Oar Write U* Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ ALI IMATE 2E NOVI EVROPSKI ZEMLJE-VID?—Dobite ga brez-plačno! (Poglejte na 2. stran za pojasnilo.) (TELEPHONE: CHelMa 3—1242 —» Bunt a* MMtar Hrpif>» IW, UM al Ife* r«t Otfta. Htm lok. N. T. ■*» Act .( C«rM «t Mint M 11». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK No. 216. — Stev. 216. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1939—SOBOTA, 16. SEPTEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL Mednarodni Politični Položaj Ob koncu tedna PREMIRJE MED RUSIJO IN JAPONSKO MOSKVA, Rusija, 16. septembra. — Politično zanimanje se je z bojnih poljan v Evropi obrnilo proti vzhodu, ko ste Rusija in Japonska naznanili, da ste sklenili premirje v svojem sporu na meji Vna-nje Mongolije in Mančukua. Obenem ste naznanili, da boste imenovali posebno komisijo, čije nalocra bo določiti mejo med obema državama. Diplomatski krogi smatrajo to premirje za uvoc za nenapadalno pogodbo med Rusijo in Japonsko, kar bo velik udarec za angleške in ameriške interese na Daljnem Iztoku, obenem pa nova Hitlerjeva diplomatska zmaga. NA ZAPADU SE PRIPRAVLJA VELIK BOJ PARIZ, Francija, 16. sep. — Francozi neovirano napredujejo okoli Saarbruckena in so odbili močan nemški protinapad pri Bliensransbachu, jugovzhodno od Saarbruckena. Najbolj krvava bitka v sedanji vojni pa se je bila v zraku; trajala je šest ur in so Francozi zmagali. Med zračnim napadom so Nemci s težko artilerijo obstreljevali francosko ozadje. Aeroplani so letali komaj I 50 čevljev nad zemljo in so s strojnicami obstreljevali francoske postojanke. Naglo pa so prišli francoski zasledovalni aeroplani, ki so Nemce pregnali. Na bojišču je obležalo petkrat več Nemcev kot Francozov. Ti boji kažejo, da se bo vsak čas na tej fronti pričela velika bitka. POLJAKI PREBILI NEMŠKI OBROČ PARIZ, Francija, 10. sep. — Radio postaja v Varšavi naznanja, da je poljska "izgubljena armada" prebila nemški železni obroč pri Lodzu irTje med glasnimi klici prebivalstva vkorakala v Varšavo, da pomaga braniti glavno mesto. Armada je s seboj privedla 1000 nemških ujetnikov. Poljska "izgubljena armada", ki je bila že popolnoma obkoljena, je štela okoli 1 30,000 vojakov. Skupno s to armado imajo Poljaki za obrambo Var-žave do 250,000 vojakov jmoČno armado. Poljska armada, ki se je umaknila zapadno od V aršave, pa šteje po .mnenju francoskih vojaških krogov okoli dva miljona vojakov. POLJSKA VLADA SE JE ZOPET PRESELILA BERLIN, Nemčija, 16. sep. — Poljska vlada se je tekom sedanje vojne že drugič preselila: najprej v Lubin, sedaj pa se nahaja v Zalescczki ob romunski meji. NEMCI BOMBARDIRAJO NEUTRJENA MESTA. — PARIZ, 16. sep. — Ker nemški letalci bombardirajo neutrjena poljska mesta, so nevtralni diplomati naprosili svoje vlaide, da vložijo pri nemški vadi oster protest. Samo v Lvovu je bilo v zračnih napadih ubitih 20.000 civilistov. Ali Rusija hoče del Poljske? Rusija baje Jioce zapadni del Poljske: Belo Rusijo in Ukrajino.—Med Rusijo in Nemčijo bi bila zmanjšana Poljska kol odbijalna država. BERLIN, Nemčija, 15. sep. — V neuradnih nemških krogih se zatrjuje, tla ste se Nemčija in Rusija dogovorili, da po končani vojni s Poljsko ne boste postavili skupne meje, temveč, da bo med njima ostala zmanjšana Poljska kot odbijalna država. To je bilo že baje dogovorjeno še pred sedanjo vojno med nemškim vnanjim ministrom Joaehiinom von Ribben-tropom in sovjetskim vnanijm komisarjem Vjačeslavom Mo-lotovom. Glede tega se sedaj vodijo pogajanja v Berlinu i med rusko vojaško misijo in nemškim vnanjim uradom. Nekateri Nemci oelo misli-j jo, da bo Rusija v nekaj dneh pričela proti Poljski vojaško akoijo v povračilo za poljsko 'kršenje ruske meje, toda za to dira v Poljsko in se bliža njuna armada rusisJi meji. Po mnenju mednarodnih opazovalcev pa je Ritsija mobilizirala. velikansko armado, ker ne ve za Hitlerjeve namene, ko bo Nemčija osvojila Poljsko, toda se nikakor ne pripravlja za kako akcijo proti Poljski. MOSKVA, Runija, 15. ser. — Glasilo komunistične stranke "Pravda" prinaša v svojem uredniškem članku po katerem boste iz vzhodnega dela Poljske priključeni k sovjetski Rusiji kot dve samostojni državi sovjetske unije dve po krajini. To ste Bela Rusija, na severu Poljske in Ukrajina na južnem leu. K sovjetski uniji boste priključeni kot samostojni republiki. "Pravda" pravi, da je seda- možnost ni nikake podlage mja Poljska sestavljena iz več- Cetudi od nobene strani ni nikake uradne izjave, vendar izgleda, kot da bo Poljski pušče-na tretina, ali celo polovico o-zemlja in bo še dalje neodvisna država. Na jugu bo imela tudi Krakov. Nemoija pa nc mara imeti Varšave, ki bo še dalje ostala glavno mesto neodvisne Poljske. Kot pravi neko poročilo i? Londona, je Rusija ob celi svoji zapadni meji mobilizirala o-kohi 4,000,000 vojakov in največ. ob poljski meji. Kaj bi bil vzrok za to, je tako znano Nemčiji kot zavezniškim državam. Rusija se namreč boji Nemčije, ki naglo pro- tujega ozemlja, toda, če bo zaradi vojne s Poljsko kak narod zahteval samostojnost, mu bo Rusija pomagala, ker j<- tu v soglasju s sovjetsko politi ko. Razmah v industriji Industrija jekla bo vkratkem zaposlila nad stotisoc delavcev. — Čedalje več naročil. POŠASTNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA Tri sestre so bile ubite s sekiro, četrta pa močno poškodovana.— Ranjena mati je v bolnišnici. Iz Lydonville, N. V., poroča-1 jo, da so bile v 1'armerskem do-' mu v tamkajšnji bližni usmrče-J ne tri sestre, najbrž s sekiro.' dočim je bila četrta težko po-j škodovana. Njihova mati, 4" letna Pe v Med ter je pod policijskim nadzor- ' stvoni. Mati ima več ran, prizadetih z britvijo. Tragediji so prišli na sled. PITTSBURGH, Pa., 15. .^ep. — Tudi v Združenih dr-vali je opažati posledice vojne, posebno pa v industriji jekla, ki dobiva toliko naročil, da bo piisiljena v teku dveh mesecev poklicati na delo naj manj 12"),000 delavcev. Podružnice so preobložene z novimi naročili ter brzojavlja-jo v centrale, da bi bilo vsako odlašanje usodno. Nrki izvršilni uradnik je izjavil: — Kar je bilo prve dni opažati po mestih pri nakupu sladkorja in drugih živil, opažamo seveda v neizmerno večji meri v naših podjetjih. V teku .'JO ali GO dni bo industrija jekla odstotno obratoval?. To se pravi, da bomo potrebo- Alfred K. Smith, Jr., sin biv-*-ali najmanj 12"),(>00 novili de ^sega newyorškega governerja, jekla G.j odstotno ter je v nji zaposlenih 455,000 delavcev, ki zaslužijo $6ti,0UU,000 na mesec. BIRMINGHAM, Ala., 15. sep. — Tukajšnje jeklarue to Vovečale produkcijo za pet od stotkov ter sedaj 80 odstotno obratujejo. Železniške družbe s<« boje, da vsled drugih naročil ne bodo mogle dohiti dovolj jekla za svojo uporabo. GARY, Ind., 15. sep. — Če se bodo naročila še nekaj časa tako množila kakor zadnje dni, ImhIo tukajšnje jeklarnc prisiljene najeti 10,- Tja grede je u«už spravil v go-,dala čisto nič. Žensko je brcz- trgoviua tako uotrla, da se je odločila za prostovoljno >inrt. Pre«len je zlezla na Si ta rje vec. je napisala še poslovilno pismo svojemu možu. MUSSOUNUEVA NEVTRALNOST Ker ni Mimaoiini pograbil za orožje in takoj udaril na Francijo, ko so začele prodirati Hitlerjeve cele v poljsko o-zemlje, je marsikdo domneval, da se je strlo osišče Rim-Her-lin in da se je italijanski ministrski predsednik izpametoval. Sleehrni, ki misli kaj takega, se moti. Te dni je bilo namreč z nemške uradne radio postaje ofioijelno razglašeno, da Rim-Berlin osišče še vedno obstoji ter da je važen činitelj v nemško-italijanski politiki. — Naši sovražniki, — je broadcastal zastopnik nemške vlade, — se strahovito motijo, ako mislijo, da je pustila Italija Nemčijo na cedilu. Med obema državama vladuje najtesnejši odnošaji. Mi prav dobro vemo, da bo Mussolini s svojimi armadami z nami, kadarkoli ga bo Hitler pozval. 44 Frankfurter Zeitung", glasilo nemškega vnanjega ministra von Ribbcntropa, piše: — Berlin in Rim sta se do najmanjših podrobnosti sporazumela o vsem, kar je v zvezi s sedanjim položajem. To je popoln sporazum v duhu zaupnega prijateljstva. Mi Nemci rečemo lahko mirno in z največjim zaupanjem, da ni m*d Hitlerjem in Mussolinijem niti sence nesoglasja. Torej bo nazadnje le res, da sta Hitler in Mussolini nerazdružljiva druga v tej igri ter da igrata vsak svojo vlogo v največjem gangsterskem podjetju, kar jih je videl svet. zdu lovsko puško, nabito s ši-hrami, da bi na povrafku iroz'! lahko kaj ustrelil. Ko sta vračala fionoči Ioiimv. je vzel mož puško iz skrivališča, in šel za ženo sk<»zi if«rad. Naenkrat se iiru je puška nekam zapletla in se sprožila. Ves strel je zadel ženo. ki je padla na tla hudo ranjena na več mest'h. Mož je prestrašen iskitJ pomoči in se iuu je posreči i o, p'» dalšem iskanju in klicanju, de. je dobil voznika, s ka*e^m sia prepeljala ranjeno ženo, ki ni je bila še pri zavesti, v žen sko bolnico v Novo mesto. O-ko!i 4. zjutraj sta jo pripeljala v bolnišnico, kjer so ji nudili pomoč. Toda zaman, žena je okoli 11. dopoldne umrla Povedala je še sama, kako He j« nesreča zgodila in izjavila, da je nesrečo zakrivila samo nepre vidnost. Z može nista se dobro razumela in mu zapušča t«ri nedoletne otroke. HUDO NEURJE S TOČO-NAD LOZKO Dp-LINO Loška dolina je letos že mnogo trpela im> raznih vremenskimi iu drugih nr^wlah. V maju -o bile velike povodnji. ki so kmetom v lepili va^ch Nadlesk, PuLlcerkev in Dane uničile vse posevke. Letina je veda j kazala sreidnje dobro. Pritiskala je deloma suša. tenia ni kdo ni! Peter Zgaga za letos 'kotirana v New Yorku Svetovna razstava. Izgube ni bilo, dobička, pa tudi ne posebnega. Zadnje me se« v so vstopnino ob nedeljah in sobah neko- računal, da 1m> nad dolino pri- liko. obiskovalec je NE GRE TAKO ZLEPA Ko smo nedavno čitali, kako junaško so Poljaki zaustavili Nemce pri Varšavi, smo se nehote spomnili, kako so Nemci vedno podcenjevali ta narod. Meseca junija in julija so bila v nacijskein vojnem ministrstvu važna posvetovanja nemških častnikov. Franz Haider, načelnik nemškega generalnega štaba, je rekel na enem teh aborovanj: "Zdaj se lahko obrnemo proti naši največji sovražnici, Poljski. Res je bilo med nami nekaj "prijateljskih po godb", ki jih mi nismo smatrali za resne, še manj pa Poljaki. Zdaj nas zanimajo predvsem vojaške zmožnosti našega sovražnika. — Z morebitno izjemo romunskega vojaka je poljski vojak najbolj bedast na vsem »vetu. Neizobražen je in neotesan- Le majhen del poljske armade je motoriziran. Poljska municijska industrija je pomanjkljiva in neuspešna. — Nikdar ne smemo pozabiti, da je naš končni cilj po polno uničenje Poljske. Običajnih bitk sploh ne bo, pač pa en sam strahovit udarec, ki bo zlomil sovražnikov odpor in ga pri silil, k predaji. •—' Istočasno se bomo posluzili novega orožja — propagande. V zaledju poljske armade bomo netili med delavci in -rojaki vstaje in revolucije . . . Ukrajinsko narodnostno gibanje bo oživljeno . . . Poljska armada bo premagana, poljski narod demoraliziran." PRODAJALKA BOŽJIH KIPCEV SE JE ZASTRUPILA Albina Hauptmanova in Anna St rosso va >ta šli iz Litije v Šmartno po poti, ki drži nad litijsko cerkvijo. Mimogrede sta zapazili v grmovju, ki raste po pobočju hriba Sitarjev-ca, ležati neznano žensko. Sprva sta menili, da počiva, ko |»a ta podali in prisluškovali, sta začuli da ženska močno hro-pe. Stopili sta bliže in zapazili, da ji silijo ia ust |iene in la se v poI>nu premetava. Za čeli sta jo spraševati in klicati — ženska pa ni dala nobenega odgovora. Vse je kazalo, da se bori s smrtjo. Zato sta Hauptmanova in Strosova »misli takoj k M rakov itn, ki imajo SMRTNA ŽRTEV STRELE Popoldne okrog- j»ol 4. je strela v domači hi£i v Za kotu. občian Brežiee, ubila 34-letno Antonijo Medvešek, ženo železničarja in mater dveh mladoletnih otrok. Strela je udarila v hišo po električni napeljavi v kuhinji skozi električno stikalo. Po drugi uri .se je nebo nenadoma pooblačilo in ni obetalo nič dobrega. Kmalu je prihrumela nevihta, in se je močno bliskalo in t resica lo. V teku ene ure je treščilo na več krajih v bližini Brežic, vendar drugod brez vsakršne nesreče. Pri Medvešku so bili vsi doma v kuhinji, kakor je oripovedo-val mož pokojnice. Žena je sedela blizu vrat. pri katerih je električno -tikalo, mož pa je sedel od nje kaka dva metra pri mizi. Pri njem sta se igrala osem letna hčerka in dva letni sinček. Nenadoma e s je zabliskalo in počilo. Kuhinjo je mt|>olniln silno močno svetloba, ki je \V=em vzela vid: ?a še frankfur- MEHIKA ZASTRAZ1LA OBAL MKXICO CITY, Mehika, 12. sep. — Mehiška mornarica j«? dobila naročilo strogo zastra-žiti mehiško obal. Patrulje morajo zavrniti vsako vojno ladjo vojskujočih se držav, ki bi skušala dospeti v mehiško vodovje. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PSI KNJIGARNI 'GLAS NARODA" ti« WEST 1Mb STREET NEW VOKH UMRL JE V ljubljanski bolnišnici je umri niehanik-pilot Alojzij Podobnik, ki se je na Jožefovo ponesrečil na Ijulbljamskem le- ZA NAŠE NAROČNIKE! ». um* I O Iivv/^MM \T7. V ftrtfcaje po zemljevidih, po- sebno za najnovejši evropski zemljevid, ki določa meje kot bo obstal**; feepteMbra, 1939. « ' *• Da ki ustregli našim naročnikom, smo preskrbeli zemljevid, ki je najbolj natančen in najpopolnejši. Samo r»zba tega zemljevida je veljala $4000. Ker pa je bflo zaradi zanimanja v današnjih dneh natiskana velika množina/ smo jih' mogli dobiti od zakladatelja obujeno število za povoljno ceno. " ' Vsak; kt bo ponovil or. poslal za mukijno naročnino (vsaj za četrt teta> ali pa » "Glas Naroda" nanovo naroči, BO DObil bbebfla.CNO TA VELIK ZEMLJEVID <20ki x 24rnf, na kaUr^m «o natančno označene meje evropskih držav, kakor-šne so fctttf t* dep. Oznk6ena'«o mesta, gore ftf rfeke » imeni, tako da feo vsakdo mogel 2asledomti potek vojne, kako daleč je prodrla kaka armada, itd. ~~ Na drogi strani Zemljevida je o-značeaa Ma^ndtova iti Siegfried obrambna črta ter utrdbe ob poljbki Vojaška statistika: v evttkn, na zemlji in namorfn,ita-^in •• - ' - -"i Ta Ami je vid bo vsakaOMr dobrodošel, kdor se zanima z^ potek setoda Vejne v EvropL BNAR Z£ NABOČaHNO, NXJ TUDI : TiimttzmajEvm. — ta ponudba 30. SEPTEMBRA, KBB IMAMO SAMO liiišo naj»^iž*>. Priklicali sta |talieVni. P.>dobnik je te«ra dne še ostale sose0 z zlomljenima nogama in hudimi poškodbami na spodnjem telesu prepeljali v bolnišnico. Tam so se »1 ravni ki dolgo trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Morali «0 mu odrezati nogo, toda vse skupaj ni nič [loiuagalo. PO 31 LETIH SO SE NAŠLI. Ko je leta 1908 strašen i»o-tres ranilejal južnoitalijansko mesto Mesnino, sta obležala |xh! razvalinami hiš tudi roditelja štirih otrok z imenom Genitori. Z očetom in materjo je na£la mnfrt v ruševinah tudi liči. Po potresu »sta bila v seznamu rešenih te družine samto dva brata Genitori. Tretjega je jk) soutbi očividcev smrt po brala prav tako 'kakor očeta, lila ter in sestro. V msnici pa je bilo nekoliko drugače. Nebogljenega dečka, ki mu je potres pobral o-četa, milter in setsro, >e je usmilila dobra rodbina v (Pitani ji in-ga je vzela k sobi za svojega. Tam je otrok dora-ščal. Ker je kazal le^io nadarjenost, so ga krušni roditelji poslali v šole in tam je študiral tako marljivo, da je dosegel doktorsko čast iz trgovskih ved. . Xedavno se je oglasil pri o-kencu neke banke v Messdni dr. Antonio Fraochine. kakor se je pisal najdenec po novih krušnih starših. Uradnik, s katerim je govoril je opazi L da sli-či mladi mož na las nekemu njegovemu znancu z imenom Bonaventura Genitori. Vprašal ga je, odkod je in doktor je v kratkem povedal roman svojega življenja. Uradnik ga je nato po vedel k Geni toriju, kjer se je pojasnila uganka nje-giovega življenja. Dr. Fran-ohini je namreč bil brat Geni-torja in je veljal za iz^iblje-nega. oziroma ubitega otroka. Po 31 tetih se je sada j sešel s svojima pravima bratoma v Me^isini in je ž njima praznoval prav prisrčno svidenje. Še dobrih šeat tednov in bo t£r in falo kofeta, kar je bilo posebno za mladino precejšnja privlačnost, v .-led česar se je število obiskovalcev precej po-večalo. iz Kvroj*e ni bilo {»osebnega obiska; iz Slovenije ne verjamem, če jih je bilo sto. Evropske države, sluteč, Ju*j se pripravlja, niso rade puščale moških iu d«-um rja preko meje. Jaz letos nisem bil tako srečen, du bi si ugl.-dal to "čudo sveta' (kot nekateri označujejo razstavo). No, se bom pa mogoče prihodnje leto o korajžil. Par poročile in kritik sem bil napisal |kj ustnem izročilu, in če bi na lastne oči videl jugoslovanski pavilijon, bi j-inel o njem mogoče oiugačiio mnenje kot ga imam. Strinjam st- pa 2 vsemi, ki pravijo, da je bilo posvečene jugoslovaiis-kem pavili j o n u premalo pozornosti Sloveniji. Slovenije, ki je najlepši košček Jugoslavije, se vendar ne da predstaviti s i>oMrugiiii metrom žirovske kleklarije. Ker bo ruartava še drugo le-Ito, je upati, da se ho tudi to in še marsikaj drugega iz-j boljšalo in izpopolnilo. Nekaj pro>torov bo tudi pozimi odprtih, posebno v športne svrhe, druge bodo pa popravili, nekoliko predelali in olepšali, da se Imj prihodnjo pomlad razstava zopet |»okaza- SS RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZB1RRE 50c (P«*tnlnA platen) Vaoto lahko pofiljete v scimkab po 2 Qxlromft jk> 3 eeate IZ JEČE K P00R0KI. Na poročni urad v Versail* lesu so prešle «lni pripeljali nekimi 19-let nega avtomobilske-'1*4 k°t mlada nevesta, ga gangstra, ki je dolgo razboj- ^ izjemo Nemčije so bile za-11 i koval po severni Franciji in;stopane vse evropske države, strahova I vozače. Fant se je največjo pozornost je pa vzbu ožt-nil z nekim 16-letniin dekle-jjal toni. Za por« h" n i priči >ta bila jetnlški paznik, ki >traži raz-lMijnika v celici in ravnatelj kaznilnice. Ženin iu nevesta'visokem stolpu in drzečega v hta se pripeljala na poročni u-rad v zamreženem policijskem ruski pavilijon — druga najvišja stavba na vsej razstavi. Kip delavca, stoječega na vozu z močno eskorto. Pa |»o-ročnem obretlu si> novoporčen-ca ločili iu mlado ž*-no izpustili domov, razbojnika pa dj>e-Ijali jmmI ključ. ....................................................... i ^ HH|H* ^l|||||jlll*"lli|;r>)|||i 'M||||||)|M>i|||||||| J j pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. V vasi Vrbovcu, blizu Sme-ddereva se je ocligrala pretre-Ijiva družinska tragedija. O-troka kmeta Nikole .I^ažiča sta pasla živino ob reki Raji. Reka je izsušena in ostale so samo kotanje, v katerih je voda. Ker je bilo zelo vroče, se je šel en deček kopat. Zašel pa je v blato in se jel potapljati. Bratec mu je prisfleočil na pomoč, pa ga aii mogel potegniti hz vode in tako eta oba utonila. O-četa je to ta£o pretreslo, da si je prerezal vrat. V Jugoslavijo: Za $ 2.30 ....................Din. 1 <0 $ 4.00 ....................Din. 200 $ 0.00 ....................Din. 30>: $10.25 ....................Din. 500 920.- Dln. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za $ as0 ....................Lir 100 J IX— ....................Ur 200 $ ....................Lib 600 9 57.— ....................Ur 1000 9112.B0 ....................lir 2000 . 91«7.— ....................Ur 8000 KER SB GEtfB SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVE&U-&JKMO PO OKU ZA PRISTOJBINO 91— S L O V E N I C PUBLISHING iyi p a n y C.o (TRAVEL BUREAU) 919 W. 19th 8T~ NEW YORK roki sovjetsko zvezdo, j«* bil« videti daleč naokroar. Ce l»o v-ieil zadnjih evropskih tlogodkov ru>ki pavilijon j prihodnje lt-to kaj izpreme-j njen, se ne ve. Po mnenju nekaterih bi bilo pa pomembno in prav nič napačno, če bi dvigal ru.-ki delavec mesto sovjetske zvezde — kljukasti križ. To bi bilo povsem v skladu z najnovejšimi dogodki, kajti če Rus ne 'bo priskočil na pomoč, bo Nemcu na Poljskem slaba pretila. l)a je prijateljsko sožitje med narodnostmi oziroma državami mogoče, je nudila letošnja svetovna razstava v New Yorku ]>osebno lep primer. >*Ta razmeroma majhnem koščku zemlje je bilo nad petdeset držav. Ljudje iz vseli delov sveta, pripadniki najrazličnejših nerodnosti, verskih prepričanj iu ]M>litr-nih naziranj so se obiskovali, mirno kritisjirali narodne in državne posebnosti— če se jim je zdela kritika potrebna — ali jih pa hvalili \n poveličevali, če jim je tako narekovalo srce. Nikjer nobene razprtije, nobenega roganja ali omalovaževanja. Vse se je vršilo v slogi ter globokem in iskrenem medsebojnem spoštovanju. Da, medsebojno spoštovanje! To je prvi pogoj miru, napredka in složnega sožitja med narodi. Ameriške republike na severu jn na jugu se čedalje bolj približujejo temu vzvišenemu cilju. Kdo ve, kdaj se mu. bosta približala Evropa in ostali svet T "G LAS NAROD A" ** New Toxi ...... i n in Saturday, September 16, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY mmtjm. JI F. PQZAVnNE IZ; JERIHE Krog dveh popoldne y* nia-lajfki kuharski pomočnik. lia-dur odšel yl prostora za n^o-Rtvo„da.bi nakrmi L Stehiba. htb je bil tiger, doma iz. bam-, bratovih ot-ik kletki le bližal. . BanJur je bosih nog in lenobnih korakov, » pet kilogramov težkim kosom govedine jin rami, brv4hrižno . podrsavsl )v> praznem hodnika sredi 'adje. Povzpel se je kvišku p<» železnih .»tofmieali, malomarno in raztreseno se je oarl na temno-modro, lesketajoče se morje, in je nato z že vajeno kretnjo od grnil t^iko plahto, ki je pod njo »tala Sahrbova kletka Tndajci pa se je z grirrujo-Čim krikom groze m»Vkfl: vrata kletke bila o«! prt a, kletka je bila prazna* Bliskovito in z rezko jasnostjo se je sponftiil, da je bil do^>o!dne porabil poriniti zaipali čez k'etki-na vrata. 8abib pa je ime- za seboj vprav svoj vsakotelcn-ski postni dan — bil i<» '.tVh in zato *e enkrat.bol j nevaren. Pit, bledi plavoiaNČek, ki je bil rojen na javanskein nasadil kavovca. in ki so ga bili starci vkrcali, da >e nam in brer takega spr»*»>tva cjdpeije k svoji «tari materi v Rotetndan:. je bil tudi na tej ladji. Pit b*l Ijnbensček vseh potnikov, in kar >anio od sebe je pr> V.o, da si jc zlasti ženski del |*>tnikov Štel naravnost v svojo č .stno dolžnost, da vzame mačk? v evoje materinsko varstvo Medtem ko se je Pit pod skifcnimi pogledi svojih varu bin j z vso vnemo petih let, igral, so štiri gospe, same častitljive in spoštovanja vredne soproge vitjih ho'ar.dskih kolonijskih uradnikov, rn'mo kramljajoč slonele na ograji ladijskega krova. „ iWdajci se je zgodilo, da je gospa van de eBrghova obtičala $rodi stavka, medtem ko je konica njenega nosu postala bela ko «id, in je šini! v r.jene oči čuden, trd in steklen izraz. Hkrati se je zaeeL njen koščeni goltanec sunkovito gibat! navzgor in navzdol, ko da se boji, da se bo ždaj zdai zadušila. Ostale tri gospe so jo o sirplo fpogledale. Dokler ni to-ji, le nrmena konica n Vgovega repa je jez*jala, in po njegovi nvilenaunehki dlaki s-.- je poigraval morski veter kakor laskajoča. se, božajoča roka. Nenadoma je po-talo cisto tiho na sprednjem kon^u ladje, tako tiho ko v grobu. Ni bilo slifati drugega ko šumljauje valovanja vode in prirejeno, enakomerno brnenje tisoč konjskih *il močnih strojev, ki so ladjo mogočno in z neomaj?no enakomernostjo poganjali naprej. Tako je minilo kakih pet sekund ,od katerih je bila sleherna neskončna ko večnost. Potem pa se je iz nepremične skupine izvil zamolkel pridržan stok. Veliki, kraljevski tiger se je hipoma zganil in se začel pre-gibati. Neslišno in mrko, oči strašmo uprte naravnost, je sto- ciuiotmi: lu Franciaco, OULORAJK): oaifc A. INDIANA: I LUNO ta: CUTriind. Anton Botek. Ilitur. Jtcok lir. HUpnU Olrard. Antoa Niiodt Loratn, Louia Balant, J oba Ki T OUQON: au, J. KobUr PENNSYLVANIA: . bt+ tiM»T los, An ton -1 pctm XflnHfM irf dfcoa^ Mnu li "t* V— »«*_. pal bliže. Vsak gibijaj njegovega mogočnega, z mišicami prepletenega z venskega telesa je bil presinjen s tisto resnično, kraljevsko ponosno in hkrati brezbrižno samozavestjo, ki je bila njegova prirojena dedScina. ■Zakaj zdaj je bil zagledal Pita. Pit pa se je igTal; nič hudega sluteč in ves v igri je polagal kocko vrh kooke. Ena od njegovih novih tela mu je bila prej ta dan (pripovevala zgodbo, ki mu ni šla več iz gja-ve. Zdaj pa je Pit zidal iz te zgodbe obzidje mesta Jerihe, tisto zgodovinsko obzidje, ki mu je bilo zaraidi njegove po manjkljive trdnosti prisjen, da je prišlo v svetopisen^ke zgodbe. Tiger se je prihulil — počasi <0 lezla njegova morilska krem pljasta bodala iz svojih nožnic, medtem- ko -so se hkrati začele zenice njegovrh oči ožiti, dokler niso bile videti ko dve oz-k«, črni črti. Polsko sprituljen k tlom se je .porival colo za co-lo naprej, počasi in previdno, po kajetse se plazeč. 55daj tiger pririnil le še za majhen skok do svoje žrtve. Njegovo ragpotegnjeno truplo je kakor ohromelo, da je bilo popolnoma negibno, vendar so !začele kite njegovih zadnjih nog v divji nestrpnosti krčevito drgetati. Tedajci je Pit dokončal dc 'o — poslednji zidak je bil položen, Obzidje mesta eJrihe je bilo tu. vse nazobčano in s stolpi povišano. Mali je ve« vzhi-čen motril svoje dobro uspelo stavbo in oeki, otročki obrazek mu je kar žarel od veselja in ponosa. Dovnšeno je bilo — zdaj se more u pa se je zgodilo nekaj nepojmljivega. Kakor bi ga zadel udarec, je planil tiger na noge. Njegova gosta dlaka na tilniku se je v sunku dvignila, da je nafta) ohlapen, zguban ovratnik,, v očeh mu je plahutala groza, divja, ustrahujoča groza. Z blifskovitim okretom je sinil 0-koli, in liki rumen, švigajoč blisk je planil z mogočnim skokom preko ležalnih stolov, zdivja] je po praznem krovu nazaj — in.že je izginil z po-zortšča. Ko ga je bilo moštvo 5ec pol ure nato z vodo in c^vi zagnalo ?pet v njegovo kletko, je bil tiger Sahib še ves zmešan. Kazalo je, da.sta mm ponos in 'jdivjost odpadla ko varljiva krinka. Betežno je čepel v kotu kletke, >il je ponižan in prempgan in si je a širokim, rožnatim jezikom lizal &ape. Zaikai — kar je preveč — je preveč — in tiger —r Čeprav tiger — ima tudi živoe. JOD VSEPOVSOD KRIŽANJE MED LEVINJO IN LEOPARDOM. : Ja Oaipetowma poročajo: — V živakskean vrtu južnoafriškega mesta. Bloinenfontainea nameravajo naipraviti zanimiv poskue križanja med levinjo in leopardom, kar domine vajo, da bi tako križanje dalo žival, ki bi imela progasto kožo, v telesnem oziru pa bi bila posnetek le.va%. Oskrbnik imenovanega živalskega vrta T. Gerber kani v ta namen najprej skurpno vzgojiti levinjo in leoparda, določena za -poznejšo paritev. Živali naj bi se od mladih nog privadile druga na drugo, da se ne bi ponovil, žalosten primer poskusne paritve med levom in tigro, ki se je končala s krvavo smrtjo leva. Tigra je namreč navalila na leva in ga raztrgala na kose. •Nedavno je vrgla leopardo-va samica v Blomienfontaineu dva nvlaidN-a. Gerflber bo zdaj postavil v skuipno kletko mlado levinjo in leoparda, da se privadijo skupnega življenja. To znanje naj bi pozneje olajšalo Gerberjev poskus, ki zbuja v angleškem svetu že danas veliko zanimanje. NEUSPELI VLOMILSKI POSKUS. V Tx>»donu so imeli te dni neobičajno vlomilsko senzacijo, ki ji ^pripisujejo vohunske nakane. V večerneim mraku se je pred hišo di,plon*at«kega svetovalca angleške vlade sira Roberta Vansittarta ustavil avtomobil. , Iz njega je stopil človek, ki je okušal vlomiti v stanovanje. Toda detektiv, ki je stal na preži, je bil umejši od naročenega vlomilca. Pristopil je k šoferju in zahteval od njega pojasnila, čenuu stoii vozilo pred to hišo. Vozač »>e je tako prestrašil tega vprašanja, da ni dal nosnega odgovora. Z največjo brzino je zaloputnil detektivu vrata pred nosom in oiddirjal v neznano kami. Takoj nato so poskakale izza meje v parku sumljive moške ipottfave in so: izginile v mraku. Beg šoferja je bil gotovo dogovorjeno znamenje, da je nakana odkrita, cato so pripravljeni vlomilci Jibežali. bi se binačrt vlomilcev .posrečil, bi bili plačanci lahko fxtnesli iz Vaaifcittartovega bivanja važne' dokumente angleške vlade. To je bil tudi slej ko prej njih na-}, men, ki pa se je po previdnosti tajne policije ponesrečil. Tudi' vohuni torej v Londonu, ne da jo ntiru. AVTOMATIČNO KRMLJENJE ŽIVALI. Affoeriški inženir Sweeney iz Freeporta j^ skonstruiral kr-jmilno napravo, ki v odsotnosti domačih nakrmi živino ob določenem času. Krmilna naprava je v zvezi z električno uro in otipre zaklopko, kadar udari ura. Celo psi čuvaji dobe' na ta način ob svojem času j hrano in vodo. . | AKO NAMERAVAT* SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili . MAPO! Me*ta NewY<*ktf i - BOB vre JO BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj i "Glas Naroda 21« West ltth New York, N. V. (Lahko pofljite tsoIo t poAtnlh inamkah po 2 oslromi. po 3 ceste) »AROWra .fift JtA *40LAS JfARODA" NAJSTARWR) eiioifaBNSKi DNKVNIK 4V 1. ZVEZEK: U v od — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noc med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. D. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Kloštereki žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. Deseti brat. — Nemški valpet. HL ZVEZEK: IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? c^d bratoma. VILL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevosčljivosti- — Bpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako )e Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradet — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Ivan Pregelj: Izbran STEFAN GOLJAIN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno «Uko trpljenja našega naroda v časih grašcanske mogočnosti. V središču te žive nej>oznane zgodovin-,ake slike stoji kisa* postava »upnika Štefana G olje, ki da v pravem pomenu besede "življenje sa svoje ovce." Prepletel je roman a tragedijo lepe Tolminke, ki ▼ svoji čudovito nežni izvedbi sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med ^'m tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pnstina pridiga," in "Ptolver und Blei" ter biser nase ncrelistike: „ "Gospoda Matije zadnji gost" Cena £1.50 (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer Mac Alan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani... $1.20 Naročite pri: Knjigarni Oias Naroda 2ieW.18th STREET < NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Rastdj je posegel ▼ dobe, ko se je isfel Širiti protesten-tisem po Slovenskem. Pridi-garja Jerneja je klasično opi-sel Bjwanmi eo dodana no> trebna pojasnila. Gena 91*50 ODISEJ IZ KOMENDE. Lansprešjcega. 269 strani. Zapiski gospoda V tem UL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deta tvori že pred leti napisana večerniska zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo njegovi življenjski modrosti pri čebelah, bila v>e tovariše in jih pokopala jiod letleno platjo. l*ripovrthijo ji o grocuiem otxmtlvu, ko bo vsi tovariši umirali iH>lofr nj»*ra. O kontni svojca prijatelja Horvata, ne jwe uwVsar, tu*li o svojih iunlaljnih doživljajih ji omeni ss.no malo, kor ji ni hotel $xlpi>ovati strašnega občutka ftamutc *a iw^nwlivti. no da bi se izdal da bi mogla domnevati, da >ta dva \vla smrti. Vendar |>a ji more toliko poročati, da Kmi stopijo v ooi solze iskrenega sočutja. Sam pa >»* tudi marsikaj spoutni. Ko nato š<» pripoveduje,, da je v uri največjo stiske in nevarno** i prišla ladja kitolov-eev. tedaj preneha ;n zaključi z hripavim glasom: *4 Dovolite mi *edaj. da moJvinv. kajti zelo nia je hudo govoriti o teh doiivlj:; nU. zlasti i«1 zaradi vaših sočutnih solznih oči. Kadaljne podrobnosti boste izvedeli, ko bom jutri o tem govoril j. vašimi sorodniki. In če bom govoril le sam o sebi in bom Klau-a Weyersberga popolnoma opustil, tedaj boste vedeli, zakaj se bo toowrodilo." Globoko ginjenn prime njegovo roko in jo gorko stisne. 4'Kako dobro, o. kako dobro, da ste se rešili — strašno je, kar ste doživeli.** Globoko pogltsla v njene solzne oči in se dotakne njene roke z ustnicami. z "Hvafla za vaše sočutje, dobro mi de." Rut nm naglo enkrat natoči skodelico, kot bi mu hotela napravit! nekaj dobrega po vsem preFtanem trpljenju. Klaus pa naglo prične govoriti o drugih stvareh, kajti ni hotel, da bi ;Io kdo videl objokanih oči. Rut tedaj mirno prične s Klausom govoriti o Idumi in o Trudi Hollovi ter o bratu in sestri Ixmgwv. Pri tem prideta v veselo razpoloženje, kajti Rut misli, da ga mora odvrniti od njegovih žalostnih misli. Šaljivo mu pripoveduje o Iduninem pretiranem svetovnem naziranju, o njeni preveliki samozavesti in o njenen* igranju z moškimi srci. Žal ji je za Oharlesa T^ongwyja, ker ž njim Iduna zelo slabo postopu in ncu želi, da bi se »prav prisrčno zaljubil v Trudo. <4Jvaj ,pa če bi se zaljubil v vas!" vpraša Klaus napeto. Rut se nekoliko zaf=aneje. "Oh, poskusil je že; opazila sem, da ga je njegova sestra, ki ne bi rada videla, da bi njen brat zapadel Iduni, spodbujala, da bi me zasnubil. Kakorhitro sem to zapazila, sem se tako rekoč irpremenila v ledeno svečo in sem bratu in sestri naravnost povedala, da niyta vdarila na pravo struno." Poizvedujoče pogleda njen smejoči se obraz. 44Pa vendar, fcoHko sem se včeraj prepričal, je zelo za-željiv ženin." Rut mimo skomigne z rameni. 44Pa ,prav gotovo me fant, katerega bi jaz n»gla ljubiti, in — imam pač starokopitno naziranje, da si ne inroem misliti zakona, v katerem se oba ne ljuibita talko, da je življenje eden brez drugega nranosno. Charles Longwy je ljubezniv, dober fant "7 to<^a — moj ideal izgleda povsem drugačen in ne sme postiti, da ga hudomušnost kake ženske vleče sem ter tja. Ako se poroči z Iituno — in to želi, kakoiihitro si bo, da rabim njene be-ede, abdrgnila svoje rogove — potem pa bo ž njim konec. Želim mu tedaj, da >i pridobi malo Trudo. Od srca ga ima rada, samo ne u|>a se mu tega pokazati, kajti Iduna bi jo takoj poslala domov. Ker se moja sestrična smatra za bogato de-dinjo, je seveda postala zelo ohola. In ko bi velela, da tukaj ]epo sedim z vami pri zajtiteu — gorje, potom bi jaiz nekaj doživela. Kajti za sedaj ste ji vi petelin v kumiku." Klaus se zadovoljno zasmeje. 44Za to bo vizelo še mnogo časa." "Kdo ve, morebiti ravno, ako bo otpazila, da ji niste naklonjeni. Kaj takega ni navajena." 4 4 Torej mi ne bo privoščila, da bi z vami sam oaj trk oval ?" Rut se začnite je in v njegovo veliko veselje nekoliko zardi. 4'Prav gotovo ne. Slaba bi mi predla, četudi si njenih neslanosti ne vzamem (preveč 1c srou. Ko bi. bila bi že dolgo zbita na tlrfu Samo vedno mi je bilo zal, da se teta, kadar Mana mene oraerja, »ama pri tem jpocut* prizadeto in zato ji dam tako malo, kolikor je le mogoče, povoda za to." *48ra pnHn* m ta,ko pri pro a in skronyna, pa vendar odkrita. Tn gospode m Kamelo bi pa vse označil z besedo: lovci za doto." But ga smeje pogleda. 44Bistre oči imate. Todi pri meni apadajo v i*ti razred Stric Kurt — no — ie človek, ki je padel k tira. Kot majhen pohleven trgovec z žitom je bil pošten in zelo priden. Visoko«« in bogastvo sta mat šinila v glavo in nikdo ne ve, kam ga bo še zapeljalo. Zdi se mi. da je ie skrajni čas, da postane zopet to, kar js bil prej — ako ni ie prepozno." But izgleda zelo resna in skrbna . 44Kakor nudite to!" Globok vMh dvigne njene jfrw in oči so ji v tajnem nemi rn popolnoma t same . "Mklim, da se bo z vsemi sredstvi branil, da bi dedščino izgubil. Ako t* nm ne posreči, bo zelo jeaen. Mogoče je ob edin., ki ae a starimi .skromnimi namerami ae bi sprijaznil, kajti delo je popolnoma poaabil. Celo Iduna bo lažje po-atala to, kar je bU in to je najbrie za njo tudi rešitev iz blata --*---* a - . - »* _ • m mm -inmdi nasi ran j.' "Zelo nem vam hvaležen za pojasnilo. Sedaj pa še kaj , ki se mi adi, navalie teran, da malo preveč O ženah ^ nA^j y se|>i." Ruska vojaška moč V .- I I . — Angleška pogajanja za vojaško zvezo z Rusijo so zbudi-la zanimanje za njeno vojaško j noč. Tajinstvenost, s katero obdaja sovjetska Rusija vse, kar je v direktni ali imlirektni zvezi z njeno vojaško organizacijo, onemogoča, da bi se dobili o njej natančni podatki. Toda ie iz tega, kar se ve o njej, je mogoče izluščiti jedro za o-ceno njene vrednosti. V prvi vrsti prihaja v po-šitev njena številčna jakost. Rusija una da n en 170 milijonov prebivalcev, od teh dve dobri tretjini kmetov, kar je neizčrpen vir človeških rezerv. V zvezi s tem se včasih navajajo fantastične številke, da zamore v slučaju vojne postaviti 25 milijonov bojevnikov. To je seveda pretirano, a tudi, če se držimo bolj skromnih številk, so še vedno dovolj zgovorne. Mirovno -tanje sovjetske vojske, ki je 1. 19.34 štela 500 tisoč mož, je danes prekoračilo 2 milijona. Razdeljena je na 100 pehotnih divizij, 30 divizij konjenice in nekaj motoriziranih divizij. Vojaška služba je Obvezna. Po pripravljalni dobi, ki je obvezna za mladeniče v starosti od 19 do 21 leta, pridejo rekmti v vojašnice, kjer služijo dve leti; za specialne vrste orožja je obvezna 3 do 4 letna služba. Po dovršenem službovanju so prevedeni v rezervo do 40 leta starosti. Rovjeb-ka armada je partijska armada. Poveljstvo v njej je takorekoč dvojno: vojaško vežbanje vodijo oficirji, moralno in partiotično vzgojo pa strankini komisarji, kate- rih glavna naloga je, da bde nad politično usmerjenostjo armade, in skrbe za administracijo posameznih edinic. Ta dvojnost v poveljstvu ima svojo slabo stran, zmanjšuje mel častniki čut za odgovornost. Razčiščeval ne akcije zadnjih let eo prekomerno pomladile kadre v armJadi. V celem se labko trdi z zanesljivostjo, da ima danes Rusija okrog 7 milijonov izvežba-nili rezervistov. Oborožitev sovjetske pehote ie po sodbi očividcev izvrstna. Razne vrste orožja in munici-je so se v teku let unificirale. Zadostno je število .»trojnih putšk in orožja proti tankom. Glavni napor bi bil usmerjen za izpopolnitev oboroževanja s tankit ? katerimi so opremljene motorizirane čete. To so v ogromni večini tanki lažje vrste, ki so prilagodeni terenski konfiguraciji ruske pokrajine. Sovjetsko letalstvo ima 6000 do 7000 aparatov in je po številu med evropskimi državanVi na prvem mestu. Izvidnikih letal je od tega števila 2500 z brzino 260 do 300 km, lovcev 2000 z brzino 400 do 460 km na uro. 1000 bomihnikov in 1000 do 1500 starejših aparatov, ki služijo največ za vežbanje pilotov. Letalska vojska šteje 150,000 mož. sevoda pa je število pilotov, ki so zmožni voditi moderna in bnza letala mnogo nutnjše. fliamiiH rt^iHi,, .Hiininh...»H^it,tžtHnwHi,..,si*wsM ^:iwa>t>h tt0 avtomobilov, Francija 500,000, Nemčija 400 tisoč in Italija 86.000. V pogledu avtobusov pa jo Anglija na prvem mestu, ker jih ima 50,000, dočim jih je v Franciji .38,000, v Nemčiji 23,-000 in v Italiji 10.000. V angleških avtobusih je največ prostora, kajti vsi angleški avtobuis skupaj lahko Hprejmejo do 1,.800,000 vojakov kar predstavlja znatno večje število kakor v vseh drugih državah. Z ostalimi avtomobili lahko prevozi Anglija en Poljsko. Nobena država ne izplačuje'milijon vojakov. Francija 1,- 700,000, Nemčija 1,300,000, Italija 304,000. 4'Economist" navaja dalje produkcijo avtomobilov v posameznih državah in ugotavlja, da proizvaja Anglija trenutno do 4450.000 avtomobilov vseh vrst na Wo, Francija 225 več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. tisoč. Nemiia 340 tisoč in Italije 70 tisoč. Slaba točka Anglije je pomanjkanje dobrih cest, kar pomeni, da bi prevoz vojaštva v Za gospodinje Kuharske Knjige... I Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kak sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimala: fju LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK MEHKO VEZANE KNJIGE M\azp roda~ja KNJIG Da napravimo pro»tor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. innnii»t!1>"ninn"^............................................................................ primeru vojne ne mogel biti tako nagel kakor v drugih državah. Na dobrem pa je Anglija skupno b Francijo v pogledu nafte in bencina, kar seveda za uporabo motornih vozil tu'di ni brez pomena. MAČJE DIRKE NA ANGLE m t\FiM. Na Angleškem so pričeli u-vajati nov sport. Ker pasje dirke po vsej priliki ne zadostujejo več, so v Gorteshanuu v dorsetski grofiji začeli prirejati mačje dirke v novo zgrajenem! "katodrornu." Medtem, ko dirkajo psi za električnim zajcem, eo izldelali za mačfke umetne miši — sistem je isti. Morda pa -bodo nekega dne začeli uvajati tudi — mit;je dirke. Miškrn bi bilo treba nastaviti tiamo umeten sir, ki bi jim uhajal s .pomočjo elektrike. HUDA NESREČA PRI PRE VOZU S ČOLNOM. Na I>onavu v bližini Rraile se je primerila te dni liu'.la nesreča. Zvečer re je hotelo o 1-peljati s čolnom iz Braile 20 oseb, ki so vstopile, nakar je miliar odrinil ml brega. Ko je bilo vozilo sredi reke, ga je zaradi neveščega manevriranja pri srečanju z neko policijsko patruljo na vcwli prišlo do trčenja. Vist-h dvajset potnikov je padlo v vodo. Nastal je velik vik in krik. na katerega so prihitele pone-srečenctMu na pomoč strazne ladje. Toda kljub temu so rešili Hamo petnajst liudi. Pet potnikov je našlo hladno smrt v valovih reke. ADVERTISE IN •'GLAS NARODA' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, .da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirja vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" I n 216 WEST 18th T. NEW YORK L Andrej Hofer (Junaški vodja Tinker Z. Belcrajskl Biser (VitoJ Jelene) 3. Beneška Vedeievalka 4. Boj in Zmaga (J«»«ef Spniman) 5. Božični Darovi (ItuUulf V rabi) 6 Burska Vojska 7. Cvetke (H. Majar) 9. lJedek je pravil 19. Korejska Brata, trtira iz miaijo- nov v Koreji (Jt*sef Spillman) 20. Krvna Os veta 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksaror Meftkok 24. Maron, krStanski deček z Libanona 23. Mrtvi Gosta* 26. M u solino 27. Na Indijskih Otokih 28. Oh SO-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar 30. I'atHa. Povest iz Irske juna&e dobe (H. Ft'd*»rerl 31. Paberki iz Roža (Ivnn Albrebt) 32. Popotniki, novele in frtiee (Milan PnjrelJ> 33. Požigalee 34. Pravljice (H. MaJ-r) 35. Pravljice in pripovedke za mla- dino t s. Ko4ntnlk» 36. Povesti in Slike (Ksaver Meško) 37. Ptice Selivke (Tajrore; 38. Praski Judek (Josip VoIr> 39. Pred Nevihto 40. Praprečanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) 41. Prihajat, invest (Fr. Detela) 42. Prst Boiji. I. zvezek _ Prst Božji, II. zvezek (Anton Keller t 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef Splllman) 44. Kdefa in bela vrtnica (Anton Huonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. S'sto s Šesto (H. Federer) 47. Skozi Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Am id a 49. Študent naj bo (S. FinSgar) 50. Strahote vojne 51. SuneSki Invalid (K. KoSutalk) 52. Sveta No t bur ga 53. Tri Indijanske povest (Josef Spili man) 54. Večerna pisma (Marija ^metova> 55. Vrtnar < Ta gore > 56. Volk Spokornik In drage povesti za mladino (Ksaver MeSko) 57. Vojnimir ali Poganstvo In krst (Josip Ogrlnee 58. Zadnja Kmečka vojaka (August Seno«) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S, KoSutnik 60. Zbrani spisi za mladino (Engethert Oangt) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdoto (T>r. Kara bon V 63. Zlat okopi (Josef Splllmant 64. Zmaj Iz Bosne, povest i« bosan- ske zgodovine (S. KoSutnik i (Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko Izkafona.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem Številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18tli STREET HEW YORK