko izobražujemo, predvsem pa veliko prostega časa in dela namenjamo raz-
ličnim, pestrim programom za našo mladino,« je navedla predsednica zveze Helena Br-glez.
Delo gasilcev je pohvalil šo-štanjski župan Darko Menih, na slovesnosti pa so vsi, predvsem pa poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič, znova opozarjali na neurejen status prostovoljnih gasilcev. »Gasilska organizacija je osrednja
enota v sistemu zaščite in reševanja in se dnevno dokazuje s svojimi akcijami,« je opozoril Klarič ter navedel, da letno gasilci gasijo približno pet tisoč požarov, kar je le tretjina interventnih nalog. »Narava in podnebne spremembe povzročajo velike nesreče, ki prizadenejo več tisoč ljudi, ki jim je treba hitro pomagati. Samo v poplavah v letu 2007 je
ljudem pomagalo 10 tisoč gasilcev.« Današnji tempo, tako pravi Klarič, zahteva veliko aktivnosti, različnih priprav, usposabljanja in izobraževanja, s tem pa tudi odsotnost z dela. V nacionalnem programu zaščite in reševanja ter v resoluciji o nacionalni varnosti, ki ju je že sprejel državni zbor, je sicer opredeljen status gasilcev, zdaj pa pričakujejo, da se bo ta status v resnici uredil tako v zadovoljstvo gasilcev kot delodajalcev.
US
Z ločevanjem več smeti
V Velenju, kjer so s 1. aprilom uvedli spremembe v ravnanju z odpadki, so presenečeni nad izjemno povečano količino odpadkov.
Kupi smeti na posameznih otokih sicer pričajo o dobrem odzivu na spremenjen način zbiranja in odvoza odpadkov, vendar bodo očitno potrebne nekatere spremembe. Tako tudi v mestni občini pravijo, da se v začetnem obdobju še srečujejo z nekaterimi težavami, ki jih bodo skušali čim prej odpraviti z nameščanjem večjih posod, z urejanjem novih zbiralnic in s pogostejšimi odvozi. Z embalažno družbo Slo-pak, ki prevzema ločeno zbrane odpadke, so se tudi dogovorili, da lahko kovinsko in plastično embalažo zbirajo in odvažajo skupaj, čemur bodo prilagodili oznake na zabojnikih.
Občane še obveščajo, da bodo nevarne odpadke zbirali maja, urnik pa je objavljen v brošuri Pravilno ravnanje z odpadki, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v Šaleški dolini. US
090 42 24
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/8961256
pi VODOVOD IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/ 889 M 20,03/889 M 00
l/ISOKfl KflKOI/OSTSTORITEl/
ZNANJE, USTIMRJALNOST, IN01//ITII/N0ST ZANESLJIVOST, UÛNK0I/IT0ST
NA KRATKO
Spoznajmo drugačnost
MOZIRJE - V športni dvorani bodo nocoj, v petek, ob 18. uri s prireditvijo Spoznajmo drugačnost proslavili 24. obletnico delovanja društva Sožitje Zgornje Savinjske doline, ki povezuje starše in skrbnike otrok z motnjami v duševnem razvoju. V društvu si med seboj pomagajo, se izobražujejo, družijo in tako lažje premagujejo ovire, ki jim jih je naložilo življenje. Otroci so vključeni v različne šole s prilagojenim programom ali v zavode, ki so primerni za doseganje njihovih ciljev v življenju. Kljub vsem osebnim težavam znajo in zmorejo z velikim trudom ustvariti marsikaj. Nekaj od tega bodo nocoj pokazali z razstavo izdelkov, nekaj pa tudi z nastopom na koncertu, ki ga bodo obogatili številni drugi znani glasbeniki in skupine.
Celjani vzdržujejo občinske ceste
ŠOŠTANJ - Za vzdrževanje gozdnih cest v občini so izbrali celjsko podjetje VOC. Najugodnejšega izvajalca je ob-
Brigadirji urejajo letni kino
www.novitednik.com
Mladinski center Velenje bo ob pomoči prostovoljcev, Šaleškega študentskega kluba in domačega društva brigadirjev, ponovno izvedel prostovoljno delovno akcijo, ki bo letni kino prilagodila potrebam za dogajanje v letošnjem letu.
V letnem kinu bodo v treh dneh, še danes in jutri, brigadirji opravili kar nekaj del, ki so nujno potrebna za nemoteno izvajanje poletnega in zimskega programa. Tako bodo postavili ograjo okoli letnega kina, varnostno razsvetljavo, utrdili »amfiteater« in uredili prostor za postavitev sanitarij ter lesene hiške.
Prostovoljcem, gre predvsem za dijake šolskega centra, bodo v mladinskem centru za izvedbo dogodka napisali opravičila in priznali udeležbo kot del obveznih izbirnih vsebin.
US
čina izbrala po postopku zbiranja ponudb, pogodbena vrednost del pa je 26 tisoč evrov. Tretjino potrebnega denarja prispeva država, ostalo pa krijejo iz občinskega proračuna. Načrt vzdrževanja gozdnih cest so pripravili v šoštanjski krajevni enoti Zavoda za gozdove, ki nato tudi vrši nadzor nad opravljenim delom.
V ospredju revščina
VELENJE - Na javni razpis mestne občine se je za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti poleg članov Mladinskega sveta Velenje prijavilo 17 posameznikov, od katerih so kar šest prijav zavrnili kot neupravičenih. Strokovna komisija je tako ocenila 12 prijav, med katere bodo razdelili 9.500 evrov. Letos bodo v Velenju še posebej spodbujali projekte, povezane z evropskim letom revščine in socialne izključenosti.
Moja družba med volitvami
VELENJE - Na desetih srečanjih med novinarji in nevladnimi organizacijami so v torek po vsej Sloveniji, tudi v Velenju, predstavili aktivnosti ob letošnjih lokalnih volitvah. Pobudo Moja družba so oblikovala regionalna stičišča nevladnih organizacij, ki so v posebnem priročniku predstavile predloge za sodelovanje in boljše komuniciranje med nevladnimi organizacijami in občinami. O tem bodo tudi ozaveščali kandidate pred volitvami. Nevladne organizacije, v Sloveniji jih je več kot 23 tisoč, bodo spodbujali, da kandidate sprašujejo o tem, kako so vključili društva v svoje predvolilne programe.
Zaradi obnove zaprta cesta
VELENJE - V ponedeljek je podjetje Pup začelo obnavljati lokalno cesto Paka-Dobrna. Dela, ki naj bi jih dokončali do 18. junija, bodo izvajali po fazah, zato bo med obnovo prihajalo do občasnih delnih in popolnih zapor ceste. Obvoz bo urejen, vse udeležence v prometu pa prosijo, da upoštevajo prometno signalizacijo in da so strpni.
US
ustvarjamo boljši sveT
Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in
energetskih projektov, d.d.
Preloška cesta 1, SI-3320 Velenje, Slovenija T +386 3 8994 5 00, F +386 3 8994 503, E info@esotech.si
V	ministrstvu za letos ne predvidevajo razpisa za podelitev koncesij na območju celjske regije, zato bo lahko dom, ki je pred dvema mesecema takole dobival zunanjo podobo, začel delovati le na podlagi dovoljenja za delo, torej izven mreže javne službe.
V	pričakovanju dovoljenja za delo
Investitor SG Kovač, ki je v Preboldu zgradil dom starejših, je v postopku pridobitve dovoljenja za delo. Postopek je v zaključni fazi.
Komisija za izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev za izvajalce social-novarstvenih storitev bo v naslednjih dneh opravila ogled in preverila, ali dom izpolnjuje predpisane tehnične pogoje. Treba je tudi izdati soglasje k ceni
storitve, pojasnjujejo v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, medtem ko predstavnik podjetja, investitorja, in strokovna vodja doma ne želita komunicirati z mediji. Letos v ministrstvu ne predvidevajo razpisa za podelitev koncesij na območju celjske regije, zato bo dom lahko začel delovati le na podlagi dovoljenja za delo, kar pomeni, da ne bo vključen v mrežo javne
V kulturnem programu so tokrat s partizanskimi in z domoljubnimi pesmimi nastopili Viki Ašič in Andrej Bremec ter Ljudski pevci s Tepanja.
Knjiga zgodb izgnancev iz Savinjske doline
Društvo izgnancev Slovenije (DIS) 1941-45, Območno združenje Žalec, se lahko pohvali, da ima ob 176 rednih članih izgnancih tudi 40 podpornih članov.
Na letošnjem zboru, ki je bil ob 65-letnici dneva zmage in vrnitve iz izgnanstva, so v kulturnem programu nastopili harmonikar Viki Ašič in barito-
nist Andrej Bremec, Ljudski pevci Tepanje ter Tone Vrabl, ki je prebral pesem Domovini avtorice izgnanke Milke Povše iz Orle vasi iz njene knjige Iz taborišča. Mnogo solz pa je povzročilo petje neuradne himne izgnancev Oh, kako je dolga, dolga pot.
Predstavnik IO DIS Franc Vidmar je opozoril na ugodne odmeve na lan-
Slavnostno na Vranskem
Na Vranskem bodo jutri, v soboto, začeli praznični teden v počastitev praznika občine in podelitve trških pravic.
Kulturno društvo Vransko bo ob 19. uri v Kulturnem domu Vransko pripravilo že 15. revijo domačih pevskih zborov. Prireditve se bodo vrstile vse do 22. maja, najbolj slovesno pa bo prihodnji petek, ko bodo na slavnostni seji najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja.	MJ
službe in bo stroške zdravstvene nege kril uporabnik.
V tem mesecu naj bi se končala gradbena dela. Dom naj bi prve stanovalce začel sprejemati jeseni. V njem bo prostor za približno 150 postelj, vrednost del, skupaj z opremo, po nekaterih ocenah znaša od 10 do 12 milijonov evrov.
MJ
Foto: GrupA (arhiv NT)
ski 1. evropski kongres izgnancev, ki je bil v Ljubljani, ter zagotovil, da so pripravljeni vsi dokumenti za povračilo materialne vojne škode. Vse je odvisno od parlamenta, kdaj se bo odločil in tudi to zgodbo Zakona o vojni odškodnini pripeljal končno do uresničitve.
V	Upravni enoti Žalec sta po različnih kategorijah Zakona o žrtvah vojnega nasilja še živeča 902 upravičenca. Med njimi je 15 taboriščnikov, 6 zapornikov, 182 izgnancev, 48 internirancev, 35 delovnih deportiran-cev, 88 beguncev, 38 ukradenih otrok, 91 prisilnih mobilizirancev, 15 otrok padlih staršev, 356 otrok enega padlega starša in 28 pregnancev.
V	žalskem združenju letos še s posebno nestrpnostjo pričakujejo 7. julij, dan izgnancev, ko bo izšla knjiga zgodb ljudi, izgnanih iz Savinjske doline med 2. svetovno vojno. V knjigi bo objavljenih okoli šestdeset osebnih zgodb izgnancev, originalna pisma, pesmi in fotografije. Posebno draž bodo dale knjigi štiri originalne črno-bele risbe akademske slikarke Darinke Pavle-tič - Lorenčak, ki je bila z družino leta 1941 s Polzele tudi izgnana v Paračin. V knjigi bo tudi daljši zapis o delovanju organizacije v sedemnajstih letih ter druge podrobnosti, ki bodo dopolnjevale dragocen dokument, ki bo ohranjal spomin na hude dni 2. svetovne vojne.
TV
Miro Cerar o športu
V	sklopu pogovorov z znanimi Slovenci bo v torek ob 19. uri gost v hotelu Prebold slovenska športna legenda Miro Cerar, med drugim nosilec 30 medalj z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev.
S Cerarjem se bo pogovarjal novinar Janez Vedenik, spraševali ga bodo lahko tudi obiskovalci srečanja, pogovarjal pa se bo tudi z osnovnošolci. Beseda bo seveda nanesla tudi na doping v športu, fair play, saj je Cerar med drugim tudi predsednik komisije za fair play pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, govorili pa bodo tudi o tem, kako je poskrbljeno za uspešne športnike po njihovi športni karieri oziroma, koliko bi morala za njih poskrbeti država. (IK)
Vabilo v dišeči vrt
Danes do 18. ure, jutri, v soboto, pa med 8. in 12. uro, na široko odpirajo vrata Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin ob žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovars-tvo Slovenije, hkrati pa bo možen brezplačen ogled tamkajšnjega Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva.
V	vrtu, kjer se v teh dneh seveda bohotijo različna zdravilna in aromatična zelišča, pripravljajo organizirane oglede danes ob 9., 11., 13. in 16. uri, jutri pa v dopoldanskem času. Obisk bo poleg nakupa eko sadik zdravilnih in aromatičnih rastlin mogoče združiti z ogledom mikropivovarne, kamor danes vabijo obiskovalce ob 10., 12., 14. in 17. uri, jutri pa prav tako samo v dopoldanskih urah.	US
Redarji prihajajo z julijem
Na zadnji seji žalskega občinskega sveta so svetniki potrdili program varnosti ter sprejeli odlok, s katerim je Občina Žalec pristopila k medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Celje, Laško in Štore.
Odlok naj bi v praksi zaživel s 1. julijem, s tem dnem pa bo tudi v občini Žalec začela delovati redarska služba. »V mestu Žalec naj bi bila prisotna dva redarja, ki bosta hodila po vseh naseljih ter obravnavala pritožbe, ki bodo podane na občino ali inšpektorat. Hkrati je predviden en delavec iz občinske uprave za vodenje upravnih in inšpekcijskih postopkov. Ne gre samo za promet, tudi za uresničevanje odlokov ter za del pristojnosti, ki jih je država prenesla, vse pa bodo delali v sodelovanju s policijo,« je povedal vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Aleksander Žolnir.
Seveda bo najbolj občutljiv »prometni« del, kjer se bodo občani tudi največkrat srečali z redarji. »Ti bodo najprej opozarjali, nato pa seveda kaznovali, medtem ko se bomo o prehodnem obdobju še dogovorili,« je napovedal Žolnir ter zatrdil, da ob tem ni predvidena sprememba prometnega režima ter da ne razmišljajo o uvajanju tako imenovanih modrih con, lahko pa se zgodi, da bodo tudi v občini Žalec na določenih odsekih poskrbeli za časovno omejeno parkiranje.
Svetniki so sprejeli tudi težko pričakovan odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru. Z njim bodo poleg okolice šole uredili predvsem probleme z dovozom do šempetrskega Spara, sicer pa gre za območje pod magistralno cesto v centru Šempetra. Predvidena je gradnja povezovalne ceste od magistralke do križišča pri šoli, zrasli naj bi trije poslovno-stanovanjski centri, uredili pa bodo tudi parkirišče in športni park pri šoli.
US
12
Šmarje p. j.| rogaška s.| rogatec |
NOVI TEDNIK
Boljša cesta v Obsotelje še ni blizu. Večina prometnih zagat, ki terjajo rešitev, je na območju občine Šmarje pri Jelšah, kjer se začnejo na sami meji občine, na Grobelnem. Obvoznico naj bi prav tako dobili v Šentvidu pri Grobelnem (na fotografiji).
Križišče ali
I	v ■ v v M
krožišce?
Državni strokovnjaki so v Mestinju za semaforje, občinski svetniki hočejo krožišče - Proti Obsotelju nadvoz in predora
Za potnike se cesta iz Šentjurja proti Obsotelju vije kot jara kača, zato se že dolgo pojavljajo zahteve, da bi čas potovanja skrajšali. Skoraj vse glavne prometne ovire so na območju šmarske občine ter se začnejo že na sami občinski meji, na Grobelnem. Na tej cesti, ki naj bi jo v prihodnosti temeljito posodobili, je trenutno najbolj aktualen problem obstoječe križišče v Mestinju.
V prometnem Mestinju se Rogaški Slatini (in Rogatcu) namreč razcepi cesta proti ter na drugi strani proti Pod-
četrtku. V republiški direkciji za ceste iščejo najprimernejšo prometno rešitev za rekonstrukcijo križišča v Me-stinju že pet let, saj so na njegovem vplivnem območju še priključek ceste proti Lembergu, železniška proga, potok, most, avtobusno
postajališče ter še kaj. Med štirimi izdelanimi možnostmi se zdi strokovnjakom iz direkcije najprimernejša nazadnje izdelana možnost, ki predvideva semaforizirano trokrako križišče. Po tej bi občina priključek obstoječe ceste proti Lembergu oddaljila na novo cesto, skozi me-stinjsko poslovno cono.
Gradnja semaforiziranega križišča v Mestinju je v državnem razvojnem programu ter je predvidena za leto 2012, saj je denar zagotovljen. Pojavlja pa se nasprotovanje domačinov, saj je večina občinskega sveta v Šmarju pri Jelšah proti se-maforiziranem krožišču ter navija za gradnjo krožišča. Možnosti gradnje krožišča (ki je od 1,5 milijona evrov vrednega semaforiziranega križišča malo dražje) med izdelanimi strokovnimi možnostmi niti ni. V direkciji poudarjajo, da zagotavlja največjo prometno varnost prav semaforizirano križišče, za občinski svet pa bodo zdaj pripravili še podrobnejšo predstavitev, kaj vse bi pomenila gradnja tako želenega krožišča. Ker je cesta državna, je mogoče pričakovati, da bodo na koncu zagotovo imeli zadnjo besedo v republiški direkciji.
Nadvoz in predora
Na bodoči, predvidoma temeljito posodobljeni cesti v Obsotelje je več še hujših prometnih problemov, kot je obstoječe križišče v Mestinju. Mednje gotovo sodita prehoda čez dve železniški progi na Grobelnem, kjer nameravajo leta 2013 zgraditi nadvoz, saj morajo do takrat porabiti evropska sredstva. Na-
slednji prometni problem je ozek cestni odsek skozi Šentvid pri Grobelnem, skozi strnjeno naselje, kjer naj bi prav tako dobili obvoznico.
Največ se seveda govori o obvoznici obstoječe ceste skozi Šmarje pri Jelšah, kjer je občina svojo nalogo opravila v celoti, saj je med drugim poiskala traso ob železniški progi. Nato se je začelo zapletati v Ljubljani, kjer so državni organi eno leto iskali možnost druge trase, ki je niso našli. V republiški direkciji za ceste in Slovenskih železnicah zdaj iščejo skupno rešitev, saj so začeli železničarji po novem nasprotovati odstranitvi stavbe železniške postaje Šmarje pri Jelšah ter delni prestavitvi tira. V Šmarju, ki ga prevozi dnevno do deset tisoč vozil, tako obvoznice še nimajo, medtem ko so jo v Rogatcu v tem tednu začeli graditi. Šmarska je od rogaške nasploh zahtevnejša, poleg tega naj bi stala desetkrat več.
Da bo stekel promet v Ob-sotelje hitreje, bo treba rešiti še več prometnih problemov. Med njimi sta Halarjev breg in Smehov klanec pri Mestinju, kjer sta predvideni gradnji predorov, prav tako bo treba rešiti problem prehoda čez železniško progo pri šmarski čistilni napravi, odcep ceste za Zibiko na Belem ter še kaj. Vsi ti predvideni ukrepi, z izjemo nadvoza na Grobelnem, so na ravni idejnih študij, zanje naj bi bil državni prostorski načrt sprejet do konca prihodnjega leta. Turistično Obso-telje bo torej še kar nekaj časa prometno odrezano od ostale Slovenije.
BRANE JERANKO
Velika
selitev
jeseni
Iz Šmarja pri Jelšah je pred časom odmevala novica o pogrezanju obstoječe občinsko-upravne stavbe, ki jo bodo morali podreti zaradi morebitne nevarnosti za zaposlene in obiskovalce. Po zadnjih izgledih naj bi občina in država zgradili skupno novo občinsko-upravno stavbo.
Ministrstvo za javno upravo namerava preseliti upravno enoto v bivalne zabojnike, ki jih bodo postavili na parkirišču za obstoječo občinsko-upravno stavbo, zato pridobivajo vse potrebne listine. Te naj bi imeli v rokah predvidoma do septembra, nekoliko pozneje kot so računali. Prav tako jeseni naj bi se začasno preselila še občinska uprava, ki namerava po zadnjih izgledih začasno v drugo nadstropje sosednje stavbe, t. i. nove občine, kjer so med drugim prostori sodišča in policije.
»Kakšna bo dinamika izgradnje novega objekta, še ni povsem znano,« odgovarja glede načrtovanega soinvestitorstva z državo župan Jože Čakš. Do nove stavbe naj bi prišli v prihodnjih treh letih.
BRANE JERANKO
Vinar leta znova ^í™™® V Rogatcu gradijo S Tinskega	Diaav<:em brez obvoznico
Na letošnjem ocenjevanju vin Društva vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah je postalo že četrtič vinar leta Vinogradništvo Namurš s Tinskega, katerega pet oddanih vzorcev je prejelo najvišjo skupno oceno.
Skupna ocena vseh vzorcev redne trgatve na letošnjem ocenjevanju znaša 18,07, kar je po mnenju strokovnjakov odlična ocena. Letošnji šampion rednih trgatev je postalo Vinogradništvo Vreže z Bo-bovega, ki je prejelo za laški rizling oceno 18,48 ter šampion posebnih trgatev Vinogradništvo Namurš, ki je prejelo za jagodni izbor laškega rizlinga letnika 2006 oceno 19,19.
In kdo so prvaki sort? Med belo zvrstjo sta postala letos z najvišjo pridobljeno oceno prvaka Janko in Bernarda Šket z Belega, med zelenim silvancem je prvak sorte vino Mirka Planinška iz Vršne vasi, med sivim pinotom
in renskim rizlingom vino Tadeje in Matjaža Plevnika, med chardonnayem vino Draga Čolaka iz Prelog, za kerner se je veselil prvega mesta Peter Kunej s Trebč, za sauvig-non Franc Jančič iz Mestinja, za traminec Franc Nunčič iz Sotenskega, za rumeni muškat Drago Verbovšek iz Nove vasi, za rdečo zvrst Matija Čakš s Koretnega ter za modro frankinjo Klet Imeno. Komisija je ocenila 230 vzorcev različnih vin.
BJ
Vinar leta postane vinogradnik, ki odda vsaj pet različnih vzorcev vin ter doseže najvišji seštevek njihovih ocen. Vinogradništvu Namurš s Tinskega letos sledijo vinogradnik Janko Majcen iz Polžanske vasi, Vinogradništvo Vreže z Bobovega, družina Jančič iz Mestinja ter Mirko Pla-ninšek iz Vršne vasi.
Delavcem brez plače
ŠMARJE PRI JELŠAH - Delavcem Bohor Lesa Mestinje, ki so zadnjo plačo prejeli februarja, je Območno združenje Rdečega križa v torek predalo prehranske pakete in pralni prašek. Občanom iz občin Obsotelja in Kozjanskega je RK do konca aprila razdelil približno 700 paketov s hrano ter 24 ton živil iz intervencijskih zalog Evropske unije.
S kolesom na Boč
ROGAŠKA SLATINA - V nedeljo bo v okviru gibanja Slovenija kolesari Rekreativni kolesarski vzpon na Boč. Kolesarji se bodo zbrali na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini, od koder se bodo lahko ob 10. uri (po predhodni prijavi in plačilu štartnine) napotili na Boč, kjer bo cilj pri lovskem domu slatinskih lovcev. Deset kilometrov dolga proga po asfaltirani cesti je srednje težka. Za družinske člane ter spremljevalce udeležencev kolesarjenja pripravljajo možnosti različnih ogledov Rogaške Slatine. BJ
V Rogatcu so začeli v ponedeljek graditi obvoznico, s katero želijo umakniti številne tovornjake iz središča kraja. Skozi Rogatec namreč poteka glavna cesta med Celjem in pomembnim mejnim prehodom Dobovec.
Obvozno cesto bodo zgra- nega prehoda Rogatec, mimo dili na trasi med bencinskim železniške postaje. Obvozni-servisom in območjem mej- ca, katere investitor je mini-
strstvo za promet, bo merila 600 metrov ter bo stala 700 tisoč evrov. Tam bodo zgradili tudi nov most čez potok Draganja, ki ni v sklopu projekta obvoznice, zanj pa je že izdano gradbeno dovoljenje. Rogaško obvoznico, ki mora biti končana do konca novembra, gradi družba Nivo Celje.
BJ
Območje v Rogatcu, kjer bo nova obvoznica. V ozadju je hrvaško naselje Hum na Sotli.
13
TT'OIH'ENN
ŠENTJUR j LAŠKO
Šole v boju z zobom časa
Osnovni šoli na Planini in v Rimskih Toplicah čakata prenovo - Slabi pogoji za izvajanje pouka
V OŠ Planina čakajo na obnovo in se bojijo obiskov inšpekcije.
Številne osnovne šole so bile grajene pred desetletji. Šolska zakonodaja in uvedba devetletke sta prednje postavili nove zahteve, pri čemer morajo za ustrezno izvajanje pouka in predpisanih vsebin šole imeti tudi primerne prostore. Občine so šole postopoma prenavljale, gradile nove, vse to pa s pomočjo soinvesticij ministrstva za šolstvo. Dela je ostalo še veliko, novih razpisov pa, kot kaže, še ne bo kmalu. Šol z neprimernimi pogoji za delo ostaja veliko, takšni sta tudi na Planini pri Sevnici in v Rimskih Toplicah.
Šola na Planini je bila zgrajena leta 1971 in od takrat deležna večjega posega le ob ureditvi podstrešja, kjer so pridobili knjižnico, računalniško učilnico in dva kabineta, pred dvema letoma je dočakala še menjavo oken in radiatorjev. Trenutno jo sicer obiskuje le 95 učencev v treh kombiniranih in treh samostojnih oddelkih, ampak se že sooča s prostorsko stisko. Kaj bo šele čez nekaj let, ko bo vpis spet začel naraščati; za šolsko leto 2011/12 se že predvideva, da ne bo več kombinacije.
Za tek na 60 metrov zapora ceste
Ravnateljica šole Anica Novak pojasnjuje, v kakšnih pogojih v šoli trenutno delajo. »Nimamo gospodinjske učilnice, v knjižnici je gibanje omejeno na 40 m2 in ne omogoča knjižnične vzgoje, premajhna je učilnica za tehniko, nimamo fizično ločenega strojnega dela. Prav tako ni kabineta za fiziko, primanjkuje tudi drugih kabinetov, zbornica je premajhna, sanitarnih prostorov za zaposlene ni,« še našteva. Težave imajo tudi pri športni vzgoji, ki je ne morejo izvajati po učnem načrtu, saj igrišče ob cesti ni ustrezno zaščiteno. »Za tek na 60 metrov moramo z dovoljenjem občine zapreti lokalno cesto. V telovad-
nici ni ustrezno zaščiteno orodje, hkrati ta služi kot garderoba za dečke,« povzame Novakova največje pomanjkljivosti. Celoten objekt je dotrajan, prostori niso bili prenovljeni od izgradnje šole. »Prenove je potrebna kuhinja, kar nam je naložila že sanitarna inšpekcija, obnoviti bi bilo treba vhodno in notranje stopnišče, garderobe, sanitarije, fizikalno učilnico in celotno telovadnico, kjer parket odstopa, pri oknih pa zamaka.«
Kolobocija z načrti
V planinski šoli imajo ves čas upanje, da se bo začelo kaj premikati, vendar so obsojeni na neskončno čakanje. Na primer: idejni načrti za šolsko igrišče z atletskim štadionom so bili izdelani že leta 1992, novi načrti pa leta 2006, po-
novno lani in spet letos. Ti igrišče ves čas manjšajo in premikajo njegovo lego. Občina je sicer na razpisu ministrstva za šport za igrišče uspešno kandidirala za 70 tisoč evrov za letošnje šolsko leto. »Že zdavnaj so bili narejeni tudi idejni načrti za prenovo in dogradnjo šole - najprej leta 2002, nato novi med leti 2004 ter 2009/10. Menjali so se arhitekti in dopolnjevali načrti. Trenutno so aktualni celostni načrti za gradnjo igrišča z igralnimi površinami ter s tekalno stezo za 60 m in za prenovo oziroma novogradnjo telovadnice. Za investicije v našo šolo je bilo na razpisu ministrstva v letu 2007 odobreno sofinanciranje v višini 30 odstotkov vrednosti investicije s predvideno dinamiko v lanskem, letošnjem in prihodnjem letu,« našteva Novakova, ki ob tem ne ve in ne zna napoveda-
ti, kdaj se bodo začela gradbena dela. Investicijo in načrte namreč vodi ustanovitelj, torej šentjurska občina, ki je sredstva za prenovo šole že v preteklih letih načrtovala v svojem proračunu.
»Povem lahko le še to, da so v začetku leta na ogled šole prišli predstavniki ministrstva in občine, rečeno je bilo, da mora občina načrte še uskladiti z ministrstvom. Prav tako je bilo konec lanskega in v začetku letošnjega leta na Planini glede vseh investicij v kraju več sestankov s predstavniki občine, šole in s krajani, obljubljeno je bilo, da bodo glede obnove šole pohiteli,« zadnje dogodke naniza Novakova, ki povzema, da sta prenova in dograditev nujna za normalno izvajanje pouka.
Kot je sporočila šentjurska občinska uprava, so za Oš Pla-
nina predvidene temeljita rekonstrukcija prostorov, telovadnica in izgradnja nadomestnega zunanjega igrišča. Potrdili so, da so bili projekti odobreni s strani ministrstva, vendar z njim še ni bila sklenjena pogodba, ki bi določala terminski načrt realizacije. Trenutno naj bi bila v zaključni fazi izdelava celotne projektne dokumentacije. Ob tem lahko v OŠ Planina le upajo, da bodo vsi skupaj nekoliko »stopili na gas«, saj medtem inšpekcija ne počiva in vedno postavlja nove zahteve.
Rimljani se bodo še načakali
O prostorskih stiskah OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice smo že večkrat podrobneje poročali. Tudi na zadnji seji laškega občinskega sveta je ravnateljica Manica Skok
morala ob predstavitvi letnega poročila spet opozoriti na velike težave: »Žal je tako, da nimamo ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje programa devetletke oziroma pouka učencev na predmetni stopnji. Učenci naše šole so že desetletja prikrajšani za kvalitetno in varno izkustveno učenje, razvijanje športnih veščin in spretnosti eksperimentiranja, branja, samostojnega učenja iz računalniških in knjižnih virov. Prostori so premajhni, niso varni - to velja za knjižnico, telovadnico, multimedijsko učilnico ter vse ostale specializirane učilnice.«
Projekt, ki predvideva prizidek ter izgradnjo telovadnice oziroma športne dvorane, ki bi bila pridobitev za potrebe celotne kraja, je že izdelan. Investicija je zaradi nekoliko večje športne dvorane ocenjena na 4,4 milijona evrov. Zato se Skokova in tudi laška občinska uprava bo-jita, da se izvedba projekta odmika. Trenutno namreč občina gradi novo POŠ Šentru-pert, ni še dolgo, kar je bila zgrajena nova šola v Debru, zato bo težko uspešno kandidirala z novimi projekti na razpisu ministrstva, če bo ta sploh objavljen v doglednem času. »Zavedam se, da je bila gradnja ostalih šol nujna, vendar me vse bolj skrbi, kdaj bomo prišli mi na vrsto. Skoraj ironija je, da razpisi pogojev za devetletko sploh več ne predvidevajo kot prednostni kriterij, saj ministrstvo predvideva, da so občine za to že zdavnaj poskrbele. Poleg tega gre za drag projekt, kar bi lahko bila dodatna ovira na razpisu. Nekako si bomo poskušali prizadevati za fazno gradnjo,« z grenko mero optimizma razmišlja Skokova.
Koliko šol s takšnimi težavami še imamo na Celjskem? Kaj bo, ko bo čez nekaj let izbruhnil vpis generacij, zaradi katerih zdaj pokajo vrtci? V kakšnih pogojih se bodo izobraževale? Kako bo ministrstvo delilo sredstva za obnove, ko cel kup šol naenkrat več ne bo imelo ustreznih pogojev? Na ta vprašanja v tem trenutku ne zna odgovoriti nihče.
POLONA MASTNAK
Za vseživljenjsko učenje
Ljudska univerza Šentjur Teden vseživljenjskega učenja obeležuje vse do konca junija. Pripravlja aktivnosti s področja izobraževanja, zdravstvene preventive in kulturne dogodke za vse generacije.
V nekaj aktivnostih so Šent-jurčani ta teden že lahko sodelovali, danes, v petek, pa se jim obeta test hoje na 2 km, ki bo na Ribnikih Marof pod vodstvom ekipe šentjurskega zdravstvenega doma med 14. uro in 16.30. Jutri, v soboto,
bodo test ponovili v Športnem parku Šentjur med 9. in 11. uro. Istočasno si bo mogoče v poslovalnici Mercatorja v Šentjurju izmeriti krvni tlak, glukozo ter holesterol v krvi. Merjenja bodo v nedeljo med 8. in 10. uro ponovili še v Slomškovem domu v Dramljah.
Sicer pa Ljudska univerza Šentjur aktivnosti pripravlja vse do konca junija. Med drugim bodo ponujali oglede muzejskih zbirk, računalniške delavnice, potopisna in strokovna predavanja, krvodajalske akcije, gledališke predstave, pohode in ekskurzije. PM
Lasčani o
pomenu
gibanja
V Laškem pripravljajo več aktivnosti ob ponedeljkovem svetovnem dnevu gibanja. Z njimi želijo občane spodbuditi k telesni dejavnosti, izbrali pa so slogan Tisoč življenj, tisoč oblik gibanja.
Stik z Majdo Klakočer in laški zdravstveni dom bosta tako v ponedeljek na ploščadi pred kulturnim centrom ob
16.	uri pripravila telesno vadbo za zdravje na prostem, ob
17.	uri pa bo sledila demonstracija in strokovno vodena nordijska hoja. V torek bo od 16. do 18. ure na Ruski stezi v Rimskih Toplicah preizkus hoje na 2 km. Preizkus hoje bodo pripravili še v Laškem, in sicer v soboto, 15. maja, ko se bodo ob 10. uri zbrali v zdraviliškem parku. PM
Človek v gozdu gost
V	Muzeju Laško bodo danes ob 17. uri odprli razstavo ob tednu gozdov. Pripravlja jo laška krajevna enota zavoda za gozdove, ki je razstavo naslovila Človek v gozdu gost.
Z razstavo želijo spomniti, da Slovenija sodi med najbolj gozdnate predele Evrope, saj gozd obsega skoraj 60 odstotkov površine države. Hkrati se slovenski gozdovi ponašajo z veliko vegetacijsko pestrostjo zaradi raznolikih geoloških razmer, razgibanega reliefa in mešanja celinskega, sredozemskega ter alpskega podnebja. Gozd kot ekosistem je najpopolnejša življenjska skupnost. S svojo mnogoplastnostjo predstavlja gospodarsko korist, pomembno sooblikuje fizično okolje in ostaja pomembna sestavina človekovega duhovnega sveta.
V	naših gozdovih uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od tega deset vrst iglavcev. Vse vrste bodo v laškem muzeju predstavljali do konca maja, vmes pa bodo pripravili še dva tematska večera.	PM
14
sl konjice i wojhik |
NOVI TEDNIK
Konjiški vrtec bo pokal po šivih
Na novo bo treba odpreti štiri oddelke in pol - Gostovanje v osnovnih šolah? Za podelitev koncesije prvemu zasebnemu vrtcu
V	zadnjih dveh letih se je v konjiški občini rodilo bistveno več otrok kot prejšnja leta. To se močno pozna pri letošnjem vpisu otrok v Vrtec Slovenske Konjice. Če bi hoteli jeseni sprejeti vse vpisane otroke, bi morali poleg sedanjih 30 oddelkov odpreti še štiri oddelke in pol.
Vrtec v sodelovanju z Občino Slovenske Konjice išče dodatne prostore predvsem v bližnjih osnovnih šolah. »Za dva oddelka v Slovenskih Konjicah se dogovarjamo z OŠ Ob Dravinji, za en oddelek v njeni podružnici v Tepanju. Pričakujemo, da bodo tudi v novi šoli v Ločah našli prostor za oddelek vrtca. Polovičen oddelek bi bilo po pričakovanjih treba odpreti še v Ži-čah,« našteva v. d. ravnateljice vrtca Danijela Šuc.
V	vodstvu vrtca se sicer zavzemajo za gradnjo novega, večjega vrtca, saj so vse sedanje
enote v Slovenskih Konjicah potrebne temeljite obnove, vendar v občini zaenkrat ni zaznati podpore za te načrte, še zlasti, ker ocenjujejo, da
Danijela Šuc
so potrebe po večjem številu oddelkov le prehodne. Tudi zato je občinski svet v prvem branju odloka o pogojih in po-
stopkih za podeljevanje koncesije zasebnemu vrtcu omejil obdobje podelitve koncesije na pet let.
Gre za zasebni vrtec Mali grof, ki je začel delati lani septembra, a doslej ni bilo pogojev, da bi mu občina podelila koncesijo. Javni vrtec je namreč imel dovolj oziroma celo preveč prostora. Pričakujejo, da bo zasebni vrtec, ki ima v tem šolskem letu dva oddelka, jeseni imel tri. Če mu bodo podelili koncesijo, bo to obremenilo proračun za dodatnih 19.404 evrov letno. Če pa bo Vrtec Slovenske Konjice sprejel vse vpisane otroke, bo to občino stalo dodatnih 100 tisoč evrov. Ta denar v letošnji finančni načrt vrtca, težek 2,5 milijona evrov, še ni vključen.
Znesek je visok tudi zaradi spremenjene zakonodaje, saj pri vpisu dveh otrok v vrtec starši plačujejo le za ene-
Skrb za ceste v partnerstvu
V konjiški občini iščejo rešitev problemov z občinskimi cestami v javno-zasebnem partnerstvu. Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli potreben odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in obnavljanja cest ter potrdili tudi investicijski program v višini 1,5 milijona evrov.
Vanj so uvrstili pet najbolj kritičnih odsekov v občini. To so ceste Slovenske Konjice-Zreče, Golič-Pobrež, Verper-
te-Kamna Gora-Slovenske Konjice, Perovec-Brezje ter Zbe-lovo-Jernej. Prvotno je bilo v načrtu kar 21 cestnih odsekov,
vendar želijo v občini ohraniti vsaj nekaj prostih proračunskih sredstev.
Koncesijo nameravajo podeliti za obdobje 15 let. Za vzdrževanje in sprejete naložbe bo občina koncesionarju letno plačevala približno 40o tisoč evrov oziroma v 15 letih več kot 7 milijonov. Seve-
Premalo inšpektorjev in redarjev
Konjiški občinski svetniki niso zadovoljni z delom medobčinskega inšpektorata. Razlog je preprost. En komu-nalno-cestni inšpektor za območje občin Slovenske Konjice, Šentjur in Oplotnica ter trije redarji za lani še sedem, letos pa celo osem občin je premalo. Inšpektor je v konjiški ob- ko so se končali, a tega niso
čini praviloma le enkrat tedensko. Lani je opravil 121 inšpekcijskih ogledov. Svetnike je seveda zanimalo, ka-
izvedeli. Bolj pregledno je bilo delo redarjev, ki so lani v konjiški občini ugotovili 207 cestnoprometnih prekrškov.
Večina je bila takšnih, da so storilcem izdali le opozorila. V 59 primerih so izdali plačilne naloge, plačanih je bilo 50.
Svetniki so v obširni razpravi opozorili na vrsto črnih točk v občini, kjer bi bilo ukrepanje inšpektorja in redarjev več kot potrebno, a
V občini Vojnik bodo danes, v petek, ob 13. uri odprli Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Poslovno obrtni coni Arclin.
Gre za veliko pridobitev, saj krajanom odpadkov ne bo treba več voziti v Bukovžlak. Zaključek gradnje, ki se je začela septembra 2009, je bil sicer predviden za konec aprila, a se je na srečo zavleklo samo za teden, kar po mnenju župana Bena Podergaj-sa ni nobena katastrofa: »Mo-
ram se zahvaliti družbi Sim-bio, ki nam je ves čas stala ob strani, brez njih tega zbirnega centra verjetno niti ne bi bilo. Skupaj smo ga gradili in pridobivali zemljišča. Za občino in občane pomeni center veliko pridobitev, saj je tak projekt težko postaviti v okolje, ga pa nujno potrebujemo.« Zbirni center za ravnanje z odpadki bo odprt ob četrtkih popoldne in sobotah dopoldne.
Okvirna cena centra, ki je bil zgrajen v okviru zazidal-
nega načrta izpred več let in je bila tako njegova lokacija in ureditev že predhodno definirana, znaša 350 tisoč evrov. Posebna pridobitev centra pa je navoz na kontejnerje, da bodo občani lahko odpadke odlagali navzdol. Gre za enega večjih zbirnih centrov v Sloveniji, kjer bodo zabojniki za osem različnih frakcij. Center bo tudi pod nadzorom, saj je ograjen. Namenjen je predvsem vojniškim občanom, ki so vključeni v sistem javnega odvoza odpadkov.
MK
Odprta vrata v srednji vek
V soboto od 12. ure bo na konjiškem Starem gradu ponovno oživel srednji vek. Mlado Kulturno društvo Vitezi grofa Tattenbacha je namreč pripravilo dan odprtih vrat.
Napovedujejo srednjeveš- »Dan odprtih vrat se bo kon-
ga, pa še za tega plačajo za razred nižjo ceno. Lani je imelo 7,2 odstotka otrok brezplačen vrtec, kar 62 odstotkov otrok pa je bilo razvrščenih v prve tri najnižje plačilne razrede. Zato se je že lani prispevek iz občinskega proračuna za pokrivanje razlike v ceni povečal za več kot četrtino. Kljub temu je med starši veliko nerednih plačnikov. Ob koncu leta je imel vrtec za 29 tisoč evrov zapadlih terjatev do staršev, vendar je kljub temu zaključil poslovanje z dobrimi 29 tisoč evri presežka. Večino so porabili za pokritje izgube iz leta 2008, dobrih 6 tisoč evrov pa so razporedili v sklad vrtca. Neredno plačevanje vrtca se kljub opominom in izterjavi nadaljuje tudi letos, kar vrtcu, tako kot lani, povzroča likvidnostne težave.
MILENA B. POKLIČ
ke delavnice, boje okleplje-nih vitezov, srednjeveško kovačijo ter vodene oglede srednjeveške opreme v obnovljenem grajskem stolpu.
čal s plesom ob kresu,« vabi predsednica društva Sabina Brdnik v družbi vite-
zov.
MBP
da se bo lahko občina v tem obdobju kadarkoli dogovorila s koncesionarjem za dodatne naložbe v ceste pod enakimi pogoji, kot so določeni zdaj. Ravno ta možnost je prepričala tudi občinske svetnike, ki so sprva vztrajali pri bistveno širšem investicijskem programu.	MBP
zagotovila, da bo letos kaj bolje, niso dobili. To bi bilo mogoče le ob dodatnih zaposlitvah v medobčinskem inšpektoratu, kar bi podražilo dejavnost. Tudi zato je težko pričakovati, da bi dodatne zaposlitve podprli v vseh osmih občinah.
MBP
Dolgo pričakovani zbirni Popravek center zdaj odprt
V 34. številki Novega tednika smo zapisali, da je društvo Izvir iz Nove Cerkve na dan Zemlje posadilo 100 dreves v občini Vojnik. Društvo je posadilo le tri jasmine, za zasaditev ostalih je poskrbela občina. Napačno je zapisan tudi navedek, da je Občinski svet Občine Vojnik sprejel sklep, da društvu odobri premostitveno posojilo. Občinski svetniki so namreč ta sklep zavrnili, ker še ni prišlo do podpisa pogodbe.
Uredništvo
<a2§gfe
Wj
POVABILO VARNOSTNIKOM
ZA PROSTA DELA
Prosignal, družba za varovanje, d.o.o., s sedežem v Kersnikovi ulici 19, v Celju zaposli več sodelavcev VARNOSTNIKOV na PROSTA DELA:
1. VARNOSTNIK
za varovanje prodajnih mest na območju Celja in Velenja
Od kandidatov pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo, vozniški izpit B kategorije, opravljen NpK za varnostnika. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas z enomesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja v nedoločen čas.
2. VARNOSTNIK
za opravljanje intervencij - INTERVENT
Za to delovno mesto morajo kandidati izpolnjevati zahteve pod tč. 1, poleg tega pa mora imeti še opravljen preizkus znanja o rokovanju z orožjem ali Pooblastilo za nošenje orožja.
3. VARNOSTNIK
za varovanje poslovnih stavb - RECEPTOR
Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati vse
naštete pogoje v tč. 1. in 2. Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni od objave prostih del na naslov: Prosignal d.o.o. Kersnikova 19, 3000 Celje ali info@prosignal.si Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo povabljeni na osebni razgovor. Srečno in varno!

KULTURA
Iz Belgije s »cum laude«
Zbor Antona Schwaba, ki ga vodi Alenka Goršič Ernst, je na 58. festivalu mladinskega zborovskega petja v belgijskem mestu Neerpelt osvojil odličen rezultat, prvo mesto s pohvalo (cum laude) v kategoriji mešanih mladinskih zborov.
To je sijajen uspeh za zbor, ki obstaja šele slabo leto. Zbor, ki deluje pod okriljem Hiše kulture Celje, je združil 62 dijakov in študentov med 15. in 25. letom iz Celja in okolice. Prvič so javno nastopili decembra z velikopoteznim projektom Handel & Haydn, sledil je koncert The land of hope and glory, pred odhodom v Belgijo pa je zbor pripravil še Pomladni koncert v Narodnem domu Celje.
»V zboru se dosežka na festivalu zelo veselimo, saj je
bilo potrebne res veliko energije in trdega dela, da smo se vpeli dovolj dobro za festivalski nastop. Izkazalo se je, da smo bili v kategoriji mešanih mladinskih pevskih zborov celo najboljši, kar je izjemen dosežek in spodbuda za nadaljevanje tako resnega dela na ravni, kot smo jo dosegli,« uspeh zbora komentira Alenka Goršič Ernst.
Na festivalu je dobro nastopil še en celjski zbor - dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center. Sicer pa se je uglednega festivala letos udeležilo 110 zborov iz Evrope in Azije, s čimer sodi pevski festival v Neerpeltu med največje in najuglednejše festivale mladinskega zborovskega petja na svetu.
BS
Zbor je na festivalu v belgijskem Neerpeltu osvojil prvo mesto s pohvalo.
Etno oblačila in folklora v slikah mladih
V Galeriji likovnih del mladih Celje bodo danes (petek) opoldne odprli kar dve razstavi - nagrajenih likovnih del 15. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva in razstavo likovnih del afganistanskih otrok na isto temo, ki so nastala na likovni delavnici v Heratu v sodelovanju galerije, ministrstva za zunanje zadeve ter Veleposlaništva RS v Teheranu z osmimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo v Iranu in Afganistanu.

NE ZAMUDITE
»Odziv na razpisano temo je presegel pričakovanja in dokazal, da je res zelo zanimiva za likovno ustvarjanje mladih,« je pred odprt-
jem razstave povedal vodja galerije in lastnik revije Likovni svet Mihailo Lišanin. Na razpis se je odzvalo kar 46 držav, prispelo pa je ma-
lo več kot deset tisoč likovnih del. »Izbor del za nagrade in razstavo je bil zelo težak, saj je bilo treba izbrati 300 najboljših v različnih starostnih kategorijah otrok od 5 do 20 let. So pa dela zelo prepričljiva. To dokazuje zanimanje za obe razstavi. Že konec maja bo ta razstava gostovala v Seu-lu ob zasedanju Unesca.
Ker je galerija likovnih del mladih v Celju razmeroma majhna, na tokratni razstavi ne bo mogoče videti niti vseh nagrajenih del, ampak le 150. »Ker bomo
tokrat prvič po dolgih letih vojne v Afganistanu in zaprtosti te dežele izven njenih meja organizirano predstavili dela afganistanskih otrok, je prostora še manj. A trdim, da so dela, ki so razstavljena, zanesljivo najboljša likovna dela mladih na svetu v tem trenutku,« napoveduje Lišanin.
Tudi zanimanje za razstavo del afganistanskih otrok je izredno, Lišanin napoveduje gostovanje te razstave v Bruslju, Moskvi, Pekingu, Washingtonu, Teheranu in Kabulu.	BRST
Deževje nima besed
Nova avtorska plošča Mateja Krajnca prinaša odlična besedila in dobro glasbo
Zadnje leto je bilo diskografsko zelo plodno za ustvarjalce s Celjskega. Nove plošče so tako predstavili Bori & The Young Ones, Mi2, Nude, pred dnevi pa je izšel še nov album Deževje nima besed mladega pesnika, pisatelja, prevajalca in kan-tavtorja Mateja Krajnca.
Matej Krajnc, ki je sicer prvenstveno literat, a tudi zelo plodovit glasbenik, je tako v samozaložbi izdal že deseti album, a vendar na nek način prvi pravi, saj je bil posnet v studiu in z odličnimi glasbeniki. Krajnc se je sicer rodil v Mariboru, živi pa med Celjem in Ljubljano. Od leta 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. Na svoji deseti plošči, še tri so izšle kot posebna priloga romanom, je Matej Krajnc objavil 11 novih skladb, za katere je napisal glasbo, besedila, odigral kitaro in orglice. Pri snemanju v studiu Mars Trebnje mu je pomagala priložnostna zasedba Pohištvo pod stresom, ki jo je zbral s pomočjo Ota Pest-
nerja. Tega je kot spremljevalnega vokalista mogoče slišati tudi na dveh skladbah. Igrali pa so Blaž Jurjevčič -klavir, Vlado Pirc - bas in Bogdan Turnšek - bobni. Plošči je priložena brošurica z vsemi besedili pesmi.
Odlično posneta plošča ne bi smela mimo pozornosti javnosti. Ne zgolj zato, ker je prava podoba mladega ustvarjalca, predvsem zato, ker jo »nosijo« odlična besedila, prava uglasbena poezija. Tudi stilno je dokaj raznolika, ni zgolj baladna, v nekaterih besedilih sicer otožna, v drugih razmišljujoča, a tudi veselih pesmi ne manjka. Če prištejemo še odlične inštrumentaliste in dobre aranžmaje, ostaja le upanje, da Deževje nima besed ne bo šlo mimo slovenskega občinstva. Tem bolj ker v poplavi do konca skomer-cializirane glasbe z bebavimi besedili prav Matej Krajnc ima kaj povedati. In občinstvo kaj slišati.
BRST Foto: GrupA
... območne revije odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje danes, v petek, ob 17.30 in 20. uri v dvorani Celjskega doma. Gre za vsakoletno območno pregledno revijo odraslih pevskih zborov z naslovom Zapoj-mo skupaj. Srečanje bo strokovno spremljal Nikolaj Žli-čar iz Velenja, ki bo pisno ocenil nastope zborov in najboljše predlagal na regijsko revijo odraslih pevskih zborov. Nastopilo bo 20 pevskih zborov, ki imajo skupaj kar 490 pevk in pevcev. Vsak zbor se bo predstavil s slovensko ljudsko pesmijo v izvirni obliki ali priredbi, z umetno skladbo slovenskega avtorja in s skladbo po lastni izbiri.
Vstopnine ni .
... kabareta (N)e(v)roti-ca, ki ga za jutri, soboto, ob 20. uri v Plesnem forumu Celje pripravlja Mateja Ajdnik Korošec. Ta celjska prevajalka, pesnica, gledališka ustvarjalka in z objavo avtobiografije Alme M. Karlin z naslovom Sama tudi založnica, je pripravila izbor svoje poezije, ki ji sama pravi »hudomušni verzi«. Nastal je svojstven ka-
baret, ki ga je režiral Miha Alujevič, za glasbo skrbi harmonikar Zmago Štih in za luč Dragiša Djordjević. Vstopnina 10 EUR ...
... koncerta zborov Ave, Šaleški Akademski pevski zbor in Val, ki bo jutri, v soboto, ob 19.30 v velenjskem domu kulture. Zbori bodo predstavili tekmovalni program, s katerim bodo nastopili na tekmovanju Velika nagrada Evrope 2010. Lansko leto je bilo za slovensko zborovstvo izjemno uspešno. Na petih velikih mednarodnih tekmovanjih zborovskega združenja so veliko nagrado osvojili kar trije; Komorni zbor Ave je zmagal na domačem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru, Šaleški akademski pevski zbor Velenje v Varni in v italijanskem Arezzu še moški zbor Vokalna akademija Ljubljana. Koncert dveh mešanih in enega moškega zbora v Velenju, ki se bodo z japonskim in latvijskim zborom v Bolgariji 15. maja potegovali za eno najuglednejših zborovskih nagrad, bo zadnja generalka pred tem pomembnim tekmovanjem. Vstopnina 10 EUR ...
Zarjani v tretje
Prizadevni gledališčni-ki ansambla Zarja Trnov-lje vabijo na že tretjo pre-miero v tej sezoni. Nocoj, v petek, ob 19.30 in zatem še v nedeljo ob 18. uri bodo občinstvu predstavili komedijo Prav poseben par.
Komedija pripoveduje zgodbo o dveh ločencih, ki skušata živeti pod isto streho, v svetu, v katerem mrgoli prav posebnih parov, ki jih medsebojno nerazumevanje pripelje v slepo uli-
co. Za nekatere bo predstava nekaj povsem novega, napovedujejo ustvarjalci. Po dramaturgiji Mihe Alujeviča je igro režirala in glasbeno opremila Cvetka Jovan Jekl, kostumi so delo Darje Vre-bac, luč in ton Vilija Pajka, scena Janeza Pušnika Aleša, igrajo pa Aleksander Jekl, Marko Cirman, Krešimir Vrebac, Srečko Centrih, Živko Beškovnik, Urška Majcen in Danica Lipič-nik.
BS
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Titilajo tim sestavljajo Majdi Kosi, Luka Kisovec, Laura Mesarec in Helena Dolšak, ki je na tokratnem sprehodu ni bilo zraven. »Imamo različne službe, kar je super, ker imamo nekateri čas za dopoldansko sprehajanje, drugi za popoldansko,« pojasni Luka.
Igrače, voda, priboljški, prva pomoč - vse to imajo profesionalni sprehajalci vedno s sabo.
Izgovor, da nimamo časa za psa, je izumrl
Večna sreča na razpolago 24 ur - »Slabi lastniki nas ne poiščejo«
Kaj bi dali, da bi vam v tem meglenem, deževnem, blatnem jutru nekdo drug sprehodil psa ... Stavim, da je kakšnemu pasjemu lastniku v tem tednu prav kaj takega padlo na pamet. No, po novem takšno vprašanje ni več le retorično, saj v knežjem mestu resnično lahko »nekdo« namesto vas sprehodi vašega kosmatinca. Zato, če se vrnemo k vprašanju, kaj bi dali - 6 evrov bo dovolj.
Štirje prijatelji, mladi ljudje, ki sicer imajo redno službo, so pred kratkim na trg lansirali prav posebno storitev. Ne gre za striženje ali zdravljenje pasjih kosmatincev, podjetje Titilajo (ime v prevodu pomeni večna sreča) ponuja zabavo za vaše pse. Tisto, ki bi jo kosmatincu morali kot vestni lastniki zagotoviti sami. »Ne gre za to,« me hitro popravita ustanovitelja podjetja Majdi Kosi in Luka Kisovec. »Lastnikom ne misliva zbujati kakšne slabe ve-
sti. Tempo življenja je pač danes tak, da ne le za pse, tudi za sočloveka včasih zmanjka časa. In zakaj bi ljudje, ki vedo, da vsak dan ne bodo mogli psa peljati na sprehod, čakali na upokojitev, preden bi si upali kupiti psa?« razmišljata sogovornika. »Bistvo je v tem, da se povežemo ljubitelji živali in si pomagamo.«
»V Celju nas nekateri čudno gledajo«
Majdi in Luka sta zadevo, preden sta se iz ljubiteljskih vod podala v poslovne, temeljito preučila. »Že od nekdaj rada sprehajava psa. Včasih sva naredila uslugo prijateljem, redno sva tudi sprehajala pse v zavetišču. Potem sva ugotovila, da bi marsikdo kdaj potreboval prav kaj takega. Starejši ljudje, ki ne zmorejo dolgih sprehodov ali ko zbolijo. V dneh, ko so dolgi delavniki ... Pes dnevno potrebuje sprehod, sicer lahko doma marsikaj obrne na glavo. No, nisva
sicer odkrila tople vode, v Ameriki na primer je iz tega nastala že prava >industrija<. Tudi v Ljubljani je že nekaj posameznikov, ki ponujajo te usluge. V Celju, kjer sprehajalce nekateri res še malo čudno gledajo, pa sva prva.«
Kljub temu, da sta se resno in profesionalno lotila dela, smo kar debelo pogledali, ko sta razložila tudi, da nista odprla zavoda, društva ali kaj podobnega, temveč s. p. Zakaj, nam niti slučajno ni bilo jasno. Posla najbrž ravno ne bo čez glavo. »Za s. p sva se odločila zato, ker želiva, da je vse transparentno. Da ljudje vidijo, da to ni le muha enodnevnica. Glede posla pa - jasno je, da se tega dela ne lotiš z vidika dobička. Vsi štirje člani imamo službo, smo torej finančno neodvisni. S tem, kar počnemo v Titilaju, pa se pravzaprav sproščamo. Midva na primer bi rada imela še več psov, ne le najine Titilajo (aha, od tod ime, op. p.), a žal trenutno drugače ne gre.
»Ali se nikoli ne spomnite reka, da ima pes kosmata ušesa?« pobaramo profesionalne sprehajalce. »Nihče med nami ne dela osnovnih kinoloških napak. Sploh pa je nekdo, ki ima agresivnega psa, tudi sam agresiven. Ogledalo psa je vedno na drugi strani povodca. In takšni, dvomim, da bi kdaj nas prosil za usluge.«
Ko sprehajava pse strank, obenem potešiva to željo.«
Dvomljivo novinarko sta prikupna »profesionalna sprehajalca psov«, ki sta svojim strankam na voljo 24 ur in vse dni v tednu, povsem prepričala tako v nujnost takšne storitve kot v njuno profesionalnost. »Sprehod ni le sprehod.
Na njem se s psom tudi igramo, ponovimo osnovne kinološke ukaze, ugodimo in prilagajamo se željam stranke. Naj poveva tudi, da vedno najprej skupaj s stranko opravimo sprehod. Če posameznega sprehajalca pes ne sprejme, ga zamenjamo,« sta med drugim razložila. »Pa ne bi
razmislila tudi o sprehajanju otrok? Tudi zanje včasih starši nimajo časa in jih namesto v naravo posadijo pred ekrane,« vprašam malo za šalo, malo pa tudi zares. »Kakšne rože komu še zalijeva, za otroke pa nisva specializirana.«
ROZMARI PETEK Foto: Grup A
Tudi pobiranje kakcev sodi pod naziv »profesionalni«.
Sprehodi, tek in animacije z žogo. Na željo lastnikov na sprehodu ponovijo tudi osnovne kinološke ukaze. Št. 35 - 7. maj 2010 -
Na Šmohorju odprta vrata časovnega stroja
Etnologi raziskali eno zadnjih kmetij na Šmohorju -Po sledeh spomina s Florjanom Šonom tudi šolarji
Po obrazu, ki so ga zaznamovala leta, so tekle solze. »Ker zdaj za nazaj občutim, da je bilo življenje težko, čeprav se takrat tega nisem zavedal. Hkrati sem vesel, ko okoli mene prekipeva od mladosti,« je bil ganjen Florjan Šon, ki je pred več kot pol stoletja odšel z domače kmetije na Šmohorju. Za objekte, ki so pripadali kmetiji Trebežnik, zdaj skrbi lovska družina iz Rečice pri Laškem, na njeno povabilo k skupnemu projektu pa so se odzvale mlade študentke in diplomantke etnologije. O življenju nekoč so se pred dnevi poučili še osnovnošolci iz Debra. Povezale so se generacije in kmetija Trebež-nik je ponovno zaživela.
Etnologinje so bile takoj navdušene nad pobudo lovske družine, da skupaj poskusijo približati javnosti eno zadnjih samotnih kmetij na Šmohorju, ki je le streljal oddaljena od priljubljene po-hodniške točke. »Saj je vendarle zakladnica kulturne dediščine z bogato zgodovino. Ta bi morda šla čisto v pozabo, če se ne bi srečali s Florjanom Šonom, ki ima odličen spomin ter je znal iskrivo stopiti po poteh spomina,« pojasni vodja skupine etnologov Alenka Lapornik z Vrha nad Laškim. Tako je v sodelovanju z zavodom Porta B zaživel projekt Spoznajmo poklic etnologa pod okriljem programa Mladi v akciji in s pomočjo evropskih sredstev.
Ja, mladi so bili zares v akciji, najprej študentke, ki so raziskovale Trebežniko-vo domačijo, nato še šolarji, ki so jim v okviru delavnic na kraju samem predstavili utrip življenja in dela na
Kmetijo Trebežnik so raziskovale diplomantke oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, Alenka Lapor-nik, Tjaša Sajko in Mateja Gorjup, ter študentki iste smeri Asta Otav-nik in Ines Hvala. V treh delavnicah, dve sta bili na Šmohorju, so od lanskega novembra naredile pionirsko delo. Najprej so se lotile popisa dediščine na terenu. Vse predmete in orodja, ki se nahajajo na bližnjih kmetijah in ki jih bodo uporabile za razstavo, so dokumentirale, fotografirale in izmerile ter se dogovorile za izposojo za etnološko razstavo z naslovom Od žita do kruha. Naredile so tudi arhitekturni oris poslopij na kmetiji ter s pomočjo GPS-a zemljevid vseh kmetij, ki so nekoč bile na Šmohorju.
Florjan Šon se še dobro spominja otroštva na Šmohorju.
nekdanji kmetiji. »Nekoč je Šmohor premogel 26 hišnih številk, bilo je 15 kmetij, od katerih se je ohranila le še Trebežnikova. Nekoč je ta merila kar okrog 30 hektarjev. Tukaj je živelo 11 članov družine; osem otrok, starši in stara mama,« se je glasil uvod na poti od nekdanje domačije do kašče, kozolca, štale ... kamor so učenci odšli z delovnimi listi. Vmes smo se zaklepetali z ostalimi udeleženci, predvsem pa s Šonom, ki se še dobro spominja, kako je bilo nekoč. Čeprav je že samo ime uganka - na kmetiji so, kar se spominja, živeli Šoni. Trebežnik bo najbrž ime, ki se jih je držalo še od prvotnih prebivalcev, ki so se naselili in za prostor za kmetijo trebili gozd in žga-li oglje. Da pa ima Florjan, ki že leta živi v Zabukovici, odličen spomin, dokazujejo tudi prepisi posnetkov raziskovalcev, ki so z njim opravili kar nekaj pogovorov ob obisku nekdanjega doma in jih skrbno zabeležili.
Večkrat lačen kot sit
Čeprav je otroštvo že tako daleč, se je Florjanu na vsakem koraku odprl pogled v svet, kakršen je bil. Natančno še ve, kje je bila črna »vel-bana« kuhinja, kako redko je okusil kruh, da o mesu ali potici ne govorimo, ter kako je
mati potarnala, ko so otroci kar iz »piskra« pojedli krompir za prašiče, češ, kako naj potem zredi živino. Hrane še zdaleč ni bilo v izobilju, domača kašča pa je bila središče sveta! Florjan zna povedati še, kako so otroci spali okoli peči na slami . Da je bil, temu današnja mladina težko verjame, kaznovan, ker se je učil! Raje se je skril na svisli, »pol, ko so me pogrešil, so me pa klical in seveda sm bil tih, da sm do konca nalogo naredu. Pol pa al sm kdaj ki-ro za ušesa dobil, tud čez rit, ker se nisem oglasil, ko so me klical, sam naloga je bla na-reta. Manj mi je škodval. Sej ni blo nč hudo v šoli, če bi pršu brez naloge, men se je pa le šlo. V šolo nisem velik hodu, poleti ni bilo časa, pozimi pa ni bilo obutve. Tak je blo včas naret. Hodil sem v Rečico v šolo. Je bila osemletka takrat, sam sej je ni nobeden zdelal. Samo sestra, tista, ki še živi v Rečici, je imela osem razredov. Jz sm mel pa glih tolk, da sm načel peti razred, po so pa Nemci prišli pa je bilo fertik.«
Včasih je bilo »luštno«
Otroci so odprtih ust poslušali pripovedi in opise živ-
Raziskovanje na terenu je bilo za etnologinje in otroke najbolj zanimivo.
ljenja Florjanove družine, medtem so si ostali obiskovalci ogledali dokumentarni film, v katerem Florjan govori o časih nekoč, Andrej Mavri iz lovske družine pa, kako nameravajo na Trebežnikovi kmetiji v sodelovanju z etnologinjami in s celjskim muzejem novejše zgodovine pripraviti etnološko razstavo, učne in na-
ravoslovne poti in podobno. Kot je pojasnil Mavri, je dediščina zaradi ostalih propadlih kmetij še toliko bolj dragocena, saj so se v 60. letih prejšnjega stoletja ljudje začeli odseljevati v dolino. Trebežnikovo kmetijo so kupili Hrvati iz Zagorja, ki jim je bila v interesu le sečnja gozda, ne pa tudi obdelovanje njiv, košnja travni-
Na »podu« bo, če bo vse po sreči, stala razstava Od žita do kruha. Laški šolarji so si že lahko ogledali nekaj eksponatov.
kov in vzdrževanje objektov. Lovci so travniške površine in objekte odkupili leta 1965 in od tedaj skrbijo zanje, zato si želijo, da bi obiskovalci na kmetiji spoznali tudi njihovo skrb za divjad.
Ganjen od spominov, a hkrati srečen, ko se okoli kmetije razlega otroški smeh in mu številni obiskovalci segajo v roko, se Florjan spominja še, kako je včasih bilo tudi »luštno«. Na primer, ko sta ob nedeljah s starejšim bratom Martinom, ko so vsi ostali šli po svojih poteh, napojila in nahranila živino, nato pa sedla na skali, eden s harmoniko, drugi s peresom in igrala, da se je daleč slišalo.
Florjan pa, čeprav je bilo nekoč življenje neprimerno težje, zna biti kritičen tudi glede današnjih časov. »Če si je kdo mislil, da so bili včasih starejši ljudje primitivni, ni tako. So bili kulturni v takih hribih. Če zdaj primerjamo. Posebej če gledamo zdaj parlament. Naj bi bili parlamentarci najbolj šolani, zgleda pa ne. Toliko, zdaj pa nič več politike. Boste imeli še čas >vagati< in ugotavljati.«
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
Vodja skupine etnologinj Alenka Lapornik je učence popeljala na razgledno točko, od koder je mogoče videti vse objekte kmetije Trebežnik.
Mateja Gorjup iz Dramelj je mlade seznanila s pripovedmi Florjana Šona o starih časih.
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Zgodovinska enajstmetrovka onemogočila Celjane
Odločitev sodnika Mertika najbrž že pogubna glede evropskega pokala - V petem poskusu prva zmaga Bojana Prašnikarja
Mariborčani in Celjani so se že v torek razšli brez zmagovalca. Dan kasneje so na preostalih tekmah 34. kroga v 1. SNL zmagali vsi trije tekmeci CM Celja v boju za uvrstitev na 3. oziroma 4. mesto in občutno pobegnili na lestvici.
V	zadnjih dveh krogih bodo Celjani gostili Olimpijo (torek) in odpotovali v Domžale, Velenjčani pa bodo gostje Interblocka, nato pa bodo pričakali Gorico.
Vodili eno uro
V	Ljudskem vrtu so varovanci Milana Đuričića spet igrali zelo dobro in vodili od 17. -prosti strel Aneja Lovrečiča je v lastno mrežo preusmeril Majer - do 77. minute, ko je sodnik Bojan Mertik iz Odran-cev pokazal na belo točko. Menda naj bi se žoga dotaknila Brezičeve dlani. Že prej je Dejan Purišič ostal brez zoba. Končalo se je z 1:1, kajti Saša Bakarič in Roman Bezjak, predvsem pa Rajko Rep, niso imeli dovolj ne znanja ne sreče v zaključkih akcij, na drugi strani pa je Amel Mujčino-vič zaustavil strela Mertlja in Pluta. »Zaslužili smo si zmago, sami smo jo izpustili iz rok. O drugih stvareh pa ne bi govoril ...« pravi Đuričić, Sebast-jan Gobec pa dodaja: »V trdi tekmi smo se dobro postavili in imeli veliko priložnosti. Izkoristili smo le eno, vmešala se je nesrečna enajstmetrovka.«
Jutri bo v Ljudskem vrtu finale pokala NZS (Maribor - Domžale), vsaj pet klubov pa bo navijalo za vijoličaste! Če postanejo pokalni prvaki, potem bo poleg tretjega tudi četrto mesto v DP vodilo v kvalifikacije za ligo Europa.
Najboljši igralec Rudarja je bil v sredo Denis Grbič (v rdečem dresu).
CM Celje (4-4-2): Mujči novič - Gobec, Andželko vič, Kačičnik, Bakarič - Lo vrečič, Urbanč, Brezič, Pu rišič - Rep, Bezjak. Igrala sta še Močič, Duspara.
A to še ni vse ...
Komisija za licenciranje klubov je predstavila rezultate licenciranja za 1. SNL in tekmovanja pod okriljem Evropske zveze v naslednji sezoni. Na prvi stopnji so brez domače tekmovalne licence ostali kar štirje prvoligaši, med njimi tudi CM Celje.
Zavrnjeni sta na primer tudi vlogi državnega prvaka Kopra in tretjeuvrščene Olim-pije. Rok za pritožbo poteče 15. maja. Predsednik Cm Celja Marjan Vengust je v prvi reakciji napovedal dopolnitev vloge in izrazil mnenje, da so bili kriteriji licencira-nja zelo strogi. Obenem je dejal, da bo o vsem skupaj odločal upravni odbor. Ta je kasneje sklenil, da pritožba ni potrebna. Med razlogi za zavrnitev vloge so bili priloženo poročilo neodvisnega revizorja ter neporavnane pogodbene obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb. V klubu pojasnjujejo, da je neodvisni revizor podal mnenje brez pridržka na računovodske izkaze. Glede izpol-
Trener Milan Đuričić (desno), njegov pomočnik Damjan Romih in tehnični vodja članskega moštva Borut Arlič niso mogli verjeti svojim očem, ko je Mertik pokazal na belo točko.
njevanja obveznosti do Antonia Pranjiča je klub licenčni komisiji posredoval vsa dokazila, da so obveznosti poravnane in da proti klubu ni vloženih nobenih tožbenih zahtevkov. Končni rezultati sedmega licenciranja bodo znani 31. maja.
Rudar ostal v igri
Nogometaši Rudarja so po 6. marcu le zabeležili zmago na domačem igrišču, skupno štirinajsto. Pred 400 gledalci so s 4:2 ugnali Dravo, ki ji grozi neposreden izpad. Kljub zadnjemu mestu so gostje ves čas nevarno pretili domačemu moštvu, ki v spomladanskem delu prvenstva ne kaže več tako dobrih predstav kot v začetku sezone.
Bojan Prašnikar, ki je tokrat zelo premešal udarno enajsterico, je na klopi Rudarja zabeležil prvo zmago. Po osvojenih dveh točkah na štirih srečanjih tokratne tri ohranjajo upanje po uvrstitvi v »Evropo«. Velenjčani so povedli v 14. minuti, Tolimir je zaposlil Darija Torbića, ki je z desne strani izvrstno uka-nil vratarja Finka. Gostujoči igralci so odgovorili že v naslednjem napadu. Nekdanji igralec Rudarja Gorazd Zajc je s svojo značilno hitrostjo prelisičil obrambne igralce in rutinirano izenačil. »Kna-pi« so v 39. minuti po pod-jetnejši igri še drugič povedli. Po hitrem protinapadu se je Nedzbedin Selimi sam znašel pred Finkom. Stranski sodnik je sicer označil pre-
Rudar (4-3-2-1): Jahič - Tomčak, Cipot, Stojnič, Dedič - Tomažič Šeruga, Tolimir, Grbič - Torbić, Kronaveter - Selimi. Igrali so še Mujakovič, Jeleče-vič, Mahmutovič.
povedan položaj, vendar je glavni sodnik Miran Bukovec upravičeno priznal gol. V nadaljevanju je bila igra precej živa, eno najlepših priložnosti za povišanje prednosti pa je zapravil Grbič, ko mu je veselje preprečil Fink.
Ponovnega izenačenja so se veselili igralci Drave, ko je bil v kazenskem prostoru osamljen John Ogu in je uka-nil nemočnega vratarja Jahi-ča. Če so v 1. polčasu po vodstvu domačih na hitro uspeli izenačiti gostje, so v 60. minuti z vodstvom hitro odgovorili Velenjčani. Po natančni podaji Selimija je bil s treh metrov natančen Denis Gr-bič. Zmago Rudarja je v 69. minuti dokončno potrdil branilec Petar Stojnič, ki je bil po podaji Kronavetra s kota najvišji pred gostujočim golom.
Šest zadetkov priča tudi o slabih posredovanjih obeh obramb, domačini pa so bili v napadu nevarnejši bolj kot v vseh preostalih krogih spomladanskega dela. Tako kot že v Celju je bil na klopi Rudarja po dolgotrajni poškodbi Marko Kolsi, vendar še ni stopil na zelenico. Bojan Prašnikar je bil lahko zadovoljen z realizacijo, z obrambo nikakor ne: »Zadovoljen sem, ker smo zmagali, a glede na to, kako na trenutke igramo v fazi obrambe, bi lahko prejeli še več zadetkov. Ko smo zadeli, smo
LESTVICA1. SNL
1.LUKA	KOPER	34 20	10 4	56:31 70
2.	MARIBOR	34 16	8 10	56:44 56
3.	OUMPIJA (-2)	34 15	7 12	49:32 50
4.	HIT GORICA	34 14	7 13	68:57 49
5.	NAFTA	34 14	7 13	49:48 49
6.	CM CELJE	34 13	8 13	50:54 47
7.	RUDAR	34 14	4 16	43:49 46
8.	DOMŽALE	34 11	8 15	46:56 41
9.	INTERBLOCK	34 9	6 19	35:62 33 10. LABOD DRAVA	34 7	9 18	34:53 30
že v naslednjem napadu naredili katastrofalno napako. Prevečkrat v igri prihaja do neodgovornosti in posledica so zadetki, ki jih prejemamo. Ko bi se morali umiriti, določeni igralci namesto >iz dru-ge< odigrajo >iz prve< in storijo napako. Verjamem, da bomo v zadnjih dveh krogih odigrali bistveno bolje.«
Drava na čelu s trenerjem Francem Fridlom je na robu prepada: »Ne morem mimo tega, da smo naivno izgubili tekmo. Verjetno je to posledica situacije, v kateri smo. Iz vsake polpriložnosti smo prejeli zadetek. Uspeli smo se vračati v igro, a napake posameznikov in tudi nedisciplina so botrovale porazu. V sami igri pa smo bili enakovredni.« Velenjski ve-zist Rok Kronaveter je odlično podajal: »Dolgo smo čakali na to zmago, bili smo tudi že zelo živčni. Priigrali smo si veliko priložnosti ter štirikrat zadeli in zasluženo slavili. Možnosti za evropski pokal še imamo in če bomo prikazali vsaj takšno igro kot proti Dravi, se lahko nadejamo novih točk. Dokler bodo možnosti, bomo upali.«
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
»Zoga se me je le malce dotaknila ...«
Petič se je po osamosvojitvi pripetilo, da je celjski nogometni klub končal sezono brez prvenstvenega poraza v Mariboru. Zadnji obračun se je končal z 1:1, a trener Milan Đuričić meni, da si je celjsko moštvo zaslužilo zmago.
Da se to ni zgodilo, je krivec Danijel Brezič, na zadnjih tekmah eden najboljših igralcev CM Celja. Ko bi bile vse tri točke zelo dobrodošle v boju za tretje ali četrto mesto, je sodnik Bojan Mertik iz Odrancev pokazal na belo točko.
Še ena od »klasičnih« enajstmetrovk v Ljudskem vrtu ali dejansko prekršek zaradi igranja z roko, je prvo vprašanje, naslovljeno na Danijela Breziča.
Hm. Po mojem mnenju, ki se mu pridružuje večina tistih, ki so videli dogodek, je bila odločitev prestroga. Žal nas je stala dveh točk. Bil sem s hrbtom obrnjen proti žogi, ki se me je le malce dotaknila. Nisem imel nobene namere igranja z roko, žoga pa se ni niti zaustavila niti ni spremenila smeri in tudi hitrosti ne.
In dobili ste tudi rumeni karton. Morebiti zaradi ugovarjanja sodniku?
Ne, karton sem dobil zaradi igranja z roko.
Če ni šlo za ugovarjanje sodniški odločitvi, potem
sklepamo, da je sodnik vaše igranje z roko ocenil kot namerno. Je zaključek logičen?
Bil sem s hrbtom obrnjen proti Jeliču, ki je odbil žogo in je nisem videl. Zato nisem bil zmožen reagirati. Seveda si nisem zaslužil rumenega kartona, ne glede na to, da se je odločil za enajstmetrovko. Ki je ni bilo .
Pred vami je dosti časa za pripravo na torkov obračun v Areni Petrol z Olimpijo, potem boste gostovali v Domžalah. Zdi se, da boste
za uresničitev želja morali zmagati na obeh tekmah, ko sicer ne boste več odvisni le od sebe.
Strinjam se. Toda v zaključku prvenstva ne smemo izumljati tople vode, le nadaljevati moramo svojo igro. Nekaj napak sicer moramo popraviti. Ponoviti si želimo predstave, ki smo jih bili sposobni spomladi proti Rudarju v pokalnih tekmah ter proti Olimpiji v prvenstveni. Če nam to uspe, potem težav ne bi smelo biti.
DEAN ŠUSTER
Danijel Brezič

Veliki finale začele z zmago
Prvo zmago v finalni seriji so si priborile celjske ko-šarkarice, pred 200 gledalci so doma ugnale Kranjsko Goro s 75:68.
Že v 2. četrtini so imele Celjanke naskok 12 točk, Matea Tavić pa je zaradi tretje osebne napake zapustila parket. Po 34:23 v 15. minuti je gostjam uspel delni izid 15:2! Prešerno so odkorakale v garderobo z vodstvom. Gostiteljice so drugi del začele, kot da se v zaključku prvega ni zgodilo nič. Precej jim je spet uspevalo, razigrala se je namreč Nika Ba-rič, togotna zaradi svojih zdravstvenih težav in preobrata gostij. Merkur je 3. četrtino zaključil z 59:51, a izgubil Ba-ričevo: »Zaradi zloma levega prstanca nisem trenirala, posledica je bil krč, ki me je zagrabil v mečih. Nadejam se, da bom ustrezno pripravljena za naslednjo tekmo.« Pet minut pred koncem tekme je v zadnji sekundi napada za 69:62 zadela Kristina Verbo-le: »Čeprav je bil očiten naš padec pred odmorom, je trener dejal, da je bila to ena redkih tekem, ki smo jo pametno odigrale skoraj v celoti. Ponosna sem na našo igro z upanjem, da nocoj v njej ne bomo imele prav nobenega padca.« Gostje so se še približale na tri točke zaostanka, potem pa je vse na svoje mesto postavila odlična Rankica Šarenac, ki je
&J /
Čeprav sta bili Viktorija Pantsjuk in Simona Jurše pravočasni v obrambi, nista uspeli zaustaviti Rankice Šarenac.
dosegla 21 točk in zbrala 15 skokov. Vedrana Grgin je dodala 16 točk, Tavićeva 15. Pri gostjah je bila najbolj učinkovita Celjanka Eva Komplet (23 točk), ki je za dve točki metala 2-10, a zadela 16 od 18 prostih metov.
Trener Damir Grgič je čestital svojim varovankam, potem pa poudaril, da bo nocojš-
nji spopad že odločilen, ko je ciljal na morebitno vodstvo z 2:0 v zmagah, ki bi bilo domala neulovljivo: »Danes bodo lahko naša dekleta bolj sproščena, pritisk bo padel na Gorenjke.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Šentjur zamudil lepo priložnost
Boj za vstop v polfinale državnega košarkarskega prvenstva se nadaljuje, Šentjur pa si ga je otežil s porazom pri Slovanu.
Kodeljevčani so vknjižili prvo zmago po desetih porazih. Varovanci Damjana Novakoviča so na tekmi večino časa zaostajali, največ za 16 točk. V začetku 2. četrtine so po treh zaporednih trojkah celo povedli, a le za kratek čas. Gostitelji so bili boljši in so zasluženo zmagali, pravi Novakovič: »Slabo opravičilo bi bilo, če bi rekel, da smo izgubili, zato ker Sandi Čebular in Marcus Crenshaw zaradi bolezni ta teden nista trenirala z nami. Igrali smo slabo, igra nam ni stekla, napad se nam je nekajkrat kar ustavil. Morali bomo krepko popraviti igro in izboljšati formo, če želimo dobro odigrati zadnje štiri tekme.« Crenshaw je bil kljub bolezni najboljši strelec, dosegel je 17 točk, eno manj pa Teo Simo-vić. Šentjurčanom je šel na roko poraz neposrednih tekmecev Parkljev. Rdeče-modri ostajajo na 4. mestu, a se bodo morali v naslednjem krogu, ko bodo zadnjič v tej sezoni igrali na domačem parketu, precej potruditi, da bodo premagali ekipo Zasavja, ki ima zmago manj.
Nov poraz so ponovno zabeležili Laščani, ki so gostovali pri favoriziranih Novomeščanih. Zlatorog se je enakovredno kosal do zadnjih minut 1. polčasa, ko je bilo 30:26 (17. minuta), a je na odmor odšel z zaostankom 14 točk. Krka je tekmo nadaljevala v svojem ritmu in gostom ni pustila, da bi se lahko razigrali. Daljša klop, izkušenejši igralci in večja motiviranost domačih so bili za »pivovarje« kljub neobremenjenosti prevelik zalogaj, da bi lahko presenetili. Najboljši strelec je bil s 14 točkami Miha Čmer, sledila sta mu Miljan Goljovič in Esmir Rizvič s po 11. Poraz z 31 točkami razlike, bilo je 88:57, pa je za ekipo Aleša Pipana eden najvišjih v zadnjih letih. V 12. krogu se bo v Treh lilijah merila s Slovanom, ki ima zmago manj.
Šoštanjčani, ki so tako kot Hopsi prvenstvo zaključili v ligi za obstanek, se že pripravljajo na novo sezono. Potem ko je pred dnevi pogodbo o sodelovanju podaljšal Salih Nuhanovič, je zdaj to storil še Miloš Miljković. 26-letni in 204 cm visok Srb s slovenskim potnim listom je podpisal enoletno pogodbo z Elektro, ki se ji je pridružil januarja.
MOJCA KNEZ
V	Trebnje brez Zormana
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je od disciplinskega sodnika Zveze rokometnih prvoligašev Slovenije prejel sklep o kazni Uroša Zormana.
Ta znaša eno tekmo prepovedi igranja in plačilo 200 evrov. Zormana sta po tekmi med Gorenjem in Celjem prijavila sodnika Humek in Škvarč iz Dobove. Celjski klub se na sklep ni pritožil, reprezentančni organizator igre pa jutri ne bo igral v Trebnjem proti Trimu.
DŠ
Iz Šentjurja v Doho
Za jutrišnji miting v Šentjurju (od 11.00) je prijavljenih več kot 400 atletov, med njimi so tudi tujci.
Prvič bo v poletni sezoni svojo pripravljenost preizkusila Martina Ratej, trenutno ena najboljših metalk kopja na svetu, ki bo čez teden nastopila na tekmi diamantne lige v Dohi.
DŠ
ŠP Koper ugnal Pelikane
V	tretjem krogu 1. letne lige Radia Celje na Skalni kleti je bil v derbiju kroga boljši lanski prvak.
Izidi: Tristar - Kalimero 4:1, Marinero - Maček tisk 5:5, ŠP Koper - Pelikani 3:2. ŠP Koper ima 9 točk, Pelikani 6, Marinero in Tristar po 4, Maček tisk 2, Kalimero 0. 4. krog (10. 5.): Kalimero - Maček tisk (18.20), Pelikani - Marinero (19.10), Tristar - ŠP Koper (20).
Izidi 3. kroga v 2. ligi: Flamingo - Etol 1:2, Metropol banka - SB Celje 0:6, Bitburger Mobitel - Kompole 0:3, Frangros - Občina Amaterji 2:3, Engrotuš - AH Škorjanec 2:2. Občina ima 7 točk, SB Celje 6, AH Škorjanec 5.
V	3. ligi vodijo Generali (9 točk) pred Vigradom (7), v veteranski ligi pa Klateži Taverna Carraro in ŠD Cinkarna (9).
PANORAMA
NOGOMET
1. SL, 34. krog: Maribor -CM Celje 1:1 (0:1); Mihelič (77-11 m); Lovrečič (17), Rudar - Drava 4:2 (2:1); Tor-bić (16), Selimi (40), Grbič (62), Stojnič (70); Zajc (17), Ogu (61), Olimpija - Koper 3:1, Gorica - Interblock 6:1, Nafta - Domžale 2:0.
ROKOMET
1. SL (ž), za prvaka, 8. krog: Ptuj - Celeia Žalec 28:31 (15:14). Vrstni red: Krim Mercator 59, Olimpija 53, Zagorje 47, Celeia Žalec 36, Ptuj 26, Krka 24.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 11. krog: Krka - Zlatorog 88:57; Niko-lič 18, Ikonič 13; Čmer 14, Rizvič, Goljovič 11, Strnad 7, Bubnič 5, Atanackovič 3, Di-mec, Zupanc, Pelko 2, Geo-plin Slovan - Šentjur 74:67; Čigoja 19, Dragič 15; Crens-haw 17, Simović 16, Čebular
14,	Ferme 8, Jovanovič, La-pornik 5, Sebič 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka, Helios 20, Šentjur, Parklji 16, Zasavje
15,	Zlatorog 13, Geoplin Slovan 12.
1. SL (ž), 1. tekma finala: Merkur Celje - Kranjska Gora 75:68; Šarenac 21, Grgin Fon-seca 16, Tavić 15, Barič 10, Verbole 6, Jagodič 4, Kerin 3; Komplet 23, Tratsiak 16. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 7. 5.
MALI NOGOMET
1. SL, za popolnitev, 5. krog, Škofije: Tomi Press Bronx - Nazarje (20.30).
KOŠARKA
1. SL (ž), 2. tekma finala končnice: Kranjska Gora -Merkur Celje (19).
Sobota, 8. 5.
NOGOMET
Štajerska liga, 22. krog: Vransko - Pohorje, Šmarje -Gerečja vas, Šoštanj - Koroške gradnje, Ormož - Rogaška (17).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 7. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (18.30), Velenje: Gorenje - Ormož (19).
1. SL (ž), za prvaka, 9. krog: Celeia Žalec - Krka (18).
1. B SL, 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Sevnica (19).
KOŠARKA
1.	SL, za prvaka, 12. krog: Šentjur - Zasavje (19), Ljubljana: Geoplin Slovan - Zlatorog (19.30).
Nedelja, 9. 5.
NOGOMET
2.	SL, 25. krog: Šentjur -Dravinja (17).
3.	SL - vzhod, 22. krog, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Simer Šampion, Stojn-ci - Šmartno, Štore: Kovinar
-	Čarda, Sladki vrh: Paloma
-	Zreče (17).
ur
'u' ■ i-i
.i.
ť ■o'
■ QJ
V).
Ravs na Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah
Huda kri na konjiškem okrajnem sodišču med očetom umorjenega fanta in storilcem
V prostorih Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je prišlo v sredo do incidenta in fizičnega obračunavanja. Po naših podatkih naj bi starejši moški napadel 24-letnika, s katerim je v sodnem postopku domnevno zaradi kaznivega dejanja, povezanega z ogrožanjem varnosti. Pri tem naj bi ga odrinil, mu poškodoval zgornji del oblačil in ga lažje ranil. Moška so ločili varnostniki, posredovali so tudi policisti. Ti bodo zoper starejšega vložili kazensko ovadbo zaradi povzročitve lažje telesne poškodbe. Vprašanje, kaj se je zgodilo v njihovih prostorih, smo poslali tudi na konjiško okrajno sodišče, a so nam odgovorili, da nam ne morejo odgovoriti ...
»V zvezi z vašim vprašanjem vas po odredbi predsednice Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah Branke Doberšek Keršič seznanjamo, da so v teku kazen-

Leta 2004 umorjeni Denis Tiganj
sko preiskovalna dejanja, zaradi česar vam ne moremo dati nobenih podatkov,« so bili »radodarni« z informacijami. Čeprav si z njihovim odgovorom seveda ne moremo nič pomagati, smo izvedeli, da naj bi na sodišču bila sodna obravnava v primeru Hrovat proti Tignju. To pokaže na možen razlog napada. Leta 2004 je v Zre-čah takrat 19-letni Niko Hrovat po sporu z nožem do smr-
ti zabodel leto mlajšega Denisa Tignja. Zabodeni je umrl, še preden so na kraj prispeli reševalci. Po nekaterih podatkih naj bi se po dogodku Hrovat družini umrlega tudi želel opravičiti, a naj bi sorodniki odreagi-rali z jezo in s prizadetostjo, saj mu umora svojega sina in brata ne morejo oprostiti. Večkrat se je nato govorilo tudi o grožnjah, kar je zdaj očitno privedlo do sodnih obravnav.
Naj spomnimo, da je do spora skoraj prišlo že na prvi sodni obravnavi za umor pred leti na celjskem sodišču, ko je Hrovat na sojenje za umor prišel v jakni, ki je bila last umorjenega, nato pa dejal, da so mu umor naročili Janez Drnovšek, pri tem pa naj bi ga » ... podpirali ministri in predsedniki strank državnega zbora, evropski ministri in poslanci, zveza Nato in skupina G-8«. Sojenje se je končalo z ugotovitvijo, da Hrovat ni prišteven in so mu namesto zaporne
kazni dosodili obvezen ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici. Po nekaj letih (treh ali štirih, op. p.) so strokovnjaki odločili, da si je obsojeni opomogel in svoje psihično stanje uravnal do te mere, da gre lahko na prostost še pred iztekom izrečenega ukrepa.
SIMONA ŠOLINIČ
Dolgotrajno
iskanje
odgovorov
Še vedno ni znano, ali je za smrt 35-letnega pacienta, ki je v celjski bolnišnici umrl v začetku marca, kriva strokovna napaka.
Kot smo že pisali, je Odbor za strokovno medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije na zahtevo ministrstva za zdravje imenoval nadzorno komisijo dveh zdravnikov, ki naj bi ugotovila, ali je smrt pacienta zakrivil kirurg. 35-letnika z območja Velenja so zaradi bolečin v trebuhu sprejeli v bolnišnici, kjer je nekaj dni po operaciji v marcu zaradi sepse umrl. 15-dnevni rok, do katerega morata zdravnika napisati poročilo in z ugotovitvami seznaniti zdravniško zbornico, ministrstvo in nadzorovanega zdravnika, še ni potekel. Prav tako ni pričakovati, da bodo ugotovitve znane še v tem mesecu. Nadzorovani zdravnik, kirurg, ima po izdelanem poročilu namreč ponovno 15 dni časa, da pisno ugovarja na navedene ugotovitve, o katerih nato presoja odbor za strokovno medicinska vprašanja. V primeru, da je za smrt pacienta neposredno kriva zdravniška napaka, bo o tem odločalo tožilstvo zbornice in njeno razsodišče.
MJ
V Savinji našli truplo pogrešane Ivane Oblak
Včeraj okoli pol osme ure zjutraj so poklicni gasilci v Laškem v bližini železniškega mosta iz Savinje potegnili žensko truplo. Znakov nasilja na truplu ni bilo. Identiteta najdenega trupla je pokazala, da gre za 64-letno Ivano Oblak iz Pongraca pri Grižah.
Oblakovo so pogrešali tri tedne. Iskali so jo s pomočjo lepljenja plakatov in številnih iskalnih akcij na širšem območju Žalca, Griž, Celja, Laškega, Šempetra in Velenja. Iskalna akcija s policisti, planinci, z gasilci in lovci je potekala tudi na območju Homa, Kamnika in Andraža nad Polzelo. Iskali so jo tudi s pomočjo plakatov, ki so jih polepili ne le na celjskem, temveč tudi na ljubljanskem in zagorskem območju. Pri sebi ni imela dokumentov, denarja, telefona in zdravil. Oblakova je v zadnjem letu pogosto tožila zaradi glavobolov in kazala samomorilna nagnjenja. Zdravila se je zaradi depresije in demence ter ni bila sposobna povsem samostojnega življenja. Nazadnje je bila oblečena v črne hlače, svetlo zeleno bundo in obuta v črne čevlje.
MJ
Aretuv zmagovalcev-
LESK0VAR
m
KARIERA
Začetki
Trenirati sem začel s petimi leti pri NK Šentjur. Tam sem ostal do selekcije U-14, nato pa odšel v NK Celje. Tisto leto smo postali državni prvaki z U-14, sam pa sem se uvrstil v slovensko reprezentanco U-15. Tudi v kadetski in mladinski ekipi sem igral v Celju, prav tako sem ostal član reprezentance U-17 in U-19. Nato sem prvo leto med člani bil na dvojni registraciji pri NK Šentjur, s katerim smo postali prvaki 3. SNL Vzhod. Za leto in pol sem odšel v NK Olimpija, kjer smo postali prvaki 2. SNL v sezoni 08/09. Po tej kratki avanturi sem se vrnil v svoj klub NK Celje.
Klubi do sedaj
NK Šentjur, NK Olimpija, NK Celje Naj gol
Naj gol sem dosegel na tekmi mladinske lige na vročem sosedskem derbiju proti Rudarju za zmago 2:1. Gol sem dosegel s 35 metrov v zgornji desni kot gola.
Naj veselje
Državni prvak z U-14, prvak 3. SNL Vzhod, prvak 2. SNL, državni reprezentant
Naj žalost
Brez lovorik med mladinci in kadeti.
Iaks
hhb		& DRUŽABNO
Uspehi		Stanovanje
Državni prvak z U-14, prvak 3. SNL Vzhod, prvak 2. SNL,		Trenutno stanujem še v hiši pri starših.
državni reprezentant, pokalni prvak MNZ s Celjem U-18,		
pokalni prvak MNZ s Šentjurjem.		Ljubezen
		Trenutno sem samski.
Nastopi		
4 nastopi v 1. SNL		Hobiji
		Rad preberem kakšno knjigo, pogledam kakšen dober
2elje		film, najrajši pa se družim z dobrimi prijatelji.
Čim boljša uvrstitev s Celjem. Igranje v Evropi, igrati		
vedno boljši nogomet, postati vedno boljši nogometaš.		Prosti čas
		V prostem času poskušam vse moči usmeriti v študij in
Publika		mi tako ostane malo časa za kaj drugega.
Želim si, da bi še več ljudi obiskovalo naše tekme, kajti ni		
lepšega kot igranje pred veliko ljudmi in veliko dobrimi		Glasba, film
navijači.		Poslušam vse zvrsti glasbe oziroma tisto, kar mi v danem
		trenutku najbolj odgovarja. Med filmi pa najraje gledam
		komedije.
Artna, zmMjowdctír

Ali veste, komu ste sploh dali denar?
Goljufivi in negoljufivi pobiralci denarja spet prežijo na občane - Varne hiše, ki ne smejo pobirati denarja, in varne hiše, ki ga lahko ...
Na Celjskem so se spet pojavile osebe, ki po domovih zbirajo denarne prispevke. V večini primerov gre za goljufe, ki si za tarče največkrat izberejo starejše. Poročanje o tem v zadnjem letu ni prvo, saj v uredništvo nenehno dobivamo klice občanov o posameznikih, ki denar za različne zadeve zbirajo kar od vrat do vrat. Stvar je resna, saj ljudje dajejo različne zneske, od 10 in celo do 40, 50 evrov, ne da bi se prej prepričali, ali gre morda za goljufe. Takšno zbiranje denarja je brez uradnega dovoljenja in dokumentov, iz katerih je razvidno, za kaj se zbira denar, nezakonito.
Na policiji sicer pravijo, da prijav občanov o domnevnih goljufivih zbiralcih denarja po domovih ni veliko. V zadnjem letu smo bili samo v našem uredništvu o takšnem pobiranju denarja obveščeni več kot šestkrat, kar kaže na to, da se ljudje še vedno stežka odločijo primer prijaviti policiji. Le hitra prijava pomeni, da - če gre za goljufe - le-te tudi kaznujejo. Takšnih pobiranj denarja je namreč kar nekaj, v
Če gre za goljufive pobiralce denarja, se le v izjemno redkih primerih zgodi, da za svoje početje tudi odgovarjajo. V večini primerov pa je kazen, ki jo plačajo tako ali tako manjša od zneska, ki ga naberejo pri ljudeh ...
minulih dneh smo o podobnih primerih bili obveščeni tudi iz Savinjske doline. Na območju Žalca in Kasaz so opazili dva mlajša moška, ki sta denar pobirala pod pretvezo, da sta študenta in da potrebujeta sredstva za bivanje v študentskem domu! Tudi ta dva tiča se pojavlja-
ta predvsem po domovih starejših občanov. Eden je temnejše polti in temnih las z uhanom v ušesu. Policisti še preiskujejo, kdo sta neznanca in s kakšnim namenom zbirata denar.
Znano je tudi, da so mlajši neznanci po domovih pod različnimi pretvezami pro-
dajali PVC-vrečke, že lani in predlani pa smo poročali o ženski, ki je predvsem od upokojencev pobirala denar. Govorila jim je, da je denar namenjen članstvu v društvu in aktivnostim, o katerih se bodo na sestankih v celjski bolnišnici dogovorili za pomoč starejšim ter urejanju
Večina obtoženih se pred fotografom skriva.
Večurno zasliševanje kriminalista
Ta teden so na celjsko sodišče spet privedli 11 obtoženih z Velenjčanom Fadilom Omičem na čelu, ki jim obtožnica očita kaznivo dejanje proizvodnje in prometa z mamili.
Drogo, največkrat heroin, kokain in konopljo, naj bi jim v Slovenijo uspelo pritihotapiti iz držav nekdanjih jugoslovanskih republik. Kriminalisti so združbo razkrinkali lani, ko sta tajna sodelavca policije od obtoženih nakupila drogo za skoraj 50 tisoč evrov. Obtoženci sicer zanikajo očitke, večina se jih ne zagovarja in ne odgovarja na vprašanja. So pa zaslišali celjskega kriminalista, ki
nastanitve v domovih za ostarele. Starejši so ji v upanju na pomoč nasedali. Nič od tega ni bilo res.
Varne hiše
Vodstvo celjske varne hiše je prav tako v zadnjih dneh dobilo več klicev od ljudi o osebah, ki naj bi zbirale denar za varno hišo. Predsednica Sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije Suzi Kvas zato opozarja: »Do nas prihajajo različne informacije, in sicer da enkrat pobirajo moški, drugič starejša ženska. Ves čas trdijo, da pobirajo denar za varno hišo. Naša sekcija združuje 22 organizacij, vključene so vse varne hiše in materinski domovi ter sorodne organizacije, ki so na seznamu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kot javni socialno-varstveni programi ali eksperimentalni programi. In nihče od teh na tak način ne pobira denarja, zato bi želela, da ljudje ne nasedajo in mislijo, da dajejo denar nam. Vsi tisti, ki smo verificirani programi s stani države, imamo drugačen način financiranja.«
Kvasova ne skriva ogorčenja, ker pobiralci na denarja na tako podel način izkoriščajo varne hiše in ljudi. »Ta problem smo poskušali rešiti že na vse mogoče načine, tudi s pogovori na ministrstvu. Danes lahko v Sloveniji vsak odpre društvo s kakršnim koli imenom in namenom, menim pa, da ni prav, da ljudje mislijo, da namenjajo denar našim organizacijam. A je stvar tudi posameznika, da razmisli, kdaj je prav, da v ta namen daruje denar, kdaj pa tudi ne.«
Dovoljenje za pobiranje denarnih prispevkov pa ima mariborska varna hiša za moške (ki ima prostore tudi v Celju in Ljubljani), ki
je zasebna in ne državna, tako ji ministrstvo takšnega zbiranja ne more preprečiti. Vodja varne hiše Aleksander Kamenik pravi, da se morajo njegovi sodelavci ob zbiranju denarja predstaviti z vsemi dokumenti: »Mi se financiramo izključno od prostovoljnih prispevkov občanov in podjetij, v zameno pa dobijo naš koledar ali priročnik za lažje in boljše življenje. Dovoljenje za pobiranje denarja imamo za vso Slovenijo in strogo pazimo, da so pobiralci prijazni in pošteni. Res je, da je eden od pobiralcev šel tudi v Celje, saj je doma v bližini in mu je tudi tako najbližje. Vsak državljan ima vso pravico pregledati dokumentacijo pobiralca, a je ne sme zadržati ali fotokopirati. Če dvomi, lahko pokliče policijo. Goljuf bo pobegnil, naš pobiralec pa bo dokazal, da ima vse potrebne dokumente!« Kameniku se tako zbiranje denarja ne zdi sporno, saj pravi, da denar pobira marsikdo. »Gasilci, invalidi, nogometna društva. Karitas vam samo pošlje položnico, mi se vsaj predstavimo, da nas lahko vidijo. Do zdaj sem konkretno pomagal več kot 200 osebam in ves denar smo pridobili iz tega naslova,« še dodaja Kamenik.
Torej varne hiše za ženske in otroke, žrtve nasilja, denarja po domovih ne smejo zbirati, varna hiša za moške, pa ga lahko - z ustreznim dovoljenjem, ki ga morajo pobiralci pokazati. Vsi ostali pobiralci - če uradnega žiga upravne enote nimajo na dokumentih oziroma se občanom ne izkažejo z osebnim dokumentom - so sumljivi, zato takrat priporočamo, da jim pred nosom zaloputnete z vrati in pokličete 113!
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Po izvedenca
v tujino
je vodil preiskavo in koordiniral akcijo ter tajno delovanje policistov. 11 odvetnikov ga je zasliševalo od jutra do poznega popoldneva, moral je pojasnjevati predvsem način dela, večkrat pa je poudaril, da so tajno opazovanje in prisluškovanje izvajali zakonito in z vsemi potrebnimi dovoljenji. Odvetniki obtoženih namreč poskušajo dokazati, da so bili nekateri dokazi pridobljeni nezakonito.
Sojenje se bo nadaljevalo 17. maja.
SŠol
Foto: SHERPA
Na celjskem okrožnem sodišču se je v sredo nadaljevalo sojenje Iztoku Per-čiču in Ivanu Vučini, ker naj bi pred leti ogoljufala Celjana in mu prodala tuje stanovanje.
Na tak način naj bi si prilastila kar 250 tisoč evrov, v nečeden posel pa naj bi vpletla tudi šmarskega notarja Sergeja Rojsa. Kupec naj bi namreč ravno v njegovi pisarni denar izročil Perčiču. Rojs pa - kljub temu, da je sestavil kupo-pro-dajno pogodbo, v kateri jasno piše, da je kupnina plačana ob podpisu pogodbe -trdi, da izročitve denarja ni
videl. Sodni senat je sklenil, da bo zaslišal izvedenca antropologije. Ker takšnega strokovnjaka v Sloveniji ni, bo mnenje izdelal Nemec, ki za pripravo le-tega potrebuje tudi fotografije obtoženega Vučine. Tega bodo zdaj fotografirali, fotografije pa poslali v tujino. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji mesec.
SŠ
£ o
u O
"3
U
O
"C
©
STE POŠKODOVANI"? flj
r^MgjgJ^tfao 18 17 c Pí CELJE, guHjjiiika t. 7 |TPC Vrtnlcal O
toreniiKi KREDITU
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 8. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio So-ra)
NEDELJA, 9. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Primož Brvar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PONEDELJEK, 10. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom -Primož Brvar, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
TOREK, 11. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravp, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16. 20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 12. maj
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 13. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi)
PETEK, 14. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Goldi)
Mojca uspešno prestala »prvo bedenje«
20 VROČIH RADIA CELJE
Mojca Knez, ki so jo poslušalci Radia Celje vajeni poslušati v dopoldanskem ali popoldanskem času, se je ta teden preizkusila še v nočnem programu. Ognjeni krst je uspel, Mojca in njen gost Lucijan Luc Cigale, predvsem pa poslušalci številnih radijskih postaj po Sloveniji so bili zadovoljni.
Lucijan Luc Cigale je osebni trener in zagovornik zdravega načina življenja. Med študijem na Fakulteti za šport je pridobil več strokovnih nazivov, prihodnje leto pa se bo podal še v Ameriko, kjer bo po usposabljanju prejel mednarodno licenco za kondicijskega trenerja. Z Mojco Knez sta v nočnem programu med drugim govorila o priporočljivi telesni aktivnosti posameznika, ki poteka pod nadzorom osebnega trenerja, ki ni le motivator, temveč usposobljen strokovnjak z znanjem anatomije, fiziologije, medicine športa, psihologije ...
mfujiocelje
In da ne bi delali krivice, objavljamo terensko fotografijo še enega tonskega mojstra in prekaljenega »radijskega mačka«, brez katerega Radio Celje ne bi bil to, kar je. Tako kot Mičo je namreč tudi Bojan Pišek tisti tehnik, s katerim je delo na terenu, pravijo novinarji in ostali radij-ci, brez stresov in bojazni, da bi kaj lahko šlo narobe.

www.fadiocelje.com
	TUJA LESTVICA:	
1.	SHE SAID - PLAN B	(2)
2.	SOUL SURVIVOR - BEVERLEY	
	KNIGHT FEAT. CHAKA KHAN	(5)
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG -	
	SCOUTING FOR GIRLS	(2)
4.	GUNS AND HORSES - ELLIE	
	GOULDING	(3)
5.	NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT.	
	BRUNO MARS	(1)
6. AEROPLANE - REAMONN		(3)
7.	EVERY NOW AND THEN -	
	NOISETTES	(5)
8.	UPSIDE DOWN - PALOMA FAITH	(4)
9.	VIVE LE SWING - IN-GRID	(4)
10. THE WAY LOVE GOES - LEMAR		(1)
DOMAČA LESTVICA:
1.	ŠTAJERSKO NEBO - MI2
2.	BARVE - FUSIONPOP
3.	MATEMATIKA - NINA PUŠLAR
4.	DANCE, DANCE - PUPPETZ
5.	I FEEL LOVE - BENČ FT. MURAT & JOSE & LOVRO RAVBAR	(5)
6.	NON STOP - ALYA	(6)
7.	VEDNO ME LAHKO POKLIČEŠ -NINA OSENAR
8.	UPAJ SI - VICTORY
9.	SUPERSONG - TABU
10.	ANGEL IN HUDIČ - MARIJAN NOVINA
(4)
(3) (1)
(4)
(2) (3) (2)
Halo, studio!
Tehnik Mitja Tatarevič je prekaljeni »radijski maček« in mojster svojega poklica. Poseben izziv so mu zlasti javljanja s terena.
Zato ste se zmotili tisti, ki ste mislili, da Mitja alis Mičo drži v roki mikrofon zato, ker je prestopil med napovedovalce ali novinarje. Ne, Mičo takole na terenu (na fotografiji je v celjskem mestnem parku) preizkuša zvezo s studiom in tehnikom v studiu. In prenos ali javljanje s terena »v živo« se lahko začne.

(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
NATURALLY - SELENA GOMEZ AND THE SCENE
SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
TAKŠNA KOT BI ME ŽELEL - IVA STANIČ
HEJ, TI! - TRKAJ FEAT. ANA ŠINKOVEC
Nagrajenca:
Matej Lah, Vinska gora 109c, Vinska gora
Ajda Marič, Pod gabri 59, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	TISOČ ZVEZD - ANS. BRANETA KLAVŽARJA	(6)
2.	MAMICA - KATRCA	(5)
3.	LE NOČ BO PRESPALA PRI MENI -ZAPELJIVKE	(1)
4.	PRIDI NAZAJ - ZAKA PA NE (2)
5.	VEM, DA NISEM SAMA -DONAČKA	(3)
Predlog za lestvico:
NA STARE LEPE ČASE - MODRIJANI
SLOVENSKIH 5 plus
1.	ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(4)
2.	NEKOČ BOM JAZ TVOJ ANGEL -DOMEN KUMER S PRIJATELJI	(2)
3.	VSE PRIDE IN GRE - ATOMIK HARMONIK	(6)
4.	PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI	(1)
5.	FIČFIRIČ - NOVI SPOMINI	(3)
Predlog za lestvico:
NAS GLASBA OSREČUJE - RUDI ŠANTL IN ŠANK KVINTET
Nagrajenca:
Tilen Kovač, Iršičeva 37, Maribor Majda Darko, Zidani most 201, Zidani most
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
11 HíS! U I I l'i W1! I
Takole veselo so se lani podali po gozdni učni poti do gradu Žovnek v Braslovčah.
S herbarijem po gozdni učni poti
Ob Braslovškem jezeru se bodo jutri, v soboto, ob 15. uri podali po gozdni učni poti, ki jo je zasnovala skupina mladih v sodelovanju s Turističnim društvom Bra-slovče.
Gozdna učna pot ob Braslovškem jezeru sledi lani odprti poti na grad Žovnek. Pot je turistična in izobraževalna zanimivost za družine in je pritegnila že mnoge obiskovalce in šolske skupine. Tako kot včasih boste na poti okrog Braslovškega jezera lahko izdelali herbarij, vendar na zelo hiter, enostaven in zabaven način za vso družino. »Naberete si lahko čudovit herbarij, s katerim prepoznate dre-
vesa v gozdu,« pravi vodja neformalne skupine Gozd Urban Jeriha. Vsak obiskovalec si bo nabral svoj žepni herbarij, pri tem pa si pomagal s herbarijem, ki ga bo brezplačno dobil na začetku poti v nabiralniku. Po sprehodu bo organizirano tudi tekmovanje v hitrostnem nabiranju herbarija. Herbariji so hkrati tudi turistični vodniki, zato vzpodbujajo obiskovalce k opazovanju okolja in spoštovanju
narave, za nameček so tudi lep spominek iz Braslovč.
Projekt gozdne učne poti je finančno podprla Evropska
novitednik
komisija s programom Mladi v akciji. Sprehod po gozdni učni poti bo v vsakem vremenu.	MJ
www.novitediiik.coin
S herbarijem boste lažje prepoznali drevesa v gozdu.
Bliža m it 4« Festival družin!
V soboto, 15., in nedeljo, 16. maja, bo v parku pri Thermani v Laškem prav posebej veselo. Zavod iskreni.net (http://www.iskreni.net) in ringaraja.net namreč letos v sodelovanju s Thermano, d.d., tja vabita vse družine, ki bi želele doživeti prav posebno soboto in nedeljo v športnih izzivih, veselem druženju, ustvarjanju, izobraževanju in rajanju. Ta prava dogodivščina torej - letos prvič za vse generacije!
Vaše najmlajše bodo gotovo navdušile lutkovne in igrane predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana in ostalih lutkarjev, vedno zabavni čarodej Jani z Ekokadabro, rajanje s Čuki, glasbe-no-dramska animacija s pevko Caludio, igralni, vodni, pravljični, modni, plesni, cirkuški kotički ter številne zanimive delavnice. Letošnja posebnost je kotiček za dojenčke, kjer bodo mamice svoje najmlajše lahko podojile, previle in se s strokovnjakinjo pogovorile na temo dojenja in nege otroka.
Starši se bodo skozi festivalsko dogajanje lahko prepričali, da lahko tudi družina veliko naredi za bolj ekološko ozaveščeno prihodnost in ob tem zelo uživa ter se povezuje.
Kako čim bolje vijugati skozi vse izzive, zagate in radosti družinskega življenja, bodo spoznavali v izobraževalnem programu. O tem, kako doživljajo svoje družine, bodo na okrogli mizi spregovorili pevka Nuša Derenda, predsednica Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer, družinski terapevt p. dr. Christian Gostečnik ter predsednik uprave KD Življenje, d.d., Matija Šenk, ki jih bo z vprašanji izzival letošnji dobitnik viktorja za TV-osebnost Boštjan Romih. Na treh predavanjih bodo lahko skupaj s strokovnjaki spoznavali povezanost partnerskega in starševskega odnosa, razmišljali o tem, kaj se plete v glavi našega malčka, in skupaj s priznanim ekologom Antonom Komatom spoznali umetnost preživetja.
Za to, da bo tudi 4. Festival družin »ta prava dogodivščina« za otroke in odrasle, bodo letos poskrbeli Fifi in cvetličniki z dogodivščino na eko kmetiji. Doživetje na kmetiji bo udeležencem omogočilo pristen stik z domačimi živalmi, s kmečkim delom in prijaznimi risanimi junaki Fifi, Čmrlekom in Trobentico! Dogodivščina je primerna tudi za manjše otroke, lahko tudi v
spremstvu babic in dedkov, saj se dogaja na večji kmetiji in ne zahteva daljših sprehodov. Ob živalih se bodo veselili najmlajši in navduševali tudi bolj »veliki« otroci.
Če ste bolj športna družina, potem je za vas najprimerneje, da pridete v Laško že v soboto, ko bodo poleg številnih animacij, ustvarjalnega in zabavnega programa v okviru Thermanine športne sobote na voljo številni športni izzivi v celi paleti športov - od teka, prek pohodov do duatlona. Primerno za vso družino. Thermana Laško ponuja tudi ugodne cene nastanitev za ves vikend.
In še razlog več, da svojo družino 15. in 16. maja pripeljete v Laško: vse našteto je družinam na voljo brez vstopnine! Še več - vsaka družina bo ob prihodu na 4. Festival družin v Laškem prejela darilno vrečko sponzorjev festivala s številnimi ugodnostmi in dobrotami, prav posebej pa moramo omeniti bon za 10 evrov, unovčljiv ob nakupu družinske karte za kopanje v Thermani Laško. Za prejem bona morate le izpolniti obrazec na spletni strani Festivala družin.
Vse generacije zbranih družin se bodo pred odhodom domov skupaj zabavale z vedno priljubljenimi Čuki in z njimi počile velik huba - buba balon.
Celotni program in vse ostale informacije o festivalu si preberite na spletni strani www. festival-druzin.si, kjer si z izpolnjenim obrazcem zagotovite bon za popust pri družinskem kopanju in se prijavite na vznemirljivo dogodivščino s Fifi in cvetličniki.
Če se bo zbralo vsaj toliko družin kot v prejšnjih letih, ko se jih je festivala udeležilo več tisoč, bo tudi letos zelo pisano, opogumljajoče in zabavno - bodite del te vesele druščine tudi vi: z babico in dedkom vred!
Dogodivščina za vso družino!
iskreni^ net
pružina* tftSnAVUik.
v sodelovanju s:
K KD Življenje
Vá
THERMANA
Sonce na Vaših počitnicah
sun
PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si
UJEMITE BREZPLAČEN, SANJSKI DOPUST NA RODOSU!
PRVOMAJSKI PRAZNIKI NA JADRANU J Sunholidays klub na Bolu - Bluesun hotel ELAPHUSA 4*, 4x pol, že od 122 € J Mali Lošinj - hotel AURORA/VESPERA 4*, 3x pol, že od 108 € J Poreč - hotel MEDITERAN 3*, 3x pol, že od 90 € MEDITERAN 2010 - z direktni poleti iz Ljubljane J Kos - hotel CARDA BEACH 5*, odhod 10., 17.6., Uall inc - 599 € J Rodos- hotel DELFINIA RESORT 3* sup., odhod 10., 17.6., pol - 489 € J Kreta - hotel PALM BAY 3*, odhod 1118.6., pol - 399 € J Turčija/Kemer - hotel MORAL 3*, odhod 9., 16.6., ali inc - 399 € J Turčija/Side - hotel SULTAN OF SIDE 5*, odhod 9., 16.6., all inc - 589 €
NAGRADNI KUPON Rodos, 7xP0L, za 1 osebo
Ime in priimek:
Ulica:
E-mail:
Davčna številka:_
Kupone pošljite na NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje, do 25.maja 2010.
SploSni pogoji in navodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunholidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o.
Št. 35 - 7. maj 2010 -
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
|ij,, i I i u I I LLLLI JJJJJJJJJl 1 JLL.L..............t i i i i i i
=ÏL>
5'nas
OJSTR

pofco/ičmTi /n tofnftfa/ran/A grelnikih vode (v nadaljevanju bojlerjih) za 25 EUR ter v ostalih po dogovoru.
Voda je nepogrešljiva snov, iz katere se žal s povišano temperaturo izločajo nekatere soli, ki tvorijo vodni kamen, v katerem običajno največji delež predstavlja kalcijev karbonat, ki povzroča velike tehnološke težave in s tem povezane stroške. V današnjem času je velik poudarek na iskanju rešitev pri prihrankih in racionalni rabi energije. Premalo pa se zavedamo, kako veliki prihranki se dosežejo z vzdrževanjem in čiščenjem el. bojler jev in ostalih grelnih teles za ogrevanje vode. Ne smemo mimo dejstva, da se v sistemih, kjer imamo opravka z vročo vodo, pojavi še problem izločanja vodnega kamna. Voda, ki jo črpamo iz rek aH drugih virov, vsebuje namreč različne minerale, katerih količina je odvisna od področja in od kemijske sestave zem I ji ne, skozi katero teče. Raztopljene snovi v vodi se izločajo na 5 fen ah pretočnih sistemov v obliki trdih oblog, kijih imenujemo vodni kamen. Povzročajo oviranje pretoka vode in zmanjšanje premera cevi, še posebej pri pretočnih plinskih bojlerjih, ter velike probleme in finančne izgube. Toplotna prevodnost vodnega kamna je izredno majhna, zaradi česar se poveča poraba energije, na primer pri 1 mm debeli plasti obloge za 10 odstotkov, pri 7 mm debeli plasti pa celo za 40 odstot-
031 692
Zmanjšajte porabo energije in poskrbite, da bo racionalno porabljena
Čiščenje vodnega kamna v električnih kov. Glede na to, da se v svetu vedno bolj
razmišlja o učinkoviti rabi energije, je smiselno iskati rešitve za zmanjševanje tvorbe vodnega kamna in fizično odstranjevanje le-tega. Zaradi vsega navedenega se v našem podjetju ukvarjamo s fizičnim odstranjevanjem vodnega kamna na grelnih telesih, ki so v kontaktu z vodo in s prodajo in montažo naprav za odstranjevanje in razbijanje vodnega kamna. Vel. bojlerjih se pri uporabi vroče vode izloči do 3 mm in več debela obloga, kar pomeni veliko izgubo energije. V samem kotlu pa se nabere tudi več kilogramov odpadle obloge. Imamo že tudi primer boljerja z 20 kg vodnega kamna, njegova starost pa je bila osem let. Proizvajalci bojlerjev priporočajo preglede in čiščenje bojlerjev vsaka tri leta. Iz naših izkušenj pa ugotavljamo, da se pregled in čiščenje priporoča vsaj vsaki dve leti. Pri delu opažamo tudi vse već blata in pojav sluzi v nakopičenem vodnem kamnu, ki bi lahko povzročala razvoj raznih škodljivih bakterij. Po statistikah vsak prebivalec Slovenije porabi okoli 250 kubičnih metrov vode na leto, od tega kar 100 kubičnih metrov tople vode za osebno higieno in v gospodinjstvu, kjer je njena neoporečnost nujna. Za vaš prihranek in racionalno uporabo zdrave tople vode vam priporočamo naše usluge. Zagotavljamo vam strokovno in kvalitetno storitev in garancijo za tesnitev. Se priporočamo!
Vir. Doktorska disertacija Doberšek Danijela, Univerza Maribor
O-
I
TAXI 3UCK0
Vedno z Vami in za Vas. =
031 490 0101
Sanja Damjan id s.p., Ul. Frankolovih žrtev ] 5.3000 Ce-IJe
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna In lažja tovorna vozila, traktorje, delavne stroje, itlrikolesnlke, skute rje In motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža

Vrinilo 1SŮ.3J05 Vransko TeL/MJ 5715106,gsm »41 50^655,035 814999 r-miil:sijvi[a.if«rn;iswl.nf t, www.mam.vrajisko.net
QilTMKMIWW
/^■L IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRAINH \UU\j j NAPELJAV TIB SANACUA K0MLNK
VtTtUSm rastlin ÍM, FrailniJu m 34/ri. Stara. fsm:M1 632 90?
STB K
GALERIJA V O i K
■
GA1EMJA VOLK Volt Viktor, i.p-
ůjia ulica 2 3QU3 Ctlju
fcL 03 W4 25 35. GSM 04Q 642 399
tlíťenjf poslovnih prostorov, hiš. stanovanj
6Ž
ROQOW.COM
aivitnvc: - %
Prink* 5
Í230Sítrtjur	. ...
Mail: infiKïfurostlI-stijrrtw.si gfnef3lnđ »t www.eufmtil-itentw.il P"nJf Ir tekstili
Tel: 03/7005960	ubrova/îiHcrje 1Mb, aluminija, ne n ivnsga itkJđ, filiítičniii m«
Gim: 041625595	Ekaíttitoítířřnje modulov swtnih elektrarn
m
LAMÀL 3
M *
arhitektura Lamald.o.o,
- ^---- Tetuje 13
notranja opre ma m i k mrje
pripravi
oblikovanje
(PCD. PKI, PIĎ) wostoretu nafrtcn™je
{KN.01W.inip)
Slovimji
tH-ÎS&3iUlMi e: info/lanal.sj lanul.daosjmsll.aini splet. wwwíamaJ.íi
Tel.: 040/ 797-546 www.d eb ra-tte sign-ta m
^ Debra Design
i j, .i-] 11,- i rvu	- sjhomontaini sstemj
■	íllkůpleskjfitHí {piedelne slene, spušicni stropovi,
■	Izdela™ fasad iidetivarransanlín napuiifï) -krovslmkreptotvo	-polaganje talnih oHog
Dejan Bratuíek s.p., Cesta Talcev S, 3320 Velenje
KLJUČAVNIČARSTVO APLENC ANTON s.p.
PlïkttjeiW - 3Î11 SKOflA VAS ■ Tel,: 03/541501 T, GSM: 011 531 976
možnost kurjave na drva, olje in premog
IZDELAVA PEťl IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE
j.»1**1"*'^, RAĆUNA1NIŠK] SUWÍS, POMOČ U TRGOIHHAHAOOMUI
\ Bttummuhi n rt u r» ctomu O liatlivi ipitirtih itFinj In ipiikicij n .RituiuimÉM Inirrukcu* iniKiji -Ptvitlru rid'l*v*Tiit t> p&djtlj» -Pním <id«iksv APPLE DEÎ.L
PamoĚ plmjtim pri up Dr lb l lihnJinlli nipreir
r.	"T*1
O'
*
tel.: 03 781 26 03
INFORMACIJE
MIZARSTVO
MIO OPREMA
Višnja và^S^ 3212 Vojnik Tel.: OÎ/78-00-750 GSM; CM 1/645-715 www.mioopwmajl
KUHINJE PO VAŠI ŽELJI
1 r " M 1 ' " < " 1 " " I m ............ 1 1 I I I i i i i I
U-
POKLIČITE NAS!
DOBRODûtUV
^ SÛIUIR
TMMIHmHlBWMflHJWl*|liim ilijd
ZAHTEVAJTE BRE1PLAÍWE PRtDftAÍUME
In videli bostt.kollio LiWuj prlvrtujtte uli gradnji.
I
Uroi Premik s-P-
www.fortisolat.s'i GSMîMI 616666
IlLREDHO USOttKE Ci NI!
: S t ' " AWTIR™a lz&LAT,VNDÏTfAS*D-.
SnROPOflVSEH DEMUR FASADNE BARVE.
ff ci rn t nrrRBina q o rivanje rti "on	^P
IN-îlkocji L,DULVJI	■ íiíieune ií ku«iiho.C'[Jí;iij[h DVOPlllLliř; L f: û L-ce j-i i ji û r'n'iv nu j ! Šihituhi va Db
HI »«OUI ill
cilJNF min
U KÚ M ULITOU JI ÍJUDliOliNIMLVeO!" R fïï R¥Ô**JP ru ii Ml "IB NE yopu jiimFîLvidifg
H ri ETE/1, i rtliOOÎ
tpwnlulMïlu skdja Izdelkov M__— i
KOS TERMOIN5TALACUEI M: O i/Hl U H|, fK Hl/iM TM, hi: » 7« lï 11 K^odronta 8, 3m 1 —điMittibhcd| â • www.tco^koi»!}-»! j
Matjaž Železník
uglíéfífunji; klavirjev gsm: 041 714 Z41) c-pošta: matpuetezngjMolnet
S3 Itálii)
glasbeni center
C»pí>s(ca 25, 3000 Celjs tel.: 03 54S 40 06, faks; 03 548 40 60
MAC-ŽELEZNÍK d.o.o.
MilfinsVfga 12,3000 Celje
tel.: Dî 541 331 [D; SI3ft2f5397
CvítlíČBíTta	UlkalManaKwdraC,
"A/lňir»A"	Î230 Serti j m {tri Celju
IV1HJUH	isJ.,03 5741 100
MAJDA MAUER S-p.	GSM 041/720i31
O Sveie '«ana cvitljc in Lonínke O Cvetje u razJítoe priloziKHti O forocr e dekoracije	o Lon i niœ v poil ovni h prosiorifi
O Žalni izdelki
<Ptikk
MARJAN TERŽAN íd
MíJriLůfsJía $4 p p. 1013, 3102 CELJE Tel ; 0^491-33-00. fa*: 03/491-3B-01
■ UHANU V (Cnm TEHtu L
•	STBOHDYNl PAECLE'JYIÛÀ 7AOOIÏA
•	«Múrem* stí kiji m okwhjê
ZA KCflEKCUSKA OÍWJS . ÎTftÛHÛVNI WLEÇLCHÎAKOHWKfWS U« ■ XWUJTïTNE «*muíTNřl.E£E - ClSUm ZA KOfWCTNE LECE
•	směru oc*ut pnimmiH PFOUVAJALCEV
-LASTCN PWlKlň»» PROSTOU ZA amANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od R. 1)0-18.00. soboLa od 8.00-12.00
ELLKTRO KLIMA
VlIiLjiUn Ht
niivojnik rrtM ítl JMI inionm™ nsgcj.ii
.vw» ill-ru	p
TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE

SlivrU. tri I*. -'"no 0» s« t r IJ 1 Oil tJ* «ti

	^^^"eieJttctiiceliđrLl ka	Stanko Fartdj 5. p. Gosposka uKce 3 3t)o0 Celje gsfn: 041/ea 14 6B tel: (ý/i44í/W,03/4<Jï««ÎO M vt\i. Blektrû mehâ n i ka- s[J.$i rjrektromehii Ka ■ farts Ij p. ^eir
servis piinsJiih peči JUNKERS* BUDERUS *	VtESSMANN ' UNICAL *	SAUN1R DU VAL		
Elektromzeairing LILIJA d.o.o.
ELEKTROBVSTALACIJE PROJEKTIVA-MERITVE
Llicamrata Ginnimidil HCOCEIE Ti{(3)«15950
.	-IZD. KOV. NADSTREŠKOV
^tOťíej -IZD, RAZNIH KOV. KONSTR KLJUČAVNIČARSTVO .(2D, OVORlSČNJH VRAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
Šešče 5,3312 Prebold
kljucavn i ca rstvo-herodez@slol. net
GSM: 041 78 33 60 tel.: 03 70S 30 48
Muim
■ - ■ V" ■ j ■ n J -J
GRADNJE
Pučnikova 4,3000 Celje GSM: 037/570-057 e-mail: guiH),ivoi§gmlUom
Ivo Gubo, S.p.
Po 18 IcLiti delovnih iřlcuJenj y Avstriji, porodimo Evami v Celju!
Obnova stanovanj in maroard Izdelava dem it fasad Zunanja ureditev
-, M ' POMOf STAREJŠEM * SPHEMSlVO OSEB DÛ ZDRAVNIKA. - f -M IN INVALIDNIM OSEBAM 601 NI S NIC t - picvu
' V CELODNEVNO VARSTVO * UMJMTEV STANOVANJ AU HlS
*MAWf
JALEGRA GSM: 041 802145
řl Muzejski trg 7, 3000 Celje
Ml/1 SELITVE PREI/0ZI in ODVOZÍ CEUf
1*1 Spiciolito čiščenje tajnih, zidnih pawfin in lozeno v.
asm:
poslounihprtstorov^nog	fS
lifiliïthlrt-ijMiTn

SERVIS - PRODAJA - REZERVNI DEL
gsm 041 637 674	u» j. SMO C(d«
Va
PIAGGIO
d.o.o.

KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, ^te B REZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, ]	1 KONKURENČNE CENE.

gsm: 041 675 623 teLOi/78102 40 gsm! 04Í 677 153 fax: 03/781 0241 c-poila:rra[fjtanîek(âigmaiLtt)m
m
DOBfiODOiUV NOVI LEPOTNI TOCKIV CEWRU LAŠKEGA
MIDMQVAM:
HV! W «a OftSMA	V V1&MKÙM
-USASDOKllAtUlVUlIDIJUi racmjftm Nuim ûMM)iïja.Koosnwiiïv Ml««»'	HHHNOmHOStl
-irnso -uMsiiiEV«Dî£-wmj(Sisiiin(«i
IMFlNfTV
If ! • » T » I V .	_
Orrérw iltfĚ, LsSo I INFORMACI!!: tiiOSS®SÍ.B..OiÎ73-J4?t.E P0ÎU rfcgfíAfOt .-ntj'jj
i lïdelJvi vif h visi ■' toploirio - izolacijskih fasad.
InlílayanapuMfv; ■ Pleskarska dela;
. ZakIJtJfrta dela ' v giadbcmstvu;
r-m	v
Zabukovsek
IA6UKOWÍEK In ptnntrjl d.h.0. Ílíe4,Íl1íLOÍE
9 5	nk^^to U
S
Uporabljamo naslednje materiale: ju b, fragmat, roefin, baumit.
darko mavric s.p.
C. kozjanskega odreda I5a.$fln(|ur 1il.: 93 7JS M OB. 7»S li 17 tai:Ů3 7tóM0J U9Í67Ě GSM: Ul fio Me	itnt?W»
*ffld:danto@ind777jiL IOICR4
itdiitM ddnlccv j prtdija: fiAulJ, lifllBÍiiíh ave!, pOH^V, n
tMÍjl, E
ïbvtà, i
šiviljstvo
KRPIC^
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original lajšanje jeansa
Mariborski c«it»Sd 3000 Celje, Tel,: 03/54-13-295 ODPIflALNI íflS: ponedeljek - petek I iabola I n#d«lja in pfwilicl
06:00-1 MO	07:00-1 MO ZAPRTO
oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
Elektro storitve
Boris Kraflič s.p.
Vrhe 15. 3221 Teharje 11702-10
WWW L'loklfdkroilic.šl
LESEN A OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAS DOM
iidplHH. mantaia. d^niLinidza -
Imirfđ srrtovíniF. i;
Kontakti:
Tel. O3 70 56 O2Î Fík 03 5? 26 390
HlUHirvD
KORUN
WWW1 j.isii il.
«mail; mizarstvo, harunisisiol.net; splet: w w m iza rstvo-korun.si
Najboljša izbira okvirjev v mestu»
Galerija Okvir, JinárErasi s.pi iliriftoyi 1&I, 3000 C«IJc, StO W.:0ířM5O26
Delovni fas; ponedeljek - petek S-34 in 16-19 sobota 8-12
T (t z o í
-r
T/nadeja
CMČenje. vrqmijc, izvajanje ill ^dsrïJmïhu ZrinuJ Vji^iiriri.';']!1 * Opckarmškii U f, 3000 CW/P
wtow.tazodeja.si - koinja trave - ûfrrezopanje žJtr meje in dreves Tek/oii; 041/9US81, E-mail: tazodeja®siolnet
FUUIRAMJE ÎEMLlliiA l BULDOŽERJI, UREMHJE 4KDUCL
A VTQPRRVOZNtáTVO	DOTI2 BAGRI IN MINI BAGRI,
C K A UBHNA Jožor	KIPERSKI PSEVOIl CMM0M,
Mehanizacija Anwflteit s.p, izposoja mini bmrov,
Tur mi 7u, 1263 G«tal pň Slivnici VAUWUEV, V1BR0 PiOiC Tet.: mmn-irm. GSM <W644-SSS KOMPflElOFtJEV IN AûfiEûnrov.
	v pnimefîu smrti vse na enem mestu i
	POGREBNE ÏIWHIVE S PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE S PCKCfOMPOKOJNEGA
	24 urni brezplačni obisk na domu
P^St^af B€ I	03 781 82 45-051 649 780 I
	pe trg celjskih knezov 3, celje !
VOJNIK	ww w, pri moï it, jI
........I I I I I I I I If TTTTTTT
- Št. 35 - 7. maj 2010 -
TT VTTV! I H i 1 I i i l I I M M I I I I ) I l M i
mM
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Slovensko pokopališče na Golovcu
Kulturni spomenik, šifra K6.08 (Uradni list RS, št. 11/ 99), je kulturna dediščina ter dobrina neprecenljive vrednosti za Celje. Že dolgo časa tudi zbirališče celih kupov smeti pri vhodu. Ali smetarsko podjetje oziroma njegovo vodstvo ne ve, da je smeti treba odvažati tudi s tako svetega kraja?!! Mislim, da je Pokopališka pot dovolj kvalitetna, da se po njej lahko prevaža smetarsko vozilo. Morda pa je »vodstvo« tega podjetja pozabilo na obstoj do-tičnega kulturnega spomenika, saj je zaposleno pri več desetih pomembnih političnih, gospodarskih in športnih funkcijah celjske občine ...
Bom moral ponoviti akcijo iz leta 1999, ko je razpelo z 200-kilogramskim Jezusom ležalo ves teden v travi med smetmi - a ga niso odpeljali na popravilo. Šele ko je to mojo škandalozno fotografijo objavil na naslovnici največji slovenski dnevnik Slovenske novice, so v nekaj dneh odpeljali, popravili in ponovno namestili Odrešenika. In Jezus je ležal v travi med smetmi ves čas velikonočnih praznikov leta 1999! Iz tega je bilo jasno razvidno, da ni nobenega nadzora nad dogajanjem. In po tej moji objavi so kmalu začeli obnavljati pokopališče. Torej je stimulacija pred očmi cele Slovenije vendarle zalegla . Odpeljite to, prosim.
ALEKSANDER CEPUŠ, Celje
Škofja vas še vedno brez avtobusnega postajališča
Lani junija sem dobil odgovor na odprto pismo v Novem tedniku, kjer sem se obrnil na župana Bojana Šrota zaradi treh problemov, ki jih nisem uspel rešiti preko časopisa niti direktno pri pristojnih inšpekcijskih službah. Gospa Tja-ša Podergajs mi je v eni od lanskih junijskih številk na dva problema delno zadovoljivo odgovorila, do danes pa še nisem dobil odgovora, zakaj ob odprtju prenovljenega gostišča Medved v Škofji vasi ni bilo poskrbljeno za avtobusno postajališče v smeri proti Celju kot je bilo pred tem.
Odgovor na moje pismo v zvezi s tem postajališčem mi je sicer dal predsednik KS Škof-ja vas Bogomir Jamnikar v časopisu Celjan, v Novem tedniku pa ga očitno ni upal objaviti, ker je širše in bolj bran. Z odgovorom, kakršnega je dal v Celjanu, se je bolj kot ne pred krajani osmešil, saj se je postavil bolj na stran lastnika go-
stišča Medved kot na javni interes in potrebo krajanov po postajališču. Avtobus se ustavlja v smeri proti Celju kar na voznem pasu, čeprav je pred gostiščem dovolj prostora za ustrezno postajališče, ki bi ga bilo treba označiti z ustrezno rumeno barvo in napisom BUS, zaščitne hišice pa sploh ni treba postavljati, saj bi lahko potniki počakali kar na pokritem vrtu gostišča in se še zraven okrepčali. Zdaj pred gostiščem parkirajo osebna vozila kljub velikemu parkirišču za goste, parkirajo pa tako, da morajo vzvratno zapeljati na glavno magistralno cesto, ko zapuščajo gostišče, s tem pa spravljajo v nevarnost ostale voznike, ki vozijo v smeri proti Celju. To je tudi proti predpisom, da se vzvratno vozi na glavno cesto. Na relaciji Slovenske Konjice-Celje je to edino postajališče brez odstavnega pasu za avtobus. Čakati na to, da bo postajališče zgrajeno skupaj s pločnikom Šmarjeta-Škofja vas, na katerega že čakamo krajani več kot 30 let in so bili lani že protestni shodi v Šmarjeti zaradi tega, je s strani gospoda Jamnikarja dokaj neresno, saj bi morala inšpekcija pri obratovalnem dovoljenju za gostišče poskrbeti za ustrezno varno postajališče.
Je pa zelo dobro urejen pločnik že dolga leta od Mariborske ceste skozi naselje Prekorje, verjetno zaradi tega, ker pač izgleda, da tam živi več pomembnih ljudi, ki so znali poskrbeti za varnost prebivalcev Prekorja, v Škofji vasi ob magistralni cesti pa imamo pločnika le za vzorec pri mostu čez Hudinjo. Menim, da bi predsednik vsake KS moral biti ustrezno usposobljen z določenimi znanji, avtoriteto, znati bi moral prisluhniti krajanom, ne glede na to, kje prebivajo, imeti bi moral tudi nekaj znanja za vodenje in komunikacijo z ustreznimi organi na občini, pri čemer bi moral znati s svojim vplivom pridobiti tudi kakšna sponzorska sredstva za svojo krajevno skupnost. Vsaka podobnost prejšnje trditve s predsednikom naše krajevne skupnosti je le slučajna in ne zlonamerna. Čas bi že bil, da ustrezne službe na občini Celje dajo odgovor na zgoraj našteto, kot je obljubila predstavnica za stike z javnostmi Tjaša Podergajs.
JOŽE JURC, Škofja vas
Dežela
interpelacij ...
V tem prazničnem času sem se z velikim veseljem in nostalgijo spominjal, kako smo se v tistih »sivih in težkih svinčenih časih« veselili praznika OF in čudovitih prvomajskih praznikov, ko je bilo delo še vrednota, tovarištvo in solidarnost pa človeška vrlina.
Na vprašanje, kje iskati krivdo, da smo Slovenci na vrhu
lestvice po številu samomorov v Evropi, je težko dati pravo oceno. Ali je to posledica izgube službe, gospodarske krize, ko človek popolnoma obupa in ne najde več izhoda? Tega seveda ne vem. A vsekakor je to zaskrbljujoč podatek. Včasih se mi je zdelo nekoliko čudno, ko so ljudje odhajali na delo v tujino, in sem jih po pravici povedano nekoliko preziral. Zdaj ko postajam starejši, jih popolnoma razumem. Interpelacija! V svoji mladosti te besede nisem slišal. Odkar smo si izborili samostojno državo, pa smo ji priča vsakih nekaj mesecev. Nekatere stranke so pravi mojstri za njihovo vlaganje. Koliko gnojnice in žolča se tisti dan razliva v državnem zboru in zabija dragocenega časa ter davkoplače-valskega denarja? Vsekakor pa so zame interpelacije mlatenje prazne slame in borba za pridobivanje političnih točk, pri čemer rezultata kot vedno ni. Nihče me ne bo prepričal, da ni tako.
Peticija! Z njo so se razni »strokovnjaki« lotili tudi naše Slovenske vojske. O tej temi sem že kar precej pisal in se ne želim ponavljati. V znak podpore SV sem dobil ogromno pisem in telefonskih klicev iz cele države. Mi pa gre resnično na bruhanje, ko gledam v DZ v odboru za obrambo posamezne ljudi, za katere resnično dvomim, če so služili vojaški rok in če sploh poznajo vojaško zgodovino ter pomen obrambe. Te ljudi globoko preziram, da želijo zdaj, ko smo končno le dobili pravo Slovensko vojsko, le-to ukiniti. Sramota!
Tožbe! Te so se tako razpasle, da ni čudno, da imajo sodišča toliko zaostankov. Če nekoga že malo postrani pogledaš, ti obljubi, da te bo tožil. Tožbe ponekod celo že obljubljajo osnovnošolci svojim učiteljem. Ne še na podeželju, temveč v prestolnici, to poznam zagotovo. Nikoli ne pišem kar tako na pamet. Kdo ima največ koristi od tožb, tako in tako vemo. Če samo pomislim, koliko tožb imajo odprtih nekateri naši politiki, je vse jasno. Najraje bi nas tožili tudi zaradi tega, ker jih nismo volili. Še sreča, da so volitve tajne.
Ovadbe! To je poglavje, o katerem bi se dalo veliko pisati. Ovadbe so postale v Sloveniji poleg interpelacij in vseh ostalih neumnosti pravi nacionalni šport. Vsi bi ova-jali, katera politična opcija vodi v podajanju ovadb je itak vsem znano. Največja burleska, vsaj zame, pa je ovadba proti neznani osebi. Nisem pravnik, morda sem celo tako zabit, da tega ne razumem, vendar se mi dozdeva, da je to nekako tako, kot če bi dejal, da sem brat od pokojnega neznanega junaka.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
ZAHVALE
Ko stotine src bije kot eno
V času, ko že gre tako ali tako vse narobe in si komaj vzamemo čas drug za drugega, je pravi balzam za dušo, ko ugotoviš, da je v mnogih
še čut za sočloveka in pripravljenost pomagati tistim, ki so pomoči zares potrebni. Mali Aleksander Založnik iz Bra-slovč je deček kot vsak drug. Le da se je usoda z njim kruto poigrala v najlepših letih otroštva, ko je začel s pomočjo šole in igre odkrivati svet. Dobil je redko obliko levkemije in zanj ter za njegovo družino je čas začel teči drugače. Spopasti so se morali s hudimi težavami z odrekanji in še z marsičim, odkar je Aleks zbolel, poleg vsega pa živijo še v slabih življenjskih pogojih. Vendar zahvaljujoč mnogim, njihova stiska ni ostala neopažena.
OŠ Braslovče z ravnateljico Andrejo Zupan in Športno društvo Trnava na čelu s predsednikom Markom Anž-lovarjem so stopili skupaj in organizirali dobrodelni koncert za malega Aleksandra, ki je bil 23. aprila v športni dvorani v Braslovčah. Odzvali so se vsi nastopajoči, ki so jih povabili, in tudi veliko ljudi je občutilo stisko Aleksandra in njegove družine, da so se odzvali in z udeležbo na koncertu pomagali zbrati sredstva, na stotine src pa je tisti dve uri bilo kot eno in v zraku je bilo čutiti le eno: Aleksander mi smo s tabo! Nastopili so tudi njegovi sošolci in mu s tem povedali, da je kljub bolezni del njih, da ga imajo radi. Poleg otrok OŠ Braslov-če so nastopili še ansambli A je to, Golte, Bojana Kudra, Ka-trca, Zaka pa ne ter rok skupini Zeus in Praveršok. S plesno točko so koncert olepšali in obogatili tudi člani Plesnega vala iz Celja. Toplino temu koncertu pa sem z besedami skušal pričarati tudi sam, ko sem poskrbel tudi za malo smeha, da je bilo res za vsakogar nekaj. Prvič so nam solze zares stopile v oči, ko je malega Aleksandra prišel na oder presenetit njegov nekdanji trener nogometa Primož Slakan. Nogometu se je Aleks zaradi bolezni moral odpovedati, zato mu je prinesel dres, ki si ga je tako želel nositi, a mu je to bolezen preprečila, in žogo s podpisi vseh nekdanjih soigralcev. Piko na i je s kratko, a do srca segajo-čo pripovedjo, kako se spopadajo z boleznijo in kako so zaradi Aleksa duhovno veliko bolj bogati in tudi povezani, dodala njegova mama Stanka, ki je v nekaj minutah opisala vso kalvarijo, ki jo preživljajo. V grlu se je naredil cmok, besede niso šle več iz ust, le še solze vseh v dvorani, ki so pričale, kako nas je vse ganila usoda malega Alek-sa in njegove družine.
Najbrž se sprašujete, zakaj pišem vse to, zato naj na kratko odgovorim, da sem vodil že ogromno takšnih in drugačnih prireditev in koncertov, sodeloval tudi pri njihovi organizaciji, a toliko čustvenega naboja, kot ga je bilo čutiti v petek, 23. aprila, v športni dvorani v Braslovčah, še nisem občutil. Ob odhodu iz dvorane niti eno oko ni ostalo suho, pri čemer je ostal v očeh lesket solza, v srcu pa občutek zadovoljstva vsakega med nami ter na ustih želja: Aleksander, čim prej ozdravi!
SEBASTJAN KAMENIK, Braslovče
Nissan in njegov outlet
Pri slovenskem Nissanu so se odločili za nov način prodaje. Gre za t.i. Nissan outlet.
V tej trgovini so na voljo avtomobili zelo različnih letnikov in izvedb, ki sicer že
imajo naslednike, a so gotovo še zanimivi za prodajo. Za vse modele, ki jih prodajajo v okviru outleta, velja petletna garancija brez omejitve prevoženih kilometrov.
Nissan micra
Prenovljeni mercedes R
Mercedes R vsaj na slovenskem trgu in s tem tudi na cestah ni zelo pogost avtomobil, precej drugače je na drugod, recimo v ZDA. Prav zato so na newyorškem avtomobilskem salonu predstavili nekoliko spremenjeni in preurejeni mercedes R.
Avto je dobil nekoliko drugačen prednji del, precej več novosti naj bi bilo v notranjosti, ki je, kot trdijo, še prostornejša in ponuja še nekaj
več udobja. Še naprej bodo ponujali krajšo in daljšo izvedenko, vedno bo zraven sedemstopenjski samodejni menjalnik 7-Gtronic. Najbolj varčna bo, glede na motorje, izvedenka R300 CDI blue efficiency, pri kateri naj bi bila poraba vsega 7,6 litra goriva na 100 km, kar je za tako velik in težak avto dober dosežek. Nič še niso rekli o morebitnem hibridnem pogonu.
Mercedes R
Porsche s
prenovljenim
cayennom
Nemški Porsche je razmeroma dobro prebrodil krizo, ki je seveda še ni konec. Zdaj se je lotil prenove športnega terenca cayenna, posebej zanimivo pa je, da bodo predstavili tudi hibridno izvedenko.
Bistvo prenove je, da bodo motorji, ki se vrtijo v tem vozilu, učinkovitejši, vendar bo poraba goriva manjša, s tem pa tudi izpust C02. Seveda bo cayenne po novem opremljen tudi s sistemom ustavi / spelji, pa osemsto-penjskim samodejnim menjalnikom tiptronic S, imel bo regeneracijo zavorne ener-
gije ... Ker so uporabili nove materiale, se je teža avtomobila zmanjšala za okrog 180 kilogramov. Zanimivo je še, da je prenovljeni cayenne 48 mm daljši, poleg tega je za 40 mm daljša tudi medosna razdalja.
Hibridni cayenne bo, tako tovarna, v povprečju porabil 8,3 litra goriva, poleg tega naj bi izpust C02 bil 19,3 kilograma na prevoženih 100 km poti. Prodaja prenovljenega cayenna se bo pri nas začela 8. maja, osnovna izvedenka bo stala 67 tisoč evrov, medtem ko bo hibridna stala okrog 90 tisoč evrov.
Prenovljeni Cayenne
Corsa z ekološko
primernejšimi
motorji
Corsa je za nemško tovarno Opel avto izjemnega pomena, saj je v skupni proizvodnji oz. prodaji njen delež skoraj 30-odstoten.
Zdaj tovarna ponuja četrto generacijo, avto pa je sicer na trgu od leta 1982 in so doslej prodali 10 milijonov cors. Te dni tudi na slovenski trg vozi nekoliko prenovljena izvedenka, vendar ne gre za zunanje oziroma karo serijske spremembe, pač pa so se pomudi-li predvsem pri motorjih.
Na voljo jih bo devet, od tega sedem bencinskih in dva dizelska. Vsi, razen 1,3-litrski dizelski ecotec, zdaj sodijo v okoljski razred euro5. Bistveno je predvsem to, da so jim
povečali bodisi moč bodisi navor, vendar se je poraba v povprečju zmanjšala za 13 odstotkov, s tem pa je manjši tudi izpust C02. V najboljšem primeru je ta 98 g/km, in sicer pri trivratni izvedenki, ki jo poganja omenjeni 1,3-litrski dizelski ecotec. Začetni bencinski motor ponuja pri gibni prostornini 1,0 litra 48 kW, najzmogljivejši pa je 1,6-litr-ski turbo OPC, ki zmore 141 kW.
Corsi so ob tem nekoliko spremenili oz. ji dopolnili podvozje, bolj odziven je tudi volan. Prodaja corse z ekološko primernejšimi motorji je že stekla, cene pa ta hip še niso znane.
Opel Corsa
EMM
PRODAM
KIA karavan, prevoženih 39.000 km, prodam. Telefon (03) 5728-319. 1905 FIAT brava 1,6, letnik 1999, klima, 4 nove zimske gume, na platiščih, prodam za 1.700 EUR. Telefon 041 469-052.1911 RENAULT twingo, letnik 2000, 86.000 km, prodam. Telefon 070 854-895. 1956 FORD focus 1,6 16 v, letnik 2003, 5 vrat, srebrne barve, klima, abs..., prodam. Telefon 051 204-864. 1980 CLIO 1,2, letnik 1997, 5 vrat, prodam za 500 EUR. Telefon 041 240-580. 2015 GOLF III tdi karavan, vsa oprema, letnik 1995, prodam za 1.600 EUR. Telefon 041 951-527.	2015
GOLF II diesel, letnik 1992, 5 vrat, reg., lepo ohranjen, prodam za 1.150 EUR. Telefon 031 301-739.	2015
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497.	š 254
PROIAM
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
Breg pri Polzeli, prodaja hiše na izredni lokaciji, mirni, sončni, obdani z novimi hišami na eni strani in travnikom na drugi. Hiša (150 m2) ima dnevno, kuhinjo, stranišče, garažo in kurilnico v pritličju, ter 1 večjo in 2 manjši sobi in kopalnico v I. nadstropju. Iz spalnice je velik balkon. Hiša je zadnja v vrsti in ima parcelo veliko 618 m2. Možna tudi zamenjava za enosobno stanovanje v okolici Žalca.
Cena: 125.000 EUR Info: 041 329-179 violeta.stojs@sz-atrij.si
PROIAM
MINI bager Janmar vivo 50, 5.800 kg, letnik 2001, instalacija za kladivo, hitra menjava, 5.300 ur in Takjuči 1,6 T, letnik 1996, instalacija, razširitev podvozja, 2 žlici, prodam. Telefon 051 306-959.	š 195
DOBRO ohranjeno samonakladalko Sip 16, pajek na dve vreteni, sejalnico Olt, za koruzo, dvoredno, mehansko, prodam. Telefon 041 261-676.	1875
PAJEK na dve vreteni, malo rabljen, prodam ali menjam za enakega na štiri vretena. Telefon 031 807-745. 1959 TRAKTOR Deutz, 75 km, letnik 1988 in nakladalko Sip 20, prodamo. Telefon (03) 5792-348, 041 825-115. 1966
Na zanimivi lokaciji » Arclinu pri Vojniku,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2.
Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, letnik 1985, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 653-295.	1977
TORPEDO Deutz 6006, 60 km, letnik 1985 in Vladimirec T40 4-4, letnik 1990, 1.150 delovnih ur, oba lepo ohranjena, ugodno prodam. Telefon 031 858-684. š 297 KOSO z grebenom, za Gorenje Muta, okrogli priklop, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 855-897.	1989
TRAKTOR Deutz, 48 km, prodam. V račun vzamem traktorsko prikolico ali bukova drva. Telefon 051 314-883. 1991 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon 031 391-152.	1992
TRAČNI obračalnik Sip, 2,20 m, široka kolesa, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 581-677.	2004
TRAČNI obračalnik Sip 220, široka kolesa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 331-804.	2012
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo.
Telefon 041 807-853. š 304 PLANIRNO desko, vrtljivo, 2-0,5 m, novo, prodamo. Telefon 051 618-877. š 305 ROTACIJSKO kosilnico Imt 135, 3 diski, hidravlični dvig in pajek Sip, dvovretenski, spider 230, široka kolesa, prodam. Telefon 031 394-431.	2018
IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM?
BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA
JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA!
Delovanje medicinske sponke
051 661 665
o
•3'S
W MJ
i Ě - to » LU
^ (J
OB kozjanski magistrali poceni prodam manjšo hišo in gradbeno parcelo. Brezplačno nudim manjše stanovanje. Telefon (03) 922-4720.	1916 BIVALNI vikend, na parceli 3.485 m2, na lepi lokaciji nad Slivniškim jezerom, prodam. Na parceli je možna še gradnja dveh objektov. Telefon 041 959-168. 1939 STANOVANJSKO hišo, v manjšem naselju, takoj vseljivo, 10 km oddaljeno od Celja, 2 km od ac priključka Dramlje, prodam. Telefon 041 224-031. 1964 NA lepi, sončni legi prodamo vinograd, gradbena parcela, 1.0 85 m2, v Bobovem pri Šmarju. Telefon 041 440-536. š 299 NOVEJŠO hišo in še nekoriščeno gospodarsko poslopje ter 1,7 ha zemljišča, v okolici Šentjurja pri Celju, prodam za približno 145.000 EUR. Telefon (03) 5793-140. 1993
KUPIM
KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim - najamem. Telefon 031 400673.	1938
ODDAM
ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p + m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539.	1650
KOŠNJO, 6 ha travnikov, v enem kosu, oddam v najem. Telefon 041 703-108. 2017 POSLOVNO stanovanjski objekt - brunarico (okolica Žalca) oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 353-015. Euro tent, Marija Petre, s. p., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec. n STANOVANJSKO hišo, Šentjur, oddam v najem. Telefon 070 315-124. 2006
PODARIM
1960
V CELJU, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Cena 55 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š 255 HIŠO v Trnovljah, zemljišče 1.221 m2, mirna in lepa lokacija, prodam. Telefon 031 587-980.	1759
ENO ali več gradbenih parcel, velikost od 700 do 1.000 m2, na lepi, ravni legi, z vsemi priključki, okolica Ljubečne, prodam. Telefon 041 771-466. 1868 PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Telefon 041 652194.	Š 289 VINSKO klet oz. vikend - zgornjo etažo ali v celoti, z vinogradom ali brez, na lepi legi, prodam. Telefon 040 211-346. p
KUPIM
STANOVANJE v Šentjurju kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 491-257. 2010
ODDAM
V VOJNIKU podarim košnjo, travnik, v ravnini, velikost približno 60 arov. Telefon 051 365-596.
OPREMLJENO enosobno stanovanje, s teraso, v hiši, na relaciji Šentjur-Dramlje, ugodno oddam. Telefon 040 590-111. 1878 VITANJE. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 625-791.	p DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju, oddam. Informacije po telefonu 031 208-006. 1934 ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 1943 V POLETNIH mesecih oddamo manjši apartma, 2 + 2 osebi, v Piranu, na punti, 20 m do plaže. Telefon 041 453-597, (03) 5719-419. 1947 OPREMLJENO garsonjero v centru Celja ugodno oddam. Telefon 031 401-217, po 17. uri. 1970 ŠENTJUR, center. Oddam garsonjero z balkonom, 28 m2, adaptirano, opremljena kuhinja. Cena po dogovoru. Telefon 070
220-210.	1981
KOMFORTNO stanovanje v hiši, v okolici Laškega, dam v najem. Telefon 059951413 ali 040 840-441, Milan. 2008 PREŽIVITE aktivne počitnice in uživajte v lepotah simpatičnega ribiškega mesteca Novigrad. Oddamo sodobno opremljen apartma, nedaleč od morja in centra, po izjemni predsezonski ceni. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo po telefonu 040 389-522; e-naslov: apartma.no-vigrad@gmail.com.	p
ZAMENJAM
GH3
PRODAM
FAŽANA. Prodamo novo večsobno stanovanje, 77 m2, 300 m do obale. Telefon 00385 9821-9169, 00385 5252-0140. 1535 STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2, vrt, klet, drvarnica, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropovi, vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon. internet, kabelska, parkirno mesto, prodam. Možna menjava v Celju, Ljubljani, Mariboru. Telefon 051 306-959. š 282 DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, na Zelenici v Celju, prodam. Stanovanje je opremljeno in obnovljeno, nova PVC okna. Telefon 041 584-618.	1906 VEČJE stanovanje, v Preboldu, prodamo. Telefon 041 663-682, zvečer 5772-930.1949
DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi (lastnik Nepremičnine) zamenjam za enosobno. Telefon 041 675-391.	1638
ODDAM
GARAŽO v Celju, zraven železniške postaje, ugodno oddam. Telefon 041 324-322, (03) 492-6543.
1857
PRODAM
RAZTEGLJIV kavč v posteljo in dva fotelja, dobro ohranjeno, prodam za 200 EUR. Telefon 041 743-750. 1961 POSTELJO, 140-200 cm, posteljno dno in jogi Dormeo, omaro, barva bukve, velikost 180-225-60 cm, rabljeno leto in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 874-485.	2001
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, skrinjo, pralni stroj, kuhinjo, štedilnik, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 2016
Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
Ml
m
MALI OGLASI - INFORMACIJE
GRAI	M	m	139
MAT			Ha
PRODAM
JTW
IÎM7
I'
IÍM1
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CEUE, Ul. XIV. dhriiije 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16.02/52130 00
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555.	p
DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, javorja, češnje, hrasta, lipe, deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij ter hrastove, akacije-ve in kostanjeve tramove ali stebričke različnih dimenzij, prodam, možna dostava. Telefon 040 211-346. p ALUMINIJASTI delovni oder, največja višina 7 m, prodam. Telefon 041 772-395.1932 BUKOVA drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961.	1950
PLAŠČE za stopnice, hrastove, velikost 29x100*4,5*100 cm dolžine, 18 kosov, prodam za 450 EUR. Telefon 041 743750.	1961
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop

TELIČKE simentalke, težke od 150 do 220 kg, prodam. Telefon 041 258-318. 2005 MINI poni konjička, rjavo, s svetlo grivo, pašno, staro eno leto, 75 cm, priljubljeno in vedno v družbi otrok, prodam. Telefon 041 794-444.	2002
BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Telefon (03) 5738-177 ali 041 926-539.	2019
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061.	račun PSE, mladiče, čistokrvne svetle labradorce, prodam. Telefon 041 296-704. račun KRAVI, breji 8 mesecev, prodam. Telefon 5777-293. 2022
GOTOVINSKI KREDITI
VINO, bela zvrst, chardonnay, laški rizling, renski rizling, z analizo, v večjih količinah, možna dostava, prodam. Telefon 041 731-671.	1963
CIPRESE prodam. Telefon 5717-694, 041 524-804.	1986
HRUŠKOVO žganje in vino samorodnik ugodno prodam. Telefon 5770-303. 2003 VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005.	š 303
VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614-862. p
PRODAM
PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
PRI
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/8812000
BO NAFIN, d.0.0.. Slovenska 27,1000 Ljubljana
DRVA, bukev in gaber ter smrekove hlode, prodam. Telefon 041 703-108. 2017 DRVA, trda, suha, poceni prodam. Telefon 041 812-100.	2020
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme.
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
Skupina
CMCeUe
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možni tudi očiščeni odojki in dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	š 298
KRAVO simentalko, po prvem teletu, lažjo, prodam. Telefon 031 591-232. š 301 KRAVO simentalko prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 265-120. š 302
ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, štirivretenski pajek 350 in štiri ovce prodam. Telefon 070 308-190.	1907
ZAMRZOVALNIK, hladilnik, pralni stroj, TV, DVD, kolesa - več vrst, računalnik, lcd monitor, dvosed, mini pečico, diatonič-no harmoniko, čelado itd., prodam. Telefon 051 424-303.	n
KOZO z lanskim mladičem, koso za multikul-tivator, priklop na vijake, širina 110 cm, prodamo. Telefon (03) 5740-712, 031 455-405.	1971
T
!! L
KUPIM
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165.	š 300 PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	p PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, cena
ugodna, možnost tudi dostave, prodamo. Telefon 041 655-528. š 288 TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam.
Telefon 040 524-780. 1914 LABRADOREC, mladički z rodovnikom, sprejemam rezervacije. Za oddajo bodo pripravljeni: 25. 6. 2010. Telefon 041 453597; www.laby.tk.	1948 TELIČKO, 160 kg, prodam. Telefon (03) 5793-181. š 293 DVA pujska, 20 in 25 kg, prodam. Telefon 041 321-257, Vida. š 291 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Telefon
(03)	5733-330, 040 244-621. 1878 JAGENJČKE, solčavska pasma, za zakol ali
nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 801-960.	1976
TELICI simentalki, breji, ena je pašna, prodam. Telefon 041 966-791. 1982 PRAŠIČE, 30 do 50 kg, prodamo. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter. 1979 JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, bele, grahaste, susex in težke črne, kombinirane za meso in jajca ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. Telefon 700-1446. 1979 OSLIČKO, srednje pasme, staro eno leto, sivo rjave barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5488-196, Silvo in 031 237-351.	1985
ŠEST ovac in 3 jagnjeta prodam za 300 EUR. Telefon 031 212-665, (03) 5735-120.	1988
DOMAČE kokoši nesnice prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 510-764. 2011
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold
PRODAM
SILAŽNE okrogle bale prodam ali menjam za mlado govedo. Telefon 031 826-288.	š 294
VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodam, cena 0,70 EUR/l. Telefon 041 720499, (03) 5821-535.	1967 ŠTIRIOGLATE bale sena in otave prodam. Cena 1,50 EUR. Telefon 041 903-680. 1962
ZA	T	r	
ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami, v Celju. Telefon 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva 21, Šentjur. 295			
			
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
|;,W.J -> tudi letnik2010 A J.W.Vf prilogo
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ima in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	podpis:
za najmanj 6 mesecev	
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal	samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega brata, svaka, strica in botra
JOŽETA OGRAJSKA
iz Šmartnega v Rožni dolini 29 (22. 2. 1937 - 23. 4. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju intenzivne nege bolnišnice Topolšica, gospodu župniku Ignacu Magdiču, cerkvenim pevcem, pogrebni službi Ropotar, gospe Darji Grdina za ganljive besede slovesa in gospe Vanki za molitev.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi, ki ga zelo pogrešamo
1951
55-letni moški, s kmetijo, bi rad spoznal žensko za skupno življenje. Telefon 031 426-679.	1958
SPOŠTOVANA upokojenka, voznica! Če si tudi ti, tako kot jaz, ostala sama, me, prosim, pokliči po telefonu 041 602-395. 2013
STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	1340
BIOENERGIJA in naravno zdravilstvo. Silvester Javornik, Ul. Florjana Pohlina, Žalec, telefon 040 331-717.	1849
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 280 UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009
DOSTAVLJAMO kosila na dom za upokojence in bolnike. Irena Blatnik, s. p., Nadvozna 4, Celje, telefon 040 709167.	2008 IZVAJAMO vsa zidarska dela po konkurenčni ceni. Telefon 070 899-307, 030 692751. Arben Sinani, s. p., Radmirje 1, Ljubno ob Savinji. 1968 IZPOSOJA svečanih oblačil: ženskih, moških in otroških. Izdelujem tudi vabila, zahvale, konfete, oblačila tudi priredim oz. popravim na vaše mere. Telefon 031 627-924. Barbara Trebovc, s. p., Goriči-ca 12 a, Šentjur. š 296 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje. 2114
www.novitednik.com
Celje
Poročili so se: Anja ŠEŠKO in Iztok ŠEŠKO, oba iz Celja; Nina G UZE J in Damir JELENČIĆ, oba iz Šentjurja pri Celju; Branka STIPLOV-ŠEK iz Rogaške Slatine in Srečko ŽEKAR iz Šmarja pri Jelšah; Katica MOHORIČ z Dobrne in David LIPNIK iz Šmarja pri Jelšah.
W
Žalec
Poročila sta se: Mirjam OROŽIM iz Šempetra in Branimir PUKMAJSTER iz Soc-ke.
Mozirje
Umrla sta: Franc ŠKRUBEJ iz Strmeca, 75 let, Rafael REPENŠEK iz Gornjega Grada, 57 let.
Žalec
Umrli so: Veronika VO-DOVNIK z Lepe Njive, 80 let, Stanislav JEVŠOVAR iz Velenja, 90 let, Amalija MEDVED iz Zabukovice, 85 let, Viktor POŽIN iz Gotovelj, 75 let, Ivan GLUŠIČ s Ponikve pri Žalcu, 79 let, Hedvika VAŠ iz Vrbja, 80 let, Katarina PESJAK iz Gotovelj, 85 let,
Marija RAMŠAK iz Zabuko-vice, 63 let, Terezija PODVRŠ-NIK s Polzele, 58 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Jera GLEŠČIČ s Proseniškega, 67 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Edvard HERMAN iz Nazarij, 85 let, Justina OS-VALDIČ iz Strmca pri Sv. Florjanu, 96 let, Mirko BRNJAK iz Rogaške Slatine, 86 let, Jožef DROFENIK iz Rogaške Slatine, 67 let.
Velenje
Umrli so: Oto HRASTNIK z Raven, 68 let, Blaženka SOTLAR iz Šoštanja, 60 let, Jožef OGRAJENŠEK iz Šmart-na v Rožni dolini, 73 let, Jerica JAMNIK iz Medvod, 81 let, Frančiška MEH iz Rečice ob Paki, 73 let, Bahtir HAJDARI iz Velenja, 55 let, Zofija KOLENC iz Celja, 86 let, Štefanija KOVAČ iz Škofje vasi, 89 let, Zofija TOMAN iz Velenja, 69 let, Nada ŽVEGLIČ iz Trbovelj, 79 let, Ivana JANEŽIČ iz Andraža nad Polzelo, 69 let, Ivanka SERŠEN iz Vodic, 77 let, Karolina REBERNIK iz Celja, 80 let, Anton VOLK iz Šempetra v Savinjski dolini, 85 let, Martin TRAP iz Skorna pri Šoštanju, 78 let.
Na bosta mir in bog s teboj,
uživaj blaženi spokoj, bolečina, ki nam v srcih tli, te v življenje več ne obudi. Izbriše čas vse bolečine, a spomin, ta ostane, nikdar ne izgine.
Z A H V A L A
Tiho je odšla v večni sen nikoli pozabljena mama, tašča in oma
TEREZIJA ULAGA
iz Slivnega pri Laškem (29. 9. 1925 - 19. 4. 2010)
Odšla je z vami, ki ste jo poznali, bili sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, z vami, ki ste si vzeli čas in jo spoštljivo pospremili k večnemu počitku. Zato vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Hvala za darovano prelepo cvetje, sveče in svete maše. Še posebej izrekamo zahvalo Marini in Silvu Veglu za nesebično pomoč v prvih trenutkih izgubljenosti in družini Ulaga iz Debra. Hvala Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu Klemnu Jagru, godbi, pevcem, praporščakom in gospodu Mihi Salobirju za odigrano Tišino, ki vedno gane.
Še enkrat vam iz srca HVALA.
Žalujoči: hčerka Mihaela, zet Lojze, vnuka Sergej s Tino in Rok
L 173, 180
Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi
spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini!
V S P O M I N
7. maja bo minilo leto žalosti in bolečine, kar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica
ŠTEFANIJA PLANK
roj. Premrl
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji
1835
Z A H V A LA
Zapustil nas je dragi mož, oče in stari oče
KARL PEČNIK
iz Curnovca (1930 - 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gre patronažni službi Rimske Toplice ter sosedom Tovornik za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči domači
L 182

www.radiocelje.com
Težko je človeka pozabiti, ki ti bil je drag, še težje ga za vedno izgubiti, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JANEZA LESJAKA
iz Levca 17 b (22. 12. 1944 - 25. 4. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče,
svete maše in izraze sožalja. Hvala osebju urgentnega in nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, gasilcem, RK Levec, govorniku gospodu Antonu Javorniku, patru Viktorju Arhu za opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču, vsem, ki so ga pospremili na poti do groba ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo
Oh, kako hiša je prazna, ko te več med nami ni, prej bila tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali bodo sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
Z A H V A L A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in prababice
ANTONIJE KOVAČ
iz Gorice 5 pri Šmartnem v Rožni dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, kolektivoma Etol in Banka Celje in trgovini Žolnir. Posebna zahvala gospodu Magdiču za lep cerkveni obred, gospodu Ofentavšku za ganljiv govor, dr. Žerjavovi za pomoč na domu in vsem sosedom iz Gorice in Šmiklavža za darovano cvetje, sveče in svete maše, posebej pevcem iz Šmiklavža. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Ivan in Joži z družinami, hčerke Majda, Cvetka, Darinka z družinami, vnuki, Vanja in sestra Ani
1952
Ni vas več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se vaš ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar!
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in botre
PAVLE ZUPANC
iz Doblatine 4, Laško (10. 1. 1931 - 28. 4. 2010)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoče hčerke Cvetka, Dragica in Anica z družinami
L 179
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V globoki žalosti sporočamo, da se je v 84. letu od nas nenadoma poslovila draga mama, sestra, teta in babica
MARIJA KULJANSKI
roj. Arlič iz Vojkove ulice 14 v Celju
Od pokojne se bomo poslovili v torek, 11. maja 2010, ob 14.30 v poslovilni dvorani Veking, d. o. o., na Teharski cesti 54 v Celju. Žara bo od 13. ure v poslovilni dvorani.
Žalujoči vsi njeni
2027
Umrl je naš upokojeni sodelavec
STANISLAV JAGER
glavni tehnik v takratni TOZD laboratorijski službi
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
n
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka
MARJANA GUČEK
višja medicinska sestra
Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu
n
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja lučka še brli.
Z A H V A L A
Zapustila nas je draga mama
MARIJA ZVONAR
iz Šentvida 34, Planina pri Sevnici (19. 11. 1910 - 21. 4. 2010)
Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem, ki so nam stali ob strani, z nami sočustvovali in izrazili besede tolažbe. Hvala za darovano cvetje, svete maše in sveče. Iskrena hvala zdravnikoma dr. Šmidu, dr. Jordanovi, sestri Sabini, patronažni sestri Miri, urgentni službi ZD Celje in Splošni bolnišnici Celje za dolgoletno zdravljenje in oskrbo. Hvala gospodu Vengustu in kaplanu Marku iz sv. Jožefa za opravljen cerkveni obred, pevcem iz Šentvida, Simonu, Miranu in Petru za odigrane pesmi, vnukinji Mateji za besede slovesa in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iz srca HVALA.
Žalujoči vsi njeni
1983
Št. 35 - 7. maj 2010 -r=r-
j	w
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO	stojnična predstavitev	Nova Zelandija potopisno predavanje Damjana Jev-šnika
	16.00 do 18.00 Štorkljina hiša, Slov. Konjice	
		
PLANET TUŠ 1		
	Pantomima ustvarjalna delavnica	19.30 Dom kulture Velenje 3 železa v ognju koncert zborov Ave, Šaleški APZ in Valpred veliko nagrado Evrope 2010 20.00 Celjski dom
Spored od 7. 5. do 10. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kako izuriti svojega zmaja - družinska ani mirana pustolov., 3D 11.00, 13.00, 15.10, 17.20 Ne pozabi me - romantična drama 13.10, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 Predobra zame - romantična komedija 19.30, 21.50 Romanca v Rimu - romantična komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Spopad titanov - domišljijski akcijski spek takel, 3D 11.30, 14.15, 16.35, 18.55, 21.20,23.40 Iron man 2 - ZF akcija 12.30, 15.40, 18.20, 21.00, 23.35 Na poti - drama 12.10, 15.35, 18.15, 20.40, 23.15 Rezervni načrt - romantična komedija 12.00, 14.20, 16.40, 19.00. 21.10,23.30		
	17.00 Muzej Laško	
	Človek v gozdu gost odprtje razstave	
	17.30 in 20.00 Celjski dom Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov MO Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik	3. ples knježjega mesta (Dunaj v knežjem mestu) plesni večer
		20.00 Velenjski grad
		20. dnevi mladih in kulture odprtje festivala
	19.00 Dom sv. Jožefa Celje Čebelarjenje na Slovenskem ter o kranjski sivki predavanje čebelarja Lojzeta Peterleta	
		21.00 Plesni forum Celje
		Nevrotika premiera monokomedije; avtoricaM. Ajdnik Korošec, režija M. Alujevič
	19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače: Ivan Goričnik - John pogovor vodi Tatjana Vidmar	24.00 Mladinski center Velenje 20. dnevi mladih in kulture after odprtje DMK 2010
		1 NEDELJA, 9. 5.
Vsi so v redu - drama 14.00, 16.25, 18.35, 20.45, 22.45 legenda	19.00 Dom kulture Velenje Čarovnik iz Oza muzikal	15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Ponirkove delavnice pomlad v Vrbju
vsak dan sobota, nedelja petek, sobota vsak dan razen srede	19.19 Knjižnica Velenje	18.00 Mladinski center Velenje Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Ženitev komedija
	Prehranska dopolnila predavanje Tatjane Hribar, univ. dipl. inž. živ. teh.	
PETEK. 19.00 Šola za zdravje - drama 21.00 Julije & Julia - biografska drama SREDA 21.00 Zresni se - komična drama	19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Prav poseben par premiera gledališke komedije; režija Cvetka Jovan - Jekl, igra Gledališki ansambel KUD Zarja Tr-novlje	19.00 Zadružni dom Ponikva
		Pesem v maju
		19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Prav poseben par gledališka komedija
		PONEDELJEK, 10. 5.
	19.30 Glasbena šola Velenje	10.00 in 14.30 Dom kulture Velenje Briljantina plesno-glasbena predstava
PETEK 18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animira na avantura, sinh. 20.00 Devet - muzikal, drama SOBOTA 18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animira na avantura, sinh. 20.00 Igričar - akcijski triler NEDELJA 16.00 Kako izuriti svojega zmaja - animira na avantura - sinh. 18.00 Igričar - akcijski triler 20.00 Devet - muzikal, drama	Hana Marš, flavta predmaturitetni nastop	
	20.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah IV. mednarodni folklorni festival 2010 nastop folklornih skupin iz Makedonije, Srbije, Avstrije in folklorna skupina KD Jakoba SketaMestinje 20.00 Razstavno-prireditveni prostor Svoboda Griže	
		16.30 Glasbena šola Celje
		Urša Tekavc, kitara diplomski recital
		17.00 Splošna knjižnica Slov. Konjice Ekovedek se predstavi predstavitev slikanice z gledališko igrico
	31. kavarniški večer pesnik Žiga Stopinšek - Sigi, glasba Sestrične Čakš - Javornik, razstava fotografij Špele Bergant	17.30 Osrednja knjižnica Celje
Mr^'UNJIM.JIM» SOBOTA 18.00 Zelena cona - vojna drama NEDELJA 20.00 Na robu teme - triler		Treking v izgubljeno mesto: o Kolumbiji potopisno predavanje Zorana Furmana v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
	20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bosa v snegu komedija v izvedbi KUD Grifon Šempeter	
		18.00 Glasbena šola Celje
		
PRIREDITVE		Anže Popovič, klarinet diplomski recital
	22.00 Mestni kino Metropol, Celje	
PETEK 7 5 1	Ladybird's night	18.00 Osnovna šola Prebold
^ 1	1 SOBOTA, 8. 5.	100-letnica šole odprtje likovne razstave
8.00 do 18.00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec	8.00 do 12.00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec	
		19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ivan Ott: Otroci, žrtve vojne predstavitev knjige
Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin dan odprtih vrat		
	Vrtuzdravilnih in aromatičnih rastlin dan odprtih vrat	
8.00 do 19.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec		19.30 Glasbena šola Celje
	9.00 do 12.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec	Kristina Ramšak, viola in Nataša Lazič, kitara diplomski recital
Brezplačen ogled		
	Brezplačen ogled	
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje	12.00 Konjiški stari grad	19.30 Narodni dom Celje
Živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča	Vitezi grofa Tattenbacha dan odprtih vrat	Vokalna skupina Cvet, p.v. Tine Pečar koncert
	15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Ponirkove delavnice pomlad v Vrbju	
11.00 do 16.00 Mestni park Celje Kreativno v parku kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica		
		RAZSTAVE
	17.00 Vila Mojca Velenje	
	Otroci so naše največje bogastvo: Avtoriteta v družini predava dr. Christian Gostenčnik 19.00 Mestni kino Metropol, Celje Stand up komedija: Stand up Europe stand up komiki: T. Vodopivec, K. Mauhler in K. Rich	Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Galerija sodobne umetnosti Celje: Okolje consulting art collection: razstava dijakov Gimnazije Celje - Center, do 23. 5.
12.00 Galerija likovnih del mladih Celje Etno oblačila in folklora mojega ljudstva ter razstava likovnih del afganistanskih otrok na isto temo odprtje dveh razstav		
12.00 do 15.00 Središče mesta Celje		
Evropska vas	19.00 Mladinski center Velenje	
Muzej novejše zgodovine Celje: Pe-
bi, ne strelat, do 14. 5.;
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem.
Likovni salon Celje: East Side Story: razstava Igorja Grubića, do 16. 5.
Galerija Mozaik Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, s popustom
Fotosalon Celje: razstava Vse to je življenje Črno-belo 80/90-tih avtorja Edija Masneca
Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola.
Galerija Velenje: razstava Danila Jejči-ča: grafike, reliefi, objekti, do 22. 5.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava Stolov arhitekta in profesorja Janeza Suhadolca, do 10. 6.
Galerija Mozirje: likovna dela slikarja Jožeta Krambergerja, do 14. 5.
Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško z naslovom Ujemi trenutek, do 30. 6.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda:
Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Mila-ča, do 31. 5.
Grad Podsreda: razstava slikarja in ilustratorja Žarka Vrezca z naslovom Ilustracije Žarka Vrezca, do 30. 5.
Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6.
Kulturni dom Slov. Konjice: Iskanja 2009: razstava slikarskih del, nastalih na VII. gledališko-likovni koloniji
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 9. maja, na Sinski vrh (1.577m). Odhod ob 5. uri izpred parkirne stavbe ob Ljubljanski cesti v Celju. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
Turistično društvo Štore vabi: v soboto, 8. maja, na 12. tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore. Štart ob 8. uri izpred železniške oziroma avtobusne postaje v Štorah. Smer pohoda: Što-re-Svetina-Svetli Dol-Žlajfa.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info točko - KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini.
Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00 -18.00 h
-	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si
Klub (tudentovcfeane CeUe
Sreda ob 11. uri po mestu Celju: Street Fokus; fotografsko tekmovanje za dijake.
Redno dogajanje
Vsako sredo med 10. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski cesti 2: Prodaja študentskih bonov
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00
nyz
ceHjski mladinski
center
Sreda, 21. april, ob 11. uri pred Mestno občino Celje: Festival prostovoljstva 2010; razglasitev naj prostovoljcev leta 2009, glasbeno plesni program, voditelj Damjan Trbovc, predstavitev prostovoljskih organizacij na stojnicah. Zaradi gradnje mladinskega hotela in obnove mladinskega centra je ta zaprt predvidoma do maja. Nadomestna lokacija in delovni čas: 3. nadstropje stavbe Regijskega študijskega središča na Mariborski 2; vsak delovnik med 8. in 16. uro, kontakt na tel. številkah 040 756-009 in 031 374648 ter na info@mc-celje.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
PORTUGALSKI NOGOMETAŠ, ČLAN MADRIDSKEGA REALA (CRIS-1ÏAN0)
AVTOR: GREGA RDITAR
KRAJ NA OTOKU PELJEŠCU
BALETNA OZNAKA ZA GIB V ZRAKU
OBDOBJE, VEK
KRALJICA ILIRSKIH ARD1JEJ-CEV
STOGLAVI ZMAJ V GRŠKI MITOLOGIJI
POVIŠANA PLOŠČAD V GLEDA. LiŠČU
IGLASTO DREVO
11
BIKOBOREC
28
NEKDANJI CITROËNOV AVTOMOBIL
KRATKO ŽENSKO OGRINJALO
DEL STAVBE
NIZ. HITR. DRSALEC SCHENK
ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA, DANKA
17
24
SUROVINA ZA OPIJ
PLESEN NAVINU
PERIODIČNA NIHANJA ŽIVLJENJSKIH PROCESOV
16
JAVNA RAZGLASITEV
15
BOLG. POLITIK (ALEKSANDAR)
IGRALKA WEST
KAČA VELIKANKA, UDAV
NAŠ FARMAKOLOG (MLADEN)
RIMSKI HIŠNI BOGOVI
GUSTA ASKARIS
12
ZNANA ANGLEŠKA MANEKENKA
19
13
NEKD.AM. TENISAČ AGASSI
GR. MIT. LETALEC
NEM^FR. PESNIK IN SLIKAR (HANS)
GOVEJI SAMEC
SLIKAR JOŽE HORVAT
27
■SLOVANfl SKI DEMON
ALKAUČNA NATRIJEVA SPOJINA
HOLKRAJI-NAR (AERT VAN DER)
JAP. VELEMESTO
ŠTEFKA KUČAN
OGNJENIK
NA MINDANAU
MARKO TKALEC
MARTIN STREL
NAŠ IGRALEC (IVO)
ODOBRAVANJE S PLOSKAr NJEM
26
10
25
JEZIK ČRNCEV BANTU
KANT-AVTOR SMOLAR
AMERIŠKA IGRALKA MOORE
ANGLEŠKA IGRALKA WNSLET
VATERPOLIST NASTRAN
DOMAČE SUKNO
VELETOK V PAKISTANU
18
KLEKLJAN TEKSTILNI IZDELEK
POHIŠTVO V STANOVANJU
TROPSKO DREVO S ČRNIM LESOM
VZDEVEK BRANKA
ICA
RAŠA SRAKA
RIBJE JAJČECE
BAKREN ITALIJANSKI NOVEC
20
23
GIBANJE VODE V STRUGI
PIANIST BERTON-CEU
ANTON
INGOLIČ
21
NEDOTAKLJIV PREDMET
IZTOK ČOP
KNJIŽNI FORMAT, OSMERKA
RDEČA KRVNIČKA
14
22
TEMNI DEL DNEVA
JAPONSKI REŽISER KUROSAVA
POMOČ: EKARTER-kirurški razparač, ERITROCIT-rdeča krvnička, NATRON-alkalična natrijeva spojina, ORSK-mesto v Rusiji, TOREADOR-bikoborec
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 30 EUR Tradicionalne kitajske medicine
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Centra življenjske moči Wellnessa Aspara v Šentjurju
3.-5.	nagrada: darilni bon za čestitko v programu Radia Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 13. maja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 30. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 33
Vodoravno: SPEKTER, TOLOVAJ, OLIVERA, KRES, RL, ORISA, AKROBAT, KRAMP, ETA, PIRAN, REVEŽ, AVANT, AD, HB, NA, JAZZ, OTEP, ONA, ENOTA, IRUN, ROŽA, LIČAN, KUGA, AM, VLEKA, JONSON, MARTINU, NEVIHTA, ANGOLA, NO, ČK, OK, IGRA, SV, Z OTROKI, MI, BOTA, ENOOKEC, TANK, VI.
Geslo: Čas za počitek in druženje.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 30 EUR Tradicionalne kitajske medicine, prejme: Jana Petrak Zajc, Petrovče 159, 3301 Petrovče.
2.	nagrado, darilni paket Novega tednika, prejme: Mateja Krajnc, Kozje 178, 3260 Kozje.
3.-5.	nagrado, darilni bon za čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Miran Ipšek, Ponikva 46, 3232 Ponikva; Zorica Košir, Šmarjeta 20, 3211 Škofja vas in Urška Plevnik, Ložnica 28c, 3310 Žalec.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
OVEN
Ona: Še se boste sukali okoli prijatelja, ki vam je namignil, da bi lahko prijateljstvo preraslo tudi v kaj več. Sprva boste sicer nekoliko nerodni, a se vam vsekakor obeta uspeh.
On: Prijetno boste presenečeni nad prijateljem, ki bo predlagal, da vam pomaga iz trenutne poslovne zagate. Ta hip bosta le kovala načrte, a se bo že v kratkem pokazala njegova prava vrednost.
L.Im'I'JI^I
Ona: Sodelavec bo predlagal preusmeritev, ki vam lahko zagotovi bolj sigurno finančno prihodnost. Seveda bodo potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na vaše zasebno področje.
On: Zadovoljni boste le tako dolgo, dokler ne boste razmišljali o tem, kam vodijo vaše poti. Kasneje boste v hudih dvomih, ki utegnejo v celoti pokvariti sicer mirne sanje. Vseeno se bo našel izhod iz krize.
Ona: Povsem običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Ne bojte se možnih posledic, izkoristite priložnost in se zabavajte. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano.
On: Nimate jeklenih živcev. Če boste vsako stvar vzeli tako resno, ne bodo zdržali dolgo. Poskusite z lahkotnejšim pristopom k reševanju težav in hitro boste ugotovili, da je lahko delo tudi užitek!
DVOJČKA ^
Ona: Še vedno ne boste pozabili stare simpatije, saj vam bo že ob pogledu nanj zatrepetalo srce. Pa lahko trdite, da so tudi njegovi nameni vsaj v osnovi podobni vašim?
On: Spoprijeli se boste z izzivom, ki vam bo prinesel tako uspeh v poslu kot nepričakovano poznanstvo, ki se bo sčasoma prelevilo v ljubezen. Teden je vaš, izkoristite ga.
Ona: Kljub razočaranju bodite hvaležni tistim, ki so vam povedali resnico in s tem odprli oči. Predolgo ste živeli v zmoti, zdaj se bo situacija razjasnila. Vsaka stvar ima svoje slabe strani.
On: Iz ljubosumnosti bo zrasla strašna misel, ki lahko povzroči resen razkol s partnerko. Zakaj se tako posvečate poslu, ko je na svetu toliko prijetnejših načinov življenja?
Ona: Sprejeli boste partnerjevo ponudbo, ki se bo močno ujemala z vašimi pričakovanji o skupnem življenju. Tudi drugače se bodo začele stvari v za-sebnemživljenju obračati na bolje.
On: Pred vami so precejšnje težave, ki jih bo zakrivila predvsem nekdanja prijateljica. Pazite, da ne boste naredili napačnega koraka, saj se vam ta lahko vrne na način, ki si ga res ne želite.
DEVICA
Ona: Nepričakovan obisk vam bo spremenil načrte, a bo prinesel tudi dobre novice, ki ste jih že slutili. V prijetnem pomenku se boste spomnili starih časov, ki jih malce pogrešate.
On: Še vedno ne boste pozabili nekdanje partnerke, kar vam bo delalo preglavice pri uresničevanju poslovnih načrtih. Poskusite se zbrati in ne mislite samo na ljubezen.
Ona: Če ne boste pravi čas zajezili strasti, ki vas preganjajo, se lahko poslovite od notranjega miru. To vam ta trenutek prav nič ne koristi. Zberite se in prebrodite krizo.
On: Ne postavljajte ugleda na kocko, saj zdaj ni čas, da bi se igrali s srečo. Poskusite z bolj sigurnimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši, a zanesljiv dobiček.
STRELEC ^
Ona: S prijateljem se boste podali na potep in zgodilo se bo nekaj, kar najmanj pričakujete. Ne skrbite, svež zrak in pomlad v srcu bosta več kot dober razlog za konec tedna, ki vam bo ostal še dolgo v spominu.
On: Na delovnem mestu vam bodo ponujali neke vrste napredovanje, a bo s tem tudi precej več dela. Energije vam ta trenutek res ne manjka, zato se ne ustrašite nove odgovornosti.
KOZOROG
Ona: Bliža se pomemben datum v življenju partnerja, pripravite mu kar se da prijetno presenečenje. Za nasvet poprosite njegove prijatelje, ki bodo povedali marsikaj koristnega.
On: Pogovor s prijateljem bo zelo koristil, saj boste na marsikaj začeli gledati s povsem drugega zornega kota. To bo pomagalo pri premagovanju ljubezenskih težav, ki jih je kar precej.
VODNAR 1
Ona: Karkoli že boste naredili, vse bo uspelo, kot že dolgo ne. To je resnično vaš teden, zato ga do popolnosti izkoristite, še posebej, kar se tiče ljubezenskega življenja, kjer ste malo v zaostanku.
On: Z zvijačo boste uspeli veliko več kot s trdim delom. Ne ukvarjajte se z malenkostmi, ki sploh niso pomembne, saj samo izgubljate dragocen čas. Včasih se je za dosego cilja treba pač malce znajti!
Ona: V ljubezni se boste soočili z veliko odločitvijo, ki lahko prinese veliko dobrega ali pa prav toliko gorja. Previdnost ni nikoli odveč, zato le počasi in brez nepremišljenosti. Na koncu boste le uspeli ...
On: Prijeten dogodek v poslu bo naznanil začetek obdobja, ko vam bo vse šlo kot po maslu. Zgrabite to priložnost in v kratkem času si boste ustvarili ogromno.

RUMENA STRAN

Ogrevanje za poroko »na suhem«
Velenjski vrhunski smučar Bernard Vaj-dič, član SD Unior Celje, se bo jutri poročil v braslovški cerkvi, izvoljenka je Tr-boveljčanka Petra Ahac, slavje pa bo na Venišah.
Prijatelji so mu pripravili fantovščino, na kateri pa ni preveč trpel, temveč celo užival. Resda je moral na velenjsko strmino »štamfati« v popolni opremi in na starih elankah, s katerimi je opravil prve zavoje pred mnogimi leti. Nato je svoje smučarsko znanje dokazal s smučanjem po travi, nato pa celo po stopnišču. Glava je ostala cela in trezna, pripravljena na »usodni da«.
DŠ
Foto: JOŽE MIKLAVC
Odprli vrata in gostili
Na dnevu odprtih vrat Osrednje knjižnice Celje so se obiskovalci še bolj kot ogleda novih prostorov in zabavnega sporeda veselili gostinske ponudbe. Celjski knjižničarji so namreč gostom ponudili tudi slasten golaž, na prosojno tanke rezine narezan pršut, pa tudi kak kozarček domačega se je našel. Ni bilo težko pozabiti na knjige.
Foto: SHERPA
Prisluškovali smo ...
... in ujeli delček pogovora med županoma in poslancema - žalskim Lojzetom Pose-delom (Zares), šentjurskim Štefanom Tislom (SDS) in predsednikom KS Šentjur mesto Florjanom Cvetom Erjavcem (z leve). Posedel: »Čuj, Štefan, a nisi rekel, da ne boš več kandidiral?« Tisel: »Lojze, ti kar lepo tiho bodi, saj boš ti v Žalcu tudi! Kaj pa protikandidati?« Posedel: »Ah, daj, no, saj veš, da proti nama nima nihče osnovnih šans!« Tisel: »Ja, pa poslanca bova tudi ostala, kajne?«
Posedel: »Čuj, daj ti meni raje povej, kaj se greste s temi kislimi >župami<?« Tisel: »To so priprave na jesen. Takrat bomo pa mešali volilni golaž.« Erjavec: »Fanta, ne šopirita se! Zdaj sta v >mojem< rajonu!«
Foto: GrupA
Novi škof med poklicnimi gasilci
V torek, ko je godoval zavetnik gasilcev sveti Florijan, je obiskal Poklicno gasilsko enoto Celje novi celjski škof dr. Stanko Lipovšek.
Med ogledom enote je poveljniku Janku Požežniku izrazil zadovoljstvo glede usposobljenosti in opremljenosti in zaradi pripravljenosti gasilcev, da pomagajo drugim.
BJ
Od smeha do solz
Na Vranskem je bil poseben koncert narodnozabav-nih ansamblov, Brglezov glasbeni koledar. Za to imajo zasluge organizator, podjetnik Roman Brglez, domači humorist in glasbenik Miro Klinc, karikaturist Jože Napotnik ter marljivi sodelavci organizatorja. Na posebno parado glasbe se je zbralo več kot tisoč ljubiteljev tovrstne glasbe in številni znani slovenski ansambli. Ko je bilo znano, da bo nastopil tudi berlinski župnik in priljubljeni domačin Vranskega Dori Pečovnik (na sliki), je bila vsaka skrb, da bi bila dvorana prazna, odveč. Povzročil je pretakanje solza s pesmijo Rad bi vrnil se domov.
JOŽE MIKLAVC
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.