Ste«. 28.
V Ljubljani, s ponedeljek, dni 4. februarju 1901
Leto XXXII.
• ' ----- --
Velja po pošti:
ta celo leto naprej K 26'— ta pol leta „ ,, 13-la četrt leta „ „ 6-50 *a en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
ata celo Itlo naprej K 20'— za pol leta „ „ 10---
- -^r .n. i* ar«w
ta ietrt leta
5-
n n
sa en mesec „ „ 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
L0VENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
13 h 11
za ,/eč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
sie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- - Vsprejema naročnino, inseraie In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Socialni bojkot.
»Narod« je iznašel zdravilo za liberalce. Resno, z bojevitim krikom veleva svojim vernikom, naj socialno bojkotirajo vse »klerikalce.« Ta ferman je zagledal beli dan dne 31. prosinca 1. i. in glavni odstavek se tako-le glasi:
»Prvo in edino sredstvo je socialno boj-kotiranje klerikalcev. Le tako brezobzirno boj-kotiranje zna pomagati.«
Z dovoljenjem častivrednih liberalnih mu-ftijev in kadijev naj podamo temu fermanu kratko razlago. Socialni bojkot pomeni, naj se liberalci tudi v navadnem življenju ogibljejo pristašev naše stranke, naj pretrgajo tudi v gospodarskem in socialnem oziru vsak stik ž njimi. Tako morajo na primer odslej liberalci bojkotirati naše poslance; vsa pota in pisma, ki v njih in ž njimi prosijo njihove pomoči, odpadejo kar na mah. In ko bi kak poslanec se sam jel brigati za kako zadevo, kjer bi bil kak liberalec poleg, ga bo ta s primerno odločnostjo brcnil proč, češ, sedaj vlada socialni bojkot.
Lepo in prijazno nalogo imajo tudi vsi liberalni gostilničarji in trgovci. Na temelju socialnega bojkota morajo zapreti vrata vsem našim; ako bi se kdo predrznil iti kupit h kakemu liberalnemu trgovcu, ali pit pod liberalno streho, zavlada brez pardona ukaz socialne nega bojkota in po njem se tak predrznež vrže na cesto. Ravno tako bo z liberalnimi advokati in notarji. Oor.ie kakemu našemu pristašu, ki bo v svoji prostodušnosti potrkal na vrata lib. pisarne, da bi dal zaslužiti kakemu liberalcu. Neusmiljeno ga poženejo čez prag. Saj je zavladala doba soc. bojkota. Hudo se bo to tudi godilo vsem tistim nesrečnikom, ki bodo hoteli naložiti svoj denar v kakem (Nnarnem zavodu, ki ga vodijo liberalci; frčal bo ven, kakor je dolg in širok s svojim denarjem vred. In nepremišljeni »klerikalec«, ki bi hotel zavarovati svoje posestvo ali življenje pri taki zavarovalnici, kjer so liberalci na čelu, jo ravnotako izkupi.
Ka.i ne, tako se ima razumeti socialni bojkot. Mi smo časih že sami mislili, da bi nič ne škodilo kaj podobnega, in po pravici povemo, da nam je misel socialnega bojkota precej in zelo simpatična.
V eni zadevi jo bomo tudi od svoje strani izpeljali in sicer ne samo na papirju. Liberalci bodo iz tega lahko spoznali, da nismo tako trmasti, kakor oni trdijo, da se da z nami govoriti, in da se damo časih tudi od njih kai prepričati. Naš sklep je namreč — popolnoma v zmislu »Narodove« želje — ta-le:
Nihče naših poslancev in deželnih odbornikov ne sme odslej niti trohice svojega političnega vpliva porabiti za liberalce. Za socialni bojkot v vseh ozirih za zdaj še nismo. Zato se ne brigamo, kaj stori kak poslanec iz svo-
jega žepa za liberalce, to je njegova zasebna reč. Kot poslanec pa mora rabiti politiški vpliv v zmislu svojih volilcev. Ta vpliv ni njegova last, marveč je le njemu v varstvo izročena reč. Volilci ne morejo biti zadovoljni, da se ta vpliv rabi v prilog njihovim nasprotnikom. To velja samo po sebi. Ker je pa še »Narod« v imenu ccle stranke proglasil socialni bojkot, jc pa očividno, da liberalci sami ne marajo posredovanja naših poslancev. In zato pojde zdaj vsa stvar prav gladko.
Malo čudno se nam sicer zdi, zakaj so doslej liberalci tako radi pritiskali na kljuke naših poslancev. Morda je bila za tem samo kaka zvijača ali ka-li. Zdaj vemo, pri čem da smo. Naj bo zagotovljeno »Narodu« in njegovi stranki, da se odslej to ne bo več godilo. Brez-izjemno bomo zahtevali v njegovem zmislu od vseh poslancev in deželnih odbornikov, da se začno tako obnašati, kakor bo všeč našemu ljudstvu in topot — kakor se vidi — tudi liberalcem.
deželni zbori.
V drugi polovici februarja skliče vlada češki, moravski, gališki, šlezijski in gornjeav-strijski deželni zbor.
koncentracija čeških strank.
Ker se je koncentracija čeških strank razbila, se je osnoval odbor iz mladočehov, socialistov in naprednjakov, da sestavi novo stranko. V tem odboru so med drugimi profesor Masaryk, rektor češke univerze Hlava, urednik »Narodnih listov« dr. Prein in voditelj češke napredne stranke Alojzij Hajn. Dejansko vodstvo mladočešikie stranke, ki sc iioče pomladiti, ni več dr. Heroldovo, ampak Kramarevo. To se da sklepati že iz tega, ker je v izvrševalni odbor mladočeške stranke izvoljenih nekaj realistov in radikalcev.
nova Češka agrarna stranka.
Mladočehi so organizirali neko zvezo čeških naprednih kmetov. Dne 2. t. m. se je vršil ustanovni shod, ki jc bil zelo številno obiskan in je sprejel resolucijo, kjer obsoja zvezo agrarcev s konservativnim plemstvom in kat. nar. stranko. Shod je izvolil izvrševalni odbor, ki bo sestavil v kratkem program nove češke napredne kmečke stranke.
volivni oklic češke socialne demokracije.
Češka, socialna demokracija objavlja v »Pravo Lidu« volivni oklic, ki je bil v 500.000 izvodih razdeljen med ljudstvo na Češkem in Moravskem.
ogrske zadeve.
Baronica.
Baronice Schonberger sedai nihče več noče poznati. Budimpeštanska policija jo je izgnala in objavila o njej dolg komunike.
Policija jo opisuje za prostitutko, ki sc jc lagala, da ima zveze z dvorom. Baronica jc že od leta 1899 sem pod policijskim nadzorstvom. Polonyi je baje še sedaj v zvezi ž njo. Kakor se vidi, se hočejo baronice hitro iznebiti, ker ie prizadetim krogom nevarna. Baronica je morala odpotovati v svojo domovinsko občino Szegsrord.
Deset milijonov kron nezakonito izdanih.
Najvišji ogrski računski urad jc zbornici predložil račun o finančnem poslovanju leta 1905. Računski urad objavlja, da jc pod ministrstvom Feyervaryja in Tisze bilo nezakonito izdanih 9,700.492 K. Pisarniški ravnatelj v trgovinskem ministrstvu Voros je dobil predplačilo 200.000 K, 200.000 K predplačila za in-serate je dobil neki list, ki je bil v opoziciji proti Feyervaryju, 51.000 K je bilo izdanih za članke v inozemskih listih, 25.000 K za zaupnike vlade, 12.000 K ic dobil založnik lista »Fgyertctes«, Perczci in Gyorgy pa sta dobila po 11.000 K pokojnine itd. Senat upravnega sodišča v Budimpešti noče nadalje izplačevati sodnikoma Iv. Naszadyju in Ivanu Vozaču pokojnin, ki sta jih dobivala kot kraljeva komisarja pod Feyervary.iem.
Novi minister.
Novi justični minister dr. Anton Giinther je bil pri cesarju zaprisežen, potem pa sprejet v avdiicnci.
Feyervary.
Baron Feyervary odločno zavrača trditve, da jc njegovo ministrstvo nepošteno izdajalo denar, priznava pa, da se računi niso vodili »popolnoma pravilno«, kar pa je na Ogrskem od nekdaj bilo.
KRŠČANSKI BLOK.
Nemški listi poročajo, da so se te dni na Dunaju sešli katoliški poslanci vseh strank, nemški krščanski socialci, centrum, fevdalni veleposestniki, poslanci »Slovanske Zveze« in Poljaki ter se posvetovali, kako naj bi sc v prihodnjem parlamentu osnovala nova stranka, ki bi v verskih in kulturnih vprašanjih krščanstva, oziroma katolištva, postopala skupno.
TAJNI TUNEL NA AVSTRIJSKO ITALIJANSKI MEJI?
»Tribuna« jc poročala, da ie avstrijski generalni štab dal na avstri.isko-italijanski meji izvršiti podzemeljske rove in tunele. Vsled tega sta Loero in Magni v italijanski zbornici interpelirala. Sedaj pa Magni izjavlja, da je vest o podzemeljskih rovih neresnična.
»KULTURNI BOJ« NA FRANCOSKEM.
Pariz, 2. febr. Minister Briand ie župane obvestil, da z župniki glede na brezplačno vporabo cerkva ne morejo skleniti pogodb, ne da bi o tem sklepal občinski svet. Briand bo županstvom poslal tozadevne inštrukcijc.
Grenoble, 2. febr. Deset županov je sklenilo z župniki pogodbe, ki zagotovijo nemoteno izvrševanje bogoslužja za 18 let.
Pariz, 2. febr. Nekaj inozemskih liberalnih listov se zelo čudi, kako jc mogoče, da je francoska zbornica sprejela novi združevalni zakon Briandov. Pravijo, da je Vatikan docela ugnal francosko vlado. Vatikanska diplomacija — pišejo — je premagala francosko. Spor med ministri ic tako velik, da se ni vršil ministrski svet, ki je bil že napovedan. Baje bo ministrstvo v kratkem demisijoniralo.
SPOR MED AMERIKO IN JAPONSKO.
Peterburški diplomati smatrajo japonsko ameriške spore za resne. Japonska se oboro-žuje žc mesece glede na te spore. Razprava Japonske z Rusijo glede ribiških predpravic ni bila druzega, kakor manever, da se odvrne pozornost japonskih vojnih priprav nasproti Ameriki. Ne\vyorški listi pišejo, da se morajo takoj podeliti japonskim šolskim otrokom v San Frančišku iste pravice v šoli kot ameri-čanskim, drugače izbruhne vojna. — Uradniki državi), departementa v VVashingtonu pa odločno dernentirajo vest o kakem sporu. — »Daily News« pišejo, da je zadnja nota japonskega poslanika bila pravi ultimatum.
OŽJE VOLITVE NA NEMŠKEM.
Dne 2. t. ni. sc je vršilo že nekaj ožjih volitev za državni zbor. Socialni demokratje so pri tem izgubili šest mandatov in siccr v Bremenu, Randovvu, Gtistro\vu, Malchinu, Gan-derslieimu, Mccklcnburgu. Centrum na Bavarskem jc sklenil pri ožjih volitvah glasovati za socialnega demokrata tam, kjer je nevarnost, da bo izvoljen liberalec, tako na primer v I. monakovskem okraju, kjer bo centrum glasoval za socialnega demokrata von Vollmarja. Nekaj katoliških plemenitašev (knez zu Wy-kradt, Freiherr von Soden), dvornih svetnikov, vseučiliščni profesor von Hcrtling in opat Danes obžalujejo ta sklep v »Augsburger Postzeitung«.
BALKAN.
Solun. Turška vlada je zaprla 30 Bolgarov, ker so vsled dokumentov bolgarskega makedonskega odbora, ki so prišli v roke turški vladi, zelo kompromitirani.
Carigrad. Diplomati pravijo o turški noti, ki dovoljuje generalu di Giorgisu, šefu makedonskega reformnega orožništva, nekaj orožnikov, da je: »v nekaterih točkah nejasna, v drugih nc zadovoljuje, vendar pa daje upanje, da sc bodo reforme v Makedoniji posrečiie. Cisto po turško.
Crnagora. Novo črnogorsko ministrstvo jc sestavljeno iz treh članov: Andre Radovič .ic ministrski predsednik, minister za finance in vojno, Ivanovič minister za notranje zadeve, Gabriel Cerovič za pravosodje, nauk in bogočastje. Knez Nikolaj je ministru Ceroviču naročil, naj predloži skupščini zakon, ki odpravlja smrtno kazen.
umi
Ines de ins Sierras
Francoski spisal Charles Nodier.
(Dalje.)
V Ghismondovem gradu.
—	Na mestu, de arriero in ustavi mule.
—	Zadnji čas, pravi Sergy; že pričenja strašiti. Cujetc grmenje? Čudna prikazen v tem času.
—	Vedno grmi ta dau okoli Ghistnondo-vega gradu, zatrjuje arriero.
Ni še končal, ko je silen blisk raztrgal oblake in nam pokazal sivo zidovje starega gradu z njegovimi stolpi, postavljenega na eno samo velikansko skalo.
Glavna vrata, ki so vodila v preddvor, so morala biti že dolgo zaprta. Zob časa jih je že tako razjel, da nam ni bilo težko odpreti jih; toda morali smo še odstraniti nekaj od oboka odpadlega zidovja in posekati s sabljami par orjaških alojnih listov, da smo mogli vstopiti. Dolg drevored se nam je odprl, in videti je bilo, da najbrž že od časa Ferdinanda katoliškega ni tod hodila človeška noga. Hitro smo zagrabili par bakelj, s katerimi smo se preskrbeli v Mattaru, in katerih plamen jc vznemirjal različne ponočne ptice, ki so frfotale iz vseh kotov starega gradu in neprijetno kričale. Ta prizor, ki je bil v resnici precej neprijeten, me ie nehote spominjal, kako je don Kihot stopal v Montezinsko jamo. Ce bi bil povedal to primero arrieru in Bascari, bi se bila gotovo sa-
ma smejala, čc bi se bila sploh še mogla smejati, kajti njih vznemirjenost je rastla pri vsakem koraku.
Vstopili smo na velikansko dvorišče. Na levo je bila ob zidu pritrjena široka streha, ki je imela natnen varovati grajščakove konje vremenskih neprilik, kakor smo opazili po železnih obročih, ki so bili v gotovih razdaljah vdelani v zid. Veseli smo bili, da smo mogli postaviti pod to streho mule in voz. Celo Estevan jc malo prijazneje gledal, ko je videl, da bodo njegove mule na suhem, kar ga je v prvi vrsti skrbelo. Dvoje plamenic, katere smo vtaknili v zato pripravljene luknje v zidu. so prijetno razsvetljavale to zavetišče, ko smo še nastlali sena utrujenim in lačnim mulam, je imel ves ta prizor nekaj tako domačega na sebi, da ga je bilo veselje gledati.
Prav dobro je to, pravi Estvan že nekoliko pomirjen; vidim, da bodo moje mule prav lahko tukaj prenočile. Neki pregovor pa pravi, da se ima mular povsod dobro, kjer morejo počivati njegove mule. Prosil bi vas vsled tega, da mi pustite tukaj nekoliko jedi, in potem upam, da vas bom jutri zopet lahko vozil; kajti ne bojim sc toliko onih strahov, ki so v staji, nego onih, ki se potikajo po salonu. Z duhovi, ki se gibljejo v stajah, smo že precej domači, mi arrieri, in njihova hudobnost sc kaže kvečjemu v tem, da zmešajo konjem grivo. Kar sc pa nas ubogih mularjev tiče, so zadovoljni, da nas toliko uščipnejo, da se kvečjemu en teden pozna; večkrat nam pošljejo tudi krč v noge, ali pa sc nam vsedejo tudi na želodec in se nam smejejo kot norci. Vendar sem že toliko moža, da bom vse to prestal z božjo pomočjo in onimi tremi buteljkami pe-
lamskega vina, katere mi jc gospod kapitan blagovolil obljubiti.
— Tukaj jih imaš, mu pravim, in razun tega dva hleba kruha in četrt pečenega janjca. Sedaj pa, ko smo konjenico in tren spravili pod streho, si lahko tudi mi poiščemo kako prenočišče.
Zapalili smo štiri baklic in se napotili čez različne podrtinc proti glavnem stopnjišču; jaz naprej, Bascara sredi Scrgy.ia in Bontraixa, ki sta mu dajala pogum z besedo in vzgledom. Priznam, da je imel ta naš pohod, ki jc bil sicer popolnoma brez nevarnosti nekaj fantastičnega na sebi in skrivoma razburjal našo domišljijo. kajti težkoč smo imeli dovolj premagati. predno smo> dospeli na cilj. Velik del sto-pnjišča je bil že porušen in razpalo zidovje nam jc napravilo dosti barikad, ki smo jih morali prekoračiti. Strop je zijal skoro popolnoma in njegovi ostanki so ležali na stopnjicah, ki so ječale pod našimi nogami. Okna, ki so raz-svetliavala vežo in stopnjišče, ie žc davno veter razbil in njih steklo je pokalo pod našimi škornji. Vrh tega ie še vihar strahovito tulil po tem zidoviti in nam prinašal sneg v obraz, da smo le s težavo prodirali. Skoro se mi jc zdelo lažje napadati trdnjave nego si iskati pota v tej podrtim. Naposled smo vendar dospeli v prvo nadstropje, kier smo sc nekoliko oddahnili.
Na naši levi se ie raztezal dolg hodnik, ozek in temen, da ga naše platnenice niso mogle do konca razsvetiti. Pred nami pa so bila vrata v sobane, ali bolje, ni jih bilo več. S pla-mcnico v roki smo vstopili v štirivoglato dvorano, ki je bila najbrž namenjena vojakom. Ob steni je bilo postavljenih par že razbitih kamc-
nitih klopij, in na stenah jc viselo nekaj že povsem zarjavelega orožja, sulice in puške. Zgornji konec tc dvorane jc bil zaokrožen in na desni sc jc nahajalo troje oken brez šip. Tla so bila od vetra in dežja posebno pri oknih tako razdjana, da smo morali iako varno stopati, da nismo padli, tako so sc nam zibala pod nogami. Cc bi nc bili tako previdni, da smo se naglo vrnili ob levo steno, bi sc bili gotovo udrli.
V	prihodni dvorani je bilo razvrščenih ob levi steni lepo število slik.
Pijani oče našega bedastega arriera gotovo ni prišel do sem, sc oglasi Bontraix.
Kje neki? mu odgovori Scrgy in sc nasmehne. Na pragu niattarske cerkvc je zaspal, ker je bil tako pijan, da ni mogel več hoditi.
Nc govori toliko, ga zavrne Bontraix in prične ogledovati zaprašene slike ob steni. Res, slike; in portreti, če sc ne motim. Cela rodovina dc las Sierras jc naslikana v tem brlogu morilcev.
V	vsakem drugem slučaju bi nas bil zanimal ta sled umetnosti preteklih stoletij; sedaj pa sc nam jc preveč mudilo preskrbeti si varnega in udobnega ležišča, da bi izgubljali čas s proučavanjem teli slik. ki jih jc nemila roka časa žc skoro popolnoma izbrisala. V tem pa ic dospel Sergv do ene poslednjih slik, ji približal v vidni razburjenosti svojo planienico, me prijel za roko in vzkliknil:
- Poglej, poglej tega viteza temnega pogleda, čegar čelo senči rdeče nojevo pero; gotovo je to Ghismondo sam. Poglej, kako je umetnik čudovito izrazil na njegovih mladih
Srbske zadeve. Rusko »Slo\vo« poroča, da neka rumunska banka toži kralja Petra, ker jc prodal nekaj svojih posestev, dasi so bila pri banki hipotekarno obremenjena z 1,300.000 franki.
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V PARIZU.
Angleški kralj in kraliica sta 2. t. m. ob 7. uri zvečer dospela v Pariz ter se podala v angleško poslaništvo.
ANGLEŠKI KRALJ V PARIZU.
Angleški kralj ie prišel v Pariz zato, da bosta Angleška in Francoska nastopili sporazumno pri haaški konferenci.
PREGANJANJE KRISTIJANOV NA KITAJSKEM.
V Kitikiju, provinca Kiangsi, so bili 1. t. m. protikrščanski nemiri. Red je napravilo vojaštvo.
RUSIJA.
Umor. V Plozku so revolucijonarci ustrelili na cesti sprehajajočega se orožniškega polkovnika Bielskega.
100 delavcev zaprtih. Pri policijskem preiskavami! v delavskih hišah v Czerniakowski ulici v Varšavi je policija zaprla sto delavcev.
NA SEVERU.
Norveška. Spor med norveško vlado in storthingom (državnim zborom) je poravnan. Socialni odsek storthingov je namreč sklenil, nai trgovinsko ministrstvo samo imenuje člane v komisijo, ki se bo bavila s splošnim ljudskim zavarovanjem.
Švedska. Vlada je državnemu zboru predložila zakon glede na reformo volilne pravice. Uvede nai sc za obedve zbornici splošna volilna pravica po proporčnem zistemu.
Volilni l30j.
(Dr. Romih) sklicuje za danes teden župane in svetovalce krško-kostanjeviško-tre-banjsko-mokronoškega sodnega okraja v Krško, da bi tam postavili kandidata. V soboto smo že pojasnili, kje ga čevelj žuli. Samo eno misel moramo izpodbiti, ki se morda komu vsiljuje: utegnil bi namreč kdo misliti, da je dr. Romih zvit in pretkan, ker pride do takih načrtov. Toda zadnji »Gorenjec« in »Notranjec« nam dokazujeta čisto jasno, da so Romihu diktirali iz Ljubljane, kai naj stori. Liberalni izvrševalni odbor, katerega član je častivredni krški župan, je skoraj gotovo po svojem duhovitem tajniku Chamu iztuhtal to-le: Na kmetih se liberalci ne smemo pokazati s svojo zastavo iu s svojim imenom, zato naj poizkusimo brezbarvcno s shodi županov, in če to ne gre, naj se postavi pod imenom neodvisnega kandidata kak liberalec. En tak kandidat, Omersa v Kranju, se je že oglasil, pa čez par dni zmrznil. Malo preveč predrznosti je pri teh ljudeh, ki so splošno in enako volivno pravico za državni zbor hoteli preprečiti, in ki se upirajo kmečki večini v deželnem zboru, da bi se zdaj štuli med kmečke prijatelje. Prej so podpisovali peticije proti kmečkim pravicam, zdaj pa vpijejo o kmetovi samostojnosti. Naše ljudstvo bo že dobilo potrebno število mokrih cunj, da požene hinavske liberalne priganjače v kot.
(Večalimanj.) »Gorenjec« piše dne 1. februarja: »Po našem mnenju bi bilo umestno, da se zbero župani in svetovalci vsakega vo-livnega okraja (n. pr. kranjski in škofjeloški okraj) na skupno posvetovanje v kakem primernem kraju in se tu pomenijo, koga bi radi za poslanca. Ce se zedinijo za primernega, nevsiljivega kandidata, mora vsak v svoji občini delovati nato, da se dotičnik res voli in v ta namen je treba večalimanj shodov in posvetovanj v posamnih vaseh.« Res umestno, samo na »Gorenjčeva« vabila ne bo nihče šel. Župani in občinski svetovalci Slovenske Ljudske Stranke bodo govorili dne 28. februarja na sestanku zaupnikov ter »Gorenjčevih« nasvetov prav nič ne potrebujejo.
potezah utrujenost vsled strastij in skrb radi zločinov. Žalosten pogled! . . .
—	Prihodnja slika te bo odškodovala, se mu nasmejem. Ce bi bila bolje ohranjena ali bližje našim očem, bi se navduševal ob pogledu na čarovito Ines de las Sierras, kajti lahko si predstavljamo, da je to ona. A že to samo, kar vidimo, napravlja na nas globok vtis. Koliko elegance v tem vitkem stasu! Kako krasna poza! Gotovo, taka jc morala biti Ines!
—	Da. taka je bila. odvrne Sergy in me potegne k sebi; od tukaj vidim njene oči. Kako govore te oči! Nikdar še ni vtisnil slikar platnu toliko življenja! Ce se ozreš na krasna lica, ki obkrožajo ta fina usta, čutiš nehote malo prezirljivo gibanje teh ustnic, ki pa vendar dihajo vročo ljubezen . . .
—	Lepe dvornice Karla V., sem nadaljeval mrzlo.
—	Karla V., res ie, odvrne žalostno Scrgy in pobesi glavo.
—	Stojte, pravi Bontraix, čegar roka je mogla doseči spodnji rob okvirja, katerega jc brisal s svojim robcem. Tu je nek napis, nemški ali hebrejski, mogoče tudi sirski ali bretonski; ali vrag naj me vzame, če ga moreni Citati. Na koran bi sc ravnotoliko razumel.
Ves omamljen zakriči Sergy:
—	Ines de las Sierras! Ines de las Sierras! in mi stiska poln ginjenosti roko. Citaj vendar!
•— Ines de las Sierras! pravim; res je. In ti trije zeleni hribi na zlatem poliu so gotovo njen grob. Menda ie v istini živela ta nesreč-nica in v tem gradu prebivala. Toda čas je, gospodje da iščemo tudi za-se zavetja. Morda se potrudite gospodje malo dalje ?
(Dalje prihodnjič.)
(Zakaj se morajo kmetje osamosvojiti?)
Vrli bojevnik za ljudske pravice, »Gorenjec«, piše v zadnji številki: »Pri klerikalnih mlekarskih in drugih gospodarskih društvih vlada kaplan, ki niti večkrat svojega imena podpisati ne zna, pa kima in s svojim podkriževa-njem podpira sleparstvo za sleparstvom. Zato pa kličemo: kmetje, osamosvojite se!« Tudi mi smo tega mnenja, da s kaplani, ki ne znajo svojega imena podpisati, treba enkrat za vselej pomesti. Morda bi uredništvo »Gorenjca«, ki ima več ljudskih učiteljev v svojem okrilju, napravilo za kaplanske analfabete poseben kurz za pisanje.
(Brez koinentara.) »Gorenjec« dne 1. februarja piše: »V vsaki vasi se že najdejo možje ali mladeniči, ki mislijo z lastno glavo in delajo brez duhovnih jerobov. Ti naj pri svojih tovariših možeh in mladeničih delajo za samostojnega kandidata. Pomniti je, da ima po novi postavi vsak možki volilno pravico, ki je spolnil 24. leto. Mi mislimo, da so gorenjski fantje, posebno še, če so odslužili že vojake, vsaj toliko fantje, da ne bodo volili za poslanca moža, ki ga priporočajo ljudje, kateri še svojih naravnih pravic ne smejo izvrševati, ki se še ženiti nc smejo, hočejo pa kljub temu imeti vse druge pravice — politične in tudi vse fantovske pravice pri — dekletih.«
Štajerske nouice.
š Izobraževalno društvo v Celju je sklenilo v svoji zadnji seji, vse svoje spise kole-kovati z narodnim kolekom.
š Smrtna kosa. V nedeljo, dne 3. t. mes., je umrla po kratki iu mučni bolezni v Med-logu posestnica g. Frančiška Lipovšek v 66. letu svoje starosti. Rajna je bila sestra znanega vpokojenega c. kr. profesorja itd. Ivana Krušiča v Celju. N. v m. p.!
š Okrajni odbor narodne stranke za Celje in okolico je priredil včeraj popoldne takoime-novani veliki kmetijski shod. Prišlo je blizo 140 poslušalcev, med katerimi je bilo okolu 25 Celjanov, nekaj ženic, drugi pa kmetje in sinovi iz bližnje celjske okolice. Dr. Božič je razmotrival različna kmctska vprašanja; ko je omenjal novi lovski zakon, je seveda povdarjal, da bodo lahko v »Narodnem listu« brali o tem, kakor bi se drugi štajerski listi za to spremembo sploh ne brigali. O živinoreji in posebno o mlekarstvu je dobro razlagal g. Pilih. Znani potovalni učitelj g. Gori-čan je pa prav poljudno razlagal glavne pojme o sadjereji in po svojem govoru še sprejemal naročila za sadna drevesa. Shod je bil končan ob pol 6. uri.
š Visoko odlikovanje. Slavno uredništvo! Z ozirom na notico med štajerskimi novicami: »Visoko odlikovanje«, v Vašem cenjenem listu od 24. januarja leta, 1907, št. 20, zahtevani sklicevaje se na § 19. tisk. z., da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da sem jaz za časa državnozborskih volitev časopise po Petrovčah okrog nosil ter ljudi begal proti kandidatu dr. Korošcu in da mi je bil ta trn v peti, ker ni bil liberalec. Nasprotno je res, da sem ob času državnozborskih volitev sc več tednov zdravil v Gradcu zaradi očesne bolezni in nisem sploh niti ne bil v Petrovčah. Ni res, da bi me zadovoljilo poslansko mesto v novem državnem zboru, da pa ne bi smel pozabiti kakega g. doktorja, ki bi mi tam kr-pucal govore za zbornico, s katerimi bi se lahko ondi šopiril; nasprotno res je, da nisem nikdar na poslansko mesto mislil. Ni res, da se jaz pri vsaki priliki rad podpisujem s kakim častnim naslovom; marveč res ie, da sem to le storil, kadar sem se v potrebnih slučajih obrnil na višjo oblast. — Z velespoštovanjem udani Franc Emanuel Fridrich. — Petrovče, dne 31. prosinca 1907.
š Hrastnik. Voditelji »narodne stranke« iz Celja sklicujejo svoje somišljenike v prostore Roševe gostilne. Popolnoma pa vendar Celjani ne zaupajo g. Rošu, ker je v njegovi županski pisarni v Trbovljah bojda vse preveč nemško. Tako se je namreč celjskim voditeljem sporočalo. Zato pa je Roš sedaj navil druge strune. Dobrika se namreč rdečkarjem. Da bi pa tudi najnižje sloje pridobil zase, bo odprl v svojih prostorih šnopsarijo. Ce mu bo vse to pomagalo, da bi splezal na stolec državnega poslanca, kamor tako hrepeni, bodo pokazale volitve. Obče se govori, da je delavstvu v Trbovljah in Hrastniku znana marsikatera Roševa epizoda, katera nikakor ne kaže, da bi bil on priprostemu ljudstvu udan in za njega skrben.
š Umrl je pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah petošolec g. Ernest Golob, star 18 let.
V Slov. Bistrici je umrl 73 let stari zasebnik Jurij Strablegg.
š Mrtev otrok v mariborski stolni cerkvi. Minoli petek okrog poldne je našel cerkovnik mariborske stolne cerkve pred klečalnikom misijonskega križa mrtvo dete moškega spola. Mati in morilka otrokova se išče.
š 50 kosov jedilnega orodja in cn srebrni krožnik za sadje je ukradel v mariborski kazini neki brezposelni dninar. 621etni Jožef Haring. Ukradeno blago, ki je vredno okrog 100 kron, je prodal v žganjarni prodajalki Mariji Stumpf, ki se bo morala istotako zagovarjati pred sodnijo.
š Plače mestnim stražnikom v Mariboru bodo povišali, da bodo plače enake plačani mestnih stražnikov v Gradcu. Najvišja plača bo 1.400 kron brez dokiad.
iz slounnskeja sveta.
sl Srbski cerkveni zbor. V Karlovcu zborujoči srbski cerkveni zbor jc sklenil pozvati na odgovor patriarha Brankoviča, ki jc baje kot upravitelj in škof v Tcmešvuru večje svote ponevcril. Zaradi tega vprašanja ie prišlo na kongresu do razdora, tako da zbor ni
bil sklepčen, ker sc je mnogo članov odstranilo. Prihodnje zborovanje bo v torek.
sl Srbski Izvoz leta 1906. Sirovega sadja so izvozili 12,1.37.788 kg. Orehov in lešnikov 324.779; grozdja 56.704; suhega sadja 9550; suhih sliv 42,422.883 kg. Pšenice 85,674.351 kilogramov, ječmena 31,130.635, rži 8,576.129, ovsa 11.108.372 in koruze 45,905.664 kg.
sl Velike demonstrac je proti Starčevi -čancem. V Zagrebu je bil 3. t. m. shod, katerega se je udeležilo več tisoč oseb. Na shodu so sklenili resolucijo, ki obsoja zagrebško mestno upravo, v drugi resoluciji so pa ostro obsodili obstrukcijo Starčevičancev, »ker one-mogočuje ustavne izpremembe.« Po shodu so pa priredili zborovalci po Zagrebu izprevod pred stanovanje voditelja obstrukcije, dr. Franka, kjer so priredili mačjo godbo in zažgali več eksemplarov »Hrvatskega Prava«.
š General Holčevnikov pomiloščen. Iz Pe-terburga poročajo: Car Nikolaj je pomilostil bivšega vojaškega poveljnika zabajkalskega okrožja generalnega lajtenanta Holčevnikova. Istega je bilo vojno sodišče v Citi radi njegovih odnošajev z revolucionarci za časa generalnega štrajka leta 1905 obsodilo v trdnjavsko ječo.
sl Kmet arheolog. V Rusiji, v bližini mesta Drohičina v neki vasi živi neki originalni poljski kmet, ki je pesnik in arheolog. Ime njegovo jc Anton Varčevski. Prej je bil anal-fabet in v 25 letu se je sani naučil pisati in brati. Ko se je to naučil, je pričel z učenjem francoščine, nemščine in latinščine. Zdaj vse te jezike razume, čita zelo mnogo in piše pesmi. Še kot dete pa se je zelo zanimal za starine. Pozneje jih je med kmeti nabiral in obenem vse popisal. Svojo zanimivo zbirko ie izročil poljskemu muzeju. -- Poljaki imajo še več takih mož: Jakob Vojska je darovit političen voditelj, Jeromin Kolombrine jc ljudski publicist, Jan Kjclak je urednik ljudskega lista »Setev«. Vsi ti so popolnoma samonikli talenti, ki so se izobrazili sami.
sl Srbski državni proračun za leto 1907: dohodki znašajo 90,630.708 fr., a stroški 90 milijonov 175.346:60 fr. Računa«) torej na 455.361.40 fr. dobička.
sl Srbska žetev v letu 1906 znaša v stotih: koruza 7,057.909, pšenica 3,595.433, rž 396.271, ječmen 1,055.463, oves 673.748, krupnik 29.545, proso in ajda 10.373, pesa 667.225, sočivje in grah 5953, zelje 444.704, krompir 489.570, čebulja 205.273 in slive 3,443.802.
sl Na Poznanjskem. V Gnjeznu je sodišče obsodilo prošta Pietrowicza zaradi neke pridige v cerkvi sv. Mihaela, kjer je baje poživljal na bojkov nemških šol, na dva mcseca ječe.
sl Nečuvene represije. Generalni guber-nator moskovski je po sedaj obstoječih predpisih zapovedal policiji, da naj razpusti vsako zborovanje volivcev, na katerem bi se kritiziralo delovanje ruske vlade ali hvalisali čini revolucionarjev. Sklicatelji takih zborovanj bodo strogo kaznovani z denarnimi globami, ječo ali pa s poslanjem v Sibirijo. Radi tega so vse opozicijske stranke sklenile, da ne bodo sklicevale zborovanj volilcev.
sl Mladočeško kmečko organizacijo so ustanovili te dni v Pragi. (
sl Volivno gibanje v'Dalmaciji. V Splitu kandidira dosedanji poslanec Borčič, proti njemu kandidira vodja »demokratov« dr. Sntadlaka, v Sinju kandidirajo dr. Mazzia za Srbe, za Hrvate pa odvetnik dr. Marovič. — Govori se tudi o kandidaturi dvornega svetnika dr. Vukoviča. V okraju Brač-Vis-Korčula kandidirajo: Biankini, dr. Tresič-Pavičič, Petne in Italijan dr. Doimi. V Dubrovniku kandidirajo dr. Mclko Cingrija, Biankini in kanonik Crnica. Dosedanji poslanci dr. Dulibič, dr. Klaič, dr. Zaffron baje ne bodo več kandidirali.
sl Obstrukcija v hrvaškem saboru bo trajala lahko še več tednov. Starčevičanci imajo še obdelati 15 nujnih predlogov in 15 interpelacij. Ni izključeno, da bo hrvaški sabor raz-puščen. V tem slučaju hoče koalicija nastopiti pri novih volitvah kot ena stranka. Pogajanja med strankami radi opustitve obstrukcije so se razbila.
sl Zenltve v Srbiji. Od leta 1900 sem se je sklenilo v Srbiji 463.037 zakonov. Zadnja leta iznaša vsako leto število poročencev 24.338. V zakonih sc rodi vsako leto 58.292 otrok.
slZanimivo predavanje se je vršilo nedavno v vojaškem znanstvenem zavodu v Pragi. Predaval ie učitelj ljudske šole v Budimpešti g. Julij Gabel o svojem sistemu, po katerem uči hitro analfabete čitati in pisati. Predavanje so obiskale tudi odlične osebe. Značilno je, da v celi praški garniziji med češkimi vojaki se ni našel noben analfabet. Izbrali so se torej trije nemški vojaki, na katerih je g. Gabel poizkušal svoj zistem.
sl Belgrajska oficirska kazina. Te dni so sc vršile nove volitve v upravi belgrajske oficirske kazine. V upravo so izvoljeni častniki zarotniki. Za predsednika je izvoljen polkovnik Pamovič, a za podpredsednika Slovenec podpolkovnik Vukasovič. Castnikom-zarotni-kom je s to izvolitvijo izrazilo svoje zaupanje nad 600 oficirjev.
sl Slovaki potujejo v Bolgarijo. Srbski listi poročajo, da se je te dni izselilo v Bolgarijo 88 Slovakov. Peljali so sc preko Bel-grada.
sl Umrl je te dni srbski pisatelj Voja Mar— kovič-Adamov, profesor na srbski veliki gimnaziji v Karlovcili. V zadnjem času ni več pisal, pač pa jc urejeval najboljši srbski knji-ževno-potični list »Brankovo Kolo«. Star je bil 52 let.
sl Mladočeška stranka izda nov program, v katerem bo zahtevala splošno volivno pravico tudi za deželne zbore.
sl Nemci Izganjajo Slovane. V voivodini Sachscn Mciningen je izgnala vlada vse Ce-
he. Nemški listi pravijo, da so vzrok prestopki Cehov samih. Iz kneževine Reuss so izgnali vse Hrvate in tudi za ta slučaj navajajo nemški listi svoje vzroke. Gre se za to, v koliko so ti vzroki umestni in resnični.
sl Umrl je v Peterburgu slavni profesor kemije Mendeljcv.
sl Temelj za »Hrvaški dom« v Rumi so že kupili. Na spomlad mislijo pričeti z zidanjem. V poslopju se bo nahajala »Hrvaška čitalnica«, »Hrv. tamburaški zbor«, Hrvaška seljačka zadruga« in »Hrvaški sokol«.
sl Zmaga agrarcev. Iz Prage poročajo: Pri deželnozborskih dopolnilnih volitvah v deželnih občinah sodnih okrajev Senfteberg in Wildenschwert je zmagal kandidat čeških agrarcev Erik Firbas. To dejstvo si lahko prištevajo češki agrarci kot silen vspeli. Leta 1901 je imel njihov kandidat 102 glasova.
sl Rusinska kapelica pri Božjem grobu v Jeruzalemu. Ob priliki zadnjega romanja rusinskih katolikov s sv. deželo, je sklenil nadškofijski urad ustanoviti pri Božjem grobu v Jeruzalemu posebno kapelico za rusinske katolike. Za Božjo službo potrebne reči so se že poslale v Jeruzalem; vrhtega se je že tudi nabralo 883 kron 22 vin.
Dnevne nouice.
+ Občni zbor »S. K. S. Z.« dne 2. t. m.
je bil številno obiskan. Vodil ga je dr. Krek. Obširnejše poročilo še priobčimo.
+ Občinske volitve na Slapu. Poroča se nam: Zmagali smo v tretjem razredu s štirimi odborniki, liberalci pa v drugem iu prvem razredu z osmimi odborniki. Pravzaprav je zmaga naša tudi v drugem razredu, ker je bilo par glasov — in sicer veljavnih — več oddanih za naše kandidate, kakor pa za liberalne. Toda liberalna komisija je toliko časa štela in mečkala glasove, da ie kar naenkrat zmanjkalo par naših glasov in je bila proglašena liberalna zmaga v drugem razredu. Vložila se je pritožba, in bomo v drugem razredu gotovo še enkrat volili. Gotovo pa je, da tudi pri drugi volitvi v drugem razredu dobimo še več glasov, kakor pa sedaj, ker so bili nad takim postopanjem ljudje silno ogorčeni.
+ Občinske volitve v trgu Vipava se
vrše za tretji razred v sredo, dne 6. febni-arja, za drugi in prvi razred pa v četrtek, dne 7. februarja. Na rekurz političnega društva glede »slapenske posojilnice« okrajno glavarstvo niti odgovorilo ni! Kaj imajo v Postojni toliko dela? To so naravnost turške razmere!
+ Osebna vest. Gospod dr. Josip Marinko, profesor verouka na c. kr. državni gimnaziji v Rudolfovem, je dobil radi bolezni dopust za II. polletje. Tačas ga bodeta nadome-stovala na višji gimnaziji prošt dr. Seb. Elbert, na nižji gospod vikar Watzl.
+ Sod. Ss. C. J. Dne 6. t. m. bo na Savi konferenca Sod. Ss. C. J. za litijsko dekanijo. Začetek ob pol 10 uri. — Starološkc dekanije redni mesečni sestanek bo v četrtek, dne 7. t. m. v Škofji Loki ob 11. uri dopoldne.
Štrajki v Trstu? Železniški uslužbenci Južne in državne železnice prično s štrajkom, ako selile doseže v zadnjem hipu sporazum-ljenje. Štrajk bi bil za promet zelo usoden, ker je ravno sedaj v pristanišču največ dela. V pristanišču je pet ladij, iz katerih je treba iz-kladati 25.000 ton oglja in poslati po železnici večjim avstrijskim tovarnam, kar bi seveda ne bilo mogoče, ako izbruhne železničarski štrajk in jamejo štrajkati še pristaniški delavci. Zelo kritičen je položaj tudi zato, ker so uradniki državne železniče z delavci solidarni in bodo pričeli s pasivno rezistenco. Uprava Južne železnice noče ugoditi delavskim zahtevam. Pravi, da dobijo pri Južni železnici uslužbenci itak za 50 odstotkov višje plače kot državni železničarji. Uradnikom so se plače zvišale pred kratkim. Uprava izjavlja, da ne bo trpela nobene pasivne rezistence. — Lloydovi delavci že izvršujejo pasivno rezistenco. Zahtevali so, naj se tistim, ki na dan zaslužijo manj kot 2 K, zviša plača za 60 vin. na dan, tistim pa, ki zaslužijo nad 2 K, za 1 K. Lloydov upravni svet pa je prvim zvišal plače za 25 vin., drugim pa za 35 vin. S tem »po-boljškom« delavci seveda niso zadovoljni ter so pretekli petek začeli s pasivno rezistenco. To izvajajo na ta način, da ne delajo črez normalni čas. Štrajkati nameravajo tudi Lloy-dovi kurjači, pomorščaki in podčastniki.
+ Osebna vest. G. dr. Leon Stare doslej pri mornariški oblasti v Trstu je odpoklican v trgovinsko ministrstvo.
—	Zmrznil je Indroh, delovodja lesne tovarne na Radohi, rodom Ceh. V nedeljo sta šla s tovarniškim delavcem J. Schula, doma iz Dolža v Stopiče. Nazaj grede sta opešala in v gozdu Peščenik v snegu obležala. O polnoči so ju našli v snegu ležeča oba brezzavestna. Mlajšemu in krepkejšemu Schula se je vrnila zavest, dasiravno bo revež celo življenje, ker roke in noge so mu ob prstih vse črne od mraza. Starejši, delovodja, pa je v ponedeljek popoludne umrl, ne da bi se mu vrnila zavest.
—	Poročil se bo prihodnjo sredo g. Fr. Pernuš, c. kr. sodni pristav v Metliki, z gospodično Anico Mayerjevo, hčerko znanega spoštovanega slovenskega pivovarnarja iu veleposestnika iz Kranja. Bilo srečno!
—	Za zagrebško prostovoljno gasilno društvo da zagrebška mestna občina na leto 7.600 kron.
—	Za častnega občana v Trstu je imenovan dosedanji zastopnik pete kurije, poslanec in tržaški arhivar Ottilio Hortis, ki baje ne bo več kandidiral.
—	»Sokolova« maskarada v Postojni bo v soboto dne 9. februarja.
Velik promet. Frank Sakser Co. v Nc\v Yorku in Clcvclandu, O., jc imel lani samo 7
dunajsko c. kr. poštno hranilnico nad trinajst milijonov kron prometa. Te številke pač jasno govore, koliko denarja pride sleherno leto iz 2ied. držav na Slovensko.
Poročil se je v Kropi gospod Valentin Zmitek, pomožni uradnik žcbljarske zadruge v Kropi, z gdč. Ljudmilo Kappus plemenito Pichlstain, c. kr. poštarico v Kropi. Bilo srečno 1
—	Gregorčičev večer v društvu »Kranj«
v Kranju Je bili v nedeljo izvrstno obiskan in je dokazal v vsakem oziru, da se društvo dviga, —
—	Ogen v Kranju. Po polnoči ob dveh v nedeljo je pogorela hiša Matiji Crnetu v Ko-krskeni predmestju. Imeli so v hiši mrliča, katerega so morali prenesti na ulico. Vnelo se je pod streho.
—	I. redni občni zbor »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem« sc vrši v soboto, dne 16. februarja t. 1., ob 5. uri popoldne v društveni pisarni v Ljubljani hotel »Lloyd«. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju leta 1905 in 1906. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev dveh računskih preglednikov. 4. Izprememba pravil. - K polnošte-vilni udeležbi vabi odbor.
—	Za notarja v Žužemberku je imenovan g. Hubert Završnik, notarski kandidat v Postojni.
—	V Postojni je umrl kleparski mojster gospod Anton Berne, star 76 let.
—	Zastrupila sc je v Trstu 30letna' Marija Picco.
—	V norišnico odpeljali so pod imenom »Francetov« znanega norca, ki je nekaj časa sem uganjal po novomeški okolici svoje burke. Postal je nevaren. V občinskem zaporu je razbil vse, kar je dobil in na vse zadnje grozil, da zažge hišo. Ko so ga pripeljali v ljubljansko norišnico in so ga skušali obleči v železno srajco, je dejal: »Vidite, tako-le se ta stvar gor natakne« — in pri tem je kar sam pomolil obe roki v rokava.
—	Diamantno poroko bosta obhajala, kakor se nam poroča iz Adlešič, v Adlcšičih v četrtek, 7. t. in. Matevž in Marija Rauch, stariši gospoda Petra Raucha posestnika iz Pobrežja. Bila sta poročena 3. februarja 1847 v Semiču.
—	Na oklicih jc gospod dr. Pavel Kane, zdravnik v Vipavi, z gdčno. Karlo Mayer, hčerko grajščaka Karla Mayer. Vendar bi pa to nc smelo gospoda doktorja motiti, da svoje stanovske dolžnosti z največjo natančnostjo opravlja.
—	Nov slovenski odvetnik. Gospod Ferdinand Cerne .ic vpisan v imenik tržaške odvetniške zbornice s sedežem v Kopru. Novi gospod odvetnik odpre svojo pisarno v Kopru.
—	Nov odlok za telefonske naročnike. Dne 1. t. m. je bil razglašen odlok trgovinskega ministrstva, s katerim jc odpravljena doslej veljavna določba, po kateri je bilo telefonskim naročnikom dovoljeno dovoliti uporabo telefona tretjim osebam, ki ne pripadajo zavodom. Odprava te določbe omogoči zlasti lastnikom kavarn in restavracij, da smejo svoje telefone staviti občinstvu na razpolago tudi proti plačilu, ako so tako umazani.
—- Ogenj. Iz Loke: Dne 30. januarja nastal jc pri posestniku Janezu Testcnu, po domače Končku, ogenj, ki mu je uničil vse poslopje. Ogenj je nastal ob 5. uri zjutraj na ta način, da se je vnela najbrže že zvečer lesena stena pri dimniku ognjišča. Nevarnost .ie bila velika, za v neposredni bližini stoječa gospodarska poslopja, ker so večinoma vsa s slamo krita in nekatera šc celo lesena. Težko smo Ločani pričakovali tronibe, ki bi nam naznanila, da nam od te ali one sosednje požarne brambe prihaja pomoč, kajti sami smo brez vsake ognjegasne priprave. Ko je bila nevarnost največja, prihitela nam je požarna bramba iz Trzina s svojo izvrstno novo briz-galno na pomoč. Pohvalno moramo omeniti vse moštvo požarne brambe^ da so v hudem mrazu stali vsi na svojem mestu in ogenj omejili, da je bila rešena naša vas. Kdor je hodil skozi Loko, se je gotovo prepričal, da ima tukaj ogenj jako ugodno stališče se širiti. Za ves trud izrekamo vrli požarni brambi naj-prisrčnejšo zahvalo Ločani ter jo najtopleje priporočamo slavnim zavarovalnicam, da bi jo z denarnimi doneski podpirale, ker ima društvo, kakor smo od moštva izvedeli, še precej dolga na gasilnem orodju.	M. T.
—	Iz zamrznjene zemlje je pričela pre-tečeni teden na sredi vasi Slaviue voda vreti. Ljudje so se čudili, kaj neki to pomenja; sc je li zgodil čudež ali kaj. Pa kmalu se je pokazalo, da si je vodovod dovolil ta dovtip. Utrgal se je namreč hidrant od glavne cevi in voda si je našla krajšo pot skozi zemljo. Pokvarjeno mesto se je sedaj le za silo popravilo, da nc ostanejo prebivalci v tej zimi brez vode.
—	Smrt pri učiteljski konferenci. Umrla ic dne 30. januarja nagloma gospa Karoliua Trost, učiteljica v St. Jerneju in soproga, ta-mošnjega nadučitelja, hči zdravnika Bcrvarja v Novem mestu in sestra bivšega provinci-.iaia oo. kapucinov P. Emanuela Bcrvarja. Pri domači učiteljski konferenci sc je naenkrat zgrudila. Naglo jo odvedejo doli, denejo v sveto olje, pokličejo zdravnika, a zastonj, kmalu jc izdihnila. Zadela jo je kap na možgane.
Prijatelj prijatelja sunil z nožem v trebuh. Pri preniogokopu v Kočevju jc v prepiru z nožem sunil v trebuh Matija Koniga njegov prijatelj. Koniga so prepeljali v deželno bolnico.
Izjava na smrtni postelji. Listi poročajo: Pri Novem mestu jc umrl gostilničar in posestnik gostilne »Na Luži«, Nikoratič. Na smrtni postelji je izpovedal duhovnu, da jc on ubil Andreja Urbančiča, občinskega tajnika iz Voic, katerega so našli i. 1905 mrtvega
v Gorjancih. Priznal je tudi, da je vzel mrtvecu 1.600 K denarja. Pobil ga je s palico na tla, potem ga zaklal z nožem in položil potem poleg njega nož, samokres in steklenico z lizolom. Tudi nekaj denarja mu je pustil v žepu, da bi tako ljudje mislili, da se je dogodil samoumor.
—	Vesti iz Amerike. V Toweru v Minne-soti je umrla Marija Slabe.—V Pueblo (Golo.) so odrezali nogo Antonu Oberniku, ki je ponesrečil. Zdravje se mu vrača.
Iredenta med ognjegasci. Italijanska gasilna društva na Primorskem ustanove svojo zvezo, ki noče pristopiti dunajski osrednji avstrijski ognjegasni zvezi. Načelnik goriških ognjegascev se je na ustanovnem shodu izrazil, da se le prisiljen pelje gasit k Nemcem ali Slovencem. Na čelu te iredentov-ske gasilne organizacije stoje Tržačani. Naj bi raje, uredili škandalozne gasilne razmere v Trstu.
-	Tatvina. Dne 30. m. m. je zaspal posestnik Albert Stranzer iz Šturij na postaji v Sp. Logatcu, kjer je pričakoval vlaka. To priliko jc pa porabil nek neznanec in ukradel Stanzerju listnico, v kateri je imel 680 kron denarja. — Ko sc jc v soboto ponoči peljal iz Trsta s poštnim vlakom mesarski pomočnik Jožef Ecker, rodom iz Gradca, in med vožnjo zaspal, mu je ukradel v kupeju se vozeči brezposelni strojevodja Adam Kraguljevič iz Slavonije kovčeg, v katerem je imel Ecker za 30 kron perila. Ko se ie hotel odpeljati v Beljak, ga je ljubljanska policija na Južnem kolodvoru aretovala.
M Kc noules.
k Kandidat za Celovec. V petek ie bila pri bivšem celovškem poslancu Dobernigu deputacija različnih stanov. Dobcrnig je izjavil, da nc bo več kandidiral. Župan in občinski svetnik Dietrich sta ga prosila, naj vsprejme mandat iz ozira na velike simpatije, ki jih vživa pri ljudstvu. Dobernig je odvrnil, da bo kandidiral le tedaj, ako se ne bodo zamogle stranke združiti za drugega kandidata.
k Izpremembe pri sodnijah. Imenovani so: Gvidon Visconti, okrajni sodnik v Beljaku, za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajne sodnije na dosedanjem mestu; sodni pristav Adolf Matzl v Pulju za okranega sodnika v Borovljah. Substitut državnega pravdnika dr. Teobald Konig je prestavljen iz Cclovca v Gradec in dežclnosodni svetnik J. baron Falke pl. Lilienstein iz Rovinja v Celovec.
Ljubljanske nouice.
lj Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje g. dekana Koblarja o kmečkih uporih na Slovenskem, ki bo jutri ob tri četrt na 8. uro zvečer v dvorani »Slov. kršč. .soc. zveze«, Frančiškanske ulice. Vstop vsakemu prost.
lj Charles Nodier, čigar povest prinaša sedaj »Slovenec«, je bil sloveč francoski novelist (1780—1844). Zanimivo je, da je bil za časa francoske okupacije bibliotekar v ljubljanski licealni knjižnici in izdajatelj ljubljanskega uradnega lista: »Telegraphe officiel«. (Primeri ravnokar izšlo delo: Konrad Ste-plian, Geschichte der Entstehung und Verwal-tung der k. k. Studien-Bibliothek in Laibach 1907., str. 58).
lj Katoliško društvo za delavke je priredilo^/ nedeljo, dne 3. t. m., v svojih prostorih na Zabjaku zabaven večer, ki je vrlo dobro uspel pri polni dvorani občinstva. Znane izborile pevke so pod vodstvom gospoda mestnega kaplana Hybaška zapele več ljubkih pesmic, gospod stolni vikar Smolnikar je povedal nekaj humorističnih predpustnic, ki so izzvale mnogo smeha. Nato so nam igralke uprizorile glumo »Zmaga pred bitko« in burko »V posredovalnici«. Vse igralke brez izjeme so bile na mestu, izborno so rešile nalogo v splošno zadovoljnost navzočih. Želeli bi temu tako lepo se razvijajočemu društvu nekaj ugodnejših prostorov v sredini mesta.
lj »Planinski ples«. Ena najpopularnejših ljubljanskih predpustnih zabav je brez dvojbe planinski ples, ki ga prireja vsako drugo leto v prostorih »Narodnega doma« »Slovensko planinsko društvo«. Dobro je bil ta ples še vsakokrat obiskan, a tako natlačenopolno kakor letos ni bilo doslej še nikdar. Okolu 1600 oseb je posetilo zabavo. Udeleženci, ki so pohajali vso noč po hodnikih, ali pa si pustili v neznosni gnječi v dvorani in stranskih prostorčkih rahljati svoje kosti, so lahko odnesli seboj utis, kakor bi bili res na nekomodnih planinah. Zabavo je počastil tudi poveljnik ljubljanske gamizije podmaršal Dillmann pl Dill-mont z več drugimi vojaškimi dostojanstveniki, Ples, oziroma mečkanje je trajalo do ranega jutra in »Slov. planinsko društvo« je vsaj z materijelnim uspehom te zabave lahko zadovoljno.
lj Predpustna zabava ljubljanskih obrtnikov v »Unionu« je v soboto pokazala, da je mlada organizacija ljubljanskih obrtnikov že ob prvih svojih nastopih pridobila mnogo simpatij. Sobotna prireditev je bila že tako izborno obiskana, da bode vsakoletna taka obrt. zabava gotovo med najboljšimi pred-pustnimi zabavami v Ljubljani. Oddanih jc bilo 700 vstopnic ter so počastili veselico s svojo udeležbo med drugimi tudi gg. dvorni svetnik Chorinsky, deželni odbornik in poslanec Povše, podpredsednik trgovske in obrt. zbornice Fr. Kollman, župan Hribar, poslanca Pogačnik in Sclnveitzcr, prof. Funtck, prima-rij dr. Gregorič, svetnik Vencaiz, trgovci V. Pctričič, Kostevc, Skušek, občinski svetniki Prosenc, Stibic in Bcrgant, dr. Dolšak, dr. Zaje, rodbini dr. Furlana in dr. Pegana, dr. Robida, dr. Papež, veietržec Kobi iz Borov-
nice, zobozdravnik Seydl, deputacija vrlih Vrhničanov in številno drugega odličnega občinstva. Razume se, da je bila zabava izboma, za kar jc odbor, kateremu so bili na čelu na«-čelnik Weibl, tajnik Pust in blagajnik Sirk, pošteno preskrbe!. Vsa čast tudi požrtvovalnim gospodičnam, ki so neutrudno prodajale šopke; g. Ložarju za njegove kuplete in g. Sturmu za spretno vodstvo kvadrilj. Gostilniška postrežba bi bila lahko nekoliko boljša. Naj bi vodstvo hotela »Union« preskrbelo, da pri vseh prireditvah ostane postrežba »Unio-na« na vrhuncu, kakor je bila vedno doslej.
lj Delavski predpustni veselici. Na Sveč-nico sta obhajali predpust »Društvo trgovskih iu poljedelskih uslužbencev« in pa »Strokovno društvo delavstva za lep«. Obe veselici sta bili jako obilno obiskani, zabava živahna in tudi denarni uspeh povoljen. Uslužbenci so imeli veselico pri Cenkarju, delavstvo tvor-nice za lep pa pri Poljšaku. Jako živahni sta bili pri obeh veselicah koriandoli-bitki, brez katere si prave predpustne veselice ne moremo niti misliti. Na obeh veselicah smo opazili zborničnega svetnika Kregarja.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek (nepar) se vprizori prvikrat na slovenskem odru Mirbeauov igrokaz »Kupčija je kupčija« (Les Affairs sont les Affaires). Glavno vlogo (Izidor Lcchat) igra gospod Ign acij Borštnik kot gost (v slovenskem jeziku), gospo Lechat ga. Danilova, njuno hčer Germaine ga. Taborska, Xavier,ia g. Bolcška, Garranda g. Nučič, Phincka g. Bariaktarovič, Gruggha g. Dragutinovič, Markija de Por-cellct g. Danilo, Vikonta de la Fontenellc g. Bukšek. Slavno občinstvo se opozarja, da se ta noviteta vprizori samo dvakrat v tekoči sezoni. — Dramsko osobje pripravlja Rose-ikavovo štiridejansko satirično komedijo »Maček Spaček«, operno pa slovečo Kienzlo-vo opero »Evangeljnik«.
Ii Nogo odrezali so uradniku banke »Slavijc« g. Klemencu.
— Ljubljančanka aretirana v Zagrebu. V Zagrebu so aretirali neko Nežo Arbanas iz Ljubljane, ker jc kradla po raznih izložbah in trgovinah.
li Tujci v Ljubljani. Pretekli mesec je do-šlo v Ljubljano 3106 tujcev, 132 več kot meseca decembra in 14 več kot januarja meseca 1906. Od teh se jih je nastanilo v hotelu »pri Slonu« 636, »Union« 588, »pri Maliču« 187, »Lloyd« 153, »pri avstrijskem cesarju« 11-4* pri »Štruklju« 112, »Ilirija« 135, »pri južnem kolodvoru« 121, »Grajzer« 131, pri »bavarskem dvoru« 82, v ostalih gostilnah in prenočiščih 847,
lj Skušnje pevskega zbora »Glasbene Matice«. Kot drugi letošnji veliki koncert misli »Glasbena Matica« proizvajati Verdijev »Re-quiem«, delo svetovne slave, s katerim proizvajanjem se bo njen ugled zopet visoko povzdignil. A to delo je težko in zahteva močnega zbora in marljivega vežbanja. Pa vse to se bo premagalo in doseglo, samo če bi vsakega pevsko-izobraženega Slovenca v Ljubljani vzvišena ideja »Glasbene Matice« in visoka kulturna pomembnost njenih koncertov tako prešinila, da bi z navdušenjem in z narodnim ponosom stopil v krog našega zbora. Naj bi vsakdo, ki ima pevske možnosti, smatral za sveto svojo narodno dolžnost, biti član našega zbora. Živa zavest te narodne dolžnosti mora vsakemu vzbuditi goreče navdušenje za stvar in pravo veselje do požrtvovalnega truda. Kulturni vspeh vsega slovenstva, ki se bo zopet dosegel s koncerti »Glasbene Matice« bodi vsakemu dovolj plačila za vse žrtve. Redne skušnje so: za ženski zbor ob torkih in četrtkih od pol šeste do pol sedme zvečer, za moški zbor ob ponedeljkih in sredah od 8. do 9. zvečer.
Ij Šola in stariši. Ni napačna misel, ki se je jela v Ljubljani praktično udejstvovati, da sc namreč vabijo stariši in odgojitelji mladine k takozvanim roditeljskim večerom. Dne 1. februarja se je vršil v telovadnici prve mestne deške ljudske šole že drugič tak sestanek, ki se ga je udeležilo prav mnogo skrbnih staršev pa tudi drugih odličnih mladinoljubov raznih stanov. Predaval je katehet gospod Anton Ca-dež o alkoholizmu s posebnim ozirom na mladino. Gospod predavatelj je pojasnil najprej kaj je alkohol, ovrgel jc nekatere napačne predsodke ter dokazal, kako kvarno vpliva ta strup na človeški organizem sploh in kako hude posledice ima uživanje alkoholnih pijač zlasti na nežno in občutljivo telo otrokovo in na njegovo duševno delovanje. Podpiral je svoje trditve z jasnimi in zanimivimi dokazi ter navajal za pričo izreke in izkušnje raznih odličnih veščakov in zdravnikov. Roditelje je opozarjal na ne preveč znano dejstvo tako-zvane dedljivosti, pri kateri ima precejšnjo vlogo tudi alkohol. Vsled posredovanja se položi marsikateremu otroku kal raznim boleznim telesnim in duševnim, še predn zagleda luč sveta. V zadnjem delu pojasnjevanja je podal gospod govornik nekatere nasvete, kako za-braniti, da ne zaide mladina v kraljestvo alkoholizma. Na delo so poklicani predvsem starši iu šola, pa tudi občine in država. Šole naj si nabavijo potrebne knjižice, učne slike in druge pomočke za nazorni uk. Pouk o škodljivosti in kvarnem vplivu alkohola naj bi bil reden. Upati je, da bo imela bodoča naša državna zbornica kaj več smisla in poguma za rešitev socialnih reform, nego dosedanja, in da bo ena prvih reform, ki bo zagledala beli dan, pivska reforma. Alkoholne pijače naj bi se kratkomalo prepovedale pod kaznijo vsaj mladini do 20. leta. Vodja J. Dimnik se je zahvalil navzočim, da so se v tako obilnem številu odzvali vabilu. Med občinstvom je vladala splošna zadovoljnost in navdušenje za dobro stvar.
lj »Pogrebno društvo Marijina bratovščina«. Po sklepu zadnjega občnega zbora znašajo letni doneski 2 K, kateri sc pobirajo
dne 2., 3. in 4. februarja pri društvenem predsedniku Fr. Majer-ju, Vožarski pot.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 5, februarja 1907, ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Dnevni red javne seje: Poročila: o izpremeinbi pravil »Mestne hranilnice ljubljanske«; o določitvi prehodne dobe, v kateri sc bodo še smele uporabljati rodbinske rakve na starem pokopališču pri sv. Krištofu: o vsprejeniu Josip Rozmanove ustanove za hiralče v oskrbovanje mestnega magistrata; o pridružitvi sklepu občinskega sveta dunajskega v zadevi kartelov; o i z p r e in c m b i občinskega reda in občinskega v o 1 i v n e g a reda za deželno stolno mesto Ljubljana. Poročevalec dr. Triller; io prošnjah »Slovenskega! planinskega društva« za prispevek k troškom poučnega tečaja za gorske vodnike in za zvišanje podpore.; o zadnji skontraciji mestne hranilnice; o nasvetu mestnega magistrata v zadevi nagrade za nadzorovanje ljubljanskega gradu; o nasvetu županovem, da bi sc občinskim svetovalcem za slavnostne prilike nabavili posebni odznaki; o oddaji mizarskih in klju-čarskih del pri stavbi poslopja za mestno višjo dekliško šolo; o nasvetu »deželne zveze za povspeševanje prometa tujcev na Kranjskem«, da bi mesto po noči s posebnim reflektorjem razsvetljevalo ljubljanski grad in nekaj drugih točk.
ij Trgovski sotrudniki priredijo plesni venček dne 9. svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Svira polnoštevilna ljubljanska društvena godba. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 2 K za gospode. Vabilo velja kot legitimacija.
Ij Za rokodelce. Sedem krojaških pomočnikov in petdeset zidarjev in tesarjev dobi takoj stalno službo. Natančnejša pojasnila daje katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, Komenskega ulice št. 12.
li Umrl je včeraj magistratni sluga v pokoju Anton Erjavec. Pogreb bo jutri ob pol 3. uri.
Ij Kedo je? V zaporu v Zemunu je neki, okoli 45 let star neznanec, ki je delavskega stanu. Soditi je, da je Kranjec, pravi da se piše France Preschern (Prešeren). Pri njem so dobili okrog 270 kron denarja in legitimacijo na ime Križman. Ker se sumi, da ima Preschern (Prešeren) Križman temno preteklost, naj sc, kdor bi ga poznal, obrne na mestno policijo.
lj Aretovana je bila včeraj brezposelna služkinja Terezija Dolinškova iz Luč na Štajerskem, ker je v Maličcvem hlevu ukradla hlapcu Francu Ju raku 10 kron vredno uro in denarnico. Ko so jo prijeli, je imela denarnico še pri sebi.
lj Simon Gregorčičev portret je razstavil gospod Peter Zmitek v Schwentnerjevi trgovini. Portret predstavlja pesnika še v mlajši dobi, a ni dobro pogojen; zlasti glede inkar-nata se nc moremo o njem pohvalno izraziti. Kdor je pesnika osebno poznal, je z nami istega mnenja. Simon Gregorčič ie imel več jako značilnih potez, katerih na sliki docela pogrešamo. Želeti bi bilo, da bi se kateri izmed naših slikarjev ki je pesnika osebno poznal, polotil njegovega portreta, ako pa to ni mogoče, pa se vsaj strogo ravnal po navodilu kakega pesnikovega dobrega znanca, kajti le tako bo mogoče priti slovenskemu narodu do dobre slike njegovega ljubljenca.
lj Izgubljene reči. Crevljar Jožef Crtalič je izgubil dvostremensko, srebrno verižico. — Šolska učenka Jožefa Tiinensova je izgubila v nedeljo neko nemško knjigo. — Ad. Machnitscheva je izgubila torbico, v kateri je imela pleteno denarnico z manjšo vsoto denarja.
Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja, Mestni trg štev. 27, telefon št. 99. Od 25. do 31. januarja je dela iskalo 15 moških in 36 ženskih uslužbencev. V 32 slučajih sc je delo sprejelo. Od 1. do 31. januarja jc došlo 272 delojemalcev in 257 delodajalcev. V 161 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 1 graščinski vrtnar, 6 trgovskih slug, 2 gostil, slugi, 4 konjski hlapci, 1 kočijaž; ženske: 2 prodajalki kruha, 3 natakarice, 1 gostiln. kuharica, 5. gostil, deklic, 8 kuharic, 2 sobarici, 6 deklic k otrokom, 9 deklic za vsako delo, 2 strežnici, 6 dekel za kmečko delo. Dela iščejo, moški: 1 strojnik, 1 ktirilec, 1 oženjen graščanski vrtnar; ženske: Več prodajalk manufakturne, specerijske in mešane stroke, 2 trafikantinji in razni drugi posli. Oddati je takoj stanovanje z 1, 2 in 3 sobami ter več mesečnih sob, za majstanovanja z 2, 3 in 4 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Razne stvori.
Conan Doy!e kot detektiv. Pisatelj Sher-lok Holmesovih povestij, Anglež Conan Doylc, jc pričel sam posel detektiva, ki išče resnice. Postopa z vso natančnostjo, kakor jo sledi bravec v osebi njegovega izmišljenega junaka Sherlok Holnicsa. Gre sc za nekega mladega odvetnika George Edalji, sina ne\v-yorškega župnika v Stafforshiru. Edalji jc bil obdolžen, da jc vodil neko družbo ženskih morilcev in so ga zato 1. 1903 obsodili v sedemletno ječo in jc presedel dejansko že tri leta. Conan Doyle pa priobčuje zdaj odprto obranibeno pismo, v katerem dokazuje natančno, da so razlogi krivde nevzdržljivi. Končno zahteva, da sc mora ponoviti proti Eda, lju sodna razprava, po kateri je bila uničena Edaljijeva eksistenca. Ker jc po angleškem pravu vzklic nemogoč, poživlja angleško ljudstvo, naj nc trpi tega črnega madeža angleške justice. Policiji očita, da je sama fabricirala napačno dokazovanje in se sklicuje, da je bil pozneje edini izvedenec glede na pisanje razkrinkan za goljufa iu je bil kot tak obsojen. Conan Doyle jc znan in priljubljen tudi žc na-
šim bravcem. Dovolil je z lastnim pismom, da smemo priobčiti v slovenskem jeziku vsa njegova izredno zanimiva dela.
Vzrok dr. Luegerjeve ponovljene bolezni.
Pri zadnjem banketu ie dr. Lueger jedel sladoled, pil je čaj s sladkorjem, kar mu je kot diabetiku prepovedano ter tudi naslednje dni ni poslušal nasvetov zdravnikov. Kljub temu, da je bil dr. Lueger jako slab, je v soboto hotel sam zapriseči vseh 900 novih provizo-ričnih učiteljskih inoči.i ter so vsi ti zaprise-ženci storili obljubo v roko dr. Luegerju. Tudi to ga je znatno utrudilo.
Samoumor vojaka radi trpinčenja. »Ar-beiter Zeitung« poroča, da je bil neki Edvard Baroh, kljub temu, da nekoliko šepa, potrjen k vojakom ter lani jeseni prideljen ulancem v Stockerau. Neki korporal je tega mladeniča posebno trpinčil; vsled težke službe je začel tudi bolehati, ali zdravnik je rekel, da je on najbolj zdrav v regimentu. Dne 14. t. m. ga je korporal tepel do krvi. Baroh se je odstranil iz vojašnice jokajoč, in od takrat naprej ga ne najdejo nikjer. Najbrže si je poiskal smrt v Dunavu.
Snežni plaz je zasul kazino v Baregesu in 20 hiš. Baje je podsutih več oseb. Podrobnosti niso znane.
Mraz. V Kataniji na Laškem je zelo mraz in sneži. Dve osebi sta zmrznili. Tudi v Pragi je 3. t. m. močno snežilo. S severnega in južnega Češkega poročajo, da je močno snežilo in da je oviran promet. Reka Rena goni veliko ledu, tako da so morali ustaviti letos že tretjič paroplovbo.
Potres v bližini so zaznamovali 2. t. m. seismografični aparati dopoludne. Začetek ob 10. uri 8 minut 30 sekund, konec ob 10 uri 57 minut 52 sekund.
Obolela je na mrzlica švedska prestolo-naslednica.
Požar je uničil ponoči dne 1. t. m. arsenal za podmorske čolne v Rochefortu.
Roparji so napadli 2 ruski železniški postaji. Razdrli so aparate in oropali blagajne.
Plaz zasul 15 prebivalcev. »Allgauer Zeitung« poroča iz Oberstdo.rfa: Včeraj opoldne sta se blizu Mittelberga v dolini Klein Wall-see udrla dva plaza, ki sta zasula dve hiši s 15 prebivalci in 8 hlevi, v katerih je bilo 30 komadov živine. Doslej so izkopali šest mrličev in dve težko ranjeni osebi.
Največja tovarna lokomotiv na svetu je pogorela. Iz Filadelfije poročajo: Tovarna lokomotiv v Baldrinu, ki je na svetu največja in ima zaposlenih 18.000 delavcev, je te dni pogorela. Tovarna je tvorila celo mesto. Skoda znaša 10,000.000 mark.
Poroka v Rothschildovi hiši. Ime neveste bodočega lastnika tvrdke Rothschild v Londonu je Roza pl. Wertheimstein. Njen oče ji je obljubil vsako leto 2,400.000 kron dohodkov. — Nadvojvodinja Štefanija je dobivala kot prestolonaslednica baš deseti del tega premoženja.
Občni zbor asekurančnega društva av-stro-ogrskih sladkornih tvornic se je vršil dne 2. t. m. ob obilni udeležbi tvorničarjev v Gradcu. Koncem leta 1906 je znašala svota zavarovanega blaga 85.3,455.031 kron, za 29,211.740 kron več, kakor lani. Za škodo ob požarih so izplačali 113.230 kron 31 vin., za 137.634 kron manj kakor lani. Penzijskemu uradniškemu zakladu so določili 373.000 K.
Preizkusi rešilnih del po rudnikih. V laboratoriju vitkoviških premogovih rudnikov so 28. in 29. m. m. preizkušali Suessove aparate »Aerolik« glede na uporabo v tekočem zraku. Poizkusi so bili i>ovoljni.
Stekel pes ugriznil 18 oseb. V Kunzen-dorfu je ugriznil stekel pes 18 oseb, med njir mi 7 otrok. Stekli pes je obgrizel tudi več psov.
Zaprti šofer angleškega kralja. V Parizu so zaprli šoferja angleškega kralja, ker ni imel kraljev avtomobil številke in licence. Seveda so ga takoj izpustili, ko so dognali kdo da je.
Železniška nesreča. V St. Vroubeku pri Plznu je zavozila lokomotiva v neki tovorni vlak in razbila zadnjih pet voz. Ranjen ali ubit ni bil nihče.
Ponesrečeni parnik. Dne 25. decembra m. I. se je potopil pri Providencc Islamos v Indijskem oceanu parnik »Endea«. Potnike so rešili.
Na kugi je umrlo v Dzedalni od 8. januarja nadalje 17 oseb.
Najboljši evropski drsač. Pri drsanju v boju za mojsterstvo v Evropi glede na drsanje jc zmagal na 500 m Ocholm iz Stockhol-ma, ki je rabil 44r,/4 sekunde, drugi Steen iz Kristianije je rabil 47 in tretji Schilling z Dunaja 50:,/r' sekunde. Na 5000 m je bil prvi Ocholm (9 minut 6Vr> sekund), drugi Stccn (9 minut 83/r, sekund) in tretji Schilling 9 minut 18Vr, sekund).
Italijanski ogleduh. Dognalo se jc, da je nadporočtiik Fiirbasz kriv izdajalstva vojaških skrivnosti. Italijanski generalni štab jc stopil v zvezo ž njim, da mu poroča o važnih vojaških zadevah. A do poročil ni prišlo.
Stradalna stavka jetnice na Ogrskem. Glavna obdolženka v razpravi glede na za-strupljcnjc, Ana Petromanny, že štiri dni noče jesti. V sodnijski razpravi se gre za preiskavo nasproti večjemu številu žensk, ki so zastrupile svoje može.
V starosti 11 let umrl vsled — starosti.
V mestni bolnici v Minneapolisu jc umrl James Anderson, deček, star 11 let in dva meseca. Ko je umrl, so mislili zdravniki da je star najmanj 60 let. Ko je bil deček star 6 let, pričeli so njegovi lasje postajati sivi in tudi vid mu je postajal vedno slabši. Hodil je tako previdno, kakor je to lastno le starim ljudem. Kot dete od 2.—4. leta je bil deček zelo pameten in dobre glave, toda tekom zadnjih dveh let jc tudi duševno opešal.
Nainišleni politični umor v Parizu. V Parizu so našli te dni mrtvega znanega ruskega begunca učenjaka Jeana Vilbovheviča v svoji sobi. Rajnik je izdal v Parizu list »Revue pour agriculture tropicale«. Ko so ga našli, je ležal mrtev na tleh, na mizi je bil kozarec z ostanki cijankalija. Sodni zdravnik ni imel nlkakega dvoma in je izjavil, da se je Vilbovhevič sam usmrtil. A rajnikovi sorodniki so izjavili, da je učenjak žrtev političnega umora revolucionarne stranke. Rajnik je igral res veliko vlogo med pariškimi ruskimi revolucijonarji in je bil v trajni zvezi s svojim ruskimi somišljeniki. Francoski časnikarki Delaunay je povedal že osem dni pred napadom o obsodbi ruskega mi-nisterskega predsednika Stolypina kakor tudi o obsodbi Gaponovi. Imel je tudi mnogo šif-riranili dopisov iz Peterburga, Moskve, Bje-lostoka, a vsi ti dopisi so izginili na nepojasnen način iz njegovega stanovanja. Njegovi prijatelji sodiio, da rajnik ni hotel izvršiti kakega ukaza revolucijske stranke in so ga zato umorili.
Književnost !n umetnost.
+ »Izdajavec.« Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. Slemenik. Str. 130. — L. 1873 je izdala Družba sv. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest »Izdajavec«, ki je pri bravcih našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj sc knjiga ponatisne, ker bo dobro došli čitajo-čemu občinstvu. Družba je tej želji ustregla in »Izdajavec« je sedaj izšel v drugem natisku. Povest je lepo zasnovana, polna iskrenega domoljubja in zelo zanimiva. Toplo jo priporočamo! Stane mehko vezana za ude 80 vin., za neude in po bukvarnah 1 K, po pošti 20 vin. več. — Družba sv. Mohorja bo izdala zana-prej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj že redkih povestij itd.
Telefonska in iirzotea poročilo,
ŠKOF MAHNIC SLAVI DESETLETNICO.
K r k, 4. febr. Tu slovesno obhajajo slavije desetletnice posvečenia dr. Mahničevega v krškega škofa. Stolni kap telj je škofu poklonil zlat naprsni križ na krasni verižici. Vršč se v slavo dne ljudske predstave; med narodom krožijo pesmi i" spisi o škofu.
GIBANJE MED DELAVCI V TRSTU
Trst, 4. febr. Tu zbrani železničarji sp sklenili počakati, kaj ukreneta vodstvi Južne železnice in državne železnice na Dunaju, kamor se je podala deputacija delavstva, da predloži zahteve delavcev. Deputacija se je podala tudi k železniškemu ministru ter se vrne v Trst danes. Deputacija je sporočila, naj delavstvo 12 dni počaka.
DOGODKI V LVOVU.
L v o v, 4. febr. Včeraj se je vršil tu protestni shod v zadevi šolskega štrajka v Poznanju.
L v o v, 4. febr. Včeraj se je vršil tu protestni shod proti postopanju oblasti z rusin-skimi dijaki. Po zborovanju so udeleženci hoteli korakati pred sodišče, a je to policija preprečila.
L v o v. 4. febr. Akademično društvo rusinskih dijakov je vlada razpustila.
NESREČA NA DUNAJU.
D u n a j, 4. febr. Danes je voz nekega iz-voščeka pred vhodom na dvor zadel skupaj s tramvajem. Tovarnar Grohmann in hišni posestnik Mayer in njegova gospa so ranjeni ter prepeljani v bolnico.
IZGUBE SOCIALNE DEMOKRACIJE V NEMČIJI.
Berolin. 4. febr. Socialna demokracija je doslej izgubila 25 mandatov, pri včerajšnjih ožjih volitvah je izgubila zopet tri mandate.
I1AUPTMANNOVA DRAMA PROPADLA.
B e r o I i n, 4. febr. V Lessingovem gledišču vprizorjena nova igra Hauptmannova »Die Jungfrauen vom Bischofsberg« je propadla. Kritika soglasno označuje igro za popolnoma ničvredno.
RAZKOLNIŠKA MAŠA.
Pariz. 4. febr. Razkolni »patriarh iz Antiohlje« Vilatte je ob asistenci prismojenega abbe Roussouja bral slovesno mašo v cerkvi sv. Apostolov, katere se je polastil na podlagi separacijskega zakona in osnoval tam kultu-alno društvo. Komaj sta Vilatte in Roussou začela »mašo« brati, je nastal po cerkvi nepopisen hrušč in ropot. Ljudje so upill: »Doli izobčenec!« »Vrzite ven razkolnike!« Policijski komisar je dal cerkev izprazniti.
METEREOLOGICNO POROČILO.
D u n a j, 4. febr. Spremenljivo, živahni vetrovi, temperatura malo spremenljiva.
Darovi.
Franc Schmuck, orož. stražmešter javlja v svojem, svoje hčerke Martlce in vseh sorodnikov imenu, vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje njegovo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro gospo	214 1 — 1
Regino Schmuck
roj. Januš
danes zjutraj ob 4. uri po dolgi, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 28 let.
Pogreb nepozabne pokojnice bode v sredo dne 6. svečana ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Moravče, dne 4. svečana 1907.
Brez vsacega posebnega oznanila,
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja povodom težke izgube naše nepozabne, iskreno ljubl,ene soproge, odnosno matere, sestre, sva kinje in tete, zlasti še za toliko obilno častno spremstvo pokojnice k njei zadnjem počitku izreka n<.jprisrčnejšo zahvalo vsem dragim prijateljem, znancem in sorc dnikom
globoko žalujoča 217 rodbina Omejo.
V Ljubljani, 4. jan. 1907.
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naš^ iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere
Marije Hočevar
roj. Lampič
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastiti duhovščini in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku, najtoplejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti vsled ne nadomestne izgube vzor žene, mile mamice, ozir. hčere in sestre, gospe
Lini Trost roj- Bervar
nadučiteljeve^ soproge in učiteljice v Št. Jerneju
nismo v stauu se vsacemu posameznemu za toliko tolažilnega sočutja, kakor za prekrasne vence ter velikansko udeležbo pri pogrebu se pri merno zahvaliti.
Dovoljujemo se pa izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo: Prečastitiduhovščini za častno spremstvo ter tolažilne besede, p>eblag g. c. kr. šol. nad«orniku L. Stiasnemu za pretresujoč nagrobni govor, slav. nčiteljstvu krškega in novomeškega okraja, posebno še domačim kolegom za njih požrtovalnost, učiteljem-pev-cem, veleč, rodbini dr. Scheguia v Ru-dolfovem ter J. in M. Tavčar, M. Vo-lovec, gospici J. Majzelj, prost, gasilnemu društvu v Št. Jerneju ter vsem dragim prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili v tem nenadnem, prežalostnem slučaju.	2i0
Žalujoči rodbini K. Trost in Bervar.
Za Clril-Metodovo družbo je poslal našemu upravništvu preč. g. P. Salezij Vodušek, gvardijan in župnik v Nazaretu pri Mozirju: Mohorjani 5 K.
Za Ciril In Metodovo družbo so poslali našemu upravništvu: Preč. g. Jos. Cerjak, župnik v I&ijheiiburgu, 50 K; preč. g. Končina, Kozje, 8 K.
Za Gregorčičev spomenik. G. Vole 5 K.
Zahvala.
Ob priliki smrti našega ljubljenca
MAKSA
srednješolca prejeli smo množino sožalja, katero se je pri sprevt du dragega nam pokojnika do večnega počitka pojavilo v vsi svoji iskrenosti. Za ta vidni znak sočutja zahvaljujemo se mm gobroj >im sorod rkom, prijateljem in znancem iz dna žalujoče duše svoje. Osobito se zahvaljujemo šentpeterski ženski in moški podružnici sv. Cirila in Metoda, odpu-slanstvu sloven. telovadnega društva ,Sokol'' za njih trud do pokojnikovega večnega doma in darovateljem krasnih vencev na njih daru.	213
V Ljubljani, 4. febr 1907.
Žalujoča rodbina Jerše,
k J« .v Tr£0l£&PX3eA'
priporoča rarnovrstne
^T v i z i t n i c e fl
po niiki o«al.
Odda se	~ 211 1
lepo stanovanje
obstoječe iz dveh sob in pritiklin, za majni-kov termin.
Poi zve se Prisojne ulice St. 7j I. nadstropje. (Na Škofovem.)
Gostilniški prostori
(sedaj gostilna A. Zupan)
na Starem trgu štev. 18
kakor tudi dvoje
lepih stanovanj
po dve sobi in kuhinji je oddati
z majniškim terminom
Več se poizve v prodajalni Ivan Podlesnik ml.
Stari Irg št. 10. 215 2-1
Lepo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalne sobe, vrtom in drugih pritiklin, se odda za majski termin. Natančneje v tfrhovčevih ulicah
št. 9, 1. nadstropje, levo.	2-9 h—i
Mesečna soba
z opravo, s posebnim vhodom, z lepim razgledom na ulico, tik cerkve sv. Petra, se odda takoj ali z mesecem februarjem. Več se izve v trafiki Sv. Petra cesta št. IOI.	60 3-3
frizer sa dame in g spude
cesta Sv Pfctra ši 35
priporoča veliko izbiro
vpletK (Kit)
iz striženih in zmešanih las od 3 kron naprej. Z dežele zadostuje vzorec in cena. Vsa lasna dela se izvrše v naj-
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica: t : K 2.000 000. s :
VVm Ljubljanska Kreditna banka u Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. „	„ Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { H\°nkB 5 } 91- dobitek K 600.000. Sprej«ma vloge na knjiiioe in tekoči račun po 4<

63 17
Podružnica : v Celovcu, s
: Rezervni fond: s : K 200.000. : : :
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Odgov ednik: Mihael Moškerc.