List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenuvstrijske dežele 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35,v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Avstrija in Srbija. Naša država izvaža v Srbijo večinoma obrtno robo, Srbija pa v našo državo kmečke pridelke. Če zapre torej Srbija avstrijskemu pvozu svojo mejo, trpi škodo avstrijska obrt, če zapre Avstrija Srbiji mejo, je to na korist kmečkemu stanu po Avstriji, posebno na jugu, kjer se srbski uvoz že zaradi bližine najbolj občuti. Zato je tudi vedno kmečka zahteva, da se uvoz iz Srbije v Avstrijo kolikor mogoče obtežkoči. Ravnokar je avstrijska vlada zaprla mejo srbskemu uvozu. S kmečkega stališča nimamo proti temu nobenega ugovora. Toda razloge, iz katerih je avstrijska vlada to storila, muramo obsojati! Avstrijska vlada namreč ni zaprla svoje meje proti Srbiji, da koristi kmetu, ampak hotela se je iz političnih vzrokov maščevati nad Srbijo, zajedno pa hotela tudi vreči kmetom pesek v oči, da bi ne videli, kako se na njihovo velikansko škodo sklepajo trgovinske pogodbe z Nemčijo in Italijo. Srbski uvoz ne more ubiti našega kmeta, a škoduje mu mnogo, to je res. Naša vlada mora torej ščititi svojega kmeta tudi proti Srbiji. A celo drugače je z Nemčijo in Italijo. Uvoz teh dveh držav v našo državo je tako velik, da cene avstrijskih kmečkih pridelkov hudo znižuje. Kdo ne ve, kako je uvoz italijanskega vina malodane uničil naše vinogradnike? Še bolj bi torej morala naša vlada braniti kmeta proti Nemčiji in Italiji! Toda to se ne zgodi! Avstrija bo letos sklenla trgovinsko pogodbo z Nemčijo, Italijo in drugimi večjimi državami. Da ji kmelje ne bi gledali na prste, kako bo z „ljubo" Nemčijo z največjo prizanesljivostjo LISTEK. Mlad slovenski kmet. V spomin t Andr. Borko. Ah, bridka ti solza, ko žalna si prišla, na dan v očesu kalnem | Da, bridka je bila solza, ki se je utrnila v četrtek zjutraj, 21. prosinca, v trpečem očesu nepozabnega sam Andreja Borka. Kruta smrt, ki tako brezobzirno ravnaš z našim dobrim slovenskim rodom ter mu odvzemaš najboljše moči, ki so se stoprav v ognjeni peči življenja izkusile; kojih značaj se je tako bujno razcvetel, rodil na rodu sad, ki pa je obdan, žalibog, prepogosto z bridkim trnjem narodne požrtvovalnosti. Rajni Andrej Borko se je rodil meseca novembra leta 1873. v Kralovcih župnije Sv. Jurij ob Ščavnici od kmečkih starišev. Začetkoma nekoliko slabotno dete, se je razvilo pozneje v brhkega mladeniča, iz kojega očesa je gledala ista priprosta dobrodušnost, koja je delala rajnega že kot mladeniča in pozneje kot moža tako prikupljivega. Rajni Andrej je obiskal samo ljudsko šolo pri Sv. Juriju, a vendar se je pozneje v zasebnem življenju jako potrudil za svojo izobrazbo, da je postal izobražen mladenič, in ko je še ne 24 let star, prevzel veliko posestvo po svojem očetu, postal zaveden in priden kmet in kmalu potem tudi zaveden slovenski župan, da je malo takih. Krvavo sklepala pogodbe ter pozabila v tej ljubezni tudi kmeta, da bi kmetje ne opazili, kako bo zopet Italiji izročila usodo naših vinogradnikov, za to je poiskila se.aj pno ugodno priliko, da se je skregala z majhno državico Srbijo, ji zabranila uvoz ter se udarjala na prsi, češ: „Glejte me, kmetje, kako varujem vaše koristi!" Res, proti Srbiji, da nas med tem lažje oskubijo velike države! Zakaj pa se je skregala Avstrija s Srbijo? Ker je Srbija s posestrimsko državo Bolgarijo skoro tako ozko trgovinsko zvezo sklenila, kakor jo imata av atrij sta in ogrska državna polovica med seboj; namreč Bolgarija in Srbija nimata med seboj za vse uvoze in izvoze cobene carine, razven na nekatere tuje proizvede. S tem sta seveda Srbija in Bolgarija tudi politično močno zvezani in to je — kar našo nemško vlado jezi! Naša nemška vlada noče, da bi se jugoslovanske države ojačile! To je njena briga tudi pri zadnjih dogodkih, te pa kmet! Zahtevamo, da vlada ščiti kmete na gospodarskem polju proti vsem državam brez razlike na narodnost. Toda v političnih rečeh si moramo ostati osobito z jugoslovanskimi državami dobri prijatelji, to zahtevamo slovenski kmeti, ker smo tudi mi de! velike jugoslovanske obitelji! Politični ogled. Državni zbor je včeraj pričel zopet svoje za sedanje. Na dnevnem redu je sedaj predloga za nabiranje vojakov. Govorila sta najprej grof Sternberg. kijebndo m padal ministrskega predsednika Gauča. in prelat Šajber. Zanimanje za govore ni bik» veliko, poslanci se menijo med seboj le o volilni spremembi. „Slovanska zveza", državnozb trski klub, v katerem so tudi slovenski poslanci, si je dne 30 jan. ga bode pogrešala domovina, a v njegovem narodnem in občinskem delokrogu bo težko nadomestljiv. Vsakdo zna, koliko borbe, koliko truda so morali pretrpeti naši narodni možje od nemčurske in vladne strani za okrajni zastop gornjeradgonski, a največ je prestal naš Andrej, bodisi v gmotnem, b diši v duševnem oziru. Z neozdravljivo boleznijo v grlu in sapniku moral je prestati veliko narodno tožbo za volj sum-ničenja podkupnine pri okrajnih volitvah, kar mu je prineslo črez dvesto gld. stroškov in mnogo potov v Radgono in Maribor! Narodno nasprotstvo mu je naklonilo tudi tožbo zaradi ceste, ki jo je popravljal v prid občini in spet je moral prestati dolgo vrsto samih preiskavanj, ko že govoriti ni mogel. Toda pri vrlem ljudstvu je imel popolno zaupanje. Se to jesen, že na večer svojega življenja, je bil zopet izvoljen županom ter bodril do svoje zadnje moči svoje sovaščane k ljubezni do domovine. A ne samo dober rodoljub, tudi dober katoličan je bil rajni Andrej. Lepo je skrbel za krščanski red v hiši in složno sta živela z ženoj v nežni Ijubavi med seboj. Zapustil je dva nežna otročiča. Mater Božjo je po otročje častd in še ni bilo dolgo pred smrtjo, da se je zaobljubil k Brezmadežni na božjo pot v Lurd, samo da bi zadobil zdravje. A Bog je hotel drugače! Nenadoma stojimo ob tvojem grobu in strmimo za teboj v grob, strmimo nad ozko celico, ki te je sprejela v svoje naročje, nepozabni, ti premili naš sobojevnik! Tolaži nas samo to, da, ko se spomnimo na te, ali ko pridemo mimo tvoje gomile, nas spominja ■'opet volila predsedstvo. Izvoljeni so enoglasno: za predsednika poslanca Šusteršič in Ivčevič, za podpredsednika dr. Ploj. Poslanec Vukovič je hotel v zbornici predložiti nujni predlog v zadevi srbsko-avstrijskega spora, a predlog izostane, ker so člani kluba nastopili proti predlogu, češ da z zaprto srbsko mejo postanejo za živino naših kmetovalcev ugodnejše cene živini. Volilna pravica. Vlada hoče dati spodnje-štajerskim slovenskim kmetom samo šest spodnje-štajerskim nemškim meščanom pa dva mandata, koroškim Slovencem pa nobenega. Poslanci doktor Šusteršič, Robič, dr. Ploj so v tej zadevi hodili k ministrskemu predsedniku ter ostro ugovarjali proti taki krivici in zahtevali, da vlada postopa pravično. Danski kralj Kristijan IX. je umrl dne 29. m. m. v glavnem mestu Danske Kopenhagen. Rojen je bil 1 1818 torej je bil 88 let star. Prest'! je zasedel 1. 1852. Starejša hči Aleksandra je anghška kraljica, druga je ruska carica. Drugi sin Jurij je bil izvoljen za grškega kralja in njegov vnuk, sin prestolonaslednika Friderika, je bil izvoljen lacsko leto za kralja v Norvegiji. Kralj je bil do zadnjega dne zdrav in čvrst. Španski kralj se ženi. Kralj Alfonz je za-soubil angleško princezinjo Eao Battenberško pri ijeni materi. Obenem pa gre za kralja snubit marki de la Mina k angleškemu kralju. Princezmja je baje ji ko lepa in sila bogata. Razne novice. * Rodoljubi! Na naš zadnji poziv je priglasilo sicer precej novih udov svoj pristop h katol. tiskovnemu društvu v Mariboru, vendar pa z pet ponavljamo vabilo k mnogoštevilnemu pristopu. Vse požrtvovalno delo v posameznih društvih in na poedinih postojankah nam v današnjih težavnih razmerah ne more veliko pomagati, ako nimamo krepko tvoj križ na tvojo usodo, ki nam iz groba tako-le pravi: „Tu počiva narodni slovenski kmet in župan Borko, kojemu je zvesto spdaovanje narodnih dolžnosti pomagalo pripraviti prerani grob'" Nam pa bodi ta opomin vsaj v malenkostno zadostilo, da imamo v tvojem značaju prelep vzgled ljubeini do Boga in pozabljene slov. domovine. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalje.) „Sokoli! Oprezno, da bo lepši ples," je dejal Slaviša in nosnice so se mu razširile, kot bi že vohal kri. Vstaši so se plazili dalje, tiho, kakor kače. „Pobratim, Holubana prepustiš meni," je rekel Žarko. .Vzemi si ga," se je nasmehnil Slaviša. Šli se dalje, tiho... „Niti eden ne sme uiti, sokoli, niti eden! Holubana mi varujte, psa izdajalskega. — Stojte! Ta del z Ilijnm idi nazaj in se razpostavi v krog za hrbtom. Ti Žarko ideš od t d naravnost nad nje, jaz grem z ostalimi na desno, da je primem od strani. Ko čuješ strel od desne strani, bodi znamenje, da lahko začneš." Nekaj skrivnostnega je ležalo v vzduhu in Holubana je vedno vznemirjalo nekaj. Besnost, da je pobegnila Kosenka, ga še ni minula. Glasniki so se vračali prazni, brez kakih vesti. Le eden je našel razvitega in sedanji dobi primerno razširjenega skupnega tiska. Katol. tiskovno društvo ima ravno sedaj pred očmi velike cilje v prospeh našega časnikarstva in tiska ter njegovega vsestranskega napredka sploh; člane in prijatelje vabimo, naj si samo o priložnosti ogledajo našo povečano, povsem moderno urejeno t'skarno. Društvo pa mora imeti v svojih številnih članih obilo moralne in gmotne podpore. Kdor torej more utrpeti 10 kron na leto, naj pristopi k društvu; naročnine za „Slov. Gospodarja" in njegovo prilogo „Naš Dom" članom ni treba plačevati. Odbor. * Osebne vesti. Inženirja Anton Weber v Ptuju in Avgust R i b i t s c h v Radgoni sta imenovana za nadinženirja. — Suplent na deželni gimnaziji v Ptuju g. dr. Rudolf Brauner je imenovan za stalnega gimnazijskega učitelja v IX. čin. redu. — Deželni revizor g. Franc S e n je dobil naslov deželnega inšpektorja raifajznovk. * Duhovske vesti. Pri Sv. Roku ob Sotli je umrl tamošaji župnik č. g. Alojzij Dečko v 67 letu svoje starosti. Rojen je bil 10. junija leta 1839 v Središču, duhovnik je postal 25. apr. 1864. N. v m. p.! — Razpisana je župnija Sv. Rok ob Sotli do 9. marca 1906. * Tečaj za babice se bo začel na graški kliniki dne 1. februarja t. 1. * Obrtniško strokovni tečaji na Štajerskem. Štajerski obrtniški pospeševalni zavod priredi v tem letu več poučnih tečajev za obrtnike. Dosedaj so naznanjeni sledeči: Za olepševalne, sobine in pismenkine slikarje v Gradcu od 8. januarja do 17. februarja; za napravo strelovodov v Gradcu od 12. do 24. marca; za peke v Gradcu od 8 do 21. julija in od 1. do 13. oktobra; za šivilje v Gradcu od 8. januarja do 3. februarja in od 17. aprila do 12. maja v Mariboru in Celju; za čevljarje v Gradcu od 17. aprila do 19 maja, v Konjicah od 16. julija do 18. avgusta; za krojače v Gradcu od 11. junija do 7. julija; pouk za prvo pomoč pri nesrečah v Gradcu; posebni tečaji za knjigovodstvo v Gradcu za ključavničarje od 8. januarja do 10. marca, v Mariboru in Celju za kovino obdelovalne obrte. * Pesnik Slov. goric Leopold Volkmer. Dne 4. svečana t. 1. bo ravno 90 let, odkar je za-tisnil naš prvi narodni buditelj Leopold Volkmer svoje trudne oči k večnemu počitku. Kakor smo že poročali, snuje se pri Sv. Urbanu odbor, ki bo skrbel, da se stoletnica Volkmerjeve smrti slavi vredno in častno. * Mili darovi za dražbo vednega čcš-čenja. Koprivnica 11 K, Loka 46 K, Sv. Bolfank na Kogu 50 K, Sv. Peter pod Sv. gorami 12 K, Sv. Vid na Planini 28 K, Makole 30 K, Laporje 40 K, Slov. Bistrica 30 K, Belevode 10 K, Teharje 52 K, Sv. Kunigunda na Pohorju 38 K 50 v, Sv. Peter na Kronski gori 30 K, Sv. Ana na Krembergu 20 K, Sv. Jurij v Slov gor. 38 K, Marija Snežna 10 K, Vuzenica 13 48 K. Ljubno 22 29 K, Solčava 13-24 K, Gornjigrad 14 28 K. Loče 52 K, Polzela 80 K, Ruše 20 K, Žusem 9 K, Sv. Martin pri Vnrberku 20 K. Mariborski okraj. m Slovensko društvo priredi v nedeljo, dne 4. febr. po rani sv. maši v Hočah zborovanje v gostilni g. Rojka. Govori g. dr. J. Dimnik iz Maribora o volilni pravici. m Poučno predavanje za kmete in delavce v Mariboru. V nedeljo, dne 4. t. m. predava v Bralnem in pevskem društvu Maribor gosp. notar, kandidat Marinček, o zemljiščni knjigi. Začetek zopet ob 10. uri predpoldne. m Maribor. Na vlado je poslalo 250 meščanov prošnjo, naj se stavi novi most v nadaljevanju Viktrinjske ulice in ne Gosposke ulice. Sedaj, ko se naj začne že most zidati, prepirata se v mestu dve stranki, kje da bo stal. Slednjič bo še vlada rekla: Nič ne bomo stavili mostu. Najboljše mesto bi bilo v smeri kopalisčne ulice. Tam pa stoji Narodni dom in Bog ne daj, da bi prišlo to poslopje v tako dobro obiskano ulico. — Bralno in pevsko društvo Maribor priredi dne 2. t. m. v svojih prostorih družbinski večer za svoje ude, pevke in pevce ter upeljane goste. m Mariborske porotne obravnave se pričnejo dne 19. t. m. ne 17. kakor je bilo pomotoma poroČano. m Poučna predavanja v Mariboru. Zadnjo nedeljo, dne 28. t. m. je predaval dr. P i p u s o pojmu in nastanku držav ter o pojmu in različnih oblikah ustave. Dr. Korošec je razlagal, kako je učinkovalo prenehanje naturalnega gospodarstva in da se tem učinkom morejo delavski stanovi (kmet, obrtnik, delavec) ustavljati zelo uspešno z zadružno organizacijo. Poslušalcev je bilo tudi tokrat okoli 30. m Kat slov. izobraž. društvo v Studenih pri Mariboru je imelo dne 27. februarja svoj občni zbor. Ob tei priliki sta na povabilo društva predavala gg. profesorja dr. P o 1 j a n e c in dr. Vrstovšek. Prvi je v izredno poljudnem govoru predaval o potresih. Kake vrste potresov imamo in kaki so njih vzroki. G. govornika je bilo zares zanimivo poslušati. G. prof. Vrstovšek je predaval o koristi bralnih in izobraževalnih društev. V vznesenih besedah je rešil svoj namen ter vzpodbujeval Stn-denčane, naj se trdno oklenejo svojega društva. Posebno je pa povdarjal, naj stariši vzgojujejo svoje otroke v slovenskem duhu. Kaj pomaga, da je oče vrl Slovenec, če pa otroci, ko vzrastejo, psovajo čez slovenski narod in se štulijo med Nemce. Nato je poročal g. B e n d e , ki je bil v minolem letu tajnik, knjižničar in blagajnik, o delovanju društva. Udom je bilo v bralni sobi na razpolago 17 časopisov. Društvena knjižnica je narasla od 536 na 725 knjig, torej za 189 knjig. Mnogo je bilo darovanih, za kar se je izrekla dotičnim darovateljem prisrčna zahvala. Prebralo sc je 340 knjig. Udov šteje društvo 147. Dohodkov je bilo 181 K 94 v, izdatkov 179 K 40 v, torej je prebitka 2 54 K. Poročevalcu se je izrekla za njegov trud in požrtvovalnost zahvala. Določilo se je, da bo od sedaj naprej knjižnica odprta samo od 7. ure zvečer naprej. Z vsklikom je bil izvoljen stari odbor, ki se je sledeče sestavil: predsednik Matej Cagran, podpredsednik Fr. Čirič, tajnik Fr. Slamnik, blagajnik Jož. Vokač, knjižničar Fr. Bende, nam. tajnika Iv. Gajšek, nam. knjižnič. Fr. Pušnik, Ig. Košiček in Ant. Pušnik, računska pregledovalca. m Leitersberg pri Mariboru. V četrtek 25. t. m. volii je novi krajni šolski svet občini Leitersberg in Karčovina svojim predsednikom gospoda Karola Pesi in njegovim namestnikom g. H. Binder. Namesto bivšega člana g. dr. Leonharda je bil voljen g. finančni n dkomisar Fr. Turna. Da je bil vsega nepotrebnega viharja zaradi gdč. Štupce kriv le dr. L e o n h a r d, sklepamo lahko iz tega, ker je krajni šolski ogleda Nemec g. Binder vsemu učiteljskemu osobju na zavodu izrekel popolno priznanje in odkrito pohvalo. O „plodonosnem" delovanju bivšega krajno-šolskega svetnika dr. Leonharda so celo njegovi pristaši molčali ter mu privoščili brco iz šolskega sveta. m Kam niča pri Mariboru. „Marburgerca" se je v 9. štev. t. 1. zopet opekla. Pod naslovom: „Zopet dva pristaša mladeniške zveze' poroča namreč, da pretepača, ki sta na kamniškem pokopališču 1. nov. 1. 1. delala nemir, pripadata k mladeniski zvezi. Piše namreč: „Takšni so vsi zavezniki mla-deniških zvez, — nekaj kupic preveč, — in nauki, ki jim jih dajejo njihovi voditelji, prinašajo svoj sad". Pri tem pa dam „Marburgeici" na znanje, da tukaj v Kamnici mladeniške zveza sploh ni, toraj ona dva pretepača nista uda mladeniške zveze, kakor jih je „Marburgerca" imenovala. Da bi „Marburgerca" to svojo pomoto popravila, tega seveda ni pričakovati. Ker je namen mladeniških zvez organizacija ljudstva, zato so ji mladeniške zveze seveda trn v peti. — Ali misli „Marburgerca", da pri nemški mladini sploh ni najti pretepov, ker si upa o vsakem prestopku naših fantov tako škodaželjno poročati? Sploh pa ni treba Marburgerci dajati nam naukov, ker ima pred pragom svojih privržencev dovolj pometati. m Važen shod jareninskega političnega društva na Vukovskem. V nedeljo, dne 4. feb. ob pol 4. uri popoldne se vrši pri Jožefu Pezdičku na Vukovskem velik političen shod. Poročal bo o deželnem zboru g. deželni poslanec Fr. R o š k a r. G. Thaler iz Šentilja bo govoril o perečih kmečkih potrebah. Ker hočejo pri nameravani volilni pravici kmečke pravice prikrajšati, bo se zoper to protestiralo v pereči resoluciji. Kmetje, potegujte se za svoje pravice in pridite v obilnem številu na sbod! Vabimo ne samo vse Jareninčane, ampak tudi Mar-ječane, Šentjakobčane in Šentiljčane m Na političnem shodu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. na svečuico popoldne ob 3. uri bo poročal poslanec R o š k a r o svojem delovanju v dež. zboru in kaplan Lassbacher bo govoril o volilni reformi s posebnim ozirom na Slovence. m Zimska veselica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je jako dobro obnesla. Poleg domačinov nas je počastilo lepo število sosedov. Prišli so Lenarčani in Trojičani ter Bolfenčani, videli smo svojca z razbito glavo. Kdo bi mu jo razbil, ne ve, ali po njegovi misli je naletel na onega starca z dekletom, pa mu je ta posvetil. Holnban je zaklel, da so se ce'o sive skale zagrozile. Ali hipoma mu zastane glas in kletev se je razpršila kakor dim. Slišal se je strel in jeden je padel. Predno se je razkadil dim, so se pokazale glave vstašev. „Alah in Mohamed!" viknejo divjaki. Vstaši jim odgovore s svincem. „Poteptajte te pse, kakor se teptajo neverniki," se je penil Holuban. Turki so se vrgli nad nje. A njih streli so zadevali ob skale in padali nazaj. Vstaši so merili mirno in dobro. „Kaj je to?!" Holuban ostrmi. Od desne in od strani ogenj. Obkoljeni! Kako uiti! Povsod mo-rilne cevi in jeklo, na levo visoka skala. Vstašev je veliko več. . . . Turki so se jeli boriti z obupnostjo. Vedeli so, da jih resi le najskrajnejša drznost. „Slaviša!" zavpije nekdo izmed vstašev in „Slaviša" je odmevalo od vseh strani, na desni in zadaj ter se mešalo s hropenjem in stoki. Turkom se stisne srce. Najsilnejši sam jih je zajel. Krvavih oči gleda Holuban po rešitvi. Vstaši se pa bližajo vedno bolj, toliko, da jih ne objemajo. Holuban zagleda Žarka. Obupen srd ga popade in vrže se nanj. Jeklo je zamenilo svinec in slišal se je le resk železa ob kosti in pečine. „Izdajica! Dan plačila je napočil!" vikne Žarko. Holubanu stopijo pene na usta, oči se nap- nejo. „Živega me ne dobiš!" „Živega. . . . ! Poturica ne sme umreti, kakor umirajo junaki!" — Hropenje je postajalo zamolkleje, žvenk jekla počasneji. Klanje je šlo h koncu. Nobeden ni ušel. Nekateri so vrgli orožje proč in tiščali glave v pečine, drugi naravnost bežali. Kdor je ušel Žarku, je naletel na Slavišo ali pa na orjaškega Ilijo. Težke roke vstašev so strle vse, hoteč se osvetiti za kri, katero so prelili divjaki. Le Holuban je še mahal. Bila sta se dva čvrsta nasprotnika. „Ne bos me živega!" je viknil in se sunil z nožem. Zdelo se mu je, da tako uide mnki, katera mu je brez dvombe namenjena, če jim pade živ v roke. „Pogineš, kakor poginjajo izdajice in ne kakor junaki," de Žarko. „Kje je Kosenka?" Sklenil se je nad Holubanom. Ta mu je pokazal zobe. „Slabo si se zadel, izdajalec! Kje je Kosenka?" Pristopil je Slaviša. Njegovi ljudje so še pobijali ostale. Oči so mu gorele. Bil je to v resnici grozen človek. Akoravno dobrega srca, mu je grenka us .da uledenila dušo. Žarka je Pa bitro ganilo. „Ali nočeš povedati?" Holuban molči. Slaviša se obrne v stran in vpraša ne daleč proč ležečega Turka. Iz prs mu je tekla kri, a še je živel. „Povej, kje je ono dekle, ki ste jo ugrabili?" Turek ga motno pogleda, nato nese roko k rani. „Starec je — ušel z — njo ne — kam ..." je zastokal. „Vo — de!" — Slaviša je vzal čuUrico in mu vlil v usta vina. Turek ga je hvaležno pogledal. „Kdo je bil oni starec?" „Ne vem... naj — brže pre — oble — čen vstaš.." je zajedal vznova. Nato se je jel tresti in kri mu je bruhnila iz ust. Slaviša je vstal in sel k Holubanu. „Vjeruša je ušel z njo. Vedel sem, da bo tako! — Marko in še dva druga!" zakliče Slaviša. V njegovih besedah je bilo nekaj groznega. „Pripravite kolec in na to skalo — visoka je dovolj — ga postavite! Nanj nataknite izdajalca vere in domovine! Zaslužil je, da ga povišamo. Domovina naj gleda nanj, katero je izdal. On pa se naj na-gleda še solz in krvi teptanega naroda!" — Telo Holubana je vzdrhtelo. Slaviša se je obrnil in odšel. Kolec je bil grozna muka. Počasi se je tndi nekaj Petrčanov in drugih sosedov, najbolj pa so nas razveselili vrli Slovenci in zavedne Slovenke iz apačke župnije, ki smo jih tokrat prvikrat pozdravljali v naši sredi. Veselico je otvoril domači mešani zbor pod vodstvom g. učitelja Troha z lepo posmico „Studenčku", na to se je vršil občni zbor našega bralnega društva, o katerem kaj več prihodnjič Po pesmici „Nazaj v planinski raj" se je pričela igra „Novi zvon na Krtinah". Lepo ovenčan je gledal k nam. Zvonarski pomočnik Matej (Vogrin Anton) se je pošteno potrudil, da ga je spravil v zvonik. Berač Cotelj (Zemljič Anton) je s svojim izvrstnim nastopom in zakrpano obleko povzročil obilo smeha. Brežnik (Caf Fr.), ki je podaril zvon Krtincem, je kaj spretno izvršil ulogo kot gospod v vasi. Jako sta nam ugajala njegova sinova Štefan (Geratič Ferd.) in Jože (Vogrin Franc). Vaški župan (Rajšp Fr.) se je odlikoval z lepimi nagovori in vojak Martin (Elbl Jan.) je pokazal, da se zna dobro sukati v vojaški suknji. Obilo posla in skrbi je imel v gostilni krčmar (Cetl Jan.) pa je svoje goste jako dobro pogostil. Sklep igre, ko se spravita razprta oče Brežnik in sin Štefan, je bil zelo ganljiv. V drugi igri „Vaški skopuh" sta nas izvrstno zabavala Jecljaj (Cetl. Jan.) in Zlomek (Caf Fr.), seveda je Lakota, vaški skopuh (Zemljič Anton), ki je hodil v ris, pa je bil od vraga Zlomeka osleparjen in pošteno poplačan za svoje goljufije, posebno ugajal. Od srca smo se smejali Gomilarju (Geratič Ferd.) ko je Lakoto prosil, naj ga ne odere na meh. Smeha ni bilo konca ne kraja, ko je nastopil Zlomek kot „ta črni" in z njim vse polno škratov, ki so vsi obdelovali ubogega Lakota. Vsa čast in priznanje vrlim mladeničem za spretno igranje! Kaj veselo je bilo pri prosti zabavi v Horvatovi gostilni. Nastopili so razni govorniki, ki so navzoče navduševali za vero in dom. Posebno smo slavili vrle Apačane in izražali željo, da še večkrat pridejo k nam. Igri še ponovimo v nedeljo, dne 4. februarja. Benedičani, stari in mladi, ki se pošteno veselite radi in vrli sosedje, le pridite! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Na pipo so jo djali! V župniji Sv. Benedikta in okolici je mnogo slatin s ki h studencev. Ljudstvo iz njih rado slatino zajemlje, zlasti o poletnem času. Najbolj znani je na sedaj Fišerjevem posestvu, kakih 10 minut od župne cerkve proti severozahodu. Tudi slatina v občini Ihova je dobro poznana, pa ima lastnost, da človeka, ki je ni vajen, močno „žene". Glavni vrelec vseh teh slatin pa je na Cafovem pašniku, malo minut od Fišerjeve slatine. Tamkaj na več prostorih močno puhti plin iz zemlje. Posestnik Caf je na enem prostoru plinovo luknjo razširil, vanjo utaknil precej debelo studenčno cev; zgoraj vanjo je utaknil žvegljo, kakor iz stare vinske pipe pri-rezano. Silno vzdigajoči puhteči plin povzroči, da žveglja nočindan neprenehomapoje. Marsikaterega mimogredočega popotnika na bližnji poti je tako postrasilo po noči, ker ni vedel, odkod to piskanje, da je v begu iskal rešenja. Pisk pa je tako močen, kakor pri lokomotivi, ker plin jako silno puhti iz zemlje. Morebiti bi se izplačalo, ako bi kedo natančneje preiskal vrelec, ker ogljeno-kisli plin priča, da mora v zemlji močen vrelec biti, ki si skozi luknje tako silno duška daje. zarival v meso in negrečnež je trpel silne bolečine. Živel je lahko še po celi dan in še dalje. „Pobratim, to je prevelika kazen," de Žarko. „Prevelika?! — Ljubiš Kosenko?" „Ljubim, Bog v6, da jo ljubim!" „Kdo jo je ugrabil, morebiti celo oskrunil?" „Ugrabil jo je on... ali oskrunil je ni!" „Ljubiš domovino?" „Ljubim, kakor svojo Kosenko, Slabša!" „ I tudi jaz jo ljubim! Ker pa jo je oskrunil in izdal ta njen sin, poturica, ga kaznujem. Pre-mala je ta kazen zanj. Kdo se pa zavzame za ubogo deco, ko jo natikajo na plotove, ali pa jo trgajo narazen? — Žarko! V večno svarilo razbojnikom, vzgled izdajicam vere in domovine — bode Holuban!" — Žarko se je zamislil. Hajduki so se vračali nazaj, pomirjeni. Ako je ušel Vjeruša z dekletom in gotovo je bil on, se snidejo v „orlovem krilu." Na skali se je pa zvijal samomorilec, izdajalec svojega rodu, svoje vere, na kolcu. Vrani so letali krog njegove glave. Njega je pa obhajala groza, vest ga je jela skeleti huje, kakor rane, obsevane od solnca. „Smrt izdajalcem in pohotnežem!" so kro-kale vrane! V. Nekaj dni pred ugrabljenjem Kosenke je obiskal Holuban starega Pavloviča v Reštetiču. — m Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 4. febr. t. 1. ima slov. kat. politično društvo za slovenjebi-striški okraj svoje zborovanje v Narodnem domu. Začetek je ob 3. uri popoldne. Najvažnejši točki 8ta govor o splošni volilni pravici in o šolskih razmerah v Slov. Bistrici. Kakor znano, hočejo meščani samo nemško, čisto nemško šolo, v kateri bi se nič slovenščine ne poučevalo. Odkar je prešel okrajni šolski svet v Slov. Bistrici v nemške roke, hočejo slovenščino v šolah zatreti. V okrajnem šolskem svetu pa sedijo taki možje, ki sami nimajo nič otrok kakor notar Wiesthaler, hočejo pa določevati pouk šolskih otrok slovenskih starišev. Zborovanje dne 4. februarja bo protestno zborovanje proti političnem shodu poslanca Wastiana od zadnje nedelje. Kmetje, pridite v polnem številu k temu zborovanju! Da bi se vaš lepi slovenski jezik vrgel iz šole, tega vendar ne boste pripustili! Vaši otroci še slovenskih molitvenikov ne bodo znali brati, če se namera naših nasprotnikov uresniči. Ce hočejo slovenjebistriški Nemci kaj storiti za okraj, naj dosežejo meščansko ali obrtno šolo al' bolnišnico ali kaj takega. Naj dosežejo boljše ceste, zlasti proti Oplotnici. Naj dosežejo železnico iz Slovenske Bistrice v Konjice, da se bodo naravni zakladi teh krajev lahko porabili. Zlasti, da se bo les v teh krajih razpečal lažje. Tukaj imate dela dovolj, gospodje nemški poslanci, Stieger, Lenko, Wastian! m Dravsko polje. Svarimo pred dvema tujcema, ki po Dravskem polju prodajata protestantovsko sveto pismo. m Sv. Ana na Krembergu. List liberalnih „izobražencev" po naših mestih in trgih, „Sloven. Narod", je ponatisnil našo novico o smrti najstarejšega dekliča v šentanovski župniji, Marije Popič, ter dostavil doslovno te-le nesramne besede: „V naših (slovenskih) družbah in dekliških zvezah je se več takih „deklic", ki po prestanih bojih mladosti, ko so revice izgubile precej svojega perja, sklenejo na stara leta živeti Bogu dopadljivo življenje, ker so se svetu pristudile". Priobčili smo te vrstice, da slovenski kmetje spoznajo, kako surovo in podlo govori in piše liberalna meščanska družba o kmečkih ljudeh. „Slov. Narod" je oni list, po katerem je ptujski „Štajerc" že parkrat iskal urednika! Ptujski okraj. p Ptuj. Nemški občinski odbornik in trgovec Kazimir je na volihum shodu dne 23. jan. tirjal od državnega poslanca Vastijana, naj dela na to, da se katoliški prazniki odpravijo Na praznikih mora namreč tudi Kazimir popoldne svojo trgovino zaprto imeti, in noben katoličan ne more v njo, da bi Kazimirju denarja prinesel. Katoliški denar je dober, katoliški prazniki pa ne! — Na Ptuju razsaja zlasti med majhnimi otroci davica; dne 28. januarja je na tej bolezni umrla enoletna Olga Ro-senfeld. Holnban je bil doma iz Rečice, sin pastirja. Njegov oče, raja, je pasel begovo živino. Živahnega dečka je vzel beg pozneje za svojega služabnika in ga vedno odlikoval pred drugimi. Dečkova raz-brzdanost je zelo prijala Osvinbegu. Holuban se je navzel prevzetnosti in jel mrzeti svoje ljudi. Beg sam ga je vnemal za Islam ter mu obljubljal časti in slave, da je mladeniča še bolj premotilo. Kosenka je prišla večkrat s svojim dedom na trg tetovskega mesta. Holuban, ki je tratil čas in pasel oči po sejmih, je prekmalu zapazil Kosenko, zorno hakor mlado jutro, vitko kakor mmoreti turških džamij. V selu Rastetiče je imel daljne sorodnike. Dasi se prej ni zmenil za nje, jel jih je sedaj obiskovati, čeravno je bilo od sela do mesta kakih osem ur hoda. Domišljal si je, da mora vneti za lepo, tem-nooko devojko, ki se mu je zdela kakor angel. Nu, prijazna je bila z njim, mogotcem in ljubljencem Osvinbega. Vendar do gotove mere. Razmere so se pa vedno bolj slabšale in turški sultan je pošiljal na meje svoje vojake. Govorilo se je, da se pripravljata srbski kralj in bolgarski knez, da storita konec nečloveškemu ravnanju kristjanov. Od druge strani pa je zopet grozila Črna-gora, dobro poznana Turkom. Raja je pa bežala v gorovje in vstaši so postajali vedno drznejši. Da izbruhne vojna, ni bilo daleč. V Albaniji, Stari Srbiji in Makedoniji so v raznih okrajih že pobijali svoje krvoloke. Zemlja je puhtela od prelite krvi, volkovi in druga zverjad se je redila od človeških p Nemški bratci v Ptuju med seboj. G. P e r k o že dolgo ni nemškim prenapetnežem v Ptuju po godu. Za to jim je bila dobr »došla prilika dne 23. jan., ko so se ptujski meščani posvetovali, ali se naj zida nov rotovž in novo posojilnično poslopje. G. Perko je trdil, da ni denarja za novo zidavo in da bo dosedanji rotovž že še dober, ter omenil, da za nove stavbe najbolj delajo ljudje, ki niso stalni v Ptuju, ampak ki pridejo in kmalu zopet odidejo.In zdaj so se znesli njegovi sovražniki nad njim. Ko je izgovoril te besede, zahrumelo je proti njemu: „Podlost, podlost! Kaj takega ne sme govoriti. Nesramnost! Ven ž njim, ven ž njim!" Niso pustili, da bi nadaljeval govor, ampak zahtevali so od Orniga, naj Perku vzame besedo in Ornig — mu jo je vzel! Skoro enako seje zgodilo tudi Konradu Für s tu, ki je tudi govoril proti stavbi, ker mesto nima denarja. Toda njegove besede so bile bob v steno 1 Ko se je glasovalo o novi stavbi, je Konrad Fürst omenil, da se glasovi ne štejejo pravilno. In sedaj je završalo proti njemu kakor prej proti Perku. Predlog, da se stavi novo poslopje, se je sicer sprejel, toda videlo se je, da se v Ptuju poslušajo kričači in privandranci, ne pa stari, trezni meščani! p Breg pri Ptuju. Slovenska dekleta iz tovarne g. Jurza nam poročajo, kako slabo je naletel dne 24. jan. protestantski agent, kateri nam je prišel ponujat knjig, a jih nismo hotele sprejeti. Potem jih začne hvaliti, kako so lepe in da so sv. evangelij in za mali denar dobiti, za 20 kr. In smo odgovorile, da jih nočemo imeti, da že dobro znamo, kaki evangelij da so. Potem se agent razjezi in nam zagrozi. Toda me se n'č ne bojimo, ker smo dekleta slovenska trdne v veri, zveste Bigu in Mariji in slovenski domovini! p Sv. Barbara v Halozah. Še ni minulo četrt leta, kar smo pokopali najmlajšega uda in sotrudnika bralnega društva, in že zopet so zvonovi zapeli udu, a sedaj najstarejšemu. Spremili smo k večnemu počitku starega moža veleposestnika, v obče znanega Martina Korenjak starejšega na Mejah. Dosegel je lepo starost 79 let. Bil je čvrst mož, močne postave in vreden imena Korenjak ter bil vedno pri krepkem zdravju. A zadnji teden pred smrtjo je moral v posteljo, iz katere pa ni več vstal. Pokojnik je bil mož stare korenine. Akoravno ni nikdar hodil v šolo, je vendar bil prav zvest ud bralnega društva. Ako mu ni mogla čitati časniških novic njegova že druga žena, je pa porabil priliko, kadar je imel delavce. Moral mu je eden izmed njih zadovoljiti zvedavost, da mu je čital. Vsi njegovi otroci so že odrastli in že sami gospodarji, ozir. gospodinje. — Ker je bil pogreb ravno v nedeljo 14. t. m. popoldne, je bil sprevod res velikanski. V dolini njegovega domovanja je zapel pevski zbor bral. dr. žalostinko „Nad zvezdami", ob grodu pa stari, a še vedno krasni „Blagor mu!" — Dne 21. t. m. je imelo bral. dr. svoj občni zbor ter si volilo sledeče v odbor: Jos. Stumberger kot predsed., Iv. Arbejt .r, podpreds., M. Kosi, tajnika, R. Kotzmuth, blagajn., V. Šerona, knjiž. in pevovod.; za odbornike: Iv. Fijačko, Fr. Jurgec, R. Čeh, Ant. Stumberger; namest. pa Iv. Jurgec in Fr. Šmigoc, Želeti bi bilo, da se Barbarčan; trupel. Pa tudi drugače so prerokovali vojno in splošno vstajo. Pravili so, da so videli v rekah in posebno v Vardaru, ki teče malone po celi Turčiji, neznane živali, ki se pokažejo navadno pred vojno. Voda, da je pri izlivu v morje strašno šumela. Nekateri so videli, da je bil konec mlaja krvav, drug del pa svetel. Na solncu so opažali nekake pege. Celo iz oblakov samih so napovedovali krvave dneve. Videli so, kako sta se približala dva oblaka, obsevana od solnca. Hipoma sta se spremenila v živalski podobi in se jela biti. Konca ni bilo opaziti, ker sta prej zginila. Tudi Turki so se pripravljali in se oboroževali. Ves svet je bil en ognjenik. Holuban je vse to premislil in sprevidel, da ne sme predolgo odlašati s snubitvijo. Uverjen je bil, da mu jo starec da z veseljem, njemu, ljubljencu mogočnega bega. Kosenka ga bode morala poslušati! Vedel je, da ji je Žarko prirastel k srcu; ali tako neumna vendar ne bo, da bi jemala Človeka, ki ni varen svojega življenja, ki še svoje strehe nima! Če vzame Žarka, ne bo varna nikdar, pri njem bo pa imela raj. Ne bo se ji treba bati nasilja in iskati zavetja v gorah. V mestu bo in se prosto šetala! S temi mislimi je šel Holuban deda Samorada Pavloviča prosit za Kosenko. (Dalj* sledi.) vzdramijo ter v prav velikem številu pristopijo kot udje k temu potrebnemu in toli koristnemu braln. društvu. p Sv. Marjeta niže Ptuja. Opozarjamo že danes na veliko veselico, kojo bode priredilo naše bralno društvo v mesecu februarju. Na vzporedu je krasna gledališčna predstava: Sanje, igra s petjem v 5 dejanjih, petje in prosta zabava v velikih gostilniških prostorih g. Mikl-a. Med raznimi dejanji in pri prosti zabavi svira sloveča godba na lok. Vstopnice se pa morajo kupiti prej; pri blagajni se bodo vstopnice dajale le tujcem. Vstopnice se prodavajo pri predsedniku bral. društva in v gostilni g. Mikl-a. K obilni udeležbi že danes vabi odbor. p Sv. Marko niže Ptuja. Pod posredovanjem podpisanega se je pri Sv. Marku niže Ptuja, sod. okraj Ptuj, „zadruga za rejo bikov" ustanovila. Zadruga obstoji pod imenom: „Zadruga za rejo bikov pri Sv. Marku niže Ptuja, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Zadruga ima svoj sedež pri Sv. Marku niže Ptuja in obsega vso občino Sv. Marko, Borovci, Bukovci, Stojnci. Prvenci, Zabovci in ima namen, povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem številu skupno nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz šest udov in treh namestnikov. Izvoljeni so gg.: Janez Vršič, kot načelnik; Jožef Horvat, kot namestnik; Leopold Skuhersky, tajnik in blagajnik; Alojz Strelec, Fj anc Munda, Martin Čeh, kot udi; Jurij Kekec, Janez Primožič, Franc Kostanjevec, kot namestniki. Razsodnija obstoji iz treh ndov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: gg.: Janez Horvat, Vid Peklar, Jakob Ciglar, kot udi, Franc Zemlarič, Miha Kukovec, kot namestniki. Eden opravilni delež znese deset kron, pristopnina dve kroni, letnina za vsako v letni zadružni spisek vpisano kravo ali telico eno krono. Dosedaj je 21 udov pristopilo. p Muretinci pri Sv. 31 ar je ti niže Ptuja. Dovolite mi, da vam poročam o izidu naših občinskih volitev. Bodi kar naenkrat povedano, da so vsi nasprotniki poštene in koristne stvari popolnoma pro-pali. Že meseca aprila pret. leta smo imeli občinske volitve, katere so pa bile radi prekratkega razglašen ja razveljavljene. Hvala našim nasprotnikom! Čujemo sicer, da hočejo naši gospodi nasprotniki zopet vložiti ugovor; pa naj le poskusijo, ako hočejo dobiti dolg nos, kakor so ga že dobili od okr. glavarstva. Pri volitvi lanskega leta so dobili naši nasprotniki s p močjo nekaterih neveljavnih pooblastil komaj dva odbornika, sedaj pa nobenega! Naš občinski zastop je z> pet v vrlih rokah, in nadejati se je, da nam bo prav dobro gospodaril, ker izvoljeni so sledeči zavedni možje: III. razred Simon Belšak, Ivan Petek, Martin Prelog. II. razred: Ivan Rojko Jurij Krajnčič, Franc Janžekovič. I. razred: Jožef Tomažič, Martin Tomažič, Vincenc Prelog, katerim je edino ležeče na stvari za blagor občine, ne pa na sebičnosti in slavohlepnosti. Želeti bi bilo, da se končno odpravijo tudi tiste občinske table z nemškimi napisi, ter poskrbi slovenski občinski pečat. Ker vsaka občina je samostalen urad, ki ima pravico po § 19 d. z. v svojem okrožju poslovati v svojem materinem jez;ku. Kar pa se t'če naših nem-čurčkov, jim za pedaj odpustimo. Le ako ne opustijo protikmečkega ptujskega lističa, jih bodemo prihodnjič po imenu vsemu svetu izdali. p Kmetijsko društvo za ptujski okraj na-očevalo je za svoje ude v minulem letu različna semena, kakor seme navadne rudeče detelje, lucerne, oves, krompir, potem za vinogradnike modro galico, žveplo in gumi. V jesen je naročilo umetna gnojila, posebno žlindro, ki je izvrstno gnojilo za travnike, pa tudi za vsako drugo zemljo. Ker so udje že odvzeli celi naročeni vagon žlindre, pa še je vedno mnogo posestnikov povpraševalo po žlindri, zato se je naročil še eden vagon tega gnojila, in se opozarjajo posestniki, da morejo od prihodnjega tedna naprej dobiti žlindre, kdor si je želi. Kajnita oz. kalijeve soli bi društvo naročilo le v slučaju, da bi se več posestnikov za njo oglasilo. Razun tega je društvo kupilo eno travniško brano, ki je vsem udom brezplačno na razpolago, in čistilni stroj za zrnje, s katerim se zrnie mnogo bolj očisti, kakor z navadnim trierjem. Na ta stroj se posebno opozarja, ker bi sedaj po zimi posestniki imeli čas, da si očistijo oves in ječmen za setev, ker v spomladi se rado nakupiči toliko dela, da se zato ne najde dovolj časa. Plačevali pa bi društveniki za čiščenje enega mernika zrrja po 10 vinarjev, kar gotovo ni mnogo. Opozarja se tudi na to, da bo društvo na-ročevalo tudi letos razne kmetijske potrebščine, in da se naročila že zdaj sprejemajo. Ako bi se oglasilo več naročevalcev, bi se naroČilo tudi tobačni ekstrakt in novo sredstvo proti krvni uši, imenovano „Tuv", ker se pri večjem naročilu dobi znižana cena in pride tudi voznina na železnici ceneje. Posestniki, ki še dozdaj niso pristopili k društvu, se vabijo k pristopu, ker jim društvo nudi toliko ugodnosti in koristi. Vsak posestnik, ki hoče pristopiti k društvu, mora vplačati vsaj en delež po 12 K, in vstopnine enkrat za vselej 4 K. Delež dobi povrnjen, če kdaj izstopi iz društva. Novi udje, kakor tudi naročila, se sprejemajo vs>k delavnik pred poldnevom v pisarni poleg posojilnice. Društvo pa opozarja uljudno zunanje krčmarje, da je drage volje in brezplačno pripravljeno naz aniti imena tistih svojih udov, kateri imajo vina lastnega pridelka na prodaj. Ako bi krčmarji od društveaikov vino kupovali, bi bilo tem mnogo pomagano. Na drugi strani pa bi krčmarji lahko opustili nakupovanje vina od raznih tujih in domačih agentov. Krčmarji bi naj pomislili, da jim agenti ponujajo mnogokrat vina, od katerih se redkokedaj ve, v kateri kleti so zrastla. Pri nakupovanju od naš;h kmetskih posestnikov pa bi imeli vselej garancijo, da dobijo naravno in pristno vino. p Sv. Urban pri Ptuju. Občni zbor mlade-niške zveze vršil se je dne 21. jan. po večernicah ob veliki udeležbi ljudstva. Voditelj pozdravi navzoče in spodbuja člane za gospodarsko izobrazbo na podlagi samouka in jih navdušuje za mlad. zvezo. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da je zveza priredila šest podučnih shodov. Govori o trsarstvu in rezitvi trt, o sadjarstvu in strupeni rosi, o raznih amenkanskih vrstah, dalje o redu in snagi, o beneških Slovencih, o izzivanju naših narodnih nasprotnikov in njih predrznosti in razne deklamacije. Dalje je naredila zveza več izletov in sicer k Sv. Bolfanku in Sv. Lovrencu, udeležila se je sboda Slov. krsč. soc zveze v Mariboru in polnoštevilco čebelarskega shoda. Potem se je jednoglasno izvolil stari odbor in sicer: Ivan Novak, predsednik; Franc Čeh, namestnik; Josip Skoliber, tajnik; Martin Čeh, blagajnik in Kajzersberger, knjižničar. Ustanovil se je pevski zbor. Mlad. zvezi želimo mnogo uspehov in blagoslova. p Sv. Lovrenc v Slov. gor., dne 23. jan. t. 1. Odprto pismo gosp. Ornigu in uredniku „Štajerca" v Ptuju! Podpisani in še mnogi drugi smo vrnili vaš nam poslani nepotrebni list „Štajerc", ter vas tukaj javno prosimo, da nas zanaprej s tem nebodigatreba več ne nadlegujete. Ako bi nam ga pa še le vsiljevali, ga vračali več ne bomo, pač pa se bodo ž njim gostila naša ognjišča in stranišča. Vedite, da smo in ostanemo vedno zavedni Slovenci in vneti katoličani, ptujskega „Štajerca" in Liitra pa mi nočemo, ter vam svetujemo, da tega spačka takoj ustavite. Ivan Čuš, F. Matjasič, F. Kovačec, Janez Pignar, Janez Gomilšek, Martin Z'odnjak, Matjaž Tikvič, Janez Križan, Anton Holc, Franc Stebih, Jožef Repič, J. Toplak, Jakob Kovačec, Jvan Holc, Alojz Majarič. p Županski shod v Ormožu sklenili so župani ormožkega okraja sklicati na dne 8. febr. t. 1. ob 10. uri dopoldne v Ormožu s sledečim sporedom : 1. Volitev načelnika, namestnika in tajnika shoda; 2. zveza županstev; 3. opazke pri občinskem urado-vanju; 4. domovinski zakon od 5. decembra 1896; 5. razni sti. p Zavrč. Z veseljem poročamo o dveh za napredek našega kraja važnih izpremembah. Dobili smo namreč že dolgo zaželjeno dvakratno poštno zvezo z najbližjo železniško postajo Moškanjci. Vsak, čegar misli segajo dalje, kot čez njegov lastni nos, mora to z veseljem pozdraviti. — „Bralno društvo" si je izvolilo nov odbor in na čelo postavilo marljivega, skoz in skoz narodnega, nadebudnega posestnika Ivana B u d i g a m a. Društvo bode skušalo uresničiti namen, ki ga ima v svojih pravilih, namreč pospeševati katoliško slovensko omiko s čitanjem slovenskih knjig in časopisov, poučnimi predavanji, gospodarskimi pogovori, veselicami, petjem itd. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Vrli župani toma-ževski vse hvale vredno skrbijo in prav veliko žrtvujejo za olepšanje hiše Božje. V kratkem času so si oskrbeli izvrstne nove orgije, tri nove stranske altarje in novo prižnico, ki cerkev res lepo kinčajo. Orgije je postavil v vsestransko zadovoljnost znani orgljavski umetnik, gospod Jožef Brandl v Mariboru. Oltarje in prižnico pa je po ceni in umetno izdelal gospod Jakob Golobič, ki se ie meseca novembra preselil od tod v svojo lastno hišo v Ljutomer. Ker je gospod Golobič poštenjak v vsakem obziru, marljiv in vesten umetnik in po ceni dela, zato se sme vsakomur z dobro vestjo priporočiti v izdelovanje podobarskega in pozlatarskega dela. Svoji k svojim! Ljutomerski okraj. 1 Čebelarska podružnica za Ljutomer in okolico. Ker občni zbor čebelarske podružnice Ljutomer in okolica dne 31. dec. ni bil sklepčen, se sklicuje drugi na dne 4. febr. ob 2. uri pop. v šoli pri S/. Križu. 1 Bralno društvo za ljutomersko okolico je imelo dne 21. jan. v društveni sobi svoj redni občni zbor. Iz podanih poročil gg. odbornikov je razvidno, da je društvo v preteklem letu precej napredovalo v svojem tihem delovanju za izobrazbo udov. Gmotno si je društvo s tombolo okrepilo svoj obstanek in razvoj. Z radostjo je treba povdarjati, da je v knjižnici bilo vedno veliko dela. G. predsednik je s pohvalnimi besedami ude opozarjal na požrtvovalnega knjižničarja g. O^njeslava Škamleca, ki je knjižnico znatno pomnožil ter uredil natančno po nasvetih, podanih na zborovanju „Krščansko-socialne zveze" v Mariboru, a tudi vedel vzbuditi med udi zanimanje za nove, dobre knjige. Duh društva se je širil, je deloval kakor kvas v moki, kajti pristopali so od dne do dne nori udi, zlasti mladeniči in dekleta, celo tudi taki, ki so izven našega delokroga. Čitalo se je zelo marljivo. Iz knjižnice, ki je v tem letu narastla od 296 do 438 knjig, se je izposodilo razmeroma veliko število knjig, namreč 815. Na osem okrožij so se redno pošiljali dobri časniki. — Društvo si z vzklikom izvoli sledeči odbor: Jan. Ev. Kociper, predsednik; Fr. Dolamič, podpredsednik; Ign. Lipovec, tajnik; Fran Zacherl, blagajnik; Ognjeslav Skamlec, knjižničar; Jožef Šut, knjižničarja namestnik; Alojzij Rakovec in Jožef Šalamun, odbornika. — G. predsednik priporoča vsem udom, da si po svojih močeh uredijo domače knjižnice, daje nasvet glede čitanja časnikov in z veseljem pozdravi predlog nekaterih udov, da se v društvo naj upeljejo govorniške vaje za ude, zlasti mladeniče. Zato se določi vsaka druga nedelja v mesecu. Upati smemo, da bo društvo tudi v nastopnem letu storilo krepek korak naprej, zlasti, da se začne z mladinsko organizacijo. V to pomozi Bog! 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Lukavski Mav-rin, zelo marljiv sotrudnik ptujskega „Štajerca", v katerem podpisuje svoje dopise s polnim imenom, je dobil od sodnije 8 dni zapora zaradi prestopka tatvine, ker je g. Seršenu v Ljutomeru voziček odpeljal in ga za se obdržal. Taki so prvaki štajer-cijan-sko stranke! 1 Ščavniške občinske volitve je vodil tajnik ljutomerskega okrajnega glavarstva, gosp. Praunseis. Naša stranka ga je najela na lastne stroške. Račun smo prejeli in znaša lepo svoto 41 kron 41 vin. Smo ga tudi že poravnali. Ali si je ta denar gosp komisar zaslužil? Odločno rečemo: ne! Mi smo ga najeli, da čuva pri volitvi red in postavo. Ta mož pa postav ne pozna. § 8. občinskega reda pravi: Le avstrijski samopravni državljani, katerim ne brani noben v § 3. naštetih zadržkov, smejo kot pooblaščenci ali zastopniki voliti za koga druzega v njegovem imenu. Pooblaščenec je torej lahko vsak polnoletni moški, brez ozira na to ali biva v občini ali ne, ali je davkoplačevalec v občini ali ne. Ne mogel bi biti, če bi bil obsojen radi tatvine, goljufije ali poneverjenja ali če bi bil zavoljo teh v preiskavi. Teh določil pa g. komisar ni vedel. Za vdovo Magdaleno Rakuša je prišel volit z zakonitim pooblastilom nje polnoletni sin, pri katerem ni bilo nobenega zadržka, da bi ne smel voliti. Toda gosp. komisar pa ga zavrne: „Ti nisi davkoplačevalec v občini, za to ne moreš voliti s pooblastilom; če bi le krajcarja davka plačal, tedaj pa bi lahko". Seveda je bil sin odklonjen s pooblastilom, nam pa odvzet eden glas, da po krivici, je sedaj vsakemu jasno. Določbe volitvenega reda dobro vsi poznamo, poznajo jih zelo dobro tudi naši fantje na Ščavnici in gospod, kateri hodi vodit občinskih volitev po okraju, pa še § 8. ne pozna! To je več ko čudno! Razven tega je g. komisar — to se je hipoma razneslo po Ščavnici — izjavil po volitvi županu Eilecu, ki je rekel: „Dva vzroka že imamo, da se lahko pritožimo", sledeče besede: „Jaz pa vem celo za tri, še se bomo enkrat videli!" Tako torej, mi naj lepo plačamo komisarja za to, da napeljuje nasprotnikom vodo na njih mlin, komisarja, ki še določil občinskega volitvenega reda ne pozna?! Zato smo nad takim postopanjem skrajno razburjeni in smo vložili pritožbo, naj nam c. kr. okr. glavarstvo vrne znesek. Tako, sedaj vidite, kako se nam na Ščavnici lomi kruh pravice od strani zastopnikov vlade. Ko bi okrajnemu glavarstvu bilo kaj na tem, da se končajo homatije v naši občini, bi pač ne smelo postopati na opisani način. Naši poslanci, preberite te vrstice in branite nas in našo pravico! 1 Stekel pes, last g. Hildebranda v Radencih, obgrizel je lovca Fr. Košarja iz Mote. Košarja so poslali v opazovalni zavod na Dunaj, za kazen pa so dobili psi iz občin: Hrastje, Mota, Murščak, Rih-tarovci, Radenci, Boračova in Šratovci trimesečni zapor. 1 Kapela pri Radgoni. V tukajšnjih goricah se letos jako dosti regula. Je pač tudi skrajni čas, ker so domači nasadi naših goric vsled trsne uši skoraj celo opustošeni. Za cepljeni trs je veliko povpraševanje. Slovenjegraški okraj. s Slovenjgradec. Pri rednem občnem zboru „Narodne Čitalnice" v Slovenjgradcu dne 14. jan. so bili izvoljeni sledeči gg. v odbor: Ivan Stanič, predsednik, Ivan Kac, podpredsednik, Jakob Vrečko, tajnik, Ant. Kunej, blagajničar, Hinko Vrunč, knjižničar, Franc Verdnik, gospodar, Simon Šalamun, Ferdo Kac, Kari Barle, Franc Vrunč, Franc Golob, Jože Rotovnik, Jože Ježuvnik in Ivan Lušel, odborniki. Prepričani smo, da bo novo izvoljeni odbor dovršil naloženo mu nalogo. Konjiški okraj. k V Konjicah bo katol. politično društvo imelo zborovanje v nedeljo, dne 11. februarja popoldne po cerkvenem opravilu v navadnih prostorih. Gosp. urednik dr. Anton Korošec bo govoril o kmečkem vprašanju, drug tuji govornik o volilni pravici. Kmetje in narodnjaki, pridite v obilnem številu! k Sv. Kunigunda na Pohorju. Leta 1903 je vložila občina Sv. Kunigunda prošnjo na okrajni zastop, da skrbi za" cesto k Sv. Kunigundi. Občini Sv. Kunigunda in Padeški vrh plačujete za vse ceste v konjiškem okraju in vrhutega se za konjiško železnico okrajne doklade, koristi pa nimate zato nobene. Sedaj pa treba, da skrbi okraj za cesto, ki je gotovo najslabša v konjiškem okraju. Govori se, da namerava okrajni zastop v tem letu delati cesto iz Konjic na Oplotnico mimo Sv. Barbare. Ako postane iz tega načrta dejstvo, naj se izpelje od Sv. Barbare pod Brinjevo goro skozi Slakovo okrajna cesta k Sv. Kunigundi, da pridemo v zvezo naravnost s Konjicami. Bilo bi to za promet važnega pomena. Celjski okraj. c Celje. Dne 25. januarja so imeli protestanti obiteljski večer. V svojem listu „Grazer Tagblatt" se sedaj bahajo, da je bilo obilo „katoličanov" pri tem večeru. Naj se protestanti med seboj imajo kakor hočejo, nihče jih ne bo oviral ali zaradi tega napadal. Grdo pa je od katolikov, da se udeležujejo takih večerov, kjer se hujska proti naši veri in kjer se prigovarja k odpadu od nje. V celjskem nemštvu je pač veliko gnjilobe! — „Slov. dela v. podporno društvo' priredi dne 3. febr. ob 8. uri zvečer v Skalnati kleti zabavni večer. Sodeluje šoštanjska narodna godba. — Volilcev v okrajni zastop iz velikega posestva, ki je odločilno, je na obeh straneh, v kolikor so do sedaj rekurzi rešeni, enako število. Odločitev je pri dr. Dečku, če se bo mogel vsled bolezni volitve udeležiti. c Griže. Veleposestnik Wolf iz Št. Petra bo 1. febr. opustil svoj premogokop v Zabukovci. Žila je baje izčrpana. c Št. Pavel pri Preboldu. Od novega leta je tn c. kr. žendarmerijska postaja s tremi orožniki. c Shod za volilno pravico v Žalcu bil je naznanjen v „Domovini", ki je pa previdno zamolčala, da je od socialnih demokratov sklican. Še le rdeči listki, ki jih je nek agent teden dni poprej po vsej Savinski dolini raztrosil, so odkrili skrivnost : Referent: Etbin Kristan iz Ljubljane. Nabralo se je v Hodnikovi gostilni par sto ljudi, večinoma delavcev, le nekaj kmetov pa tudi žensk smo opazili, poslušat rdečega generala, ki je morda že sto-tikrat ponovil svoj govor o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Saj je takoj v začetku izjavil sam, naj ne zameri, če je kdo že vse to slišal. Novega ni povedal nič ali pa prav mnogo, zakaj o Luegerju, Tavčarju, Šusteršiču, Jegliču, Schwarzenbergu itd. ti poslušalci niso do sedaj ravno mnogo čuli. Te gospode spoznati se ve je sila važno za volilce Sa-vinske doline. Na dolgo in široko je kvasil o splošnem štrajku, ruski revoluciji, „ukradeni" domovini, načelih in brezdomovinstvu socialnih demokratov, dovolil si napade na Avstrijo in vlado češ: saj nihče ne bo pravil državnemu pravdniku itd., da se je pač spolnil čas 1'/, ure. Ta zmes seve je bila zabeljena — saj brez tega si Kristana niti misliti ne moremo — z napadi na vero in cerkev. Da se spozna njegova duhovitost na tem polju, naj sledi par njegovih pa že starih „šlagarjev" : Zakaj prid- gajo duhovniki o nebesih, saj se ne vozijo z vlaki tje in nazaj. Kako bodo mogli priti debeli župniki v nebesa, ker pravi sv. pismo, da so ozka vrata nebeška. To se je enemu delu poslušalcev menda imenitno zdelo, ker se je čulo odobravanje, zlasti ženski spol je kaj zgovorno pritrjeval bradatemu demokratu. Pa tudi upovori so se čuli. A nihče se ni upal ob koncu nastopiti, da bi zavrnil predrznega mokrača in mu pokazal zanj ne pretesna vrata. Zadnja, ne za Kristana, pač pa za nas najslabša točka je bil „ofer" za mokraške potrebe. Veleizo-braženi predsednik, ki resolucije ni znal brati, je ginljivo opominjal zborovalce, naj darujejo, da bo prej prišel „tisti srečni čas". Mislil je čas, ko se bo vse delilo. Mi smo pa mislili, da bo Kristan nam kaj delil, tako pa nas je oskubil. Z nejevoljo sem dva že pripravljena krajcarja stisnil nazaj v žep. Druge nesreče ni bilo. c Šmarje pri Jelšah. Tukaj zboruje dne 2. svečana popoldan šmarsko - rogaško učiteljsko društvo. c Dobrna pri Celju. Nemški odbornik Šemerl se je prišel dne 17. januarja kregat nad našega župana ter z vso resnostjo trdil, da mora on, Šemerl, ki je veliki „pezicar", hoditi do kolena po blatu, da ie torej dolžnost „purgermajstra", da popravi ceste. Župan se je bojda Šemerla tako prestrašil, da še ima sedaj strah v kosteh, in mu ga tudi topliški Auer ae more pregnati, čeravno vedo ljudje povedati, da je Auer velik in učen zdravnik. Škoda, da pokojna Parožnica ne more več govoriti! Sicer pa na Dobrni z županom vred nikdo ie ve, je li Šemerl gazil po blatu sedaj v januarju ali pa takrat, ko je letal po hribih in dolinah za nemškimi volilci. Stvar se bo gotovo kmalu razjasnila in Šemerl bo dobil najlepšo cesto na svetu, saj vsi vemo, da je župan na Dobrni samo za to, da lastnoročno popravlja Šemerlove ceste. Pravijo, da ima Blažič tudi neko blatno cesto. Ubogi župan, če bo moral še tisto popravljati ! Lahko pa že sedaj potolažimo Semerla in Blažiča, da bo dobrnska občina popravila tiste ceste, katere so res potrebne, in katere bo hotela slovenska večina, ne pa tiste, katere bi rada Šemerl in Blažič. Zvedeli smo še, da je bilo pridiganje Semerlovo županu nazadnje preneumno, in da je z ozirom aa svoja ušesa zapustil sobo in pustil Šemerla kregati s samim seboj. Škoda! Zvedeli bi bili še kaj zanimivega. — Na zlati poroki Štunclovi nabrali so svatje na prošnjo slovenskega mladeniča Matevža Božnik 20 kron 60 vin. za družbo sv. Cirila in Metoda. Slava vsem prijateljem slovenske šolske mladine 1 c Nazarje pri Mozirju. Dne 24. jan. smo položili v grob 70 let staro Marijo Dobrove, mater občeznanega slov. boritelja na Koroškem, preč. g. Jo s. Dobrove a, kanonika v Velikovcu. Pogreb je vodil preč. g. Čemer, kanonik in dekan v Velikovcu. N. v m. p.! Brežiški okraj. b Zdole pri Brežicah. Pri nas se je vršila dne 18. prosinca 1906 občinska volitev, ki je bila zelo zanimiva. Vsi naši volilci trdijo, da še nikoli ni bilo tako burne občinske volitve in zraven pa tudi ne toliko smeha, kakor letos. Izvoljeni so bili za odbornike: Jože Omerzel 75 glasov, Martin Pajdaš 84, Matevž Drenovec 75, Kari Prešiček 88, Janez Cerjak 76, Martin Les 76. Namestniki: Jože Sumic 72 glasov, Miha Ban 67, Martin Robek 70 glasov. Nasprotniki so imeli: Martin Pleterski 6 glasov, Janez Molan 7, Jože Zupančič 5, Jože Pleterski 5, Robert Ivanuš 6, Janez Črnoga 5 glasov. Silno veselje je zavladalo med našimi volilci, ki so to zmago v III. razredu z gromovitim „živijo" pozdravili. Ko so naši nasprotniki videli, da so v III. razredu propadli, postavili so ravno tiste kandidate v II. razredu, pa tudi tukaj so propadli. Izmed naših so bili za odbornike izvoljeni: Glas Jože 25 glasov, Kuhar Franc 25, Kostajnšek Štefan 23, Zivič Anton 24, Robek Jože 25, Urek Anton 24 glasov. Za namestnike so bili izvoljeni: Kunaj Anton 26 glasov, Rožman Miha 23, Hlebec Jože 24 glasov. Zadnje upanje so stavili naši nasprotniki na I. razred, a tudi tukaj se jim ni godilo nič boljše. Od naših so bili izvoljeni za odbornike: Šoba Janez 16 glasov, Šoba Alojzij 18, Bogovič Janez 15, Kovačič Jože 14, Kos Anton 15, Strgar Franc 15 glasov. Za namestnike: Žajber Rudolf 14 glasov, Ban Jože 13, Bogovič Franc 15 glasov. Volitve se je udeležilo pet županov, razen domačega namreč se sromeljBki, videmski, artički in zakotčki župan. To je pač dovolj jasen dokaz, kaka lepa sloga vlada med slovenskimi župani. Na pomoč so nam prišli vrli slovenski volilci iz Sromelj, Artič, iz Zakota pri Brežicah, iz Gorice in iz Dolenje vasi. Lepa hvala in slava vam zavedni možje! Ostanite zvesti tudi prihodnjič! B;g vas živi, pa tudi naše zdoUke neustrašene volilce! b Planinski trg. Grajščinski lovci trdč, da zasledujejo volka. C. kr. okrajno glavarstvo je že naznanilo, da se v lovskem okraju planinskem polaga zverini strup in sicer do aprila. Če se je zverina res zašla v planinski Bohor, želimo da bi kmalo zadeli. Škoda, da je Ojstršek iz Lipe legel v grob — on je znal streljati volke. — Na obisk je bil prišel v pozni jeseni tudi jelen; zasledovali so ga. Zaradi neugodnih vremenskih razmer jim je že odkuril dalje po svetu. — Vožnjo nam je za par dnij bil ustavil sneg z visokimi zameti. Dne 22. jan. pošta sploh ni mogla odvoziti iz Planine v Sevnico, naslednji dan pa le z veliko težavo in nevarnostjo potem, ko so delavci celi dan odkopavali cesto izpod žametov. — Koroški Slovenec g. Kola Treffner je z velikimi stroški opremil svojo gostilno prav elegantno. Trška gospoda ima sedaj primeren prostor za zimske zabave. Na razpolago je tudi orhestrij (stane 1300 K), ki nadomestuje šestero muzikantov. Veselo zabavo! b Planina. V novejšem času so postavili kmetje več božjih znamenj. Kapele so sezidali in opravili Franc Pavline Reberski, Franc Tomšič Pri-hovski, Tomaž Žibret Pristovski in Marko Zibret Selški. Zlasti selska kapela je velika, dalekovidna in ima umetno izdelana, dragocena kipa Marije, nebeške kraljice in Kristusa, ležečega v grobu; oba sta izdelana pri Insam in Prinoth na Tirolskem. — Nove, deloma zelo velike in lepe križe so postavili kmetje BrdovBki ob mostu čez Gračnico, Romih na Vrhu in Martin Luskar v Podpečju. Prvega so blagoslovili Njih Ekselenca, presvitli knezoškof, poslednja domači g. župnik. Da bi vsa ta znamenja res vzbujala in ohranjevala v vernih srcih živo dejansko bogoljubnost! — Na Štefanovo se je pod trgom ob s tre lil s samokresom v roko dvajsetletni hlapec Martin Brilej iz Lok na Planini. Zdihuje že mesec dnij v celjski bolnišnici. Pred kakim letom se je bil ponesrečil na isti način njegov mlajši brat Jožef na neki ženitnini ter že kot šolar prišel ob nekaj prstov. Nauk: prvič, rajši kos kruha ali molek v roke, kakor smrtno orožje; drugič, otrok ne jemati, ne puščati na gostije, koline, bale, plese po krčmah . . . .! — Dne 25. jan je umrl 75letni Marko Gračner p. d. Štritar. Bil je daleč na okoli znan in pogosto zvan kot izveden domači zdravnik pri oboleli živini. b Župelevce pri Brežicah. Na gostiji Ber-stovšekovi v Župelevcih je nabral Josip Premelič za na dražbo prodan liter vina znesek 7 K, kateri se je daroval družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. b Pilštanj. V nedeljo, dne 21 prosinca smo imeli v „kat. slov. izobraževalnem društvu" poučno predavanje in sicer nadaljevanje: potovanje v sveto deželo. Kakor je bilo prvo predavanje velezanimivo, tako je bilo zadnje velepoučljivo. Gosp. dr. Jančič, kaplan kozjanski, nas je vodil najprej v duhu po križevem potu, vseh 14 postajah, natančno kakor jih je stopal naš ljubi Zveličar. Potem smo se še mudili marsikje v Jeruzalemu. Gospod govornik je znal na opise in popise nesnage v jutrovih deželah privesati potrebne nauke tudi za naše kraje glede snage, čednosti, redu, tla namreč tudi pri nas ljudje vode premalo rabijo za perilo in svoje telo ter v svojih stanovanjih. Znal je vse te prepotrebne nauke prav šaljivo podajati, da smo se smejali, ob enem pa čutili, da smo res namarni še v tem oziru. G. govorniku pa v imenu poslušalcev prisrčni: hvala za prijeten užitek! b Kozje. No, kaj pa dela kozjanski novičar, da ga letos ni nič več na svetlo? Tako in enako se povprašujejo radovedneži med seboi. Povem vam, da še životarim in novice tuhtam Če Bog da in sreča junaška, se bodem letos večkrat oglasil in vam kaj povedal. Danes le nekaj malega! Dve pedi visoki sneg je zapadel dne 20. prosinca. Zima je huda. Grozen vihar je bil. ki je 8 snegom metel, da je bilo joj. Na nekatere kraje ga je nanosil po več metrov na visoko. Poti so bili vsi v zametih, da ni bilo skoraj moči dva dni nikamor iti. — Zmrznil je v noči 21. na 22. prosinca na Veterniku v zagorski župniji posestnik Ferlin. Prav pošteno sa ga je bil nasrkal v Kozjem in tako natrkan je šel v mraku iz Kozjega proti poldrugo uro oddaljenemu domu. Nekaj korakov od doma pa je obtičal v snegu in zmrznil. Rajni zapušča ubogo žen > in nekaj nedoraslih otrok. B g mu bodi m lostijiv s. dnik! — Poročila se je v pondeljek, dne 29 prosinca v kozjanski župni cerkvi vrla rnladt nka in cerkvena pevka Antonija Sternad, d'ma na Zdolah, s kmečkim mladeničem Francetom Brilaj iz bučke župnije. Novo poročenemu par« želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Kozjanski novičar. Slovenske dežele. f Slov. kršč. izobraževalno društvo „Domovina" v Gradcu je na 3. rednem občnem zboru dne 28. jan. izvolilo sledeči odbor: Predsednik g. Zvonimir Kos, podpredsednik g. Vekoslav Baš, tajnik g. Vincenc Jošt, tajn. namestnik g. Vincenc Skuhala, blagajnik g. Franc Rižnar, blag. namestnik g. Jože Lah, gospodar g. Ivan K< dela, gospodarjev namestnik g. Tomaž Puconja, knjižničar g. France Košar, odbornik g. Mihael Zaje. Pregledovalca računov: g. Vekoslav Pucelj in g. Franc Švab. j Snega še ni videl. V šentpavelski gimnazijski zavod na Koroškem je tekoče šolsko leto vstopil tudi fantek iz toplega juga. Ko je letos začelo snežiti, je ves začuden gledal to naravno prikazen, ki pa je bila njemu popolnoma nova. Da bi tudi svoje stariše obvestil, kake čude se gode v Št. Pavlu, nagrabil je nekoliko snega, da ga v pismenem zavitku pošlje domu. Vsedel se je, da stari som v pismu razloži, kaj jim pošilja. Toda novo začudenje, ko|mu je po dokončanem pismu izginil sneg iz zavitka. Najnovejše novice. Ljutomer. Znani neprijatelj našega ljudstva g. pl. Rainer je imenovan ljutomerskim glavarjem. Sv. Lenart v Slov. goricah. Notarjem je imenovan g. Fr. Stnpica iz Tržiča. Najstarejši mož na Studencih umrl.. Dne 16. jan. smo pokopali moža, ki je iz slavne slovenske rodovine „Glaserjev". Star je bil 85 let in se je pisal Frančišek Glaser. Njegov brat Peter Glaser še tudi živi in je 83 let star. Peter je star vojak. Bil je menda v treh vojskah. Na prsih nosi tri medalje in zaslužni križec. Gologlav starček še vedno hodi od hiše do hiše, ker je sila reven. Prosil je že podpore pri vladi, pa se mu je vsakokrat odpisalo, naj počaka! Do smrti! — Boljše se je godilo našemu staremu Francu na Studencih. Bil je pri svoji hčerki p. d. Kristan, ki mu je vedno požrtvovalno in ljubeznjivo stregla, posebno še v bolezni. — Dala je svojega očeta sprevideti še ravno o pravem času. Par dni potem se mu je začelo mešati in do zadnjega izdihljeja ni bil več pri pravi pameti. Po noči je starček sila veliko trpel. Upil je grozno. Domači niso mogli 6 tednovzatisniti oči zaradi strašnega trpljenja starega očeta. Drugi ljudje so rekli, naj jih v bolnišnico dajo. Hčerki se je pa smilil oče in je rekla: Svojega očeta hočem na domačem pokopališča pokopanega imeti. Vest bi mi očitala, ko bi mi oče v bolnišnici umrli in jaz bi ne bila poleg njih! — Res blaga in požrtvovalna hčerka! Da bi pač vse hčerke tako lepo ravnale s svojimi starši! Pa bi tadi Bog blagoslovil gospodarstvo, kakor se to lahko vidi pri družin^, „Kristan". Letošnji nabori na Spod. Štajerskem bodo v okrajih: Maribor (mesto) dne 23. in 524. aprila, Maribor (dežela) dne 11., 17., 18., 19., 20. in 21. aprila, Slov. Bistrica dne 25., 26. in 27. aprila, Sv. Lenart v Slov. gor, dne 28. in 30. aprila. Konjice dne 1., 2., in 3. marca. Gornja Radgona 5. in 6. marca, Ljutomer dne 7. in 8. marca, Ormož dne 9. in 10. marca, Ptuj (mesto) dne 12. marca, Ptuj (dežela) dne 13., 14., 15., 16., in 17. marca, Rogatec dne 22 in 23. marca, Šmarje pri Jelšah dne 20. in 21. marca, Laško dne 30. in 31. marca, Celje (mesto) 29. marca, Celje (dežela) dne 24, 26., 27, in 28. marca, Brežice dne 4., 5. in 6. aprila, Kozje dne 9., 10. in 11. aprila, Sevnica dne 2. in 3. aprila, Vransko dne 17. in 18. aprila, Mozirje dne 20. in 28 aprila, Šoštanj dne 23. in 24. aprila, Slovenji-gradec dne 25. in 26. aprila, Marenberg dne 28. in 30. aprila. Narodno gospodarstvo. Z dežele v mesto se morajo zatekati tudi kmetje na Pruskem, ker si hočejo v tovarnah več in lažje kruha zaslužiti. Pruska vlada gleda z veliko skrbjo, kar so v vzhodnih krajih Prusije kmečke vrste vedno redkeje. Sedaj si je izmislila poseben načrt, kako dobiti kmečki stan za vzhodne pokrajine. Doslužene podčastnike hoče nastavljati kot kmete in jim v to svrho dati nekaj oral in denarja zastonj, pozneje pa, če so se pokazali kot dobri kmetje, jim za majhno ceno povečati posestva. Vlada računa, da bo lahko vsako leto nastavila okoli 10.000 podčastnikov na kmečkih posestvih, kar bi obremenilo državo za okoli 10 milijonov mark. Gotovo bo s tem država dobila novih kmetov, toda kako dolgo se bodo držali, če vlada na drug način ne poskrbi tudi za ves kmečki stan. Cena domačih prašičev poskočila. Vsled spora med Avstro Ogrsko in Srbijo ne pusti naša vlada uvažati srbskih prašičev na* Avstro-Ogrsko. Srbski prašiči so dosedaj zelo zniževali ceno naših svinj, ker imajo Srbi še mnoaro hrastovih host in v njih pašo za svinje, katere se ceno z žirom dobro odebele. Ker ni več uvoza svinj iz Srbskega, je že našim svinjam cena znatno poskočila. Slovenske svinjerejce opozarjamo na to, da se ne bodo kje dali po brezvestnih medkupcih oguljufati! 1 metno surovo maslo se imenuje margarin. Proizvajanje margarina znižuje cene surovemu maslu, ki je važen kmečki pridelek. Francoski državni zbor je sprejel postavo, kjer so proizvajanje margarina zelo otežkočili in s tem tudi podražili, uvažanje margarina iz drugih držav pa kratkomalo prepovedali. Kmečkim pridelkom varstvo! Češki hmeljarji okraja Zatec so imeli dne 18. m. m. v Podersamu shod, na katerem so se posvetovali o svojih zadevah. Pritoževali so se, da hmeljni trgovci prodajajo hmelj velikim pivovarnam prej, predno je istoletni nasad dozorel, da tako pritisnejo cene navzdol. Označili so to ravnanje kot goljufiji jako podobno ter zahtevali zakonitega varstva. Nadalje so zahtevali od navzočih poslancev, naj v državnem zboru skrbijo, da se kmalo sprejme zakon o hmeljnem izviru, in v to svrho naj nemški poslanci nastopajo skupno. Glede obdačeuja hmeljišč so izrekli zahtevo, da se hmeljišča ne uvrščajo več med „vrte", ampak med „njiva", ker je hmelj nehal biti vrtna rastlina, ampak se prideluje na debelo, vsled česar mu je cena tudi znatno padla. Dobro bi bilo, da bi tudi naši slovenski hmel-jarj i nam naznanjali svoje stališče o omenjenih vprašanjih ter nam tako omogočili, da branimo v javnosti njihove koristi. d Češko narodno-gospodarsko delo. Nemci imajo velik strah radi češkega gibanja „Svoji k svojim", ki zlasti na Moravskem zelo napreduje. Tako „Tagesbote" z veliko potrtogtjo poroča, da nameravajo brnski Čehi ustanoviti d«?e delniški družbi z glavnico 600.000 kron in 80.000 K. Le-to poročilo nemškega lista je resnično : Dne 27. nov. vršilo se je v Brnu posvetovanje članov „Obchod-nicke jednot brnenske" o tem, kakšna trgovska in obrtnijska podjetja bi se imela v sedanji dobi najprej na Moravskem ustanoviti, da bi češki trgovci ne bili odvisni od trgovine in obrtnije Nemcev. Sklenilo se je, ustanoviti najprej v Brnu veliko trgovino z železom. Ustanovila jo bode delniška družba. Ustanovna glavnica bo znašala najmanj 600.000 kron. Poleg tega se bo v Brnu ustanovila tovarna za izdelovanje papirnatih zavitkov za blago. Ustanovna glavnica bo znašala 80 000 kron. Oba podjetja se bodeta ustanovila v kratkem. Društvena naznanila. Kmetijsko bralno društvo v Framu priredi dne 10. svečana v gostilni g M. Turnerja veselico s tem-le vspo-redom: 1. Pozdrav; 2. Gledališka igra, ki jo vprizorijo domači diletantje; 3. petje raznolikih umetnih in narodnih slovenskih pesmic; 4. Prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina za neude in obitelj, po društvenem udu vpeljano 1 K. za posamezne ude 40 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Sv. Lovrenc in okolico priredi 11. svečana t. 1. zabavni večer v Siačejevi gostilni. Ker bo to edina slovenska veselica letošnji pust v našem trgu, naj ta dan ne ostane doma noben zaveden Slovenec in nobena Slovenka. Vsak naj pripomore, da bo mogla izvrševati podružnica svoje dolžnosti, de še ji omogoči obstanek v našem okraju, kjer je posebno potrebna. Na dan torej 11. febr. 1906. Kmet bralno drnštvo pri Sv. Ilju v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 11. svečana po večernicab svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom. Pridite vsi udje! Sv. Jurij ob Ščavnici. „Bralno društvo", „Mladeniška" in „Dekliška zveza" imajo dne 11. svečana po večernicah svoj redni občni zbor v gostilniških prostorih g. V. Trstenjak. Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju ima svoj redni občni zbor v petek, dne 2. svečana popoldan ob 2. uri na domu predsednika. Volitev novega odbora in pregled računa. K obilni udeležbi vabi odbor. Starški fantje prirede dne 4. svečana 1906 v gostilni pri „Želu" pri Sv. Janžu na Dr. polju zabavni večer. Vstop samo povabljenim gostom. Bralno društvo „Kmetovalec" pri Mariji Snežni na Velki ima dne 11. svečana popoldan po večernicah v društveni sobi svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom. Vabite se vsi zavedni možje, mladeniči in dekleta, da se v prav obilnem obilnem številu udeležite tega zbora, da dremajoče društvo znovega oživimo. Načelništvo. Bralno drnštvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja ima svoj letni občni zbor dne 5. februarja po večernicah v društveni sobi. Vspored: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; V pregled račuuna; 4. volitev odbora; 5. Predlogi. Mladeniči in dekleta, na noge I Pristopite v obilnem številu k temu za vas prekoristnemu društvu. Odbor. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni ima letni občni zbor v nedeljo, dne 4. februarja po rani službi božji v čitalniških prostorih z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. Kmetijsko bralno društbo v Grižah priredi v nedeljo, dne 11. svečana popoldne ob 4. uri pri gošp. Šulerju veselico z igro, godbo, petjem, šaljivim srečolovom in prosto zabavo, v prid šole. K prav obilni vdeležbi vabi odbor. Št. Ilj pri Velenju. Bralno društvo priredi dne 2. febr. (na svečnico) po večernicah mesečno poučno predavanje „O zgodovini Slovencev". Predpustna veselica se vrši dne 18. febr. in se za isto delajo velike priprave. Vse podrobnejše o pravem času! - Odbor. Kat. slovensko izobraževalno drnštvo v Loki pri Zidanem mostu ima dne 4. februarja ob 3. uri popoldne v gostilni g. Merzela svoj 3. letni redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov; 2. poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; .i. volitev odbora; 4. vplačevanje članarine in sprejem novih članov. K obilni udeležbi se vabijo člani in vsi, ki se zanimajo za društvo. Predsednik F. Koren. Vabilo k občnem zboru „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Kozje in kozjanski okraj" dne H. svečana ob 4. uri popoldne v gostilni g. Kramerja v Št. Petru pod Sv. gorami. Vzpored: Pozdrav predsednika; poročilo tajnikovo; poročilo blagajnikovo; volitev novega odbora; sprejemanje novih udov; slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Kmetijska zadruga za šaleško dolino priredi v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Velenju v hiši gosp. pl. Adamovich (prej hiša zdravnika dr. Skasa) poučno gospodarsko predavanje „O položaju kmečkega stanu in o kmetijskih zadrugah". Kmetje iz okolice Velenja udeležite se v velikem številu tega predavanja! Loterijske številke. Gradec 27. januarja: 58, 75, 40, 42, 24. Dunaj 27. januarja: 73, 17, 43, 88, 41. Tržne cene v Mariboru od 20. jan. do 27. jan. 1905 odL dlo Živila, 100 kg K h K 'h 17 10 17 90 rž....... 15 10 15 90 15 60 16 40 16 10 16 90 16 30 17 10 17 50 18 50 15 — 15 80 4 70 5 20 S 80 4 20 fižola...... 1 kg 26 32 — 50 — 52 — 80 _ 88 — — — 7 sir...... — id — 40 surovo maslo 2 — 2 80 2 20 2 40 1 40 1 52 zelje, kislo .... — 20 — 24 repa, kisi» .... — 20 — 24 1 lit. — 20 — 22 smetana, sladka — 40 — 56 „ kisla . . . — 62 — 72 100 zeli«...... glav — — — — 1 kom. jajce...... — — 7 Podporno društvo organistov s sedežem v Celju. Velečastiti gospod Jurij Š e 1 i h, župnik pri Sv. Kungoti na Pohorji, je poslal „Podpornemu društvu organistov" 100 kron kot novoletno darilo. Preblagemu dobrotniku se vodstvo tega društva, ginjeno tolike darežijivosti, najsrčnejše zahvaljuje in mu kliče: Bog povrni tisočero! — Karol Bervar, predsednik, Franc Klančnik, tajnik. Listnica uredništva. Gomilsko. Vaše besede so lepe, toda dopis je preveč splošen. Kar naravnost na delo! Zberite se resni ljudje skupaj in ustanovite društvo. Ce potrebujete kakih nasvetov, smo Vam na razpolago! Pozdrave! Veržej: V „Našem Domu I" — Sv. Urban pri Ptiyu: Prepozno za to številko. Prihodnjič v „Slov. Gosp." ali pa v „N. D." — Novacerkev: Tudi prepozno! Pride na vrsto! Hvala! — Kapela pri Radgoni: Hvala, drugikrat. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali Mohorjani pri Sv. Jurju ob juž. žel. 11 kron. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš preljubi, predobri soprog, oziroma oče, stari oče in brat, gospod Ivan Sorman, veleposestnik, lesni trgovec, gostilničar itd. danes ponoči ob pol 12 uri po dolgi, mučni bolezni v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega je bil v sredo ob 11. uri dopoldne. Priporočamo nepozabnega rajnkega v molitev in blag spomin. Turiška vas pri Slovenjgradcu, 28. jan. 1906. Avgust, Anton, Katarina Sorman, Franc, Jožef, soproga. Mihael, Ivan, Liza Plešivčnik, Ana, — otroci. sestra. 91 Vsaka beseda stane 2 yin. Najmanj a objava 46 vin. MALA OZNANILA • • • Vsaka beseda stane t vin. • • • Vaaka beseda stane 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. rS&É S§í Si Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjali znamka za odgovor. Služba orglavca in mežnarja se odda v Podgorju pri Slovenjem gradcu. Nastopi se lahko že l. febr. 66 2-2 Štampilje iz kavčuka, modele za predtiskarije, iz-delujepo ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 767 45—21 Lepo posestvo se proda, z lepo pritlično zidano hišo, svinjski in živinski hlevi, škedenj in še eno gospodarsko poslopje, lepi veliki travniki, da se lahko redi do 15 glav goveje živine in en par konjev, zraven so lepe njive z rodovitno zemljo, vse v ravnini in pri okrajni cesti, blizu Sv. Petra pod Gorami. Proda se vse skupaj, ali pa tudi na kose, po prav ugodni ceni, radi bolehavosti sedanjega lastnika, za ceno 6006 gld. Posestvo se nahaja pri Sv. Petru pod Gorami v Pojju št. 22. Naslov pri upravništ. 38 3—3 Dva kamnoseka, ki sta zmožna različne predmete iz marmorja izdelovati, kakor nagrobne spomenike, se sprejmeta v trajno delo. Želi se popolna zmožnost v delu in solidno ob našanje, naslov Jakob Golobič, podobar Ljutomer. Štajarsko. 30 6—3 KftftX**KKXXK Lepo malo posestvo z gostilno v Rimskih toplicah (Romerbad) se odda 1. majnika v najem, ali tudi proda Pripravno je tudi za malo trgovino. Več se izve pri Alojz Pintar v Slov. Bistric. 42 3—3 XXXXXXXXXXX Gostilna na prodai, zraven je prodaja tobaka, poštna nabiralnica, oprava za malo trgovino in malo posestvo, tri četrt ure od Celja, se pod ugodnimi pogoji proda. Natančneje se izve pod N. G. Lopata, pošta Celje. 4-4 Posestvo, meri vse skupaj 10 oralov, s travnikom, z gozdom in z goricami se proda. Ceni se na 2200 fl, pri kupovanju se mora založiti 900 fl., to se vse izve pri g Valentinu Bauman na Ščavnici h. št. 10. P. Sv. Ana na Krembergu. s? 8 3 Safar, ki zna slovensko in nemško, želi takoj službo nastopiti. Naslov pri upravništvu. 50 (2—2) Kovaftki pomočnik želi kje na Štajerskem službo nastopiti. Izučen je dobro v kovanju v deželni podkov>ki šoli v Gradcu, tudi iznčen v drugem kovaškem delu. Naslov izve se pri upravništvu. 49 (2-2) Za svojega želim vzeti izvrstnega fanta, od poštene hiše, star 12 do 14 let. — Več se izve pri g. Jožefu Rozmanu v Rogoznici št. 11, župnija Sv. Rupert v Slov. gor. 88 2—1 Harmonij, še skoro nov, v dobrem stanu, se proda. Kje, pove upravništvo tega list». 47 (2-2) Malo posestvo v Razvanji pri Iločah, okoli 5 oralov, lastnina ruške cerkve, obstoječe iz hiš in gospodarskega poslopja p 0-m vinograda, gozda, travnika in njiv, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve pri cerkv. predstojništvu v Rušah. 79 3 1 Izučena šivilja želi priti v dobro hišo k šiviljam. Naslov poste rest. pod št. 10 Slov. Bistrica 77 2—1 Malo posestvo, obstoječe iz hišnega in gospodarskega poslopja, vrta in ene njive tik okrajne ce3te Ptuj — Rogatec blizu sv. Roka se proda takoj. Kupci naj se oglase pri nadučitelju Weinhardu v Dornavi pri Ptuju. 65 2-2 Lepo posestvo, obstoječe iz močnih poslopij, blizu vodnjak. 1 oral gozda, 3 orale zemlje na solnčni strani zraven ceste ima na prodaj Janez Trbovc vas Goričica sv. Jurij ob južni želez. 78 3—1 Zastopnika, kateri je v zavarovanju življenja in požara izurjen in zmožen obSh dež. jezikov, se sprejme takoj proti proviziji ali stalni plači. Naslov v upravništvu. 83 5— Malo posestvo blizu trga Sv.Trojica v Slov. gor. se pod ugodnimi pj-goji in po nizki ceni takoj proda. Naslov pove upravništvo. 55 3-l xxxxxxxxxxx Gostilna in mesarija dedičev Jožefa Solaka, zdaj Janeza Kranjc pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se da v najem. Reflektantje se naj oglasijo takoj. Oddajo se tudi druga posestva. 53 2 xxxxxxxxxxx Služba organista in cerkovnika se odda pri Sv. Juriju ob Pesnici. Samski imajo prednost. Ponudbe do 15. febr. t. 1. na cerkveno pred-stojništvo. 54 (3-2 Viničar s štirimi delavskimi močmi, ki razume obdelovati stari in novi trs, išče službe. Zve se v upravn. 52 2-2 Vzgojiteljica se i^če k dvema otrokoma v starosti 7 in 8 let, ki zna na glaso ir igrati in slovenščino p( d-učevati. Plača po dogovoru Tudi upokojene učiteljice se sprejmejo. Naslov pri upravništvu. 64 (3 2) Dve hiči in dva lepa stavbinska prostora nasproti okrožni sodniji (Blu-mengasse) se po ceni prodasta. Vpraša naj se v trgovini barv, Grajska ulica 18, v Mariboru. 56 (3-2 xxxxxxxxxxx Dva mlina ob močni vodi se zavoljo smrti posestnika takoj prodata v I B strici pri Lembahu. 6 2-2 xxxxxxxxxxx Absolvent kmet. šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službe na kakšnem veleposestvu ali graščini na Štajerskem ali Kranjskem. Naslov Feliks Lakožič, ekonom pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pošta Lučane (Leutschach) Štajersko. 82 3—1 Mlad viničar z ženo se takoj sprejme. W. Badl, Maribor, Glavni tig._ 81 1 —i Naznanilo* Dam na znanje čast. občinstvu, znancem in prijateljem, da sem se preselil s krojaškim obrtom iz občine Spodnja Novavas v Slov. Bistrico s 1. februarjem. Vsa naročila in narejeno obleko za fante in može bom prav po nizki ceni izdeloval. Vzorci za naročila so pri meni na izbiro. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Šolski ulici 88, Slov. Bistrica. [oO 3 Mlad viničar z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. 12 8-5 Viničar se sprejme z dvema delavnima močmi, in kateri razume delo novega trsa, lahko si redi svojo živino. Drve in naštel, in tudi polje zagošti, vpraša naj na upravništvo tega lista" 35 2—2 ;>oooooooooa>oooocoooo.ba viničarje v sadjarstvu in vinarstvu. Število udeležnikov sadjarskega in vinarskega tečaja je vpoštevaje cd deželnega šolskega sveta odposlane učitelje določeno na 40, viničarskega na 20. Prosilci za sprejem v viničarjki tečaj morejo dobiti po merodajnosti sredstev podporo. Da to dosežejo, morajo posebej naznaniti in od občinskega predstojnika potrditi dati, da so 1. sami ubožni posestniki, 2. sini, ki delajo na posestvu očetovem, 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo je že oglasu za sprejem v tečaj z naznambo starosti priložiti. Prosilci, kateri ne žele podpore, morajo to v oglasilnem pisanju posebej naznaniti. Teoretični pouk se] začne 5. marca ob 9. uri. Udeležniki viničarskega tečaja naj se snidejo ta dan ob 8. uri. Udeležniki obeh učnih tečajev morajo drevesne škarja in nož za cepljenje s seboj prinesti; lahko pa tudi dobro izdelane kupijo na učilišču. Oglasila naj se vpošljejo do 15. februarja podpisanemu mestu. 74 2—1 Ravnateljstvo dež. sadjarske in vinarske šole. Jožef Dufek svečar v Mariboru, Viktringhofgasse 30 priporoča veleč, duhovščini k svečnici svojo veliko zalogo voščenih sveč, voščenih svečnjev, sveč za obhajilo in krste. 7 4—4 Oddajam na veleč, župnijske urade na leten račun. Kapljajoči vosek prevzamem za polovično ceno. Kupujem rumeni čebelni vosek. Trgovci, ki prodajajo voščeno blago, naj blagovolijo zahtevati cen,k. i * * * * t vwBfàném mvsmmà Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo ,CROATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vsej premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatie" v Mariboru, Koroika oesta it. 50 713 51—18 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo." Odgovorni urednik : Fards Ltskovar. Tisk tiskarne sv. Cirila.