Političen list za slovenski narod. r* mM rrejcum T«lj»: Z» oeio leto predplačan 15 rld.. la pol leU 8 rld., xa četrt leta 1 fld., za en mesec 1 rld. 10 kr. 7 »talKletrMlJI prejeman TelJU: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., la četrt leta I glt.« M en meeec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Peeamezne številke veljajo 7 kr. Hkieinine pršema epravniitvo (administnMsija) in ekipedicija. Semeniške uliee št. 2, II., 28. Naznanila (inaerati) le iprejemajo in velji triitopna petlt-vnta: 8 kr., 6e le tiska enkrat; 12 kr če ie tiika dvakrat; 15 kr., če le tiika trikrat Pri večkratnem tiskanji le cena primerno imanjia RokopUl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Iihaja viak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. 140. 7 Ljubljani, v S()})oto 21. junija 1890. Letnilt XVIII. lleleg:acije. Budimpešta, 19. junija. Avstrijsija delegacija imela je danes tretjo javno sejo. Po razdelitvi došlih vlog prišla je v razpravo prva točka dnevnega reda, proračun vojnega ministerstva za leto 1891, pri kateri je bila prav obširna splošna razprava. Prvi je poprijel besedo knez Starhemberg, ki se je skliceval na izjavo ministra vnanjih zadev, da so razmere z vsemi vnanjimi državami dobre in prijazne, ter vsled tega vprašal, čemu torej tolike vojne priprave? Dalje omenja druge izjave vnanjega ministra, da je mir zagotovljen le z ozirom in v zaupanji na tolikanj razširjeno in izvežbano vojaštvo srednje Evrope, in pristavlja, da je to jako lep in prijeten mir, ki leži na osteh sto- in stotisoč bajonetov! Govoreč ob izjavah vojnega ministra glede obširnejših priprav za vojaštvo in pomnožitve vojakov v mirovnem času, pravi, da bi bilo bolje, če minister teh besed ne bi bil izgovoril. Ker, če gre tako naprej, ne pridemo daleč, in finančna poguba države bode konec vseh teh priprav. Je li pa mogoče, da bodo sedanji zavezniki pomagali finančno uničeni državi ? In se li ni bati, da bodo sovražniki še huje razgrajali, če vidijo, da je država finančno uničena? Treba je torej, da se državi dovoli, kar tirja za svojo obrambo, ali vojni minister naj prihodnje govori jasneje in odločneje. Ni treba napovedovati vojske, narekava naj marveč mir in razoroženje, ki mora priti in gotovo tudi pride; ali to naj se zgodi precej, ker bode tem slabeje, čim pozneje začno države razoroževati. Da ni treba toliko vojaštva, kaže severna Amerika. Za njim se oglasi baron Chlumeckj, rekši, da noče govoriti vzorno, kakor njegov predgovornik, ampak dejanjsko. Če se tudi vojnemu ministru do- voli 120 milijonov goldinarjev, država s tem zneskom ne more drugim državam napovedovati miru. Ce bi bilo to sploh mogoče, ne dovoljeval bi samo 120 milijonov, ampak še jedenkrat toliko in še 500 milijonov goldinarjev. Potem primerja prejšnje potrebščine za vojaštvo s sedanjim proračunom in omenja, da so se v teku desetih let pomnožile od 100 na 125 milijonov gld. Kar vojni minister tirja, dovoljuje se mu, in sicer ne samo za sedaj, ampak tudi za naprej. Vendar naj se vojni minister ozira na gospodarske razmere; za orožje je bilo čez 10 milijonov goldinarjev več izdanih, kakor se je v pričetku nameravalo; ali kdo nosi silno odgovornost za vse to? Jednako je z brezdimnim smodnikom, če gre tako naprej, nastanejo milovanja vredne finančne razmere. Tudi on želi, naj govori vojni minister jasneje, kakor je storil. Zahvaljuje se mu tudi zaradi izjave, dane ogerski delegaciji glede preskrbljevanja vojaških vdov in sirot, in omenja, da so se njegove besede slabo in pretirano razlagale in da so med prebivalstvom napravile veliko strahu. Minister je rekel, da bi moral še več zahtevati in povikšati število službujočih vojakov. Kdo bi se torej tega ne prestrašil? Ce nastane vojska, bodemo hudo čutili njene nasledke, ker ima naš denar slabo veljavo. Vojni minister bi si moral zaradi tega posebno prizadevati za vravnanje denarne veljave, in bi moral pri vseh tirjatvah pred očmi imeti denarne in gospodarske zadeve. Za njim je govoril skoro ravno tako baron Sommaruga, ki je s prvim vred posebno zadovoljno pozdravljal izjavo ministrovo glede premembe kazenskega reda vojaškega. Delegat Thurnher je priporočal, naj pri vojni goje verskega duha in strah božji. Vojaštvo je ljudsko, odkar je veljavo zadobila splošna vojaška dolžnost. Dalje omenja več izgledov, da vojaki ob nedeljah in praznikih niso mogli priti k sv. maši. in prosi vojnega ministra, da bi bilo to v prihodnje vsaj mogoče. Bilinski je nasprotnim govornikom, zlasti Chlumeckemu odgovarjal, da prihodnost ni tako črna, kakor jo je on slikal in da zlasti ni res, kar se očita Poljakom, da oni žele in silijo k vojski z Rusom. Oni tega ne marajo dobro vedoč, da bi v slučaji vojske z Rusom Poljska najhuje trpela. Tudi grof Palkenhajn se oglasi in v malih besedah pozdravlja dobro voljo nasprotne stranke, ki hoče glasovati za budget. To je najboljši dokaz skupnosti vseh narodov, ker neče nihče zaostati, če gre za državno slavo in moč! Za njim je vojni minister poudarjal, da se je lani dovolilo za vojaštvo čez 123 milijonov goldinarjev, da torej letos za celotni znesek zahteva skoraj za dva milijona goldinarjev manj, kakor lani, ker znaša potrebščina 120.698.438 gld. Govorili so še Thurnher in Plener, ki je od ministra pozvedoval, zakoliko se je vsled nove vojaške postave premenilo število službujočih vojakov, potem pa je prišel na vrsto poročevalec dr. K a t h r e i n ki je Plenerju odgovarjal, da se kaže pomnožitev le pri topničarstvu in konjikih, pri pešcih pa še ne. Pri posebni razpravi je obveljal proračun vojnega ministerstva s potrebščino 102,839.845 gid. in z zaklado 2,345.846 gld. Redna potrebščina torej znaša 100,493.999 gld. Pri posebni razpravi je na zahtevo delegata Prombera vojni minister izrekel, da je njegova posebna skrb obrnena na pokojnino vojaških vdov in sirot, in da je reč le še odvisna od avstrijske in ogerske vlade, ki pretresate to zadevo. Pleva je priporočal, naj vojaštvo kupuje potrebne reči od kmetov samih, Wr ab e t z pa je zopet tirjal, naj se vojašnice iz dunajskega mesta prestavijo pred mesto. Druga točka dnevnega reda je bila dovolitev vojnemu ministru, da sme k proračunu za I. 1890, LISTEK. Zritiška pisma. XXVIII. Vročina pod milim nebom, soparica pod košatim kostanjem, nikjer miroljubnemu zemljanu prijetnega hladu, le v »Brusovi" delavnici, kjer si hlade njegovi »scriptores rari in gurgite tristi" svojo tersitsko jezico. Naravno je torej, da zori vedno bolj in bolj zlato klasje najnovejšega našega slovstva, da se dvigajo vedno višje sopari iz te narodne sramotil-nice in da že ni v Slovencih poštene osebe — ako namreč pokaže nasprotne misli — katere ne bi bil počastil »Brusov vrtilec s svojo pikrostjo. Komur se že ne studijo osebnosti, moral se je prepričati, da je skrajni čas, da znosi gosp. Vinko dišečo tvarino v košu v Pariz ali kamor mu je drago. V Parizu najde slavnega Zolo, ki potrebuje morda tudi kakov izviren slovenski izraz iu plastično podobo za klasične svoje romane. Neopravičena je tožba naših narodnih ekonomov, da peša domača obrt in trgovina, saj samo stric »Brus* iztrži svojim bralcem izvirno domače literarno blago, in kolikor mu nese izvoz eitra muros Sloveniae Iu vendar se je oglasil tudi temu izvozu naše leposlovne tvarine, katero gosp. Vinko nosi v košu v Pariz, nevaren tekmec; kar namreč ta prepušča za slepo ceno neizbirinim bralcem, podaje stoprv v zadnji dobi zasloveli Praskarjev Jami neki najbolj čisti domači živali. On nam pred očmi dokazuje, kako se je v nekem svinjskem hlevu okoristila prašiča z likvidacijo preobloženega želodca junaka te prekrasne idile. Te lepe razprave o estetiki se čitajo pri nas v prvih narodnih salonih in društvih. Zdaj pa naj trdi kdo, da nam ni treba najnovejšega odbora slovniških in estetiških plevičarjev, ki hočejo opiliti naš jezik obile mu ruje. Nekateri naši veljaki pa sodijo, da bi za tako delo zadoščala peščica »zaherlina" v podobi splošne sodbe o naši sedemkeberski žurnalistiki in fijakarski poeziji, ki kliče od dne do dnč vse miroljubne narodnjake na »korajžo". Ker je pikantna zabava dandanes povsod na dnevuem redu, skrbi tudi naš vojni minister, da ne zadremljemo davkoplačevalci na vsakoletnih zahtevah nekaterih milijonov za našo vojsko. Zaradi tega nas je iznenadil letos z izjavo, da se v bodoče ne bode branil tudi 120 milijonov brezdimnega dolga, ako se ne odpove mej tem Rothschild et consortes večnemu posojilu, kakor da bi sicer nihče drugi ne maral njegovih »čekov". Ako nas ne varajo vse te ugodne in lepe nade, ostane tudi v bodoče vojaški stan najlepši na svetu. zakaj dvobarveno sukno postaja vedno bolj moderno. Ce pojde tako naprej, zapisali se bodemo naposled vsi davkoplačevalci prostovoljno v vojake, da se oprostimo davkov. Zapustili bodemo svojega finančnega ministra, ki skrbi le z davki za svoje ponižne podložnike, dočim si omišljuje vojni minister od leta do leta nove suknje, nove puške in celo brezdimen smodnik, da se ne kali mir njemu in njegovim boja-željnim vojakom. Psevdonim. Viteslav i Josip Eadonievič. (Konec.) V »Novicah" leta 1860 je v razdelkih popisal J. Radonievic vožnjo »Iz Trsta v Aleksan-drijo (str. 181—204)". »S tem potopisom je častiti naš rojak, ki ga je imeniten poklic peljal v daljno Afriko, začel popis egiptovske dežele, iz katere je obljubil našim bravcom povedati mnogo zanimivega o zemlji in ljudstvu tamošnjem", pravi vreduištvo. Dne 11. decembra leta 1859 odpelje malo družbo iz Trsta ter pripelje 17. decembra v Aleksandrijo parobrod »Amerika". »Kapitan Marko Florio, veri Kotorčan, čistega slovanskega plemena, dobro znan v jadranskem in srednjem morji, vidi krog sebe družbo, ki je vsa po nemški med seboj kramljala, ter se temu grozno čudi; on govori svoj ma-terni jezik, laški, francoski, angleški, rusovski in turški, za nemškega pa mu ni mar, — kapitanu porabiti še 1,389.00 gld. za hrano vojakom. Ravno tako se je razširil obrok za porabo zneska lani dovoljenih 29-7 milijona goldinarjev in 2,674.000 gld. do konca 1. 1890. Konečno je bila rešena še izvanredna potrebščina za vojaštvo v znesku 14 450.489 gld. Ob 4. uri popoldne predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za jutri ob 11. uri dopoldne. V razpravo pride izvanredna potrebščina za vojno v Bosni in peticije. Brezdimni smodnik. Včeraj popoldne so bile v pričo delegatov na vojaškem strelišču poskušnje z brezdimnim smodnikom. V imenu vojnega ministra je poslance sprejel in pozdravil generalmajor Herrmann. Da se vidi razloček med starim in novim smodnikom, streljalo je 8 vojakov z brezdimnim smodnikom, najprej počasi, potem hitro in prepričali so se vsi navzoči, da novi smodnik res ni delal skoraj prav nobenega dima, med tem ko je streljanje « starim smodnikom napravilo toliko dima, da vojakov skoraj ui bilo videti. Tudi pok ni tako silen pri novem, kakor pri navadnem črnem smodniku. Poskušnja streljanja v hrastove in bukovo tramove je pokazala, da so šle krogle od 40 do 56 centimetrov globoko v les, v zaboju z gramozom napolnjenim pa so se čisto razdrobile. Novi smodnik je torej res veliko bolji od starega, ali je tudi šestkrat dražji. Poročilo obrtnih nadzornikov za 1. še vsako leto podajali smo č. čitateljem našim kratek opis iz letnega poročila tistih uradnikov, katerim je izročena skrb in nadziranje zakonov v varstvo delavcev, — istotako hočemo storiti tudi letos, in sicer o celotnem izvestji, a ne o posamičnem našega nadzornika v Gradci. Iz poročil obrtnih nadzornikov, to je tistih avstrijskih uradnikov, ki v istini delajo, uvideva se potreba nujnih socijalnih preosnov. Kako ganljivo, pretresujoče je čitati n pr. izvestje gališkega nadzornika, ki nam predočuje s svojimi suhoparnimi številkami in podatki nepopisno bedo in siromaštvo, o koji se mars.komu šo sanjalo ni. Toda preidemo naj k občnemu izvestju osrednjega obrtnega nadzornika gosp. dvornega svetnika M igerke, ki obsega poročila vseh posamičnih nadzornikov. Poročilo omenja, da je bilo 1. 1889. nad-ziranih 4366 delovršbenih zavodov z 259.668 delavci. Odkar pa obstoji uvedba obrtnih nadzornikov, obiskanih je bilo 20.462 zavodov z 1,429.386 delavci. Vzlic temu, da so obrtni nadzorniki dobili v pomoč še 15 pomočnikov, ki jih pri njihovem poklicu podpirajo, ni se pomnožilo znatno obiskovanje delovršbenih zavodov. Nadzorniki so še vedno preobloženi povsem z drugimi posli, nadziralni okraji so še vedno isti, torej nepopisno veliki. Odpomore se v tem oziru, če se pomnoži število teh uradnikov. Iz tega pa sledi, da se tovarnarji čutijo dokaj sigurne vsled tega nedostatnega nadziranja; kaže nam to tabela, ki objavlja v razpredelku delavce v uadziranih zavodih glede na starost in spol. Da-si otroci pod 14. leti ue smejo delati po tovarnah, našli 80 nadziralni uradniki 8 otrok od 10 do 12 let starih in 357 otrok, starih od 12 do 14 let. Iz tega se da sklepati, koliko je še takih zavodov, v kojih izkoriščajo otroke. Mladostnih delavcev (od 14 do 16 let) broji letno poročilo 17.360; zlasti tu pojema število ženskih delavcev. Dalje je bilo 1889. leta 298 zavodov več nadziranih nego 1. 1888., število potujočih delavcev se je pa skrčilo za 5725, in sicer pri odraslih delavcih. Iz tega je torej razvidno, da se tovarnarji neprestano trudijo, uvajati nove ali pa boljše stroje in ž njimi spojene mašinske prestrojitve, ki jim omo-gočujejo, prištediti pri delavcih, in sicer pri dražjih možkih, seveda na troške drugih delavcev, ki se v jednacih slučajih odpuste. Nezgod omenja poročilo v minolem letu 3140, seveda kar je bilo prijavljenih dotičnim nadzornikom. Večina nezgod je gotovo zamolčanih, ker je bila postava o zavarovanji nezgod stoprav vpeljana 1. 1889. Od 3140 ponesrečenih umrlo je 250 delavcev. Leta 1888. omenja poročilo 3718 nezgod, od teh 271 smrtnih slučajev. Očivestno je, da so se zmanjšale nezgode vsled delovanja nadzornikov, ki podjetnike in tovarnarje silijo, da si omislijo varstvene obrambe zoper ponesrečenje. V tem oziru, kar se tiče osebnega varstva delavca, zlasti toži obrtni nadzornik g. dr. Pogatschnigg, po marsika-kih zavodih prevlada neodpustljiva malomarnost. Posebno pozornost obračali so nadziralni uradniki na to, da se odstranijo zdravju škodljivi plini pri delovršbah. Dvorni svetnik Migerka po vsej pravici poudarja, da ravno isti plin, ki vsled razpoka delavca popolnem uniči ali deloma stori neporab-nega za delo, ostrupi mu sčasoma zdravje in oropa podpore. Vzrok temu je, da v mnogih slučajih nad-zornikovih naredeb ue poslušajo. Slučaji, da delavci iščejo pri nadzornikih sveta in pomoči, vedno naraščajo. V minolem letu imajo nadzorniki zabelježenih 4348 tacih slučajev proti 1350 v I. 1888; dokaz, da imajo delavci do te institucije zaupanje. Nadejati se je torej, da slednje ne bode varano! Število takih slučajev o podaljšanji delavne dobe je 605. Glede Kranjske je to število tako neznatno, da ga rajše ne omenjamo. V drugem oziru pa to malo število jasno dokazuje, da se večinoma dela — brez uradnega privoljenja. Tu morajo delavci sami biti nadzorniki ter prestopke nepostavne delavne dobe prijaviti pristojnemu uradu. Ustavljenje dela pripetilo se je v prošlem letu na 69. krajih, a vse se je skoro izvršilo povoljno. Pišoč o nedostatkih v mali obrti, izraža osrednji obrtni nadzornik željo, da bi obrtne zadruge bolj skrbele za „svoj poklic". Glede na nedeljsko delo, pravi osrednje izvestje, zaznamovati je samo malo slučajev pri velikem obrtu, nasprotno je pa mnogo znanih takih pre- stopkov, in marsikak nadzornik je moral to neprt-stojuost prijaviti obrtnim oblastvom. Konec občnega iivestja iz peresa g. Migerke je pa — kakor vsako leto — zahvalna pesen o »blagotvoriteljnih vredbah", h kojim g, Migerka prišteva celo — kuharske šole. Le-te naj bi »delavčeve hčere izobraževale za njih bodoči, pomenljivi poklic". Najžalostneje je pri tem samo, da hči delavca ne dospeje do te sreče, ker se je povsem ugonobila prej v suženjstvu tovarne. V obče je pa mnenje naše gled^ števila obrtnih nadzornikov to, da nalog teh nadziralnih uradnikov s prideljenimi jim pomočniki toli časa ne bode povsem dobro izvrševan, dokler se njih število ne pomnoži. Vendar pa poudarjamo, da zaupanje do nadzornikov med delavci raste; in ti imajo še mnogo, mnogo na srci, zlasti pri nas, kjer se tuji, ošabni prusko-nemški poslovodje nasproti delavskemu osobju vedejo kaj surovo. Te »visoke" gospode potipala naj bi malo obrtna oblast, kajti na Kranjskem ga ni večjega zavoda, da bi ne bil v njem poslovodja — Nemec, Prusijan ali pa cel6 — žid! Mnogo je treba še preustrojiti in zboljšati v prospeh delavstva, in javnost stoprav izve iz poročil nadzornikov, kake so razmere, odnošaji in življenje po tovarnah, saj to pišejo zapriseženi in nepristranski uradniki. Radi tega treba, da se vsi nedostatki odpravijo, in da baš nadzorniki, naslanjajoči se na pisani iu nepisani zakon, na zakon krščanske ljubezni in človečanstva, mogo največ storiti za delavstvo. Oni so njemu varuh, zajedno pa prijavljajo one, ki se ne brigajo za postave in propise. Politični pregled. v Ljubljaai, 21. junija. Notranie dežel«. Is delegacij. Ogerska delegacija je sprejela v četrtek proračun skupnega finančnega ministerstva kakor tudi končni račun in predloge mornarične uprave. Odsek ogerske delegacije je razpravljal o za-sednem kreditu. Mnogo govornikov je pohvalno omenilo napredek v zasedenih deželah, na kar sta Apponji in Ciernatony opomnila, da bi moral dovoliti to državni zbor če bi se premestile bosenske čete v državo, z ozirom na Ogersko. Kallaj je hvalil napredujoče poljedelstvo ter priporočil, da naj se vdeležita dva bosenska batalijoua vojaških vadeb v Avstriji. Ni še gotovo sicer, ali bi šle bosenske čete čez Ogersko, a tudi če bi to bilo, ue vidi nobene ovire, ako bi imenovane čete potovale nekaj ur čez ogerske pokrajine. Apponyi je rekel, da ni sicer proti temu, a državni zbor mora dovoliti. Grof Szaparj je opomnil, da zavzema vlada stališče, da je za to potrebna določba zakonodaje. Kako se bo razlagala postava v tem slučaji, o tem bo še poročal v javni seji, sicer prevzema odgovornost za vse, kar bo vlada v tem smislu storila. Ogerska. Že večkrat se je govorilo, da bode nekaj članov izstopilo iz stranke skrajne levice. Sedaj pa je skoraj gotovo, da izstopijo zmernejši poslanci pod vodstvom Gabrijela Ugrona in ustanovi svojo posebno stranko, ki bode zastopala občinsko avtonomijo in se upirala podržavljenju uprave. (Dalje Y prilogi.) velikega parobroda ravno tiste družbe, ktera, kakor se tolikrat sliši, bi imela nesti germansko civilizacijo proti jutru. Ne bodi mu škoda, piše ondi (str. 181) J. Žvegel, vrlemu Markotu! Bolj ljubeznjivega in prijaznega kapitana ni dalječ in blizo; to poterdnjejo vsi, Angleži in Nemci, Talijani in drugi, kateri se ž njim vozijo. — Kdor se pervikrat in za delj časa v ptuje dežele na pot podd, tega zanimuje na poti vse; pozdravlja pri odhodu svoje domače hribe in gore, domače mesta in vasi. *Ljubezen do domovine, premlačna včasih, dokler človeka še domače obnebje pokriva, se oživi in uname, ko ga obdajajo ptuji kraji in ptuje dežele, ko njegovo oho več ne čuje sladke besede domače itd." Iz Afrike je dopisoval J. Švegel, c. kr. konzular-elčve pri ces. generalkonzulatu v Aleksan-driji, leta 1860 vredniku »Zgodnje Danice", 8 katerim se je bil soznanil leta 1858 na Bohinjski Beli, kadar je bil ondi s svojimi zamurčki L. Jeran. Tega omenja v prvem pismu iz Kaire 14. marca, govori o žalostni osodi zamurskih otrdk, pa o velikih zaslugah za vero in nebesa vnetih misijonarjev, o provikarju Kirchnerju in misijonskih štacijonih, češ, hudo je z vsemi takimi napravami, ker niso prevoljne domače egiptovske vradnije, pa tndi od evropejske stranke se marsiktera reč sproži, ki ni ravno v prid in korist našemu misijonu (str. 61). V drugem listu iz Aieksandrije, 15. maja, pri- poveduje o srečnih in nesrečnih zgodbah misijonskih, huduje se nad silovitimi evropejskimi kupci med zamurci, ter o Alek.sandriji posebej piše: »Tukaj je že vse bolj evropejsko, po francoski in laški šegi. V Aleksandriji je tudi več cerkva, med kte-rimi je katoliška v resnici, kakor gotovo sami veste, še precej lepa. Tukaj se pač sliši vsaki dan zvo-njenje; tukaj se nedelje in prazniki že spoznajo; pa večji del Evropejcev moli tukaj svojiga lastniga boga, angleške ginee, avstrijanske tolarje, sploh zlato in srebro, in se vse drugo nič kaj ne meni. Predvčerajšnjim so tukajšnji Lahi praznovali svoj konštitucijni praznik v naši cerkvi, in recite mi, ali se s tem časti Božji hram, če v njem krič4: »Ev-viva Vittorio Emmanuele! Viva 1' Unione! Viva ritalia!" — Ne boste me grajali, če sim pri takim hrumu rajši cerkev zapustil. — Med častito duhovščino naše preljube kranjske domovine štejem marsikteriga prijatla in tovarša, dobrotnika in pomočnika itd." (str. 101). — V tretjem listu od dn4 8. julija naznanja nekoliko o misijonarjih pa o kupcih s slo-novo kostjo, ki so največ Francozje, Angleži in Lahi. »Ti kupci so s svojo divjo in tolovajsko vojsko zoper zamurce vse ondotne plemena strašno razka-čili, in težko bo zopet popraviti vso škodo, ki te nesramne kardela temu napredku evropejske in krist-janske olike napravljajo (str. 139).* — In v četrtem z dnš 4. septembra piše, da se novice od Bele reke slabo, slabo glas^ za naš katoliški misijon. Evropejski kupci ropajo, mor^, tolovajijo. . . . Vse si prizadevajo tukajšnja vlada in konsulati tistih vlad, kterih podložni se s to nečloveško kupčijo pečajo, da bi se enkrat vendar že konec napravil temu silovitemu tolovajstvu itd. (str. 173). Pričujoči opis, namenjen sicer v »Knjigo Slovensko", priobčuje se sedaj tudi v »Slovencu", ker se v novejši dobi gosp. baron, vrli nekdanji slovenski pisatelj Josip Radonievič, nagiba zopet k resnemu delovanju na korist domovini in naroda slovenskemu. Od poslednjih njegovih dopisov v »Danici" pa do opisa njegovega v »Slovencu" leta 1880, št. 58, pod naslovom: »Baron Žvegelj", — oj, koliki prepad! Preživo smo čutili takrat Slovenci resnico starega pregovora: »Honores mutant moreš!" Res je, da v okrogu tesnem se razum oži, z namenom večim tudi človek raste (Schiller—Cegnar); pa je tudi res, da le duh nizki se pogrezne v lastn» male skrbi, koristi i dobičke (VVallenstein), in da vsa svetloba nič ne hasne, če nam vere luč pogasu» (Slomšek). Upajmo torej, daDragotinaDežmana. verni učenec vsaj ne bode posnemal učitelja svojega v tisti nesrečni trdovratnosti do konca, marveč da sa bode njegovega domoljubnega slovenskega delovanja še kdaj radovala v mladosti po njem iskreno opevana mati Slava, ali vsaj mila njena hčerka — Slovenija! J. M. Priloga 14:0, žtev. »Slovenca** dii6 21. junija 1890. YnanJ« driJiT« Rim. nMooiteur de Rome" mpravija v evojem uvoduem članku pastirski list avstrijskih 6kufov glede ua šolsko vprašHoje in završuje svoj spis z naslednjimi buKedami: „Ta obja«a avstnjNkih škofov je prevelikega pomena, ker priča, da so avstrijski katoliki sklenili, splošnjo nadaljevanje svoje miroljubne in zakonite agitacije, da bi se uvedla šolska postava, s katero bi se ugodilo njihovim zahtevam iu pritožbam. Njih prizadevanje bo izvestno imelo vspeh, ker tako mirovno m vztrajno pov.sem tičočo jim pravico zahtevajo." Italija. Iz Rima se poroča 19. t. m.: Danes je izdal minister notranjih zadev ukaz, vsled katerega bodo morali zdravniki od današnjega dn^ naprej preiskavati vse ladije, ki prihajajo iz španskih pristanišč. Perilo, ki ni dovolj snažno ali razkuženo, je prepovedano vzeti iz ladij. Vse one ladije pa, ua katerih so imeli med potjo kakega mrliča sa kolero, bodo se opažale v Asinari (otočič pri Sardiniji) SHrija. Kakor prihaja vest iz Belega Grada, polegli so se že precej proti Avstriji razburjeni duhovi. Vendar se pa še kaže, da hočejo različna srbska oblastva nagajati avstrijskemu prometu. Tako u. pr. zahtevajo carinska oblastva natančna pričala ta živino, in nabrežni carinski uradi lapro se že ob 8. uri zvečer, tako, da ju ponočno prevažanje nemogoče. — Upati pa je, da tudi to kmalu preneha, iu se bode vršil promet, kakor prej. franciju. Minister notranjih ladev, Con.stans, omenil ju v uiiuistersk»>in svetu potrebnih naredeb z ozirom na kolero v Španiji. Dva zdravuika sta šla že iz tega vzroka na francosko špansko mejo. Predsednik Carnot je podpisal dekret, vsled katerega je začasno prepovedano, uvažati v Francijo špansko sadju iu zelenjavo. Drugi dekret pa določuje pravila, ki se morajo izpolnjevati glede na popotnike iu blago. Jednake korake naredila bode francoska vlada tudi v Tuuisu in Algiru. Nemčija. Iz Berolina se poroča 18. t. m. listom : Nemški cesar Viljem je podelil povodm angleško-nemškega sporazumenja državnemu kance-larju še včeraj zvečer red črnega orla. Iz tega lahko uvidimo, kako pomenljivo je to sporazumenje za Nemčijo in sicer gled^ na stalne meje med angleškim in nemškim afriškim ozemljem, lakor tudi gled^ na otok Helgoland, katerega je Anglija Nemčiji odstopila. Odkar je bil imenovani otok v angleški oblasti (1807), prišlo bi bilo vselej do svetovne vojne, če bi bil hotel imeti kdo ta otok; zdaj pa se je Nemčiji posrečilo brez orožja priti v posest helgolandskega otoka. Nekateri vidijo v tem sporazumenji imenovanih držav pravo mirno pogodbo med njima. „Presse" piše: BporMumenje Nemčije z Anglijo je za prvo velikega ipomena. Anglija je zadovolila vse nemške kroge, iar je odstopila Nemčiji Helgoland, za kar jej je Nemčija v Afriki mnogo pravic prepustila. Za Anglijo imenovani otok tako ni bil posebne važnoHti, tenrbolj pa za Nemčijo. 6e več kakor ozemlje vredna je pa poifodba, katera jamči še na daljni mir med Anglijo iu Nemčijo. Anglija. Listi vse vprek omenjajo zadnje dni posebno sporazumenje med Anglijo iu Nemčijo. O tem sporatumunji pišejo nekateri listi pohvalno, večinoma pa grajajo ta korak angleške države. Sploh pa se lahko reče, da Anglija ni napravila najboljšega vtisa na svoje prebivalstvo, ko je sklenila odstopiti otok Helgoland Nemčiji. Vladi prijazni krogi pa trdijo, da je nemška vlada Angliji v Afriki tudi dosti dala, kar gotovo ni manjše vrednosti, kakor helgolandski otok. Pomenljivo pa je pri vsem tem, da to približevanju in vezenju prijateljskih vezi angleškemu prebivalstvu nič kaj ne ugaja. Kakor je znano, je to delo Salisburyjevo in ravno proti njemu so naperjene pušice nezadovoljnega angleškega prebivalstva in časnikarstva. Portugal. V zbornici je potrdil minister mornarice, da so na reki Širu sežgali tamošnji prebivalci portugalsko zastavo. Guverner mocambiški se pogaja s konzulom Jobnstonom, da bi se storili potrebni koraki za mir iu red v deželi. Portugalska ' vlada je poslala svoje čete od reke Sira dalje proti jugu, kjer se izliva reka Rio, da zavaruje tam portugalsko vrhovno oblast. Na reki Siru vlada baje mir. Karvalho ue pojde dalje proti severu od reke Rio, da se zapet ne skali iu zmoti šu ne rešeno sporazumenje med Anglijo in Portngalom. Minister vnanjih zadev je opomnil, da je zahteval od angleške vlad« pojasnilo o sežgani portugalski zastavi. Glede na slobodno plovbo na reki Sambesi ne more ničesar poročati, ker se Še ni sklenila pogodba. l7vinji dopisi. Iz ljutomerske okolice, 20. junija. Volitve v deželni tbor štajerski bodo su vršile dne 27. junija ta kmečke občine, 80 junija za mesta in trge, in 3. julil« ta veliko posestvo „Slov. politično društvo" v Mariboru je že priporočilo v sporazumljenji z dotičuHDi okraji volilcem kmečkih občin kandidate, ki hodu gotovo izvoljeni, če le kdo nepoklicani ne taseje med volilne može nesloge, kakor .fc povsod, tudi ipri nas .poi»kuša,«a. Naš okraj je v dnialnem zboru mnogo let v obČuo zadovoljnost zastopal gosp. Ivan Kukovec, tržan v Ljutomeru. Letos pa je on prostovoljno odklonil vsak mandat, ker ga število let, mnoge gospodarske skrbi in večinoma boleh-nost tako tarejo, da ue more več še butare deželnega poslanstva nositi. .Slovensko društvo" je njegovo odpoved z omilovanjem vzelo v znanje, potem pa rau podalo pismeno zahvalo za njegovo dozdanje delovanje ter izreklo upanje, da bode g. Kukovec svoje obilne skušnje in znanje tudi v bodoče obračal na korist svojih rojakov iz ljutomerskega okraja. Na mesto g. Kukovca je potem po nasvetu nakaterih rodoljubov bil postavljen za kandidata gosp. dr. Ivan Dečko, doma iz Središča, zdaj koncipijent pri g. dr. Srncu v Celju, za slovenske pravice skušen borilec in posebno spreten govornik. Ker središki okraj dohaja v našo volilno skupino, je tedaj dr. Dečko naš domačin, pozna dobro vse naše razmere iu ne bi lahko primernišega zastopnika v deželnem zboru za ta okraj mogli najti. Ljudstvo je tega kandidata tudi z veseljem pozdravilo in volitve volilnih mož se vršijo zaporedom tako, da bode morebiti dr. Dečko enoglasno izvoljen, čeravno si bojda tukajšnji okrajni glavar mnogo prizadeva, da bi med volilnimi možmi naredil neslogo. Za slovenska mesta in trge še nimamo kandidatov. Našo mestno volilno skupino je po odstopu dr. Aussererja žalostnega spomina zastopal ljutomerski župan g. Jožef Stfyur, a letos Ptujčani ne marajo več za nj, zato so si postavili za kandidata advokata dr. Kokoschinegga, ki jih že v državnem zboru zastopa. Slovenci bodo sicer volili tudi v tej mestni skupini, a ni gotovo, da bi njihov kandidat zmagal, ker Ptujčani in veČina uradnikov vedno glasuje pri volitvah ne samo proti vsakemu slovenskemu, ampak tndi proti vsakemu nemško-konservativnemu kandidatu. Iz Celovca, 18. junija. (Pomagajmo našim podjunskim gorjancem!) Črnski dopisnik .Slov. Naroda" se po nepotrebnem zaganja v mene ter hoče na vsak način meni vojsko napovedati. Povem mu pa, da se ne spuščam v noben prepir. Jaz sem hotel le mir napraviti, ako bi bilo mogoče. Ali je to taka pregreha? Gosp. župnik Centrih je bil vsigdar Ijubeznjiva duša, kmetom prijazen, kakor oče, zato se mi je nemogoče zdelo, da bi bil naenkrat sovražnik kmetom postal. Veljal je vedno za narodnjaka; kako bi bil zdaj naenkrat tak nasprotnik? Mogoče, da ga je kaj užalilo, da se politiki odteguje? Politično ni, take ljudi z vednimi napadi še bulj razdražiti In popolnoma v nasprotui tabor goniti. Politično tudi ui, zabavljati na grofa in njegove služabnike, ker le hudo kri dela m nič ne koristi. Kar grof zemlje že ima, ne moremo mu je več vzeti; gledati iu skrbeti pa je treba, daje več ne dobi. Ako so v Črni res taki narodnjaki, naj pristopijo vsi k našemu .Slov. katoliško-politič-nemu iu gospodarskemu društvu", uaj mu pojasnijo razmere, v katerih rovih (grabnih) je zemlja za nas tgubljena in v katerih se more Slovencem še pridržati; naj prosijo društvo, da bo ono pri slovenskih posojilnicah izposlovala denarja, da se kmetu pomaga, kateri bi bil zavolj denarne zadrege prisiljen prodati, da tega potem ne bo storil; ako pa se kakemu kmetu po gozdarjih krivica zgodi, naj naprosijo društvo, da bo tisto najelo odvetnika, ki bo potrkal ua vrata pravice. To je pravilna pot, ne pa bruzkori.stno zabavljanje ua župnika po časnikih; on je vendar dušni pastir. V Pragi se sramoti toliko častivredni iu zaslužni dr. Riegur, v Ljubljani se duhovnikom že .brce" ponujajo; ali bomo tudi mi na Koroškem tako začeli? Ako ima narodna stranka v Črni kaj upanja do zmage, naj gr^ v volilni boj, in če zmaga, nas bo vse veselilo Ako župnik noče z vami voliti, pustite ga pri miru iu volite sami, kakor ve.ste da je prav. Saj je še več takih krajev, kjer se duhovniki za volitve ne brigajo, pa jaz jih ue imenujem, ker su za katoličana ne spodobi, da bi duhovnike javuo po listih obiral. V takih krajih grejo posestniki sami k volitvam in zmagajo tudi brez župnika. Delati se mora, ne pa vpiti iu delavne rodoljube napadati. Podjunski Gorjanci se nam vsem smilijo, in gotovo bo naše društvo vse storilo, da jih ubrani pred grofom Thurnom. Kam bodo šli, kedar jih grof prežene? Pišite nam vse, kako se godi, in mi bomo Vse povedali našim poslancem. Tudi vsa Ždetna Kupla je v nevarnost'. Zdaj živi večinoma od kmetov; od koga bo potem živela, če kmetov več ne bo? Čudim se, da v Kapli tu nevarnosti ne vidijo in da tako mirno spijo, kakor bi nič ne bilo! Jezerjani so bolj možati; oni so se žu dogovorili in zatrdili, da pri Jezeru grof ne dobi nobenega grunta, ko bi ga prav dvakrat preplačal. Naj bi tudi kmetje okoli Kaple iu Crue zdaj v zadnji uri si roke podali in trdno zvezo proti grofovemu denarju sklenili! Upam, da jim slovenske posojilnice potrebnega denarja ue bodo odrekle! F. H. Izpod Kozjaka, 19. junija. (Domišljija ali resnica?) Nove karte-dopisnice so .stare" že mesec dnij. Zdi se, da jih prodajajo samo po mestih. Vsaj meni pišejo ua novih z Dunaja in iz Gradca, od drugod šu ne. Tudi na našej pošti še jih ne moremo kupiti. Meni se nova listina ui posebno prikupila. Pravega vzroka pa ne morem lahko zaslediti. Ko sem dobil v roke prvo dopisnico, zazdelo se mi je, da ju dotični barvani rob nepotreben. Tako se mi zdi še zdaj od kraja! Oči mi začuejo nekako .igrati" vselej, kadar vidim naslovni del dopisnice. Isto pripetilo se ju zopet danes, ko mi je bila pošta prinesla neko novico. Vsled tega sem začel aksperi-mentovati. Privzel sem namreč dopisnico dosedanjo. Gledajoč na isto, nisem v očeh čutil nobene nad-ležnosti, dočim me pred novimi listi oči bolijo. Sicer pa zoper nove dooisnice nisem bral ali čul nobene pritožbe, izvzemši to, kar ju nekdo rekel, da se mu .ne dopadejo". Ni še predolgo, odkar je po časnikih krožila črtica, s katero neki zdravnik pripoveduje, kako ga je njegov prijatelj dušeslovec pri obedu spravil do sodbe, da je zdravnik v pristuej govedini prepoznal — konjetino. To je provzročila domišljija. Prijatelj je bil omenil: Kaj pa, ko bi to ne bilo goveje meso, ampak konjsko? Glede sebe sodim, da v mojej zadevi menda ni domišljija, pač pa resnica. Dnevne novice. (Deielnozborske volitve na Štajerskem.) Iz šoštaujske doline smo dobili dva dopisa o prihodnjih volitvah v deželni zbor. Dopisov ue objavimo, da ne begamo volilcev in ne rušimo discipline. Naj se volilci v petek, dn^ 27. t. m., v Slov. Gradcu zbero najkasneje ob 8. un zjutraj, da se dogovori in soglasno volijo. Naj nihče ue pozabi izkaznice domd. Zbirališč« ju v gostilni g. Šuka, kakor se nam poroča IZ Velenja. (Družbi sv. Cirila iu Metoda) je vsled svoje poslednje volje zapustil blizo Ptuja služeči, 11. febr. t. I. umrli kapelan Ivan Tik vi č sto goldinarjev, čast iii poštenje njega imenu; mil spomin njegovi duši! ((losp. Ivan Murnik,) ces. svčtuik, deželni poslanec iu odbornik itd. v Ljubljani, podaril je .Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" 10 gld. Lskrena budi hvala istinitemu prijatelju revnih slovenskih vulikošolcev! (Glavni zbor muzejskega druStva) hodu v torek dn^ 24. junija ob (3. uri zvečer v bralni sobi Ru-dolfinuma. Vspored: Poročilo odborovo, blagajuični obračun, dopolnilna volitev dveh odbornikov in prememba društvenih pravil. (Malomarnost.) V četrtek proti večeru peljal je hlapec posestnika B. seno z barja po Karlovski cesti, ko so se otroci vračali iz florijanskega zavetišča domov. Vsled hlapčevu malomarnosti pade z voza veliki drog na deklico Alojzijo Snoj, da je nezavedna oble>,ala; krvave'a je iz glave to noge. Pripeljala sta se takoj zdravnika gg. dr. Drč in dr. Illner oa pomoč. Rovico vsled tega muči irč. Zoper hlapca se bodu postopalo sodnijsJii, kur ni to prvi slučaj, kojega je zakrivil vsled svoje nerodnosti. Minule dni pal je drog ua neko beračioo .»n jo^oro ubil! Odnesli so jo v bolnišnico. (Pred svojim pragom pometajte 1) V ,kaiini že dlje časa stolu ju neko nemško društvo .Duutsoher Sprachvurein", 4cof«mu j« -v prvi -vrsti Mlog buditi med svojci .nemško zavest" in odpravljati tuje besede (latinske, francoske itd.) iz nemškega govora. V odboru so: prof. Hintner in prof. dr. Binder, učitelj na c. kr. vadnici Hallada (predsednik), faktor Rntiug itd. Iu kakor vsaka novotarija poraja svoje apostole, istotako tudi to društvo, čegar apostol, po-zuati g. prof. Hintner, v zaduji številki ljubljanske .Schulzeitung"-e v nadaljevalnem članku „Slavo-Deutsphes von dnr Strassp und in der Schule' sar 1 Cm Stanje opazovanja 'Arakomera T mm toplomi»rft po Celzija 20 7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec. 7.^7-2 736-8 738 6 230 170 kastiČDO napada slovensko in češko narodnost Mi bi 86 še ne zmenili za take bedastoče nemške zagrizenosti, da bi se odborniki tega društva ne posluževali sami v medseboinem govoru samih tujih besedij in izrazov, kar jim je povedal ueki kolega v tukajšnjem uradnem listu. In mož jo je dobro pogodil. Dn^ 7. t. m. priredilo je društvo v kazini zabavni večer, toda na dotičnem vabilu je kar gomzelo besed tujek, n. pr. »Oasino", „Orchester", ,Regiments Kapelle", in cel6 za .Glas h aII e" zadoščal bi jim bil boljši izraz .Glasraum", kakor slove najnovejša nemščina. Vsaka stvar na svetu ima slabo in dobro stran; tako tudi tu. Gospodu H. pa navajamo ix klasične nemščine „WochenbIatt''-ove neki takozvani „und"-stavek: „Der griine Pudel ala Jagdhund ist jedenfalis kein schiechter \Vitz und erheitert das Thier noch heute, wo es sich in der Stadt sehen liisst." (Telefon v Ljubljani.) C. kr. trgovinsko ministerstvo namerava, kakor smo že sporočili, v Ljubljani napraviti državno telefonsko napravo, ako se do 15. avgusta oglasi dovolj vdeležnikov. (Prepeljanje Mickievviczevega trupla) iz Mont-morenci-ja pri Parizu na krakovski Wawel zbralo bode, kakor smo že omenili, 4., 5. in 6. julija zastopnike vsega poljskega naroda v Krakovem. Krakovski in Ivovski akademiki, dalje sokolska društva iz Krakova, Lvova in Poznanja prevzeli so vzdržavanje javnega reda po krakovskih ulicah in na Wa-welu. Delavsko društvo v Krakovem objavilo je do svojih sodrugov poziv, v kojem se pravi: „Bratje! Po vsej Poljski ni ga danes kraja, kjer bi ne vzbujalo prepeljanje in položenje drazih ostankov nesmrtnega Adama Mickiewicza v kraljevskih grobeh na Wawelu veselega soglasja in odmeva. Ves narod se bode zbral okolu krste največjega in najboljšega sina, koji se po 351etnem počivanji v tuji zemlji vrača v naročaj domovine. Vsa srca bijejo in klijejo v jednem iu istem čutu: vzvišenega spoštovanja in radosti. Bratje! More .se li pogrešati v tem slavnostnem trenotji ta delavska bluza? Nikakor!" — Poljsko delavstvo se pozivlje v podpisovanje za venec in vdeležbo. — ,V slavnostnem trenotji — sifive konci ta poziv — vstanimo ko jeden mož, bratje iz delavnic od kladiva, pile, dleta, stružnika in škarij, zberimo se okolu venca svojega in pokažimo, da je nam skupen duh rojaka našega. — Deželni poslanec Vladislav Koziebodcki odpeljal se je že predvčerajšnjim v Pariz, da priredi vse priprave; za njim se bodeta še peljala pesnik ' Adam Asnjk in predsednik akademičnemu bralnemu društvu, Grzybowski. Slavnostno položenje Miekiewiczevega trupla v rakev grajske cerkve na zgodovinskem Wawelu vršilo se bode torej dne 4. julija. Tele^i^rami. Berolin, 20. junija. Od zveznega sveta zahteva vlada 73,000.000 mark dodatnega kredita. Od tega se bode porabilo 42 milijonov za armado, lOVs milijona za strate-gicne železnice. Sofija, 20. junija. Kasacijski dvor je potrdil razsodbo vojnega sodišča vseh obsojencev v Paničevi aferi. Pariz, 20. junija. Avstrija je s Francijo, Anglijo in Rusijo sklenila pogodbo, da se znižajo brzojavne tarife. Carjigrai 21. junija. „Agence" je izvedela iz najboljšega vira: Turška vlada je prosila Rusijo, naj čaka za vojno odškodnino do pozne jeseni; ko ne bi zadostovala zastavljena desetina, dodala bode država iz zaklada, Nelidov je nato danes izročil noto, da ta odgovor ni povoljen, in če Turčija ne bode hitro izvršila terjatve, bode Rusija porabila druga sredstva. — Poročila iz Bukreša, da je v Makedoniji vse v neredu, niso resnična. Dogodili so se le nekateri navadni zločini. Umrli no: 19. junija. Franc Peternel, posestnik, 33 let. Kravja dolina 11, jetika. — Apolonija Jenko, kuharica, 66 let, Mestni trg 12, carclnoma ventriculi. 20. jnnija. Joief Straus, krojačev sin. T) mesecev. Kongresni trg 14, catarrhus intestinalis. — Sofija Hartman, klo-bučarjeva hči, 14 mesecev, Karlovska cesta 6, meningitis ba-tilaris. V bolniinici: 17. junija. Marija Legat, sirota, 11 let, jetika. Vromenuko Hi>oro^ilo. Veter si. vzh. si. sv/,h. si. jzap Vreme oblačno jasno dež Srednja temperatura 18 7" za O-l" nad normalom Jrf a a <« a 3-10 dež 1>uuaiNka borza. (Telegrafično poročilo.) 21. junija. Papirna renta .5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. Srebrna „ .5'/, „ 100 „ „ 16% „ 89 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . 10!) „ Papirna renta, davka prosta......101 „ Akcije avstr.-ogerske banke......969 Kreditne akcije ..................304 „ London • • •..........117 „ Srebro .............— » Francoski napoleond.........9 „ Cesarski cekini...........5 « NemSke marke ..........57 „ 60 kr. 3,5 ;; 30V,„ 54'/, n 50 „ Izdelovatelj cerkvene posode itd. I..jlll»I jui>» I jI 8T. Petra eenta ^^ mmM^, Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovSčini in p. n ccrkveniiii predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (8) Na željo pošilja načrte In ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. n Vnše hlagorodfe! Čast mi je, priporočati moj ogerski liptavski desertni sir (pravi karpatski ovčji sir) v žganih posodah in najboljšim pakovanjem s stanijolom, v orig. škatuljah po 5 kilogramov, obsegajočih 72 kosov, za 4 gld. SO kr. proti poštnemu povzetju, franco, za celo Avstro-Ogersko in Nemčijo. Prosim, naj se moj liptavski karpatski sir ne zamenja s sličnim dunajskim, monakovskim ali majnškim pivnim sirom, ki se napravlja iz kravjega mleka ali sira. (6) Vele.spoštovanjem Gustav Petrovieky v Miskolczu, Ogersko {Kazinczijutcza br. 18.) Orif/iualni liptavski sir najboljše kvalitete prodaje v posodah po 5 in 15 kilogramov Jt^ kilo za (iO kr. (C) (iUKtat) Vetroviekj/, r Miskolczu, Ogersko Kazinczg-utcza IS ^Pošilja naročena blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot mOMStl^S^^f jteeliJ^OlTf) itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v po- zlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—2») Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto kamnoiek, T LJubljani, Parne ulice št. 9, lllijala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovSčini v izvršitev naročil vsaltovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraino-vrstneJSih po najnovejših načrtih prav lično m iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnilt Mpomenilcov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri I njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal I Rkega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen H i> o m « II i u , "VO katerega prod.-l po primerno Jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna Htavhinska dela, katera fino, trpežno in leno izvrči. (18 14) A T izvirni mmm Najcenejši, najboljši, preskušan, rujavi lesni pomaz fflfl ItiL' vartije trajno -fe^t (16—5) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred g^njilobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevili razkužuje. 1 Itt^r. zadoKČa za C kvadratnih inotrOT. Pregled bn^zplačno. Kakovost neprekoHOno zajamčena. 5 k|{r. 1'50 tfl*}. , 100 kgr. 16 tfld. z Daiiaja. Najoenejia k&rbolna kUUna, karbolno apno, kolomaz, IVckupceiii rabat. Mihael Barthel in drugovi, kemijska toiraruu t Batiabonl in na Donajl, X. okraj, Keplergaase Vr. aO. (Ustanovljena 1781.) Cerkvene ure, ure za šole, vojašnice, tovarne in druga javna poslopja, za industrijske naprave in kolodvore izdelujem trdne in z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah. Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. Cenike razpošiljam na željo brezplačno.' Stolpnih ur in mehanična delalnica (12-6) Rihard Iiiebing ^^peiNiiig pri l>iiiiaji, Hauptstrasse 66. Za bolne in zdrave ki jih boli glava, prsi, plu6a, želodec, Jetra, Oblati, ki trpe na protinu in živoih, za kailja-Jode in hripave otroke, dojenčke, rekonvalea-oente, za žene pred in po otrodji poateUi, za slabe, malokrvne in blede ljudi itd. je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot »izvrstno« m od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva hiiiiettm sladiifli feai^fl) z dobrim okusom in lepo dišavo. '/.avitek s '/4 kg. relja 30 kr. Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poStni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6oz3r-Ju, lekarnar v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trnk6oxy, V. okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oto pl. Trnk6ozy, 111. okraj, itadetzkvplatz 17, Julij pl. Trak6o*y, VIII. okraj, Josefstiidterstrasse M; v Gradci (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah diiav, kupcih itd., prava le z zgorno, oblastveno zavarovano znamko. 1'rekfipri imajo obilen rabat. (4) J.&S. KESSLER v BRNU. 7 Ferdinandove nlioe 7. tTajTfiiJt, najcenejša zaloga pomladanskega In letneja bUga. _ Poletensko eebeiaiito šibo, ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospodo, dvajsetih boj, 20 cni. Širokosti za celo obleko 6-5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, pro- \ priža se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. M^li Sflte se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer: po gl. 3-75 S IO iii. za celo obleko. po gl. 5.50 3 10 m. za boljšo obleko, po gl. 8'SO 3-10 lu. za lino obleko, po gl. 6 — 2 10 m. za ogrtiič, franc. pitjuct-gilet za gl. 1-50, Blago za talarje za prečast. duhovSčino(tudi za poletne suknje) 120 m. široko, meter . . . . gl. hSO Črni peruviennes in doskins za salonsko obleke po 3 25 m. od gl. IO'— naprej. Modno bla^o za ^ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. šir. za ponočne suknje in otroška obla-m • gl. 2-50. Joupon In trožlčno blago v vseli modnih barvah lU m. prve vrste gl. 3'50, druge vrste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Zetir-biago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le •_ gl-.3_50 B rokat- In Jacquard-blago, 60 cm. široko, vs h mo-gočih barv, 10 m gl 3-60 D oris. najnovejie karirano modno blago, čista volna, 10 m. prej gld. 10, sedaj le . . ■ ■ gl. 6 50. Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le _ 4-50. KaSmIr,dvojnaširjava,črno in barvano, 10 m. 4 gl. Volneni atlas, dvojna šir-java, volneno blago, črne in drugačne modne barve 10 m^ ^ • „• _ _ gl 6-50. Modrotiskan kreton, 10 metrov . . gl 2-50 in . . . gl. 3-20. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospi. o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—15) ,ASSICURAZIO»l GENERALI' (Občno zavarovalno druStvo v Trstu.) {Ustanurtjeuo 1. 1831.) 116,904.648-39 23,544.05322 Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 40,758.238'42 Izza ust. je plačala družba »kod za > 227.371.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku za-varov.inj življenja 31. dec. 1888 l'remijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmct.ska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper Škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim usta- [] novam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20" „ odpust normalne premije. Zoper škoda vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi v-ednostnimi pošlljatvami vred. Andr. Dru^ovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, po acelo iiizlci ceni olcove za okna in vrata, štorje za štokadoranjc, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-ce-ment, sklejni jtapir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in mo^'*iio iifirojoiia. sledilna ognjišča lOsaiiiLei^^e Vodijake za zabijati v zemljo, s lia-terlmi je mogoče v malih urah in inajiiiiimi strošl^l na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izlvopane vodnjaiie, železne cevi In železoliti gornji stojali, Lakoi- tudi za lesen« eevi niesingaste trombe in ventile in železna oltova. r, "■ S .1 s SKn (2G) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobovc zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. gHP Tudi se dobiva zmirotn sveži dovski mavec (Lengenfelder Ot/its) za gnojenje polja. EtoSfra J I 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal, r 5. Zoper telesne nezgode ua račun prve sploSuje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro valne delniške družbe v UudapeSti*. Ip^ Pri zavarovalni atrokl na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi nepl-ičevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska l.i.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške po.šte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaSki duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zne.ska 3..t0() gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi sluč.ijna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroke. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (14) Olnvni zHstop v Ljubljani: O. Tftgliapietra, OradlUe il. 4. P n P n n p JI ' se priporoča pree. duhov.šiiini, dru-, štvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v V LJubljani, Valvazorjev Trg št. 5 tiskarsko stroko spadajoča naročila. (št. 4508) Kranjski deželni odbor razpisuje občen natečaj za gradigo bogenšperške deželne ceste po deželnega stavbinskega urada načrtu v kosu: del A profil O do 54, to je od bogenšperskega gradu do prvega razpotja pod Kamenom, v dolžini 1620 m s stavbinskimi troški 12.000 gl., in sicer pripada: 1. na napravo cestnega temelja .... 7970 gld. — kr. 2. na napravo voznega tiru...... 1233 „ — „ 3. na napravo objektov in kamenenih po- stavkov............. 693 „ 39 „ 4. na napravo držajev........ 1722 „ — „ 5. na režijo in gramos........ 381 „ 61 „ Ta gradnja se bode oddala proti plačilu po enotnih oenah za zvriena dela le enemu glavnemu podjetniku. Vse podatke, ki se dostajejo zgradbe, sosebno načrte, splošne in posebne gra(ll)eno pogoje in proračune videti je lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah })n deželnem stavl)inskem uradu v Iijubljani v Gosposkih ulicah št. 2 (deželni dvorec) v 2. nadstropji. Ponudbe, ki morajo biti zapečatene, kolekovane s kolkom 50 kr. in imeti na zavitku napis: „ponutlba za gradnjo liogenšperške deželne ceste, del A, profil O do 54" ter priloženo tudi 57oWO varščino prej navedene zgradbene svote in v katerih je s številkami in besedami razločno zapisati, za koliko ponudnik prevzame delo. oziroma za koliko odstotkov manj ali več, vložiti je do clii^ JiO. JiiiiiJa. t. 1. opoludne ob 12ih }»ri vložnem zapisniku podpisanega deželnega odbora. Dovoljeno pa je varščino poprej vložiti pri dežehii blagajnici proti pokladnemu listu, katerega je ponudbi priložiti. V ponudbali morajo l)iti poleg dneva svojeročni podpis krstnega imena in priimka, pristavljen stan ali opravilo ter bivališče ponudnikovo in tudi izrečna izjava, da ao mu znani vsi gori omenjeni podatki in določila za ponujena dela in da se pravnoobvezno podvrže s tem ustanovljenim pogojem. Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati izmed ponudnikov })0 svojem mnenji katerega koli, ne glede na popust, in sme po okolnosti razpisati nov natečaj. Oziral se pa hode le na pismene, v določenem roku vloženo ponudbe. Glede varščine opozarjajo se ponudniki posebej na splošne pogoje. 0oi'a v TJUBIJANI. 14. junija 1800. (s_2) OLJNATB BA koiiltar^kih iiiinlrali |mi1 Iii Jeileii kll€^ l>i*ix><>i«ooa iiajoeiieje 'J tovarna oljnatih barv, laka iii firneža (So) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Ker se v kratkem začne uvajati nov meitnl vodovod v liiie, usojam si p. n. hisnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnega MtroUoviiJjiUn. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom na solidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča s^e vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji eeni, Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem FRA?f€ PIliKO, •tavblnskl kljai&rakl mojtter, Marije Terezije oesta itev. 4 (16) T Ljubljani. e es —^ "Z 3 « ee "ae C. s, et J* X Izvršeno blaco pošlje dobro spravljeno Delal niča in zaloga cerkvenega orodja in posode IVANA KREGARJA (10) v IJiibijaiii p r e m 6 i £ 6 n a j e na l^olja-iislio oosto At. 3 ''Pd (Vhod in izlof/a Cesarja Jožefa tr{/.) Prečastito dohovidlno in cerkvena predstojniitva opozarja zgoraj označeni na premeičenje ter se uljudno priporoCa v mnogobrojna naredila zagotavljajoč najpoitenejio in najcenejšo izvršitev po poslanih vzorcih ali po lastnem načrtu. oibpjrijSp i©.'bpjrn.alc©IJxi©, izdeluje iz najtršo in iin.jzniio«ljiv<'.ji>io Icoviiie "VlS lično in oen6, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili. Sprejemlje staro oro^e v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. J« in poštnine prosto. Deželna Mama LllOflU v Ljubljani, priporoča se slavuemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z no-zdratil in specijal tet, prilarijiFiapj' PO m Mestni tnj 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspebom rabljenih in sicer. Francosko žganje s soljo ali brez soli, priRtno friincosko blago proti revma-tizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Ruska maia za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastaranira ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. Po 8 — 10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski prašek, mano zdravilo proti kašlju Cena škatljici 25 kr. Cvet za protin in revmatlzem, najvspešnejše in najsigurnejse sredstvo proti revmatizmn, trganju po udih, protinu, boUznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici 50 kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos ranski glavobol. — Cena škatliici z 10 [praški .50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti las. — Cena steklenici 60 kr. Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, b:ad»vio in trde kože. — Stekleni a s čopičem in navodilom ja rabo vred velja 40 kr, 1 obliž 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladoru ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 36 kr. Cvet za guio proti guši in napetemu vra-u, za utiranje. -- Stekl. velja 20 kr. Olje iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani In zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v 5 10 20 5« 2<»0 ■-•OO« Drugo srečkanje 15. oktobra 189D. f|ji 1 dobitek ."lll.iMMk al.vrednosti ^ ^ A :Hi 5000 99 1 11 5000 11 11 2000 9» 99 1 11 2000 11 11 1000 99 99 1 11 1000 •1 11 600 99 99 .> 11 500 11 11 200 99 99 5 11 200 11 11 100 99 99 10 11 100 11 11 50 99 99 20 11 50 11 11 20 99 r.o 11 20 11 11 10 razstavnih srečk 20« 11 10 11 11 5 9» ; 2000 11 5 11 11 A Uprava razstavne loterije 11 Diina}, II., Rotunda. [Hj ^ečke oXgld. Ullltltl, JLJl., nn Udajatelj r Matija Kelar. Odgovorni vrednik: lisatij titafe. aoMar j! Ljubljana i! Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, uku-sno iu solidno izdelane salonske ii« navadne lončene, belo, rujavc, zeleno in slonokoščeno ostekleue, ognjn protivne ^ PC v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih ccnah. Cen it nike pošli fain na željo franko. Zastopništvo pri (40-12) Vidic & Comp. Slonove ulice. TUk .Katoliške Tigkarne''^v Ljubljani.