___65    -----
Slovstvene stvari.
Mrvice slovniške in slovarske.
1.
Pravila, o katerih me je misel tu spregovoriti, res so znana in po slovnici dognana; vendar je nekaj pisateljev, ki se jih dobro ne zavedajo, zato ne bode odveč, če se tu povzamejo.
Deležnike ima slovenščina dvovrstne, namreč prislovne in pridevne; prvi imajo svojstvo prislovov (adverb.) ter se ne sklanjajo; drugi so podobni pridevnikom (adjectiv.), sklanjajo se torej tervjemljejo z dotičnimi samostavniki.
Deležniki zda njega časa delajo se samo iz ne-dovrsnih glagolov, kakor je sploh znano, ter se oboji končujejo na — oč ali —ec.
Nekateri glagoli pa, — ne vsi, *) nego manjšina, — imajo poleg te še drugo bolj prisekano obliko p ris lovni h deležnikov, namreč na — e, ali na —djef ki hrvatsko srbskemu jeziku več ni znana; na pr. gredoč, stoječ, letajoč, kraljujoč, in pa: gred6, stoje, letaje. Glede na obliko —aje je vredno opomniti, da se ona prilega samo nedovršnira glagolom polnoglasne sprege iz V. vrste, in da je napačno pisati: držaje, pisaje, klicaje, pa tudi: omahovaje (namesto: držeč, pišoč, kli-čoč, omahujoč). Glagoli VI. vrste na —ovati imeli bi sicer po vzoru nekaterih slovanskih jezikov obliko —uje, torej: omahuje (ne: omahuje, ker naglas ni na tem zlogu), ki je pa nam Slovencem, sodim jez, čisto ne-sprejetna, kakor se je cgibljejo i Cehi, ker se z ničemer ne loči od 3. osebe edninske.
Deležniki preteklega časa imajo zdaj samo eno obliko na —ši ali —vsi. Toliko, kar se tiče oblike. — A čemu vso deležniki? Oni aluzijo v o"krajševanje govora.
a) S pomočjo p ris lovni h deležnikov dasta se namreč   dva   z   vezniki:   in,   a,   ker,   ko   itd.   zvezana
*) Kdor drugače uči, silo dela jeziku. Se Bog, da bi se oblika —oč sploh ohranila, respeetive ljudskemu razumu prikupila!
------   66------
stavka, če imata oba en subjekt,*) v en sam stavek skrčiti. Na pr.: Grem in jeui = Grede jem ali pa: gredoč jem (in tak6 tudi v množnem številu: gre-doč jemo in nikakor ne: gredoč i jemo). In je poskočil, stal in hodil; in je sel z njima v tempelj, se je sprehajal, poskakoval in Boga hvalil (Dj. apost. III, 8, Ljublj. prev.) = In poskočivši, stal je in hodil, in vnide ž njima v tempelj, hodeč in poskakujoč in hvaleč Boga (Dunaj pr.). In ko je spoznala Petrov glas, od veselja ni odprla vrat = In spoznavši glas Petrov, od veselja ni odprla vrat.
b) Tudi s pridevnimi deležniki se dasta dva stavka v en stavek skrajšati, vendar samo tedaj, kedar gre za straosk stavek, ki se začenja z oziravnim zaimkom: kateri, ki, ali se vsaj da zameniti s stavkom tako začetim. Na pr.: Ali poznaš ženo, ki nama naproti gre? = Ali poznaš ženo, nama naproti gredočo ? Lovec je ustrelil srako, ki je (= ko je) zletela na javor — srako na javor zletevao.
Vuk, ne dobivši primerov v narodu, ni si nič kaj upal sklanjati participov, ali v drugih omikanejših jezikih slovanskih je to prav navadno. Tak6 piše Puškin: Samaja smert, postigšaja ego posredi nerovnago boja (= katera ga je dohitela —), ne imela dlja Gribojedova niČego užasnago (= strašnega).
Tako je po slovnici in zoper ta uk greše nekateri, sklanjaje tudi prislovne deležnike, ko bi jih bilo puščati neizpremenjene.
Nekaj primerov iz knjig ali časnikov:
Bolgarska (čudska) četa je po svoji narodnosti v kratkem zginola med Slovani, prelevša se v eden ži-velj, ne ostavivsa nikakšega sleda (pravilno: prelivši se, — ne ostavivsi). — Bolgari so prisegali na goli meč, razsekavajoci pri tem pse na dvoje (pravilno: razsekujoč, razsekavaje). Živeči se mesom svojih konj bili so vajeni jezdarji (pravilno: Živeč itd.). Ljudstvo se vzdignovše, pomorivše in izgnavše vse naselnike izvolilo si je mladega moža za vladarja (pravilno: Vzdig-novši se ter pomorivsi ali izgnavši vse naselnike, izvolilo si je ljudstvo —).
Vstopivš« zarohni naj prvo na mano (pravilno: Vsto-pivši zarohni —).
Tak6 reče gospd, nekoliko barvo spremenivsa (pravilno: barvo spremenivši). Te horde, podrobivše Azijo, zavalile so se kot un\čeva)o6i valovi v Evropo (pravilno: Te horde, podrobivši Azijo, zavalile so se kot uničujoči valovi v Evropo).
*) Napačno dela toraj slovenitelj štajarskega deželnega zakonika, ki deželne postave tako začenja: Privolivši deželni zbor ukazujem tako. Napačno je n. pr. Pokleknivši in po-zdravivši ga (mi poslanci judovski), zadri se je Kaligala na nas.