.

		E -
	*	9®	■F
	'- VH	^KT E .
	E	
..	
	i
ZOBNA ORDINACIJA
tel.: 0601/74 088
Je odprta (ordinira) vsak dan od
TOACK d,,.
litiua
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN INŽENIRING d.o.o.
LITIJA, Valvasorjev trg 11 Tel. & fax: (061) 881 040
POOBLAŠČENI DISTRIBUTER ZA OLJNE GORILNIKE
loCamhozaAuu
TER JEKLENE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE
Unical
IN LITOŽELEZNE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA OLJE ALI PLIN
ll/INGIORGIO
CLIMASISTEMI
Navedene proizvode lahko kupite pri vaših prodajalcih opreme za centralno ogrevanje:
-	ELEKTROPROM d.o.o. Zagorje o/S, trgovina MAKRO Kisovec tel.: 0601/71 234
-	JERNEJ d.o.o. Litija, prodajalna v Šmartnem pri Litiji, tel.: 061/881 815
-	KOVINA p.o. Šmartno pri Litiji, industrijska prodajalna v Šmartnem pri Litiji, tel.: 061/881 091
-	MERCATOR - kmetijska zadruga Litija, trgovina AGROMARKET v Litiji, tel.: 061/881 614
-	ROTEX d.o.o. Zagorje o/S, tel.: 0601/61 040
H
UVODNIK
O pepelu in rudnikih smo v našem časopisu že veliko pisali. Danes zaključujemo s serijo prispevkov o novi lokalni samoupravi. In začenjamo z novo zanimivostjo. Prvič v Sloveniji objavljamo prevedeno CJothovo topografijo (z zanimivim komentarjem), ki odkriva del Zasavja pred 150 leti.
Veseli nas, da se vse več bralcev obrača na nas s predlogi, pa tudi s prošnjami, naj jim pomagamo pri premagovanju težav. Res je sicer, da si mora človek najprej pomagati sam, če se hoče izkopati iz težav. Pa vendar bomo vse probleme, ki so širše zanimivi, novinarsko obdelali in jih ponudili bralcem v presojo.
Nekateri pa si ne znajo pomagati sami. Tudi to je res. In skoraj vsak teden v Zasavju zavzdihnemo ob vesti, da si je nekdo vzel življenje. Tudi o tem žalostnem zasavskem rekordu nameravamo v kratkem napisati kaj več.
1:
iS'
., ,
S 1. oktobra,, „ J.	prt podjotjc Slovo,.!« „, 0„«,
regionalnih PTT podjetij združilo v enotno PTT podjetje 1 Slovenite, S tem je tudi PTT Trbovlje postal poštni center,
eksterna, temveč tudi interna, saj se je zamenjalo mnogo vodilnih. Namen takšne reorganizacije^ postopno uresničevanje
$£££%£ gaiaaste
do Madžarske v eni in od Hrvaške prek Ljubljane do Jesenic in
				
				
lii
V ogledalu: Rudi Janežič Slovo Balohove O krajih
Rentgen se odmika Martinovanje Pisma bralcev Vroče ogrevanje
Osušene knjižnice
Marinka Draksler:
Pepel ni nevaren
Nov roman o Trbovljah Moški nikoli ne odrastemo Pred derbijem
Sladkosnedi vandali pustošili po Litiji
Zasavje živi (uživa)
Zasavje pred 1SQ leti
* v Hrastniku?
KOLEDAR
DOGAJANJ
2.	novembra - Prazniki so mimo, v Hrastniku pa se še vedno ubadajo z vprašanjem, kaj in kako je v njihovih počitniških hišicah v Pineti. V njih namreč še vedno domujejo hrvaški begunci, in to kljub temu, daje Hrvaška vlada obljubljala, da bo stopila v stik s posameznimi lastniki iz Slovenije in z njimi sklenila pogodbe.
2.	novembra - V zagorski občini imajo tačas 1078 brezposelnih, od tega 468 žensk. Med iskalci dela je največ nekvalificiranih, dela pa ni niti za pet visokošolcev: psihologa, novinarja, inženirja...
3.	novembra - v Trbovljah pridno urejajo lokalne in regionalne ceste. Ve pa se celo to, kdo bo urejal bodoči mestni park na mestu nekdanjega pokopališča. To bosta domači Spekter oz. gradbeno podjetje Zasavje. Naložba, vredna okrog 16 milijonov tolarjev.
3.	novembra - Center za socialno delo v Trbovljah ima v načrtu kar dva zanimiva programa: enega za otroke z motnjami v razvoju, drugega za mladostnike v najbolj občutljivih letih. Sicer pa se še vedno ukvarjajo tudi z javnimi deli za brezposelne in s socialno ogroženimi družinami ter posamezniki.
4.	novembra - Po dveh nesklepčnih skupščinskih sejah v Trbovljah - tokrat končno ena sklepčna. Toliko, da upraviteljica proračuna Staša Baloh - Plahutnik predlaga svojo razrešitev oz. odstopi, ker je delegati nočejo razrešiti. Enajstega novembra nastopi namreč službo pri ministru Tajnikaiju kot državna sekretarka za drobno gospodarstvo.
5.	novembra - Zadeve se zapletajo tudi v trboveljski Iskri Scmicon. Tudi tu zabeležijo odstop - direktorja mag. Mirana Krambergerja. Eden od razlogov: ker je stečajni upravitelj Iskre Polprevodniki razveljavil za novo podjetje pomembno pogodbo o odplačevanju kredita IFC.
8. novembra - V Zagorju se sestane IS. Beseda teče o dveh pomembnih zadevah: nabavi novega rengena za tamkajšnj i pljučni
dispanzer in osnutku zakonao zapiranju rudnikov rjavega premoga.
Rentgen menda zdaj bo, eden od sedežev podjetja za zapiranje rudnika v Zagorju pa tudi.
Polona Malovrh
ujAaajoo v
RUDI JANEŽIČ
Rojen v Trbovljah, zadnjih 17 let živi v Zagorju. Že kot majhen otrok je zelo rad gledal lučke v Steklarni. Te lučke so bile vzrok, da se je v Steklarni tudi prvič zaposlil leta 1959, kjer je delal šest let. Na trboveljski železnici je bil 14 let premikač in kretnik. Ko so ga od tu hoteli premestiti na železnico Zalog, je odšel k RGD Trbovlje, kjer je ostal vse do upokojitve.
Kot mlad fant jebil najprej aktiven v mladinski organizaciji. V Steklarni so imeli klub mladih ustvarjalcev, ki je skrbel za priučitev in dokvalifikacijo delavcev, zaščito mladih in žensk itd. V Trbovljah pa je bil vseskozi v raznih komisijah KS, občine, sindikata, SZDL. Ko je prišel v rudnik, je pričel z delom v sindikatu. Delal je predvsem v odboru za družbeni standard. Ta se je ukvarjal predvsem z reševanjem stanovanjskih problemov. V tistem času seje precej ukvarjal s športom. Sodeloval je pri NK Bratstvo, kajakaškem in kegljaškem klubu.
Leta 1977 je postal delovni invalid, zato se je vključil v Društvo invalidov Trbovlje. V sindikalni šoli seje leta 1885 posebej posvetil temi Reševanje invalidov od delovnih enot do sozdov. V tistem času je bilo na rudniku kar 900 ivalidov. Začutil je, da je treba invalidom in socialno ogroženim ljudem pomagati, jih zaščititi in tako je pričel s prostovoljnim delom, ki ga še danes opravlja in ga veseli. "Zelo rad delam in delo s takšnimi ljudmi mi je pisano na kožo," pravi.
Prostovoljno pomaga pri RK Zagorje, je v skupščini socialnega skrbstva v KS Jože Mam, v stranki SSS... Stvari, s katerimi se ukvarja, se kar ne morejo nehati. Kar malce razočaran je bil, ko stranka na volitvah ni prišla v parlament. "Ime stranke ni tisto, kar je bil ponos družbe, ampak njen program, poudarja Rudi. Ni mu za politične zdrahe, bolja za delo za boljši jutri.
Čeprav v pokoju, je zelo redko doma, saj ga aktivnosti kar kličejo. Da lahko tako predano pomaga pomoč potrebnim ljudem, gre zahvala razumevajoči družini. Ves trud je poplačan s plačilom, ki ga najbolj ceni. Ne z denarjem, ampak zbesedo hvala.
Katarina Gavranovič

■ Te dnina Savi. Kaj poletja še ni konec?
Foto: Tomo Brezovar
Balohova
odstopila
Trbovlje - "Zaradi dveh razlogov sem se odločila prekiniti z upravitcljstvom trboveljske občine," je dejala na tiskovni konferenci po zasedanju trboveljske skupščine začasna upraviteljica trboveljskega proračuna Staša Baloh - Plahutnik. Na seji skupščine so delegati po pestri razpravi le razrešili upraviteljico, ki je v kratkem času opravila v Trbovljah precej dela.
In kakšna sta razloga odstopa. Staša Baloh - Plahutnik pravi: "Praktično ni več formalnih razlogov, zaradi katerih bi še bila upraviteljica. Žiro račun ni več v blokadi, proračun za letošnje leto pa je skupščina tudi sprejela. Poleg tega odhajam na novo delovno mesto (državna sekretarka za drobno gospodarstvo v Ministrstvu za gospodarstvo), ki ni združljivo z opravljanjem tega dela v Trbovljah. Zato je prav, da prepustim delo institucijam, ki so za to postavljene."
Na tiskovni konferenci smo še slišali, da so z reprogramom
odplačevanja dolga iz občinskih obveznic "prihranili" mesečno okrog milijon tolarjev. Večje investicije so dokaj normalno tekle in proračunsko leto bi morali v Trbovljah zaključiti brez večjih težav. Kar seveda ne pomeni, da jih ne bodo imeli nekateri izvajalci, ki so morali svoje programe oklestiti do skrajnih meja. Za naložbe so v Trbovlje dobili že štiri petine denarja iz republike. Spopadli so se z reorganizacij o komunale, malo manj gorečepazrcorganizacijo državne uprave (čakajo na novo lokalno samoupravo in spremembe v državni upravi). Staša Baloh - Plahutnik je poudarila, daje program, ki ga je zastavila, širše sprejet (v skupščini) in odprt, saj je možnih vrsta kombinacij za njegovo uresničitev. V se kakor pa je solidna osnova za delo vnaprej, saj se bodo obveznice občini poznale vsaj še deset let. V občini so že pričeli izdelovali programe dela v naslednjem letu, s katerimi startajo tudi na republiški denar.
Predsednik IS Franc Beravs je poudaril, da vitalne funkcije občine zaradi dolgoročne
Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt... (Niet)
(neki smrti ob rob)
Tako se zgodi. Mlado življenje se konča preden se je sploh začelo. Ni bilo prave, globoke ljubezni, ni bilo sanj o družini, ni bilo veselja ob vselitvi v novo stanovanje.
Čista mladost se je zgubila v večnost in tam otrpnila. Ljudje pa hodimo po cesti in ne vidimo, koliko trpljenja se razrašča okrog nas. Ne vidimo izgubljenih oči in ne slišimo, da so tisočere živahne, energične besede samo bedna kamujlaža. Mladi so našli nekaj drugega. Našli so drogo, ne da bi vedeli, da sploh obstaja kaj drugega. Ne znamo jim prisluhniti in ne moremo jim pokazati, ker sami ne vidimo. Za njih ni prostora, ki bi bil samo njihov, ni glasbe, ki ne bi šla odraslim na živce. Ni zdravila za njihove tegobe. Staršem se mudi, učitelji ne zmorejo, zdravniki ne vedo. In vse, kar se tiče mladih, se nam zdi tako malenkostno. Le kako so lahko živčni pri teh letih, le kako so lahko utrujeni, kako jih lahko kaj boli, kako so lahko nesrečni...
In pri 24 letih je človek še vedno zelo, zelo mlad. Veliko stvari se še vleče za njim, veliko prijateljev še ima, ki niso prijatelji. In nekateri ne znajo izbirati. Težko in počasi se odločajo. Ljudje pa obsojamo in se posmehujemo. Še posebej v temnem in zažvepljenem Zasavju. Škoda si je zastavljati vprašanje kdo je kriv. Krivi smo mi - in to krivdo bi si morali razdeliti že prej.
Mateja Vidgaj
zadolženosti niso bile ogrožene. Poudaril je, da bodo še letos zaključili prvi del rekonstrukcije toplarne Polaj, posodobili so nekaj cest, uredili nekaj vodovoda in kanalizacije (predvsem Partizanska). Največ so žrtvovali redni porabniki proračuna. Med vrsticami pa je Beravs napovedal tudi delno rekonstrukcijo IS. ŽupanFranc Majnardi je poudaril, da predvsem skupščinske poslance čaka veliko dela. In omenil, da bi radi Stašo Baloh - Plahutnik tudi v prihodnje večkrat videli v občini, saj naj bi sodelovala pri projektu oživitve občine.
Marko Planinc
Prekinjena
skupščina
Litija - V četrtek, 4.11., je bilo 26. skupno zasedanje vseh
treh zborov skupščine občine Litija. Po 7. točki dnevnega reda je bila seja prekinjena. Na seji so sprejeli sklep o najetju dolgoročnega kredita v višini 112 milijonov tolarjev za dobo sedmih let, potrdili so informacijo o delu Policijske postaje Litija. Skupščina pa se je ustavila pri sprejemanju osnutka odloka proračuna občine za leto 1994. Osnutek ni bil sprejet kijub dvakratnemu usklajevanju. Največ pripomb je bilo zaradi tega, ker je sredstev premalo tako za dejavnost kot za investicije in investicijsko vzdrževanje družbenih dejavnosti. Seja je bila prekinjena ob 23. uri in se bo nadalj e vala predvidoma čez dva tedna.
J.K.
mmc
Razstava o
i/i»ii;uieili
Sevnica - V četrtek, 11. novembra, je bila na gradu v Sevnici otvoritev razstave o medvojnih izgnancih z območja občine Sevnica. Kulturni program v Lutrovi kleti je potekal v izvedbi igralke Jerce Mrzel, razstava v galeriji na sevniškcm gradu pa ho odprta do 31. januarja 1994 in je posvečena prazniku občine Sevnica ter vsem živečim in umrlim izgnancem. Namen in vsebina razstave je spomniti na usodna leta 1941-45, ko so izgnanci doživeli mnoga ponižanja, občutili pomanjkanje, brezpravje.
Kraji današnjega območja Sevnice so skoraj vsi padli pod nemško zasedbo in naj bi bili priključeni Reichu. Okupatorje z napisi vred odstranjeval vse, kar bi kakorkoli pričalo v slovenskem značaju, da bi dokončno zatrl narodno zavest, srce in slovensko besedo. Razstava skuša spomniti na čas, ko so se v požgane domove vrnili izgnanci, vojne žrtve, ki do danes niso dobili nikakršnegazadoščenja. Omenjeno razstavoje organiziral Koordinacijski odbor Društva izgnancev Slovenije v Sevnici v sodelovanju z begunci in izgnanci. Pri postavljanju razstave so sodelovali še prof. Jože Bogovič, dr. Maca Jogan, prof. Janez Kos in drugi ter jo bodo čez dve leti, ob petdesetletnici izgnanstva, razširili v stalno muzejsko zbirko na sevniškcm gradu.
P.R.

Če ste nekaj kupili v trgovini, to še ne pomeni, da je izdelek varen, saj se strupi lahko skrivajo v vsem - od . čistil za peči in odtočne cevi do preparatov za osebno nego. Seveda so nevarni - ne le vam in vaši družini. Nevarni so tudi okolju. Najprej med izdelavo in nato. ko jih po uporabi odvržemo. Ti izdelki so toliko bolj zahrbtni, ker bi nas industrija rada prepričala, kako zelo jih potrebujemo in kako nam bodo olepšali življenje - so pa v resnici nevarni.
Med skritimi strupi so v današnjem času zelo pogosti osvcžilci zraka. In kako strupeno delujejo ti osvežilci?
V resnici ne osvežujejo zraka, temveč omrtvijo nosno sluznico oziromajo obložijo z oljem. Osvežilci vsebujejo različne strupene kemikalije, kot so npr. etanol, naftalin, ipd. Za alternativno možnost vam predlagamo uporabo zeliščnih mešanic ali kis ter limonin sok.
Enako velik strup so čistila za pečice, saj vsebujejo lug. Namesto teh čistil poškropite pečico z vodo in jo posujte z več plastmi jedilne sode. Močno umazana mesta blaga drgnite z blazinicami fine jeklene volne.
Kroglice proti moljem so tudi strupene, saj so izdelane iz 100% paradiklorbenzena, ki škoduje jetram in ledvicam, zato raje uporabljajte zeliščne izdelke, ki vsebujejo kosce cedrovine ali cedrovo olje. Tudi obleke in posteljnina, ki se ne mehča,je strupena, saj j e predelana s formaldehidno smolo. Zato, čeje le mogoče, uporabljajte naravna vlakna.
Tudi kemični svinčniki in zaznamovalei so skriti strupi, saj vsebujejo etanol, toulen in druge strupene raztopine. Torej uporabljaj te raje nalivna peresa. Da bi se izognili tem skritim strupom, uporabljajte raje različne cenene nadomestne nestrupene izdelke.
Pripravil: Aleš Matko
»L ■	-J)
IšiiS®	lili	i®		pro!	X*X*X\X*X* U«.	::::::::::::::::::::::	
s				.N*-'	A '	•	i	x:::x:x:x:x:	šiis
Skrit i strupi
Stoji učilna zidana...
Svoj čas so stali ob njej košati divji kostnaji, za njo pa dišeče lipe, v njej pa so prejemali osnovno znanje številni otroci. Med njimi jih je nemalo odšlo v srednje in nato v visoke šole. Postali so priznani in znani strokovnjaki, politiki, revolucionarji...
Nato je postal učni hram premajhen, nedaleč stran so sezidali novega, starega pa preuredili v stanovanja, urade in še kaj. V njem so imeli svoje prostore orožniki, med drugo vojno seje v njem nastanila nemška žandarmerijska postaja, ki je že avgusta 1941. leta doživela partizanski ognjeni krst...
Kaj vse je že doživela stara učilna zidana v Toplicah na Kopališki ulici v Zagorju. Če bi znala govoriti, nekaj debelih knjig ne bi bilo dovolj za njene izpovedi. Vmes se je neusmiljeno starala, kot se stara vse. Toda marsikaj drugega človek prenovi, stara šola, kot ji pravimo že veliko desetletij, pa je ostala takšna, kakršnaje bila; nekaj so jo sicer krparili, ji skušali ohranjati prvoten izgled, ampak vse skupaj je bilo zgolj neke vrste mašilo, znabiti tudi usmiljenje ali celo slaba vest lastnikov, ki so se ji želeli vsaj malce oddolžiti za vse, kar je naredila v dolgih letih.
Da, da: stara šola mora dobiti v Toplicah in s tem v zagorski občini svoje lepše mesto in izgled, kot ga ima ta čas. To je zaslužila, če že ne zaradi omenjenega, pa vsaj spričo tega, da so tam, kjer stoji, vrata v zagorsko mestece. Takšna, kot je zdaj, ne more in ne sme ostati. Če so našli denar v rudniku za veliko najrazličnejših posegov, bi ga morali najti tudi v prihodnjem času, ko bo premogovnik opustel. Šola, kot pomemben učni in siceršnji objekt pa zlepa ne bo ostala prazna. Vendar se šušlja, da zanjo še lep čas ne bo denarcev za korenit poseg, da bo še dolgo ostala takšna, kolje zdaj. Vsa siva, skorajda črna; omet se kruši na vseh koncih in krajih, nekateri tujci so se celo spraševali, če ni morda v njej jetnišnica. Skratka: nekdanje najbolj

a
O okrajih
Če Zasavje na področju lokalne samouprave čaka vrsta sprememb - gre seveda za nove občine, pa pri določanju upravnih okrajev in sedežev le teh velikih sprememb ne bo. Nestrinjanj s predlaganim je veliko, vendar ni verjetno, da bi državni zbor na decembrski seji ta nestrinjanja upošteval.
Med pomembnejšimi sklepi prve obravnave predloga zakona o območjih upravnih okrajev je temeljna zakonska rešitev, da naj bi imela Slovenija 25 okrajev. Litija se skupaj z Grosupljem in Vrhniko ter petimi ljubljanskimi občinami nahaja v prvem upravnem okraj u s sedežem v Ljubljani, Radeče kot zdaj sestavni del laške občine so v petem okraju, katerega sedež je v Celju, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje pa tvorijo enaindvajseti okraj, ki ima sedež v Trbovljah. V prvi različi, kije predlagala le devetnajst okrajev, bi slednji okraj ostal, v drugi različici z le enajstimi okraji pa bi se tudi tri zasavske občine pridružile upravnemu okraju s sedežem v Ljubljani.
Regionalizacija
Z novo lokalno samoupravo in okrajno upravo smo se pravzaprav srečali že pred sedanjim svežnjem teh zakonov. Sloje za razprave o regionalizaciji, ki dokaj vemo odslikavajo tudi sedanje interese. Takrat je v tem prostoru bila ideja oblikovanja osrednje slovenske regije, njen prvi glasnogovomik pa je bil domžalski župan in takratni poslanec Ervin A. Schwartzbart 1. V njej naj bi bile občine Domžale, Kamnik, Litija in Zagoije. V Zagorju so ob tem nastajali še dodatni načrti o širitvi sedanjega
zasavskega prostora proti občinam Laško in Litija. Dokaz možnosti obstoja slednje združbe naj bi bil tudi projekt regijskega odlagališča odpadkov, ki naj bi bil predhodnik funkcionalnega povezovanja tega dela Slovenije.
Stvari so šle potem svojo pot, v teh poskusih nove regionalizacije pa je po mnenju večine šlo predvsem zato, da sije Zagorje želelo dobiti status prestolnice. In če je to veliki meri res; takratna zagorska oblast tega ni skrivala, je res vsaj še nekaj. Zasavje je takrat izgubljalo atribute regijskosti - od policije do vojske - vendar to nikogar ni pretirano skrbelo.
V Hrastniku in Trbovljah se z zagorskim vodstvom niso strinjali. Ocenjevali sojih kot razbijalce regije, niso pa bili pretirano navdušeni niti nad širitvijo regije, ker da sedanj e Zasavje pomeni zaokroženo celoto. Tudi Lilijani, ki se s svojim položajem obljubljanske občine nikoli niso prav sprijaznili, se niso videli kot del zasavskega prostora.
Upravni okraji
Ta izlet v bližnjo preteklost je bil namenjem zgolj temu, da pokaže podobnost sedanjih interesov s polpreteklimi. V vseh treh zasavskih občinah so se najbolj otepali druge, z okraji najmanj radodarne različice,
ko naj bi bilo tudi Zasavje vsrkano v ljubljanski okraj. Od tu dalje pa interesi niso več istovetni. Če se v Hrastniku in Trbovljah strinjajo tudi z določilom, daje sedež v Trbovljah, so Zagoijani državi že predlagali, da naj bo sedež v Zagoiju. Še prej so si želeli tudi, da bi se v ta okraj združevala tudi litijska občina.
Med strankami je javnost seznanila s svojimi pogledi na to, kje naj bo okrajni sedež, Združena lista iz Trbovelj. Zavzemajo se za decentralizacijo teh funkcij, kar ni verjetna možnost. Država je pač vseskozi dajalaprednost čimmanjšemu številu okrajev, ker je to racionalnejše. In če seje vlada sprijaznila s petindvajsetimi okraji, ni verjetno, da bi dopustila decentralizacijo znotraj okrajev.
V	Litiji so vlada, skupščina in stranke prepričane, da morajo postati okraj; minimum njihovih zahtev je, da če že ne okraj, pa naj ima občina vse potrebne izpostave okraja. Svojo željo utemeljujejo tudi z zgodo vinskostj o okrajnega sedeža pri nj ih, in s tem, da v Zasavje ne sodijo, da pa so v ljubljanski regiji njihove razvojne možnosti preskromne.
Okraj - pokrajina
V	sedanjih razmišljanji^ se velikokrat lokalna samouprava ne ločuje od državne uprave. Upravni okraji bodo nekakšne državne izpostave. Ker je največ sporov prav okrog sedežev posameznih okrajev, je državni zbor vlado zadolžil, da mora še enkrat preučiti merila, po katerih j e določila sedeže upravnih okrajev. Ta pa so bila predvsem celovitost in zaokroženost področij in uravnotežena razmestitev uprave po vsej Sloveniji.
V	utemeljitvi zakonskega predloga sicer piše, da določitev območij upravnih organov ne prej udicira povezovanj a občin v širše lokalne skupnosti, tudi pokrajine. Vendar ni verjetno, da bi bile posamezne občine, očiščene državnih funkcij, vezane v en upravni okraj in drugo širšo lokalno skupnost. Upravna organiziranost še kako določa samoupravno.
Izjema bo morda občina Izlake (če seveda občina bo). Janez Vidmar je napovedal, da bo ostala v zasavskem okraju le, če bo sedež v Zagoiju. Če njegova napoved drži, bi bile Izlake upravno vezane na zasavski okraj - to je zakonska določitev in ne izbira - interesno pa v osrednjo slovensko pokrajino.
Roman Rozina Foto: Tomo Brezovar

Rentgen se odmika
Zagorje - Rentgenski aparat v pulmološki ambulanti zdravstvenega doma v Zagorju postaja zastarel. Letos je nov aparat dobila trboveljska bolnišnica, kar po mnenju stroke in ministrstva za zdravstvo zadostuje za potrebe Zasavja. V Zagorju so se kljub temu odločili, da bodo pulmološko ambulanto obdržali in v ta namen so začeli zbirati sredstva pri ljudeh, podjetjih in v občini. Za 417.000 DEM vredno investicijo bi letos morali vložiti dvajsetodstotni avans, ostalo pa bi plačali v treh letih s kreditom, za katerega bi veljala 16 odstotna obrestna mera.
Doslej so zbrali za 14 odstotkov sredstev, kar je za avans premalo, imajo pa tudi 2000 podpisov krajanov, ki menijo, daje nadaljevanje pulmološke ambulante v Zagorju nujno. O nabavi rentgenskega aparata za zagorski Zdravstveni dom so junija letos razpravljali v skupščini, kjer so iz občinskega proračuna namenili dva milijona tolarjev v primeru, da bo akcija zbiranja sredstev resnično uspela. Ta teden je bil nov aparat tema seje IS. Seveda občina celotnega investitorstva ne more in tudi ni dolžna sprejeti. Direktor zdravstvenega doma dr. Franc Grošelj je opozoril, da kredita tudi zdravstveni dom ne bo mogel plačati, saj letni znesek pomeni 60.000DEM. V zdravstvenem domu bodo ta mesec, ko bo pregled sedanjega rentgenskega aparata, poskušali izposlovati podaljšanje njegovega delovanja. "S pulmoško ambulanto moramo v Zagorju nadaljevati, pa če bo ta ostala v državni lasti ali pa prešla v privatno. V svetu je tak aparat na vsakih 15.000 prebivalcev, v Zagorju je ta tradicija dolga | že 60 let. Z nakupom dokazujemo 1 ekonomsko upravičenost. Ponudbe trboveljske bolnišnice, ne bi smeli upoštevati, kajti to pomeni prevoz v Trbovlje," je dejal dr. Grošelj.
V dopisu trboveljske bolnišnice predsedniku zagorske občine je namreč zapisano, da so v stavbi pripravili tudi prostore, kjer bi se lahko odvijala dejavnost pulmološkega dispanzerja začelo Zasavje, ali z najemno pogodbo z zagorskim zdravstvenim domom ali s preselitvijo dejavnosti v organizacijsko shemo bolnišnice. IS je na seji ta teden ponovno potrdil opravičljivost nabave novega rentgentskega aparata. Strokovni službi občine pa je naročil, da izračuna realno oceno, kakšne obveznosti prinese morebitno kreditno razmerje preko Agencije za razvoj za zagorski zdravstveni dom.
Ivana Laharnar
/f-""	=
Brez ihte
Spremembe delovnega časa dobesedno trkajo na vsa vrata. Po novem letu se lahko nadejamo na tem področju najprej vjavnem sektorju nato še v vseh drugih dejavnostih tolikšnih preobratov, kot jih nismo bili vajeni nikoli doslej. Morda se kdo še spomni poskusov uvajanja drugačnega delovnega časa v osemdesetih letih in še malce prej; skoraj poldrugo leto smo mleli, dokazovali, bentili in tarnali, kakobo začetek delovnega časa čez noč dobesedno spremenil vse dotedanje vsakdanje navade in običaje...
Nekaj časa so tedanji sporazumi in dogovori zdržali, po dobrem letu je bilo spet vse po starem. Tokrat gre zares. Od takoimenovanega drsečega začetka delovnega časa, uveljavljenega ne le v državnih službah, temveč tudi v številnih podjetjih (res le za vodstvene ljudi, ponekod tudi za administrativne delavce), se vzpenjamokobčutljivejšimspremembam. Marsikje skušajo uvajanje drugačnega delovnega opravičiti s stroški, kot na primer
Zagorje - V zagorski občini so se odločili ustanoviti stanovanjski sklad. Ta bo lastnik stanovanj, z njimi bo ravnal v skladu z določili stanovanjskega zakona in stanovanjskega programa občine. To ne bo podjetje, ki bi ugotavljalo dobiček, pač pa bo organ za izvajanje stanovanjske politike v občini in republiki. Imel bo upravni odbor in direktorja, notranjo organizacijo in način poslovanja pa bo urejal statut. Sklad bo ustanovila občina z odlokom. Do vpisa sklada v sodni register bo IS in po njegovem pooblastilu stanovanjsko podjetje, opravljal vse naloge skladno z zakonskimi določili. Sklad naj bi formalno začel delovati že v začetku prihodnjega leta.
I.L.
Izlake - Termalni center Medijske Toplice po uspešenem poletju solidno nadaljuje tudi v jeseni, saj je v teh dneh hotel zaseden 65 - 70 odstotkov. Veliko imajo seminarjev, zadnje čase bolj pedagoške stroke - za vzgojiteljice in učiteljice pod mentorstvom Ministrstva za šolstvo. V teh dneh pričakujejo srečanje Prosvetne zveze iz Celovca in Slovenske matice z našimi šolniki.
Evropo ne moremo mimo tega problema.
Na voljo bo verjetno nekaj različic; začetek delovnega časa naj bi bil med osmo in deveto uro in ob trinajstih eno uro odmora ali celo Več. Konec delovnega časa je predviden v javnem sektorju okoli sedemnajstih ali celo osemnajstih, spet drugje že ob šestnajstih. Pri tem pa je nesporno: če se bomo sprememb na tem področju lotili nepripravljeno, nepremišljeno, celo zaletavo, bomo naredili veliko škode. Ko so v zagorskem delu sevniške Lisce premaknili začetek delovnega časa samo za eno uro, je bil cel hudič. Če ne bomo poprej odpravili probleme glede varstva otrok, šolskega pouka, prehrane, prevozov in še marsičesa drugega, si bomo nedvomno nakopali tudi nemalo nasprotovanja. Če pa bomo dali času čas in vso stvar pripravili tako, kot je treba, prehudih in prevelikih zadreg ne bi smelo biti.
Milan Vidic
-------------	---------; jj
To pomeni tudi večjo kapaciteto sankališča in smučišča ob njem. S prvim snegom, pravimali umetnim, bo smučarski klub Zagorje tedensko organiziral smučarske tečaje. Smučarske celodnevne karte bodo za odrasle 600 tolarjev in za otroke 480 tolarjev, vključujejo malico v vrednosti 150 tolarjev.
M.K.
Trbovlje-Trgovskopodjetje ABC Agrohit je 7. in 8. novembra obnovilo svojo trgovsko poslovalnico Valandovo v naselju Sallaumines. Samopostrežno trgovino so odprli hkrati z dograditvijo tega naselja. Poimenovali so ga po pobratenem mestu Sallaumines v severni Franciji, po kraju, kjer so včasih živeli rudarji iz naših krajev. Trgovino pa so poimenovali po makedonskem mestu Valandovo, ki je prav tako tesno povezano z občino Trbovlje.
T.L.
Trbovlje - V naselju Gabrsko v hiši št. 31 so 30. oktobra odprli novo samopostrežno trgovino. Odprta j e vsak dan odjutra do večera, tudi ob nedeljah dopoldan.
T.L.
M.K.
Izlake - Na Vidrgi so se že pripravili na bližnjo zimo. Kupili so nov snežni top, ki bo ob pomanjkanju snega, a ustreznih temperaturnih pogojih, bruhal sneg z večjo zmogljivostjo kot doslej. Razširili so sankališče, ki bo letos varnejše in daljše, saj bo speljano čez potok.
Hrastnik - 12. novembra ob 20.uri bo v športni dvorani Hrastnik zaključek nagradne igre REMI ultra. Pod nadzorstvom komisij e, ki jo je imenovala TKI Hrastnik, bodo izžrebali obljubljene nagrade, med drugim tudi avto BMW316i.
M.K.
7/EAJT!
O inšpektorjih
Hrastnik - Na torkovi 80. seji IS SO Hrastnik so člani obravnavali tekoče probleme, od katerih je posebno mesto zadevalo delo Medobčinskega inšpektorata občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje za občino Hrastnik v obdobju od 1. julija do 30. septembra letos. Kot je povedal Stanislav Golob, načelnik MIS Trbovlje, so inšpekcijske službe precej naredile na komunalnem in gospodarskem področju, več problemov ima tržna inšpekcija pri turistično - gostinski dejavnosti. Mateja Cestnik, inšpektorica za delo, je dodala, da je vse več nezakonitega zaposlovanja delavcev, kar zahteva silno angažiranje.
V Hrastniku se sprašujejo, ali je smiselna ustanovitev stanovanjskega sklada. Kot je dejala Mojca Ulaga, člafticalS, nameravajo pristopiti k pripravi programa za javna dela, prilagojenega realnim razmeram. Govorili so tudi o prevzemu donatorstva 2. mednarodne etapne kolesarske dirke "Po Sloveniji”, ki bo potekala maja prihodnje leto tudi v hrastniški občini.
Zakon še vedno buri
Zagorje-Republiška komisija, ki pripravlja tekst zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica, ni v zadostni meri upoštevala zahtev, ki so bile nakazane v tekstu komisije zagorskega izvršnega sveta. Občinska komisijaje ob pregledu predlaganega teksta ugotovila, da zakon ne daje prostora pravnim, socialnim, prostorskim in drugim interesom občin, kjer bodo zapirali rudnike. Komisija je opozorila tudi na to, da gotovo ni želel nihče teh občin ignorirati, zato pa so zapisali dopolnila k tekstu zakona, ki jih je izvršni svet tudi potrdil in jihjerepubliška komisija že dobila v obravnavo. V tem tednu so se sestali tudi župani vseh treh prizadetih občin, 16. novembra pa bo prišel na sejo zagorske občinske skupščine, kjer bodo razpravljali o problematiki zaprtja rudnikov, Boris Sovič, državni sekretar za energetiko v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
I.L.
Avtomobili za gasilce
Litija - Tri gasilska društva v Litijski občini - Ribče, Jevnica in Polšnik, imajo svoja orodna gasilska vozila tako dotrajana, da potrebuj ej o nova. Starost sedanj ih avtomobilov je 12 do 18 let. Litijsko gasilsko društvo potrebuje specialno opremo za reševanje ljudi ob prometnih nesrečah in ob izlitju nevarnih snovi. Izvršni svet je pobudo Gasilske zveze sprejel, ko pa bo ta pripravila vso potrebno dokumentacijo, bo za nakup sprejel še garancijo.
IS je razpravljal tudi o pobudi občana, da se dopolni zazidalni načrt Litije in rob zemljišča na Ježi nameni stanovanjski gradnji. Pri tem pa IS opozoril, da Litija dolgoročno rabi rezervat za bodoče družbene gradnje, čemur bi bil namenjen travnik med Rozmanovim trgom in Ježo.
J.K.
V Hrastniku
Hrastnik - S petim občinskim samoprispevkom se v Hrastniku ureja dom za ostarele, ki naj bi bil pripravljen sprejeti sto ostarelih in onemoglih ljudi, nudil pa bi tudi nekaj več delovnih mest. Gradnja naj bi bila končana do naslednjega občinskegapraznika. Tudi gradnja toplovoda se nadaljuje, tako bodo novembra spustili plin v objekte od Riklovega mostu do Novega doma. Nekaj težavje s stanovanji, ki so še vedno last podjetij in jih priključitev na toplovod ne zanima kaj prida.
V letošnjem letu so Hrastničani asfaltiralo kar nekaj cest; sedem kilometrov dolg odsek Turje -Gore, 600 m ceste v Krištandolu, pred nekaj dnevi so položili asfaltno prevleko napoti v Krnice ter proti Kalu, v naslednjem letu nameravajo položiti asfalt še na nekaterih odsekih cest, vključili bodo tudi poti do stanovanjskih hiš in vikendov.
Promet od križišča proti Dolu se je zaradi dodatnega prometa preko Tremarjev povečal. Zato si vsi želijo čimprejšje ureditve odseka med Hrastnikom in Dolom. Sedaj so pričeli z deli pri mostu pod skalo. Večni problem
se počasi rešuje tudi na cesti Hrastnik - Katarina, ki je kar precej poškodovana, predvsem v predelu Hrastnik - Boben - Čeče. Svojo mero doda tudi potok Boben, ki ne škoduje cesti le z zajedanjem vode v levi in desni breg, temveč tudi z onesnaženostjo. Čez tri leta naj bi se zaključilo asfaltiranje ceste Katarina - Trbovlje in Katarina -Boben. Odpravili naj bi tudi pereč problem poplavljanja reke Save ter zagotovili varen cestni prevoz po desnem bregu reke.
S en ta Ustar
Iz mojega kraja
Zidani Most - Kjer se v že onesnaženo Savo izliva nič kaj čista Savinja, je med hribi stisnjen Zidani most. Svoje ime ima po treh kamnitih mostovih in je znano križišče železnice. Na postaji je trafika, restavracija, prodajni pult trgovine Most, ki ima dokaj dobro založeno trgovino v bližini. Njej dela družbo trgovina Merx in nova pekarna. Cementarna in kamnolom režeta kruh kar nekaj domačinom, podružnica osnovne šole in vrtec pa nudi varstvo in vzgojo naši bodočnosti. Okrog šole in cerkve je zraslo lepo naselje, ki pa mu mir kali bližnji kamnolom. Vaške ceste so že lepo asfaltirane, radi se poveselimo na pikniku pod Stražnikom. Po krofe ni treba na Trojane, saj dobimo dobre, vroče v Seličevem hramu, kij e ob cesti Zidani Most- Rimske Toplice. Ne smemo pozabiti tudi na znano gostilno Krivec.
V Zidanem Mostu imamo tudi pošto, postajo policije in vaško pokopališče, ki je med polji v naselju Šinje v bližini Marijine cerkve. Žal jč veliko grobov obiskanih le enkrat na leto in jih prerašča plevel. Tudi mrtvaška hiša je dotrajana in kliče prenove. V teh dneh je tudi naše vaško pokopališče dobilo lepo podobo, ki pa jo bo prvi mraz vzel vso lepoto in cvetje bo klonilo in počasi so dogorele svečke. Snežno odeja bo prekrila zemljo, skrila divja odlagališča smeti. Spomladi se dobimo na očiščevalni akciji.
M.T.
P.R.
Trbovlje - Predstavniki avstrijskega podjetja Asis so ponovno obiskali Društvo slušno prizadetih v Trbovljah. To društvo, ki ima svoje prostore na Gimnazijski c. 22, združuje v svojih vrstah gluhoneme in slušno prizadete občane, ki uporabljajo slušne aparate. Asisovci so 4. novembra uporabnikom brezplačno očistili cevke slušnih aparatov, hkrati pa sojih seznanili z novostmi na tem področju.
T.L
Hrastnik - V Hrastniku in na Dolu so vprašali starše, če njihovi otroci 'potrebuj ejo v tednu počitnic varstvo, vendar se je odzvalo le minimalno število kandidatov. V hrastniški knjižnici je vsak dan knjižničarka Mateja Podlogar pripovedovala pravljice, ki sojih poslušali otroci vseh starosti. Na koncu so si pogledali še kakšno risanko. Vsak dan je prišlo okrog 60 otrok. Prav toliko jih je bilo vsak dan v bazenu. Nekaj manj v dopoldanskem času, ko so oskrbeli zanje učitelji športne vzgoje.
F.M.
Trbovlje - Društvo organizatorjev Zasavje je 5. novembra praipravilo študijski večer za svoje člane. Dobili so se v sejni sobi LB Banke Zasavje. Pogovorili so se o aktualnih problemih.

Praznik svetega Mariina je bil nekoč, deloma še danes, eden od najpomembnejših ljudskih praznikov. Ljudski rek celo pravi, da je to jesenski pust. Tako kot so se ljudje za pusta veselili preživetja zime, so se na Martinovo veselili dobre letine in slavili konec sezonskega dela. Proslavljanje pridelka, zlasti vinskega, je tudi čas, ko se mošt spremeni v vino. Za to proslavljanje je obvezna Martinova gos, po kateri je pokušanje vina še bolj prijetno. Martinovo gos so uporabljali tudi za vedeževanje. Če je bila prsna kost rjava, bo zelo mrzla zima, če je bila bela, pa so predvidevali sneg. Martinovo gos razlagajo tudi z dejstvom, da se na Martinov praznik selijo divje gosi. Martinovanje poznajo po vsej Evropi in po njem so imenovali vrsto krajev (Šmartno), človeško obnašanje (klovnovsko) in celo Martinovo bolezen (pijančevanje).
Danes, ko smo domala že izg ubili stik z naravo, ta ljudski praznik Slovenci bolj malo slavimo v prvobtinem, a bolj v komercialnem smislu. V ta namen pripravijo naše gostilne za Martinovo primerne jedi, kot je gos, kračo, pa tudi koline, katerih je sploh največ. V širšem Zasavju bomo največje praznovanje pripravili v Šmartnem pri Litiji. Drugod pa bodo praznovali Martina le v nekaterih gostilnah. Zbrali smo podatke o nekaterih prireditvah. Prav gotovo pripravljajo martinovanje še kje.
Šmartno
V	Šmartnem bodo “Martinovo trodnevje" pričeli v petek, 12.11. ob 19. uri s koncertom MePZ Anton Foerster iz Ljubljane v tamkajšnji cerkvi. Po koncertu bo na trgu žegen novega vina ter pokušina ob glasbi. V sobota se bodo pohodniki že zjutraj odpravili na Levstikovo pot. V Šmartnem bodo zanje pripravili stojnice z domačo ponudbo in promenadni koncert tamburiške skupine iz Šmartna. Ob 19. uri bo v Kulturnem domu Veselo Martinovanje s plesom in kulturnim programom. Sodeluje gostilna Krznar ter Zvon, Tamburaši in gledališka skupina Šmartno. V nedelja, 14.11. ob 10. uri bo slovesno mašo vodil dr. Janez Gril, urednik Družine. Po njej bo na Pungrtu blagoslovitev obnovljene kapele in novega asfalta. V kulturnem programu sodeluje MoPZ Fantje od fare, Folklorna skupina Javorje in godba na pihala Litija.
Trbovlje
Gostišče Martin v Trbovljah prireja za 12. novembra ob 19.uri Martinovanje za člane Martinovega kluba z gostoma Totom in Simono Vodopivec. Program bo povezoval Bogdan Barovič, ustanovili pa bodo tudi ženski Martinov klub.
Gostišče Lontovž pripravlja martinovanje 12. novembra ob 19. uri. Ponudili bodo mlado vino, mlince, gosko. Obvezne so rezervacije.
V	soboto in nedeljo, 13. in 14. novembra bo potekalo martinovanje v Planinskem domu na Mrzlici. Ob tej priliki bo oskrbnica poleg znamenitih štrukljev pripravila tudi domače koline, kozliča, pečenko, pa seveda gos. Za dobro voljo in zabavno razpoloženje bo skrbel harmonikar.
Zagorje
Gostišče Kum v Zagorju prireja 13. novembra ob 20. u ri Martinovanje z ansamblom Viharniki. Ponudili bodo Martinov krožnik, Martinovo gos, koline in mlado vino.
Restavracija Marela v Kisovcu prireja 13. novembra ob 19. uri Martinovanje z ansamblom Beli cvet. Poleg že navedenega bodo ponudili tudi kračo, izvrstno pa se bodo tudi zabavali ob igricah po starih šegah in navadah.
Tudi v smučarski koči na Mareli v gostišču Snoopy bo veselo. Martinovanje prirejajo ob dobri glasbi in pristni slovenski narodni jedi v soboto, 13.11. ob 19. uri.
Pod plazom v KS Franc Farčnik bodotudi pripravili martinovanje.
Hrastnik
Gostišče Senica iz Hrastnika do konca tega (Martinovega)tedna nudi svojim gostom poleg gosi tudi polnjena bedra, koline, rdeče zelje, za sladico pa tudi kostanjev pire s čokolado.
Radeče in Hotič
Martinovanje menda pripravljajo tudi v gostišču Karoline Gračner v Radečah in Pri Kimovcu v Zg. Hotiču.
Martin na vlaku
Bolj potepuški se bodo lahko odpravili na Martinovanje kar z vlakom. Slovenija turist in Slovenske železnice namreč 13. novembra organizirata potovanje z Martinovim vlakom na Štajersko, kjer bodo popotniki deležni bogatega Martinovega kosila, pokušnje vin v pristni vinski kleti, pečenega kostanja in seveda dobre volje. Martinov vlak bo imel postanek v Zagorju ob 10.18 in v Trbovljah ob 10.24 uri. Povratek je prediden ob 22.50 oz 22.56 uri. Cena izleta je 3500 SIT, prijave sprejemajo na omenjenih železniških postajah.
Mojca Kunšek in dopisniki Foto: Katarina Šušteršič

i i............................................................................1



PREDLOC/i
Tl BOŠ MOJA RIBICA - Zlatko DoPrit ZASAVSKI ZVONOVI - Božidar Wolfand-Woll KO Sl NA TLEH-Pop Dede*
SRČEK MOJ-Agropop
VSE REKE TEČEJO - Društvo srtulh pesalkov
PREDLOG/:
UUBAV ZA SVE - Sandi S E.T. HI6HER GHOOND - UB40 C0SA OBLA VITA - Eros Ramazzottl 60WEST - Petskaw boys RUMAWAY TRAM - Sod asylam

| 9 Glasujem zai
Moj naslovi
j 01 filumif« ptiljiti m arrJnlitvt Zimvci, C. nuji 3$, Zijtrj«.

m
Gre za posel
Nocoj se bo v portoroškem avditoriju končal slovenski oglaševalski festival Zlati boben 93. Na njem je bilo tudi letos zbrano vse, ki jim je oglaševanje delo in strast. Razgrnjeno je bilo vse od idej, kreativnosti, tveganja in poguma. Festival je imel predznak mednarodni, kar pomeni, da smo videli tudi tisto, kar se na tem področj u zgodi preko naših meja, bolje rečeno v naši neposredni soseščini. Tekmovalni del je zajel tri osnovne skupine: tiskani oglasi in plakati, TV in radijskimi spoti. Najboljša dela bodo nocoj nagrajena z zlatimi bobni in paličicami, posebno priznanje na letošnjem festivalu pa bosta zlati vrtnici: ena za agencijo leta in druga - kar je novost - za oglaševalca leta.
Sicer pa smo v teh dneh videli propagandne filme iz Cannesa, ustanovljena je bila Slovenska oglaševalska zbornica, predstavitev nekaterih agencij, bilo je dovolj razlogov za obisk edinega festivala slovenskih oglaševalcev. Ob tem se nehote postavlja vprašanje koliko denarja nameni za oglaševanje zasavsko gospodarstvo, koliko je poklicnih propagandistov, koliko podjetij ima službo marketinga, koliko je raziskovalcev trga in podobno. Primcijave s slovenskim prostorom so sicer težje, ker se Zasavje otepa z preteklostjo, ko je prevladovala takoimenovana "težka industrija", ki oglaševanja niti ni potrebovala. V času sprememb pa je oglaševanje nujna potreba slehernega uspešnega podjetja. Že oglaševanje v regionalnih postajah in časopisih bi morala postati stalna navada, izgovarjanje češ, da za te namene ni denarja, pa je žal značilna za slabša podjetja. Če seštejemo oglase, TV in radijske spote potem je jasno, da zasavsko gospodarstvo ne tvega, kaj šele, da bi imelo pogum za tovrstno dejavnost. So tudi izjeme, dobri marketinški prijemi (npr. TKI Hrastnik, pa zagorska Svea, Studio Moderna, Eti, Oria), potem pa se zgodba o zasavskem oglaševanju konča.
So seveda še manjša podjetja, pa borzne hiše, banke ampak to ni dovolj. Sejmi, tudi tisti, kijih organizira Zasavc, so premalo za promocijo, za dokaz, da Zasavje vendarle živi. Toda časi se spreminjajo, miselnosti se menjajo, začelo se je lastninjenje, potem pa... Potem bomo spoznali, daje oglaševanje posel in denar. Potem se bodo
pojavili tudi slogani kot: Nemogoče je mogoče-tudi v Zasavju. Naj živi obdobje oglaševanja, ki prihaja 10 let prepozno...
Franci Kadunc
V Siporexu uspešni
S 75.000 prostorninskimi metri plinastega betona so v tej tovarni do konca prejšnjega meseca presegli svoja predvidevanja za pet odstotkov. Toda letnega načrta, ki določa 10.000 ton več betona od narejenega, po vsej verjetnosti ne bodo izpolnili. November in december sta sušna meseca. Pa tudi prva dva prihodnje leto. Ne glede na to nameravajo v Siporexu napraviti vsaj osem odstotkov več izdelkov, kot jih bodo letos.
Kolektiv letos malo več izvaža kot lani; eno osmino vsega narejenega je šlo v Avstrijo in Italijo. Prihodnje leto se bodo potegovali za večjo prodajo, ker sodijo, da imajo kljub ostri konkurenci dokajšnje možnosti več izvoziti. Ker so lani precej napravilizraziskovanjemdomačega tržišča, ugotavljali so zlasti, koliko in kam lahko več prodajo, so sc jim ti stroški letos bogato obrestovali, prcostaloje šlo družbenemu sektorju. Nemara bodo v prihodnje še več prodali zasebnikom, ker družbena graditev zlepa ne bo zaživela. Septembrska neto plača je dosegla 47. 930 tolarjev, s čimer se držijo sprejete kolektivne pogodbe.
Siporex ne bo nikogar odpuščal, pravi njegov direktor Gerhard Perci. Zdaj jezaposlcnih okoli 165, nekaj ljudi mora delati drugod, ker v tovarni zanjeni dovolj dela. V iskanje dodatnih, zunanjih del gredo tudi v letu, ki prihaja, hkrati pa naj bi, če bo le mogoče, uspešno končali tudi proces lastninjenja. Anketa je pokazala, da tudi upokojenci ne bodo oklevali pri izročanju svojih certifikatov bivšemu podjetju, prav tako ne zaposleni.
Toda zap isati kaže tudi to: tovarno bodo morali posodobili; gre za novo opremo, ki bo omogočala večjo produktivnost. Znanja za vse to jim ne primanjkuje: s podjetjem je zrasel tcam strokovnjakov, ki jim ga zavidajo celo v konkurenčni tuji firmi.
Milan Vidic

Varčevane
J
Izolacija na notranji strani zidu ni
ssr-SKStsss
kritični temperaturi izloča vodna para.
Z notranjo zaščito sc premakne rosisče daleč navznoter, s čimer se poveča nevarnost, da se stene in zaščitna plast navlažita. Pojavijo se
energijo
tako lahko nastanejo toplotni mostovi v ležišču sl,opa.	.	.
Vendar se lahko (če ni možno drugače) Izolacija postavi tudi na
energetskem svetovalcu na
tudi drugi nevšečnl spremljajoči pojavi kot le na primer plesen prav
____ ’ ______________________________
5™."f ?l!s.kif	22‘v T,b°v|iah-,el:
Priprav.!. Boris Oberžan

POGLED
parketa
DELNICE V RAHLEM PORASTU
Čeprav so bile kapitalne transakcije z vrednostnimi papirji v zadnjem času predvsem v znamenju nezaupanja v občinske obveznice, pa je glavnina prometa na Ljubljanski borzi spet z delnicami, ki se vračajo v središče pozornosti. Vpliv velikega R na to situacijo je seveda tudi pomemben, saj smo z 2,9 odstotnoinflacijo dosegli kar drugi naj večji letošnji mesečni dvig cen na drobno. Nekateri ekonomski teoretiki pravijo, da bo to spet povzročilo selitev kapital v tolarske naložbe, kar so seveda tudi delnice.
Novi borzni prostori očitno vplivajo stimulativno tako na borzne posrednike kot na investitorje. Promet z vrednostnimi papirji je visok, saj se giblje med 3,5 in 5 mio DEM na posamezni borzni sestanek. Pri delnicah je bil trend rahlega zviševanja tečajev prisoten že kar nekaj časa. Tako sta tudi obe novi delnici, redna delnicaFinmedia in UBK (prednostna), kar solidno začeli svoj ples borznih tečajev in imata trenutno ceno okrog 82.000 tolarjev za Finmedio ter malo pod 24.000 tolarjev za UBK prednostno. Delnici SKB banke tudi vzdržujeta visok nivo in sicer redna pri
26.000	tolarjih, prednostna pa okrog22.000 do 23.000 tolarjev. Nikina delnica kot relativno stabilen vrednostni papir, ima ceno okrog 83.000 tolarjev, medtem ko delnica Dadasa, kiji mnogi pripisujejo bolj ali manj špekulativno naravo, dosega ceno okrog
153.000	tolarjev.
Nič posebno pretresljivega se ne dogaja z delnico Probanke, ki velja zadnje čase kot eden indikatorjev dogajanja na področju delnic. Ko smo že upali, da je presegla psihološko mejo 24.000 tolarjev in bo v bodoče njena pot vodila navzgor, je tečaj spet obstal rahlo pod nivojem 24.000 tolarjev in tudi visok promet, dobrih 750.000 DEM, ni prepričal investitorjev, da se temu papirju obetajo boljši časi. Vendar je potem dogajanje v petek demantiralo nekatera razmišljanja in cena delnice Probanke je porasla spet preko 24.000 tolarjev. Borzni posredniki pa so lahko spet razmišljali o nepredvidljivosti trga vrednostnih papirjev.
Ko režimiramo vsa ta dogajanja, se upravičeno lahko vprašamo, če se ne obeta povečana trgovina z delnicami. Konzervativni vlagatelji bodo hitro ugotovili, daje ta mesec pametneje varčevati v tolarjih kot v markah. Tako bodo obveznice verjetno manj zanimive kot oktobra in trgovanje z delnicami bo naraslo.
Milan Povirk
Mil
Pisma bralcev
odmeve na prispevke v časopis

sem ne objavljamo na na največ 30-tfp vico ekrajiatftekst ali pa objaviti dal
cm preveč okrnili zanimivo vsebino.
Spoštovani
bralci
Veseli nas vse večje število pošte v našem uredništvu. Žal še vedno prihajajo tudi pisma, ki niso podpisana. Ker takšnih ne bomo objavljali, vas prosimo, da se pod pisanje podpišete s (pravim) imenom in priimkom. Tako ne moremo objaviti pisma bralke iz Kisovca, ki se pritožuje zaradi neurejenih stanovanj, pa bralca z Izlak, ki ni zadovoljen s pisanjem o tamkajšnjih problemih, pa pisma mladih dijakov, ki imajo težave z avtobusnimi prevozi. Zakaj bi se bali svojega mnenja.
Še to. Kadar bo prispevek skrajšan zadati prevelike dolžine, bomo to posebej zapisali. Še vedno namreč velja omejitev dolžine pisem na 30 vrst, izjemoma pa objavimo tudi daljše pisme, če je vsebina po mnenju uredništva zanimiva. Pisma bomo še naprej lektorirali. Če si kdo tega ne želi, naj ob koncu pisma to posebej zapiše in ustregli mu bomo.
Uredništvo
Pank in zavračanje mladinske incijative
V vašem tedniku Zasavc št. 36 in 37 sta zagledala luč sveta dva znamenita članka, ki bosta po svoji senzacionalnosti prišla v zgodovino tiska, ki mu lahko verjamete ali pa tudi ne. V članku "Pank vrača udarec" je še kar objektivno opisano dogajanje na prireditvi 15.10. Temu članku bi dodal samo majhen popravek. Koncerta ni bilo (ker ga ni smelo biti), ker je bil v dogovoru z glasbeno skupino dogovorjeno in tako tudi pripravljeno, da bodo v našem Mladinskem klubu izvedli klubski večer z glasbenim recitalom. Tako se tudi glasi odločba UNZ Trbovlje. Prireditev se ni vršila v trboveljski "Kantini", ker take Kantine v Trbovljah ni, pač
pa v Domu DPD Svobode Dobrna Trbovlje. Tako je napisano v odločbi in velik napis na domu. Koliko je pisec članka "Pank vrača udarec" glasbeno izobražen, ne vem (po članku lahko samo predpostavljam). Zase lahko povem samo to, da sem pred vojno dokončal v Ljubljani šolo v Glasbeni matici (violina), da sem igral v orkestrih klasične in zabavne glasbe, napisal tu in tam kakšno otroško pesmico, med drugim tudi veseloigro s petjem "Ženske na dopustu" (tekst in glasbo za orkester).
O članku, ki ga je napisal Kerimov (verjetno vse ni zraslo na njegovem zelniku) ne bi dosti razpravljal, ker bo o tem govora na sodišču po sklepu izvršnega, gospodarskega in nadzornega odbora DPD Svobode Dobrna Trbovlje (sklep seje z dne 3.11.1993). Vsi člani odbora so bili izvoljeni na občnem zboru društva, tudi predsednik. Po pravi lih društva mandati niso omejeni, vsak član je lahko večkrat izvoljen v odbor. Kerimov v članku grobo žali društvo kot celoto, izvršne organe in odbore društva, posebno žaljiv pa je, ko žali člane kluba, da v klubu ne delajo drugega kot šahirajo, kartajo in popivajo. Člani Kerimove sku pine "Not the Same" (imeniten naslov za slabe muzikante) niso člani našega društva. Če so hoteli vstopiti v naše društvo na zvijačen način pri stranskih vratih potem ko se jih v "rdečih Trbovljah" povsod nagnali, naj povem, da so nas. dvakrat nasamarili in je to za nas dovolj. V našem društvu nočemo (na prireditvi so ponujali "travo"), da bi v naši bližini hodili narkomani - ker pri nas ni smetišče za izmečke družbe.
Kerimov je pozabil napisati, da so med prireditvijo točili alkoholne pijače, kar mi v dogovoru z njimi nismo dovolili. Pobirali so vstopnino, kar je proti navedbam v dovoljenju UNZ. S tem so pripomogli, da je bil rezultat prireditve nekaj polomljenih stolov, s flumastri popisanih miz, od zvočnih naprav, katere smo jim posodili, pa polomljeno stojalo za
mikrofone ter uničen ojačevalec. Za čiščenje dvorane, miz in ostalega inventarja smo plačali čistilki zaradi neznosne u mazanije, ki so jo pustili za sabo, dodatnih
3.000	SIT. Ta skupina je torej nastopala kot gost našega Mladinskega kluba in gostje ponavadi opravijo svoje sami oddidejo. Še o gradnji doma. Načrte za dom sem izdelal jaz brezplačno, gradnjo sem vodil jaz (predsednik gradbene skupine) brezplačno. Dom je gradila najeta delovna sila, ki je bila plačana. Prostovoljcev ni bilo, razen par izjem. Vse plačilne liste so v arhivu društva. Sedanji predsednikdruštva pa je bil izvoljen že v petem mandatu s 100% večino tudi na zadnjem občnem zboru. Društvo je daleč od tega, da bi zavračalo mladinsko inciativo. Tudi alternativci kvalitete "Laibach" in enakih so dobrodošli. Zagotovo pa bo naš Mladinski klub preživel brez Kerimovih razbijajočih muzikantov, saj imamo vendar naš Vis Jantar ustvarjen v našem dmštvu, na kar smo nad vse ponosni.
Karl Gorjup, predsednik DPD Svobode Dobrna Trbovlje
Teror na vasi ali Teror nad zasebnikom
Pred kratkim smo imeli 20-letnico končane osnovne šole na Dolu pri Hrastniku. Srečanje smo imeli pri sošolki, ki je obrtnica gostinskega lokala Texas.
Bili smo lepo postreženi z okusno hrano, in vzdušje je bilo na višku. Avto sem parkirala na mestu, kjer so tudi pred 20 leti parkirali. Izredno všeč mi je bilo, da je sošolka obdržala staro ime gostišča, po katerem je znano še danes. Sprememba lastnika se pozna v lokalu in ponudbi, le ime je ostalo staro.
Všeč mi je, da ima KS Dol pri Hrastniku na obrobju vasi lokal, kjer imaš lahko poslovno kosilo, ohcet, fantovščino, obletnice ali pa žalno srečanje (na Dolu je tudi pokopališče). Če se že odločiš za veselo proslavljanje in zapravljanje, je samoumevno, da je poleg tudi glasba.
Če koga moti vse, kar spada h gostinski uslugi, se sprašujem, s kakšno ponudbo potem gre lahko zasebnik-gostinec v leto turizma.
Kako lahko zaslužiš še kak tolar, plačaš delavcem plače, plačaš najemnino, dajatve, davke? Lepo, da občina podpira zasebnike, kajti slej ko prej bo vse lepo v zasebni lasti in bodo vse dajatve dobrodošle v občinski in republiški proračun.
Kot pravi gospa Vojka Povše Krasnik, je tu gostilna z neprimerno zgodovino, imenom in obratovanjem že več 10 let. Le škoda, da so pogoste prijave na policijsko postajo začele prihajati šele sedaj, ko je lokal v zasebni lasti, v katerega je vloženo veliko osebnega denarja, dela in truda. Vsaka kritika naj ima tudi odgovor. Lahko priporočate uspešno gostinstvo na tej vasi na drug način?
Jaz priporočam, da se hitro in čimvečkrat udeležite gostije v Texasu, zapravite veliko denarja, da lastnici ne bo potrebno za obstoj in preživetje dolgo delati ob koncih tedna in pozno v noč.
Sicer pa pravimo: sto ljudi - sto čudi, eden še nismo vsi in izjeme so vsepovsod.
Lep pozdrav Dolanom
Marija Čop - Ija, Podkum
Razgovor s poslancem
V združeni listi smo pred volitvami obljubljali, da se bo naš v Državni zbor izvoljeni poslanec redno srečeval z volilci. Čeprav so bile naše želje in namere drugačne, smo svojo obljubo zaradi spleta okoliščin pričeli uresničevati relativno pozno, šele oktobra. Takrat smo organizirali srečanje in razgovor našega poslanca z volilci. Ker je šlo za prvi tovrstni razgovor, smo menili, da bodo o njem poročali tudi mediji. Večina medijev pa se z našo oceno pomembnosti dogodka očitno ni strinjala, saj ga je prezrla in s tem uvrstila med nepomembne in za objavo nezanimive dogodke. Neporočanje večine medijev z vidika širše javnosti pomeni, da razgovora preprosto ni bilo.
Organizatorji tega razgovora smo še vedno prepričani, da je bil ta razgovor pomemben dogodek, zato želimo širšo javnost po tej poti obvestiti, da je imel "hrastniški" poslanec Združene liste in vodja poslanske skupine tretje najmočnejše parlamentarne stranke Miran Potrč 18. oktobra 1993 razgovor z volilci, da se je razgovora, ki je trajal slabi dve uri

m
in pol, udeležilo okrog petdeset občank in občanov, ki so takšna srečanja poslancev z volilci ocenili kot koristno in potrebno obliko izmenjave i nformacij, mnenj, stal išč in pogledov, ter da bo naslednje srečanje v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
Drago Kopušar, predsednik Združene liste Hrastnik
Vrtec bo zaprt
Pogovorov preko pisem tudi sama ne maram, še posebno ne, ko gre za dobro otrok. O zaprtem vrtcu pa le moram zapisati pojasnilo.
Organizacija dejavnosti VVZ Trbovlje jeob izvajanju programov poletnih oblik dela, letovanja, zimovanja že več let običajna: enota Tinkara je takrat zaprta. Sodila sem, da je pisno obvestilo za starše tudi letos sprejemljivo. Na poročilo gospe Ksenije Sušnik sem 2. 11. 1993 odgovorila -odgovor prilagam. Dodati želim, da so starši iz Tinkare odklonili brezplačno zimovanje za svojo deklico. Če bi šla na Rakitno, bi v enoti od tolerančne skupine - 9 stalnih otrok - ostalo le 8 cicibanov (od teh so trije v polnem programu - 8 ur).
Kakovost življenja naših cicibanov odmerja povezovanja, dopolnjevanja, sodelovanje družine in vrtca vokviru možnosti okolja. Žal se v naši občini možnosti ožijo, potrebe otrok pa ostajajo, zato se v VVZ Trbovlje srečujemo z nemalo problemi. Predobro se zavedamo, da jih moremo razreševati le skupaj s starši, za začetek v letu 1993/94 z novooblikovanim Svetom staršev (prvo srečanje 11.11.1993).
Na pripombe gospe Sušnik na koncu pisma nimam komentarja! Marinka Bučar, Ravnateljica VVZ Trbovlje
Odgovor
Bučarjeve
Žal mi je, če ste moje sporočilo razumeli drugače, kot sem želela. Iz Tinkare res ni bilo interesentov za zimovanje, vendar je program organiziran na nivoju zavoda. Kar 85 otrok iz vseh enot bo na Rakitni zimovalo v dveh izmenah. Spremljajo jih vzgojiteljice svoje skupine. Otroci, ki ostanejo doma, pa bodo organizirani v združene
oddelke s pomočjo vzgojno varstvenih delavcev, ki so pripravljeni prevzeti naloge zdaj v eni, zdaj v drugi enoti. Tudi otroci v Tinkari so spoznali "druge vzgojiteljice" v odsotnosti stalnih delavk iz Tinkare.
Prosim, če vzamete nujno začasno reorganizacijo z razumevanjem, saj nam tako pomagate izpeljati nujni program zimovanja. Verjemite, da je izvedba programa namenjena dobremu počutju otrok v zdravem okolju. S predstavitvijo pedagoške in organizacijske problematike VVZ Trbovlje, želi mo člane Sveta staršev na sestanku dne 11.11.1993 ob 16. uri v enoti Pi kapolon ica povabiti k sodelovanju pri reševanju težav.
Marinka Bučar, ravnateljica
Dohodnina
V	prejšnji številki Zasavca je v članku Dohodnina na strani 9 omenjeno fnoje ime v zvezi s pobudo za dopolnitev zakona o dohodnini. Ker prihaja do različnih tolmačenj tega dejanja, naj pojasnim, da se je pobuda za to, da bi v olajšavo plačevanja dohodnine šteli tudi sredstva krajanov, ki jih vložijo v izgradnjo infrastrukture, nanašala na spremembo zakona o dohodnini. Jasno je, da se pobuda ni nanašala le na KS Izlake, ampak naspremembo zakona, ki bi veljala v vsej državi.
Matjaž Švagan, Zagorje
Avtomaterial As Zagorje
V	veliki križanki smo Avtomaterial As pomotoma prestavili v Trbovlje. Ker tudi v Asu obljubljajo čudeže šele čez teden dni, je povsem jasno, da Zasavcu ni uspelo Asovce prestaviti v Trbovlje. Dobro založeno trgovino še vedno najdete v Zagorju na Cesti zmage 37. Prizadetim se za neljubo napako opravičujemo.
Uredništvo
Vejita nagaja
V	prejšnji številki (št.38) smo na strani 39 razlagali, da pred ko, da, če ... v zvezi z nekaterimi vezniki vejice ne pišemo. Pa se je zrinila vejica ravno v takšen primer. PraviIno je torej: Medtem ko bereš, ne moreš gledati televizije.
Uredništvo
Milanova
Toliko gnoja se je razbohotilo okoli nas, toliko zlega se dogaja, da se upravičeno vprašujemo, kam pravzaprav plovemo: ali še globlje v brezno ali pa vendarle še imamo toliko moči, da se vsem, zlasti najnevarnejšim ekscesom, postavimo po robu in jih preženemo z našega prizorišča. Ni se še polegla splošna ljudska nejevolja zaradi izjemno visokih plač nekaterih managerjev, le je med nami dosti hujša in nevarnejša (razbohotena) kraja družbenega imetja. Pravzaprav ne bi smeli imeti ničesar proti takoimenovanim lepim plačam, če bi bile resnično rezultat izjemnih rezultatov. Toda dobro vemo, da ni tako, da gre za golo napihnjenost in prilagajanje rezultatov in s tem opravičevanja, vzemimo malodane 15.000 mark plače v zadnjem poletnem mesecu. Gre za take vrste ekskluzivnost, kijo je morala nekako omeniti tudi GZS, čeprav je ni obsodila, kar bi sicer prva morala storiti.
Zdaj kroži med nami poročilo SDK o njenih ugotovitvah ob pregledih 43 podjetij med 73 že pregledanimi podjetji v zvezi Z lastninjenjem. Presahnilo je blizu 180 milijonov nemških mark premoženja, bodisi da je odteklo v tujino ali so zmanjšali njegovo vrednost na minimum. Priče smo poskusom speljevanja vse stvari na stranski tir, češ, spet gre za znane napade na vodilne ljudi, zlasti na najodgovornejše in nosilce poslovne politike. Ne, ne gre za nikakršne napade na direktorje, ampak za nič manj in nič več kot za resnico. Poskus dokopati se do prave resnice o tako velikem premoženju, ki so ga ustvarili delavci vseh vrst, tudi visokokvalificirani in ljudje z višjo in visoko izobrazbo.
Kako utemeljena je bojazen o tem, kaj bodo pokazale ugotovitve še v najmanj 1.200 naših podjetjih, je videti po tem, da je vlada na vrat na nos skušala ukrepati. In j tem morda v še nepregledanih podjetjih doseči, da bodo njihovi direktorji v vmesnem času vendarle postavili stvari na svoje mesto. Malo verjetno, kajti večina malverzacij je stekla že ob prevratu iz prejšnjega v sedanji sistem ali morda še nekaj mesecev v neodvisni državi Sloveniji. Doslej sprejeti ukrepi niso doovlj; še najmanj lahko pričakujemo, da bodo storilci hudih kaznivih dejanj v nekaj tednih vrnili denar ali priglasili domačim oblastem podjetja in višino kapitala, ki ga imajo v tujini. Po vsem sodeč jih na tako pot navaja tudi odgovor štirih okoliških drža v, ko so na vladno pobudo naši pravosodni organi skušali doseči njihovo sodelovanje pri odkrivanju umazanega kapitala. Odgovor se je glasil - NE! Po vsej verjetnosti nikoli več ne bomo videli niti tretjine pretihotapljenega kapitala v tujino, še manj, da bi nam katerakoli tuja banka povedala za zneske hranilnih vlog naših državljanov, kot so nekateri poslanci še do nedavnega dokaj naivno mislili. Dokler pri nas ne bo dosežena popolna stabilizacija in popolno zaupanje v domači bančni sistem, iz tujine ne bo niti pfeniga, kaj šele milijonov tujih deviznih sredstev.
Milan Vidic

Kakšno ceno ogrevanja bodo letos plačevalitisti, ki se ogrevajo iz kotlovnice v Svei v Zagorju? Marsikdo je zbegan, saj se pojavljajo različne cene. Ali naj plača po ceni, katero je dobil na položnici Stanovanjske skupnosti ali po ceni, ki so jo izobesili v hodnik v blokih predstavniki KS Jože Marn. Nekateri uporabniki celo popravljajo zneske na položnicah pri plačevanju ogrevanja. V zgodbi so poleg KS Jože Marn in Stanovanjske skupnosti glavni igralci še člani zagorskega izvršnega sveta in proizvajalec energije Svea Zagorje.
Prepoceni ogrevanje
Lani konec leta so se Zagorjani iz Svee ogrevali prav poceni. Na roko jim je namreč šel odlok slovenske vlade o zamrznitvi cen komunalnih storitev. Potem je zaradi vse večje izgubepri ogrevanju zagorski IS sprejel sklep o statusu kotlarne Svea. Oklicali so jo za individualno kotlarno. Prej je namreč veljala za javno. Tudi izrepublike so poslali pisanje, iz katerega bi lahko razbrali, da bi lahko bila takšna kotlovnica, kot je Sveina, tudi individualna. Odtlej lahko cene ogrevanja iz te kotlovnice oblikujejo v skladu s stroški. In tudi jih. IS je januarja sprejel ceno 57 sit/ m2. S tem je po besedah direktorja Stanovanjskega podjetja Zagorje (ki je distributer ogrevanja) Martina Kosa sprejel kompromisni predlog. Stanovanjska skupnost je namreč predlagala 95 odstoten dvig cene ogrevanja, s katerim bi pokrili pridelano izgubo 7,5 milijona tolarjev. Ali pa 65 odstotno povišanje in pokritje izgube s strani proračuna. IS je sprejel 65 odstotno povišanje brez pokritja iz proračuna.
"Pri obračunu kurilne sezone 92/93 smo IS ponovno opozorili na izgubo. Člani IS so se odločili, da naj pokrijejo izgubo porabniki energije," je še povedal Martin Kos. Uporabniki bi morali plačevati za ogrevanje 75 sit/m2 vseh 12 mesecev. IS paje spremenil tisti člen splošnih pogojev, ki urejajo zadeve okrog ogrevanja in določil, da bodo odslej porabniki plačevali variabilni del stroškov takrat, ko ti nastajajo (v kurilni sezoni), fiksni pa skozi vse leto. Tako je bila določena cena 98 tolarjev za kvadratni meter za obdobje osmih mesecev v sezoni, v poletnih mesecih pa 34 tolarjev. Trinajst odstotkov cene je po besedah direktorja Stanovanjske skupnosti namenjenih pokrivanju izgube, 17 odstotkov so vredni stroški distribucije, 70 pa proizvodnja.
Upor "sužnjev"
Stanovanjska skupnost je poslala uporabnikom položnice brez pojasnila (napako direktor Kos priznava), kar je seveda nekaterim precej dvignilo tlak. Kot jepovedal predsednik KS Jože Mam Marko Glavač, je nerazumljiva podražitev ogrevanja v letu dni za kar 128 odstotkov (oktober 1992 35 tolarjev, oktober 1993 98 tolarjev). Tako odšteje družina v povprečnem stanovanju (55 kvadratov) kar več kot 5 tisočakov samo za ogrevanje. Po mnenju predsednika KS je to preveč. "Še posebej smo bili nezadovoljni zaradi tega, ker Stanovanjska skupnost ni poslalaobrazložilve, niti obračuna za preteklo kurilno sezono. Na pobudo uporabnikom smo zato sklicali razširjeno sejo, na katero smo povabili uporabnike, člane bivšega kurilnegaodbora,kišenibilrazrešen,občine, Stanovanjske skupnosti, Sveč in predsednike bivših hišnih svetov, kjer se ogrevajo iz Svee. Predvsem smo opozarjali na nečiste račune. Še najbolj nas žuli premalo obrazložena izguba v višini več kot 11 milijonov tolarjev. Predlagali smo, da se glede na ekonomsko stanje občanov cena zadrži na 75 tolarjih. Menimo, da imamo pravico zahtevati pojasnila, zakaj moramo plačevati takšno in ne drugačno ceno," je povedal Marko Glavač.
Potem so po besedah Martina Kosa člani tega "skupa" obesili po hišah obvestila o sklepu sestanka, da priznavajo ceno 75 tolarjev. In zbegali ljudi. Marko Glavač pa je povedal, da so jih iz Stanovanjske skupnosti v obvestilu občanom obtožili za dezinformacije in nelegitimni sestanek. Zmedo na KS pripisujejo Stanovanjskemu podjetju. "Oni so naš servis. Zato jih plačujemo," je trden Marko Glavač. Po besedah Kosa se tisti, ki so samovoljno ponudili ceno 75 tolarjev (cene so vendarle v pristojnosti IS) ne zavedajo dovolj posledic takšne poteze. To kaj lahko pomeni, da bo ogrevanje že
januarja precej dražje. Za Stanovanjsko skupnost je edino veljavna cena tista, ki jo je sprejel IS (torej 98 tolarjev).
Uporabniki vseskozi, odkar proizvajajo toplotno energijo v Svei, sumničavo gledajo na cene ogrevanja. Martin Kos pravi, da proizvodne stroške sproti kontrolirajo in verjame cenam, ki jih uskladijo s Sveo.
Kaj narediti
Obe strani pa se strinjata s pobudo, ki jo je dal na skupnem sestanku župan Matjaž Švagan. Namreč to, da neodvisna institucija pregleda formiranje cen. "Tudi cen distribucije, ne le proizvodnje,"poudarja Kos.
Še nekaj so si edini vsi v tej zgodbi. Ogrevanjebi morali Sistematsko rešiti. Marko Glavač pravi: "Enkrat bi morali dokončno formirati javno podjetje komunalne energetike. Če ogrevanje Svei res povzroča rdeče številke, bi ga kot dober gospodar morala tovarna že davno izločiti." S statusno ureditvijo bi bil zelo zadovoljen tudi Martin Kos: "Občina, Stanovanjska skupnost in Svea se dogovarjajo o dolgoročni rešitvi. Kotlarna se bo izločila iz Svee. Novonastalo podjetje bi zajemalo tako proizvodnjo kot distribucijo in bi bilo sto odstotno v lasti občine. Reorganizacija naj bi bila zaključena najkasneje do februarja 1994."
Če bi statusno uredili ogrevanje v Zagorju že prej, ne bi bilo današnje zgodbe. Ne bi bilo spreminjanja predpisov (individualna kurilnica, fiksni in varialni del cene), kot bi pokazala situacija in bi odgovarjajo distributerjem ter proizvajalcem energije, ne glede na to, kaj "odgovarja" uporabnikom. Vsekakor je treba opozoriti na luknjo, ki je tudi pripeljala do takšne zgodbe. Namreč, vsi drugi se odločajo o ceni ogrevanja, le tisti, ki ga plačujejo, nimajo pri tem nobene besede. In to je narobe. Zato je pravzaprav čisto dobro, da je prišlo do protesta. Na mizo bi morali čimprej položiti čiste račune. Potem verjamemo, da ne bo težav tudi s plačilom cene 98 tolarjev - če sebo izkazalazapošteno. V novo organiziranost pa bodo morali v občini vsekakor pritegniti tudi stanovalce, uporabnike ogrevanja. Da ne bodo spet izpadli kot trinajsto prase.
Marko Planinc

"Knjige imajo ključno vlogo pri pospeševanju razumevanja in sodelovanja vsakega naroda in med narodi. Knjige zagotavljajo zabavo, informacijo, inspiracijo in razumevanje problemov.
Knjige so nepogrešljive pri izobraževanju in učenju, pridobivanju spretnosti in v boju z nepismenostjo. Zato obstaja po vsem svetu velika potreba po knjigah.
Zato morajo knjige biti kar najširše dostopne ljudem, ki jih rabijo, in sicer v čimbolj pestrem izboru, primernem za vsako raven izobrazbe. Ta izbor mora vsebovati tudi vso lestvico pogledov in mnenj. Svoboda pisanja, izdajanja in branja spada med najpomembnejše človeške pravice."
Zgornji trije odstavki so iz Deklaracije za knjigo v devetdesetih letih, ki je bila 1988. sprejeta v Londonu. Kako pa je s svobodo branja oziroma z možnostjo priti do branja v naših občinah?
Slovenski knjižnično informacijski sistem povezuje med seboj pet različnih tipov knjižnic: šolske, visokošolske in univerzitetne, splošnoizobraževalne, specialne in narodno knjižnico. V vsaki občini je vsaj ena splošnoizobraževalna knjižnica, nekdanja ljudska knjižnica. Ta ima v sistemu pomembno vlogo. Splošnoizobraževalna knjižnica (SIK) mora bralcem - uporabnikom priskrbeti vsako gradivo, ki ga hranijo slovenske ali tuje knjižnice. Bralcu torej ni potrebno hoditi v oddaljena središča ali večje kraje, saj ga morajo s knjigami oskrbeti kar v domači knjižnici.
Pa naše SIK to res počno ali bolje, so usposobljene za tako delo? Lahko bralci ali delavci knjižnice iščejo podatke v slovenskem vzajemnem katalogu in drugih podatkovnih bazah, tako kot imajo možnost prebivalci večjih slovenskih mest? Žal ne!
SIK v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Litiji za svoje delo nimajo izpolnjenih niti vseh minimalnih pogojev, ki so nujni za normalno delo. Ti pogoji pa so: prostor, oprema, gradivo in strokovni delavci. To so tudi temeljni pogoji za opravljanje matičnosti.
Stanje v knjižnicah
Trbovlje
Trboveljska knjižnica zunanjih enot nima. Kljub temu, da ima 479 m2 prostora, to za postavitev knjig ne zadošča več, knjige so spet spravljene v škatlah. Računalniško opremo je dobila letos iz republiških sredstev. Z opremo pa ima smolo, saj je ves čas v okvari, zato vnosa svoje zaloge ne more narediti. Lani je imela 41.000 knjig, neknjižnega gradiva nima. Prav tako nima druge tehnične opreme knjižnice. Glede na izposojo bi
moralo biti lani zaposlenih 6,5 strokovnih delavcev, bili so štirje. Trenutno imajo največ težav pri izposoji, saj jim dodatno manjka še en strokovni delavec. Knjižnica je namreč že nekaj mesecev brez direktorja, njegove naloge opravlja ena od strokovnih delavk, nje pa ne nadomešča nihče.
Hrastnik
Hrastniška knjižnica ima podružnico tudi na Dolu in v Steklarni. Skupnih prostorovje 2828 m2, minimalnih prostorskih pogojev ne dosega. Razširitev še ni časovno opredeljena. Računalniško opremo je kupilalani izlastnih sredstev, republika je s svojo še ni opremila. Druge potrebne opreme nima. Lani je imela 30.000 enot gradiva. Izposoja tudi neknjižno gradivo (video in audiokasete). Glede na lansko izposojo bi rabili pet strokovnih delavcev, imeli so tri.
Zagorje
Zagorska knjižnica ima tri izsposojevališča (Kisovec, Izlake, Mlinše). Med vsemi štirimi knjižnicami ima najmanj prostora, le 199 m2. V Zagorju pa že preurejajo prostore za mladinski oddelek v izmeri 100 m2. Kljub tej pridobitvi minimalnih prostorih normativov ne bodo dosegli. Knjižnica je lani imela 36.000 enot gradiva. Letos je začela izposojati neknjižno gradivo (CD). Računalniško opremo je dobila iz sredstev Ministrstva za kulturo, sedaj vnaša svojo zalogo. Druge potrebne opreme nima. V lanskem letu bi morala imeti glede na opravljeno izposojo zaposlenih 5,6 strok delavcev, imela pa je tri.
Litija
Litijska knjižnica ima zaradi velikosti občine najbolj razvejano mrežo: eno podružnico (Šmartno) in osem izposojevališč potujoče knjižnice (Sava, Polšnik, Dole, Gabrovka, Primskovo, V. Kostrevnica, Št. Poljane, Jevnica). Računalniške opreme od republike še ni prejela, lastno ima od
1989, knjige izposoja z računalnikom od 1990. Ima 320 m2 prostorov in ne dosega normativov. Letos ji je IS namenil zgradbo, v kateri že deluje v celoti. Tako bi pridobila še 400 m2. Za adaptacijo so potrebna dodatna sredstva, ki pajih v proračunu za leto 1994 ni. Lani je imela 50.000 enot gradiva, neknjižno gradivo izposoja že tri leta (CD, video, audiokasete). Po opravljeni izposoji 1992 bi moralo biti zaposlenih 8,7 delavcev, bilo jih je 6.
Informacijska doba
Času, v katerem živimo, radi rečejo tudi doba informacijskih znanosti. Tudi v SIK je zelo pomembno, kako je ta organiziranainusposobljena za dajanje informacij o gradivu ali iz gradiva. Vse štiri knjižnice trenutno nimajo opreme, možnosti in dostopa v računalniški slovenski knjižnično informacijski sistem, tudi kot pasivni uporabniki ne. Pri dajanju informacij se lahko naslonijo le na lastne baze podatkov, ki pa so, žal, revne.
Druga stran medalje
Knjižnice pa niso osamljene in od vseh zapuščene. Vsakdan in to v vse večjem številu jih obiskujejo bralci in drugi uporabniki. Tudi njim sedanji čas ni naklonjen, pa si želijo pomagati do knjižnih novosti, ki jilj ne morejo več kupiti, z izposojo v knjižnicah. Izposoja, število obisko valcevin članov knjižnice vsako leto poraste vsaj za 10%. Lani so knjižnice izposodile veliko gradiva: Hrastnik 60.000 enot, Trbovlje 79.000 enot, Zagorje 67.000 enot in Litija 105.000 enot. Letos ga bodo še več.
Brez denarja ni knjig
Ministrstvo za kulturo je v letošnja programska izhodišča zapisalo, da bo SIK zagotovilo 70% sredstev po standardih, občine pa naj bi še manjkajočih 30%. Po zadnjih podatkih bo republiških sredstev 21%, občine pa bodo dale svojim knjižnicam kolikor zmorejo: hrastniška je obljubila sredstva v celoti, litijska 52% predvidenih sredstev, zagorska 26%, trboveljska pa nič. Kolikšna sredstva bodo letos dobile knjižnice za nakup, je razvidno iz posebne razpredelnice.
Nemoč
Knjižnice so nemočne v situaciji, v kateri so se znašle. V devetih mesecih so .kupile zelo malo knjig, trboveljska npr. 451, zagorska 707, litijska 1.290. O svoji nabavni politiki sploh ne morejo več govoriti, ker je ni. Nakup je ustavljen,letošnja sredstva pa v večini porabljena. Po novostih torej ne sprašujte! Kako so že zapisali v deklaraciji za knjigo? "Zato morajo biti knjige kar najširše dostopne ljudem, ki jih rabijo..."
Vsak kriza prizadene družbene dejavnosti, kamor spadajo tudi knjižnice. Ker v preteklih letih v nobeni od štirih občin knjižničarstvo ni bilo postavljeno na osnovne temeljne, je kriza znatno težja. Razlika je, če vzameš kos kruha sitemu ali lačnemu.

Joža Konjar
Verjamete v lobije?
Seveda.
Marinka Draksler je najbolj znana zelena v Zasavju. Po osnovnem poklicu je magister fizike (fizike trdne snovi). Poldrugo desetletje je delala v gospodarstvu (STT in trboveljska iskra), sedem let je učila (trboveljska in ljubljanska gimnazija), se za dve leti preselila na Inštitut Jožefa Štefana, že šest let pa dela v izlaškem Etiju. Ko se je začelo strankarsko gibanje, je pristopila k Zelenim Slovenije. In postala začasno letos predsednica stranke.
Strankarsko in obstrankarsko življenje se hitro menja. Kako ste se zapletli s politiko?
Ko je začelo Zasavje strankarstvo oživljati, še ni bilo stranke Zelenih. Zato sem se odločila za to delo. Zeleni Slovenije smo bili takrat edina "zelena" stranka, ki seje formirala že pred volitvami leta 1990. Kasneje so se od nje odcepili tisti, ki niso znotraj stranke sprejemali drugačnosti. Lokalni odbori po Sloveniji v glavnem politično niso bili na njihovi strani, ker so to resnično ekologi, naravovarstveno razmišljujoči ljudje in jim je politika manj pomembna. Zato je nova stranka zdaj brezlokalnih odborov, kar jim hodi narobe, medtem ko prvotna stranka deluje naprej, podpira jo večina odborov. Čeprav težko deluje, ker nima denarja in poslancev. Nekaj lokalnih odborov, ki se ni priključilo odcepljeni stranki in ni ostalo v novi stranki, je v Kopru, Ptuju formirali lastno lokalno stranko. Sicer pa Zeleni Slovenije ostajamo takšni kot prej. Naša prvotna naloga je skrb za naravo, kamor štejemo tudi človeka.
Občutek v javnosti je, da Zeleni preveč politizirajo, se premalo ukvarjajo s konkretnimi problemi. Se strinjate?
To se nam je zdelo takrat, ko smo bili še povezani in zato je prihajalo do konfliktov. Večina nas je želela delati ekološko, manjšina predvsem politično. Zdaj je tako, da tisti, ki so bili politično angažirani, še naprej tako delujejo, tisti pa, ki smo ekološko usmerjeni, nimamo možnosti delovanja. Ni pa res, da nič ne delamo. Lokalni odbori na svojih področjih dosti delujejo. Vendar to ni publicirano, ker ni denarja za publikacijo. Ni pa državne povezave, da bi ljudje videli, kaj se po Sloveniji dogaja pod taktirko Zelenih Slovenije.
Začuda se v Zasavju zeleno gibanje ni prijelo, kot bi se moralo?
Res se je slabo prijelo. Če preštejete vse člane Zelenih v Zasavju, jih ni dosti več kot trideset. Od tega smo aktivni trije, štirje. V glavnem ljudje,ki smo zelo zaposleni tudi na drugih področjih. Tako res ne moremo narediti kaj veliko več kot opozarjati in vpiti. Problemi so veliki. Mogoče se jih v Zasavju zavedamo, smo pa premalo aktivni. Tako je zato, ker je Zasavje ves čas pod neko državno ingerenco zaradi rudarstva. Še po vojni je bila država zainteresirana, da se tukaj ohranja proletarski center, tudi premog je bil interesanten za državo. Na nek način je Zasavje pod vplivom rudarstva in resje, kot ste zapisali v Zasavcu, da se v zadnjih 150 letih v Zasavju nismo kaj bistveno spremenili. Tega za druga okolja ne bi mogli reči, kjer se stvari v zadnjem času zelo spreminjajo. Izkapitalistične družbe prehajamo v postindustrijsko, česar v Zasavju skoraj ni. Miselnost je ozka, vsi mislimo, da bodo drugi skrbeli za nas in če ne skrbijo dovolj, moramo pač potrpeti. Ne razmišljamo pa, kako si lahko sami pomagamo iz težav.
Kje vidite delo za zeleno gibanje?
Zeleni lahko opozarjamo, če smo izven institucij. V parlamentu, IS lahko tudi konkretno delujemo. Vendar smo v Zagorju štirje na takih mestih, v Trbovljah samo eden, dela pa je dosti. Na primer, pri prestrukturiranju premogovništva bi morali pomisliti na ekološko komponento. Problematična je Cementarna, v kateri namerava država sežigati precejšnje količine posebnih odpadkov. Zelo problematično je skladiščenje klora v TKI Hrastnik. V Šoštanju se zelo
borijo za to, da bi dobili čistilne naprave, v Trbovljah je to vprašanje zelo odmaknjeno. Če bodo do leta 2005, ko se bo Elektrarna zaprla, sploh karkoli sanirali. Dnevne količine 90 ton 802 padajo v večini na Zasavje in to je velik problem. Da ne govorim o manjših problemih: onesnaženih vodah, zraku, ki ga v neki meri rešujemo s plinifikacijo. To je zadosti, da bi se morala angažirati množica ljudi, da Zasavje rešimo vseh ekoloških groženj, ki visijo nad nami, še posebno nad mladimi.
Kolega Gošnik je iz poslanske klopi v republiški skupšči ni večkrat govoril o Velenju. Občutek je, da so Velenjčani le prodrli in iz republike potegnili dovolj denarja za ekološko sanacijo njihove doline. Je to ključ tudi za Zasavje, da bi imeli na ključnih mestihljudi,ki bi znali ekološko razmišljati?
Gošnikovo poslanstvo je veliko, precej je vplival na dogajanje v šoštanjsko velenjski dolini. V preteklosti tudi nekateri drugi. Ljudje na ključnih mestih v državnih ustanovah lahko bistveno pripomorejo k spreminjajo razmer v svojem okolju. Tako bi lahko gospod Češko, ki je predstavnik Zasavja v državnem svetu, delal v tej smeri. Vsaj jaz tega ne vidim, nihče o tem ničesar ne pove, ne sliši se. Ne vem, koliko lahko gospod Drnovšek s položaja, na kakršnem je, vpliva. Mislim, da mu nihče ne bi zameril, če bi vsaj malo pogledal na gospodarsko in ekološko osiromašeno rojstno okolje.
Kje mislite, da so v Zasavju najmočnejši?
Izredno močan je rudarski lobi, na nek način lobi, ki se zdaj formira okrog Ministrstva za okolje.
Je torej ključ v tem, da bi imeli vplivne ljudi v teh lobijih in bi znali pogledati na Zasavje?
Tudi.
O zakonu o zapiranju rudnikov imate precejšnje pomisleke.
Res je. Tudi neke vrste strahove in skrbi.	Prestrukturiranje
premogovnikov rjavega premoga so vzeli v roke drugiljudje. Če računate, da sta dve državni komisiji formirani iz 25 članov in je od tega le pet Zasavčanov. Logičnoje.dase nekaj v zvezi z Zasavjem plete zunaj Zasavja, saj je zasavski premog državna delno strateška surovina in prispeva k potrebni slovenski energiji, da ostane energetsko neodvisna. Prestrukturiranje v tem smislu, kakršno zdaj teče, je predvsem interes države - da se v Zasavju formirajo rudniki, ki bodo kolikor toliko rentabilno poslovali. Kar pomeni, da bi iz proračuna zahtevali čim manj denarja. Vsi, ki so nerentabilni, dragi, ki sojih do zdaj podpirali tudi zato, da se tu ohrani proletariat, naj bi se zaprli čimbolj poceni. Po letu 1960 so premog kopali tako, da niso zasipali rovov, kot seje do takrat delalo. To je relativno poceni proizvodnja, kije značilna za kapitalizem. Očitno je značilna tudi za socializem. Problem je strokovno zapiranje praznin, da ne bi prišlo do plazenja. Naslednja reč je vprašanje, kaj bodo odlagali v opuščene rove. Da to niso prazni strahovi, lahko navedem besede enega najvišjih v Rudnikih rjavega premoga, da se v zgornje rove namerava odlagati posebne odpadke. Zasavske sicer, ampak posebne odpadke. Kdo bo preverjal, če so samo zasavski? Torej ne gre za prazne strahove. Zapiranje nerentabilnih rudnikov je problematično, kernaj bi jih zapirali ljudje, ki niso zainteresirani za to, da bi Zasavje še srednjeročno in dolgoročno eksistiralo kot okolje, kjer bi bilo vredno ustvariti eksistenco.
V	Zagorju ste ponujali rešitev, da bi bila firma, ki bi zapirala rudnik, neodvisna od sedanjih rudnikov rjavega premoga.
V	Zagorju smo marsikaj razmišljali okoli tega, ker smo imeli slabe občutke. Po vsem, kar se je

zgodilo, ko je zakon pripravljen za obravnavo na državnem zboru, je vidno, da smo že precej zavozili. Premalo strokovno smo se vključili v delo s prestrukturiranjem naših krajev, našega gospodarstva, z našimi ljudmi itd. To je bila napaka vseh treh občin. Vedeli smo, da nekaj moramo narediti, pa si nismo bili na jasnem, kaj bi to bilo in kako bi to argumentirali. Morali bi vključiti zunanje strokovne organe. Trdim pa, daje še vedno možno in pametno, da se v Zagorju ustanovi novo javno podjetje za razvoj nadomestnih dejavnosti, kjerbi šlo za nadomestne dejavnosti za rudarje, ki se ne bodo mogli vsi zaposliti v novem rudniku Trbovlje - Hrastnik. Podjetje, ki bi skrbelo za razvoj Zasavja mimo rudarstva. Ker rudarstva se ne moremo otresti že zaradi teh rudarjev. Zasavci se moramo zavedati, da rudnike, ki jih takorekoč odpirajo na novo, ne odpirajo zaradi nas, ampak zaradi države, ker je to strateška surovina. Če tega ne bi bilo, bi se z nami dogajalo tako, kot z ljudmi v železarnah. Enostavno bi rudnike zaprli, uvažali premog, ki je cenejši, za rudarje pa bi morali poskrbeti sami. Čeprav je ohranjanje izkopa v Zasavju ekološko relativno problematično ne samo za Zasavje, ampak tudi za ljubljansko Toplarno, ki tudi nima čistilnih naprav in žveplo ogroža tudi Ljubljančane. Očitno to državnim snovalcem ni naj hujši problem.
Dokler bodo pepel iz ljubljanske Toplarne vozili v Zasavje, verjetno ne bo problem kuriti v Ljubljani. Na ekologijo se očitno požvižgajo.
No, najbrž ne. To, da pepel ni naj večji problem pri kurjenju zasavskega premoga, je najbrž vsakemu jasno. Velik problem je zato, ker so to velike količi ne pepela. Pepel sam se da zelo lepo skladiščiti na deponije kjerkoli v Sloveniji. Bolj problem, tudi za Ljubljano, je žveplo. Tako kot zaTrbovlje, kjer pa je pepel sam po sebi, ker ni veliko prostora, tudi problem. V Ljubljani se še kako zavedajo 802, čeprav javno o tem ne govorijo.
Ste prepričani, da elektrofiltrski Pepel ni nevaren?
To je relativno. Odvisno je, kako se ga skladišči in kam. Če je deponija na nepropustni plasti, je treba navoziti nekaj metrov gline. To ni nevarno. Ni pa priporočljivo, da se tako dela, kot se sedaj na Barju, da se celo komunalna deponija odlaga na še kako propustna tla, da se to potem izravnava, da se na tem gradi. .
Kaj pa letališče na pepelu?
Problem pepelanaRuardiju je bolj problem tega, da se v sanacijo okolja ne vključuje krajanov. Krajani morajo biti po sedanjem zakonu o varstvu okolja vključeni v vse posege v okolje. Torej - zadnja je njihova beseda. Morajo biti informirani za kaj gre, kaj določen poseg ekološko pomeni in se potem opredeliti do problema. V primeru Ruardija niti občina ni bila vključena, krajani pa samo toliko, da je bil izvršni odbor KS vprašan za dovoljenje. Bistven problem je ignoriranje občinskih organov, ignoriranje krajanov, kjer se tisti, ki so pepel začeli voziti sklicujejo na dvajset let star rudarski zakon in ignorirajo zakon o varstvu okolja. Bila sem zraven, ko so z Inštituta Jožef Štefan jemali vzorce pepela in okoliškega materiala na Ruardiju. Izkazalo seje, da pepel ni nič bolj ne varen kot sam Ruardi, kjer je že samo odlagališče jalovine in drugih komunalnih odpadkov pošastna rana. Ne ve se, kaj vse se steka pod odlagališče, kam te stvari odtekajo. Strupi, kisline, razpadle organske snovi so izredno problematične tekočine. Kar se radioaktivnosti tiče, meter pepela slike bistveno ne spremeni. Ruardi je torej bistveno večji problem, kot smo mislili. Pri sanaciji bi bilo potrebno navoziti meter zemlje na cel Ruardi, dna pa ne moremo več rešili.
Republika bo imela z zakonskimi spremembami vse večjo pristojnost nad prostorskimi ureditvami? Vse bo pod kapo ministrstva za okolje in nevarnost, da še pride do podobnih stvari, kot je odlaganje pepela na Ruardiju, je velika.
Republiške skrbi za ekologijo po vsej Sloveniji se prav nič ne veselim. Vznemirja me, da je strokovno pripravljen projekt na državnem nivoju, integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji Ikros, ki je v Zasavju že dobil določene oblike, kar poniknil. V Zasavju seje pet, šest občin pogovarjalo o skupnem odlagališču, ki naj bi bilo evropskega tipa s selekcioniranimi odpadki. Projekt je v mizi ministra za okolje, kar je Zavrlo delovanje zasavske, tudi mariborske skupine, ki sla bili najdlje. Kakšni so interesi državnih organov, mi ni jasno. Skrbi me tudi izjava ministra Jazbinška, ko je bil v Zasavju, namreč, da odpadki spadajo tja, kjer nastanejo. Kar v našem primeru pomeni, da pepel, ki ga iz našega premoga proizvajajo v drugem kraju, sodi k nam nazaj. To je tako, kot bi v pekarno pošiljali vse
tisto, kar ostane od kruha, ko ga pojemo.
Pri problemu pepela na Ruardiju ste zbirali podpise proti pepelu. Zdaj vam nekateri očitajo, da zelo hitro spreminjate mnenja. Kako to razlagate?
Tistih podpisov nisem zbirala jaz. Bila sem na sestanku KS Kotredež, IO, kjer so se ti ljudje čutili ogrožene, ker se nekaj dogaja mimo njih. V tem sem jih podprla. Ti podpisi so se zbirali bolj zaradi nekega protesta, ker so bili občani izključeni iz odločanja o tem, kaj se v njihovi okolici dogaja. In vedeti je treba, da so odpadki nevarni, dokler se ne dokaže, da to niso. Zdaj vemo, da se nevarnost Ruardija zaradi pepela ne bo bistveno povečala. Nikakor pa s tem nočem reči, da bi bilo tako tudi v drugih okoljih. V Zagorju ne moremo sprejeti pepela nikjerdrugje.
Zakaj zagovarjate sedež okraja v Zagorju?
Zagorje se bo prvo rešilo osnovnega rudarstva in se bo moralo usmeriti vdruge dejavnosti, v kolikor se že ni. Prvo med zasavskimi mesti bo postalo na nek način podobno drugim, ki se razvijajo v tržno, postindustrijsko smer. Preko Zagorja bi morali kanalizirati celo Zasavje. Na nek način bi moralo podjetje za razvoj vzporednih ali nadomestnih dejavnosti skrbeti tudi za druge dejavnosti. V Trbovljah se recimo Iskra ne bo izkopala iz problemov, ki jih ima, v Trbovljah so še podjetja, ki so na meji obstanka. V Hrastniku je tega manj, čeprav so določene reči tudi tam problematične. Vse, kar se zdaj sesipa, se mora na novo postaviti na zdrave, evropske, tržne noge. Zasavčani se moramo zavedati, da se moramo rešiti sami. Če se tega ne bomo dovolj hitro zavedli, se bodo mladi v takem okolju slabo počutili, še posebej mladi intelektualci, ki bodo odhajali. Bojim se, da bo čez
dvajset, trideset letZasavje področje starih ljudi, ki se ne bodo mogli nikamor izseliti, in ki se tudi ne bodo hoteli izseliti. Preko Zagorja bi se Zasavje lahko rešilo.
V Eiektroeiementu seukvarjate z ljudmi. So v Zasavju ljudje, ki bi potegnili voz napredka?
Še so takšni ljudje. Mladi imajo ideje. Preko tega, kar država oblj ubija za zapiranje rudnikov, bi lahko dobili ustanovni kapital in potem nekaj časa še pogonska finančna sredstva za eksistiranje takega podjetja. Takšne ljudi zaenkrat še imamo. Če pa bomo čakali še pet let, je vprašanje. Odšli bodo. Tisti, ki so sedaj na fakultetah, se v Zasavje težko vračajo. Mislim, daje ta trenutek zadnji, da ujamemo vlak, da se še lahko rešimo.
Delali ste različno, po podjetjih, učili In šli nazaj v gospodarstvo. Kaj je bil za vas poklicno naj večji izziv?
Najraje delam z ljudmi, čeprav sem tehnično izobražena in se potem preusmerila na področje dela z ljudmi. Pri nas manjka, ne samo v Zasavju.občutekzato.daljudjeniso stroji. Potrebujejo pozornost, motive, stimulacijo. Evropa se rešuje, podjetja so konkurenčna ravno zato, ker izkoriščajo človeške možnosti. Ko smo naredili anketo v našem podjetju o tem, kaj pravzaprav ljudi najbolj spodbuja k ustvarjalnemu delu, se je izkazalo, da je denar na četrtem mestu, na prvem pa to, da jim vodilni dajo ustrezno delo, dajih priznajo kot strokovnjake. Tudi medsebojni odnosi so pred denarjem. V šolstvu sem se izredno dobro počutila v razredih med mladimi. Iz šolstva meje izgnalo izredno veliko vzporednega delam, ki je za moje pojme neproduktivno in izredno izčrpava. Takšno šolstvo je za učitelje, ki resno jemljejo stvar, izredno obremenjujoče. To je eden najtežjih poklicev, učitelji so bistveno premalo cenjeni. Učitelji bi morali v pokoj pri petdesetih letih. Če petindvajset let učijo, delajo resno, kot je treba, so se razdali, naredili za domovino svoje.
Ste zaradi vsega, kar sva govorila v pogovoru, res razml šy ali o odstopu izfunkcijevIS v zagorski občini?
Če dovolite, na to vprašanje ne bi odgovorila.
Marko Planinc, foto: Tomo Brezovar

Jesenske počitnice
Učenci osnovnih in srednjih šol Slovenije so so imeli letos prvič jesenske počitnice, ki so se prejšnji teden zaključile. Ker še ni snega, so se počitnikarji svoj čas različno preživljali. Številni so si ogledali znani film Jurski park, nekateri so plavali v pokritih bazenih v Cementarni, Hrastniku in Rimskih Toplicah, drugi pa so se udeležili planinskih izletov. Zveza prijateljev mladine v Trbovljah je bila tudi tokrat zelo aktivna. V torek, 2. novembra je pripravila skupinski izlet na Mrzlico. Udeležilo se gaje 41 mladih, ob spremstvu starejših tako, daje bilo vseh 50. Pri tem so sodelovali planinski vodniki Planinskega društva Trbovlje. Na Mrzlici so udeleženci pekli kostanj in krompir, sodelovali v raznih igrah, pozorno so spremljali tudi predavanje Vinka Pfeiferja o rastlinskem in živalskem svetu na našem planinskem območju, ki gaje popestril z barvnimi diapozitivi.
ZPM je 4. novembra organizirala kopanje v pokritem bazenu v Rimskih Toplicah. Peljali so se z avtobusom tja in nazaj, vmes pa so seveda tudi kaj pojedli in popili. Kljub temu, da vreme počitnikarjem ni bilo bogve kako naklonjeno, mnogim ni bilo dolgčas.
T.L.
Kolesarski izlet v Kolovrat
Kolesarska sekcija Društva upokojencev Moravče je v letošnjem letu uspešno opravila deset kolesarkih izletov v naravo po različnih krajih. Izleti so bili namenjeni obiskom in srečanjem sosednjih društev upokojencev. Štirje kolesarski izleti so bili organizirano na področju občin Litija in Zagorje ob Savi. Zadnji letošnji zaključni izlet je bil uspešno opravljen 15. oktobra v B riše in Kolovrat, katerega se je udeležilo sedem kolesarjev in kolesark. Nameravali so si ogledati obnovljeni grad pokojnega doktorja Josipa Mala v Kolovratu.
Toda, ker je bil lastnik odsoten, ogled ni bil mogoč. Zato so se kolesarji zadovoljili le z zunanjim ogledom gradu in okolice. Grad je bil obnovljen 1978 leta, napričelju gradu je vzidana plošča na kateri piše: "V čast Dr. Josipu Malu, slovenskemu zgodovinarju 1884-1978 sta pozidala Kolovraško razvalino sin Miran in vnuk Mojmir MCMLXXIV." Nad ploščo je kipec slovenskega zgodovinarja, rojenega na Preteržu pri Pečah, 8 kilometrov vzhodno od Moravč. Doktor Josip Mal je bil rojen 22. decembra 1884. Bil je strokovni
Nočni pohod z bakljami
Planinsko društvo Trbovlje je lani v začetku decembra prvič začelo z organiziranjem nočnega planinskega pohoda na Mrzlico . Poimenovali so ga Miklavžev nočni izlet planincev na Mrzlico. Drugi nočni pohod bodo letos pripravili v soboto, 4. decembra, tj. na dan zaščitnice rudarjev sv. Barbare. Odhod skupine pohodnikov bo ob 17. uri izpred doma Svobode II v zgornjih Trbovljah. Udeleženci pohoda bodo prejeli na obhodnih točkah kartonček, katerega del bo hkrati tudi kupon za brezplačni čaj na cilju. Pred domom na Mrzlici bo vsak udeleženec dobil odtisnjen žig v izkaznico. Pohodnike bodo vodili planinski vodniki. Društvo bo poskrbelo za prodajo bakel na obhodnih mestih. Udeleženci pohodov bodo v naslednjih letih prejeli v spomin bronaste, srebrne in zlate značke, za udeležbo na desetem pohodu pa plaketo. Organizatorji bodo poskrbeli za prvo pomoč in varnost. Zaželjeno je, da imajo udeleženci pohoda s seboj baterije.
T.L
-------------------------------------C-------------------5
Od Litije do Čateža
7. množični pohod od Litije do Čateža bo v soboto, 13. novembra. Lanskega pohoda se je udeležilo okrog 8.000 pohodnikov, zato organizatorji LIST d.o.o. in CIDM iz Litije letos pričakujejo spet veliko število pohodnikov.
Pohod bo ob vsakem vremenu, start je med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji, cilj pa do 16. ure v Čatežu.
Na trasi pohoda, ki je dolga 25 km, bodo 4 kontrolne točke. Osrednja prireditev bo ob 13. uri na Čatežu.
Do Litije bodo zjutraj vozili okrepljeni vlaki, s cilja pa bo nazaj v Litijo organiziran avtobusni prevoz. Avtobus bo vozil tudi do železniške postaje Velika Loka, od koder bo posebni vlak odpeljal v Ljubljano.
Pohodniki bodo po uspešno opravljeni poti dobili spominsko priponko, svinčnik in razglednico z odtisnjeno letnico. Vsi, ki bodo na pohodu tretjič, bodo dobili še posebno priznanje.
Dodatne informacije dobite pri Projektu Levstikova pot na tel. (061) 881-269 in 882-916.
J.K.
Še to obvestilo: PD Trbovlje pripravlja organ izirano udeležbo pohoda. Odhod avtobusa bo ob 6.15 uri od Komunale Trbovlje (ustavljal bo na vseh avtobusnih postajah).
Vb	-	---------#
pisatelj - zgodovinar, po službovanju sprva kustos v kranjskem Deželnem muzeju, pozneje je bil ravnatelj mestnega muzeja v Ljubljani. Življensko delo pokojnega Dr. Josipa Mala, ki je dočakal kar 93 let, je bila vsekakor zgodovina slovenskega naroda v desetih zvezkih. S tem je nadaljeval delo dr. Josipa Grudna, ki je opisal starejša obdobja slovenske zgodovine. Dr. Mal je bil tudi prav poseben izvedenec v heraldiki, v oblikovanju (stilno pohištvo) in ljubljanski mestni zgodovini. 22. decembra bo minilo 81 let od njegove smrti, zato je prav, da se ga spomnimo.
Moravški upokojenci - kolesarji so sklenili, da bodo pomladi prihodnjega leta ponovno obiskali grad Mal v Kolovratu in si ogledali tudi notranjost z muzejem.
Jože Novak foto: Angelca Novak

illlillliii!

Mladim
Zasavcem

mšmmmmmM



SSS53S3
Takšni ljudje se najdejo povsod. Prev pa j=, d= jim
£Cr=v.!afo?^CtrntV n0VCmbm b° °
rokave in vsaj v nekaterih razredih opravite anketo v zvezi z jesenskimi počitnicami. Podobno kot Jasmina in Jani, le da vam pošiljamo še podobna

lilliillllii!
E

tJtCK.
. mm..
pomivanje posode opravilo moje sestre in mene.
Tako je razporejeno naše sobotno čiščenje, med tednom pa vsak postori svoje malenkosti.
Andreja Dolanc, 8.a *	Hrastnik
Jesenske počitnice -anketa
Šestošolka Jasmina in sedmošolka Jani zDola sta zadnji dan počitnic opravila med sošolci, sosedi in prijatelji kratko anketo. Od vseh sta izvedela, da so malo več spali, eno do dve uri dnevno gledali TV... Kaj so še povedali?
Igrala sem se tudi s psom. -Nataša, 12 let
Šli smo v Avstrijo, v Novo Gorico, prebrala pa sem tudi knjigo Tajno društvo PGC -Maja, 12 let
Igral sem se z avtomobilčki. -Jane, 7 let
Spuščala sem zmaja in
pomagala materi v gospodinj stvu. Prebrala sem Jurija Kozjaka. -Karmen, 12 let
Vsak dan sem se dve uri učil, reševal križanke in tekmoval s prijatelji v streljanju. - Boštjan, 15 let
Ves čas sem pomagal staršem pri delu, zadnje dni pa sem se malo učil. - Rok, 13 let
Prebral sem cvetje vjeseni, igral nogomet. - Tibor, 13 let
Vsak dan sem tekal na bližnji grič, bral, pomagal staršem. -Andraž, 13 let
Večj i del počitnic sem bil bolan. Malo sem se tudi učil. - Matjaž, 15 let.
Revija
V kotu leži revija, ki vsem v družini prija.
Muca s igra, ker brati sploh ne zna. Babica natakne si očala, da križanke bo reševala. Dedek pa za tri zraven zasmrči.
Nana Forte, Saša Hace, 6.b OŠ Ivana Skvarča
Mučenje mačk
Ljubke, igrive mucke nam olepšajo življenje. Vsi otroci jih imamo radi, a ne? Kaj pa če vaše ljubljenke ni domov? Vsi moji sosedje, ki še imajo mačke-posebej otroci, smo v negotovosti, če se bo mačka vrnila domov.
Zakaj boste vprašali? Naš sosed namreč ne mara mačk, zato jih nehumano odstrani. To pa zato, ker kakšna mačka požre sinico. To se mora ustaviti! Verjemite, gospod P., svet se vrti! Vsaka stvar ima eno dobro in eno slabo stran!
K.S. in N.B.
Tako ljubko gleda muca.
Pri nas doma
Živim v hiši, ki ima dve nadstropj i. V prvem stanuje tetina družina, v kletnih prostorih babica, naše stanovanje pa je v pritličju.
Vsak petek zvečer se dogovorimo, kako se bomo lotili sobotnega čiščenja stanovanja. To je zanimiv razgovor, saj vsakdo želi, da bi bilo delo najlaže in najhitreje opravljeno. Strogi razsodnik je naša mama, ki nam delo kar sama določi. Sestra Polona mora očistiti kopalnico, mami temeljito pospravi kuhinjo, oče postelje postelje in priskoči na pomoč kateremu od nas, jaz pa posesam sobe in seveda pobrišem tudi prah. Najdlje se zamudim s sesanjem dnevne sobe, saj moram posesati še sedežno garnituro. Seveda ni brez dela tudi moja psička Lina. Rada laja in skače v sesalec ali pa kam odvleče cunjo za prah, daje ne morem najti. Ko končamo z delom, počivamo. Oče in mami pa postorita še kakšno delo na vrtu, seveda, če je potrebno. V soboto in nedeljo je
Anketa o jesenskih počitnicah
RAZRED:
Število anketiranih učencev: Anketo izvedeel:_____________
VPRAŠANJA
1. Koliko časa dnevno si ogledal TV?
2. Koliko knjig si prebral?
3. Si pomagal staršem?
4.	Si se ukvarjal s športom? veliko_
nič_________(zapišite številke)
5.	Ste s starši kam šli? peš
malo
s prevoznim sredstvom. nikamor_______________________
6. Vaše pripombe:.
m
j§.\\\ fl.v.v.v.v.v
Mir in tišina. Skozi okno lije svetloba. Paleta in čopič v rokah. Na okvirju je napeto platno. Pogled skozi okno ponuja modrino neba prepredeno z oblaki. Hitijo po nebu, se približujejo in oddaljujejo ter počasi izginjajo iz vidnega obzorja. In zelenje. Veliko zelenih površin, zeleno v vseh odtenkih.
To je ustvarjalno okolje akademskega slikarja Jožeta Megliča iz Šmartnega pri Litiji. Svoj atelje ima v podstrešju gradu Bogenšperk. Tam sta mu modrina in zelenilo vedno blizu, pri roki. Obe barvi, modra in zelena, sta ga spremljali od rojstva leta 1939 v Lomu nad Tržičem. V eliko Megličev je doma na tistem koncu Slovenije. Da ima smisel za risanje, so ugotovili že v osnovni šoli. Amatersko je slikal že v gimnaziji v Kranju. Vzpodbujal gaje akademski slikar prof. Milan Batista. Končal jeLikovno akademijo vLjubljani. Leta 1966 je opravil še specializacijo za oljno slikarstvo pri prof. Maksimu Sedeju (starejšemu). Trbovlje so munudile prvo delovno mesto. Od 1968 poučuje likovni pouk na šmarski osnovni šoli.
"Življenje brez prosvete? Ja, zadnje čase vse več razmišljam o tem. Slikarstvo lahko da kruh ali pa tudi ne. Sedaj bi morda šlo. Če imaš družino in majhne otroke, moraš imeti vsak mesec nekaj v roki, za stroške. Pri ustvarjanju je lahko veliko mesecev finančno praznih. Ko otroci odrastejo, je lažje."
Olje in akril sta v slikarski tehniki Jožeta Megliča do sedaj prevladovali, trenutno dela največ pastelov. Manj seje ukvarjal z risbo in grafiko: "Ko sem slikal industrijske pejsaže in beton, je bil
akril ustreznejši, ker je hladnejši.
Pokrajina je veliko lepša v olju. Poleg zelene in modre veliko uporabljam še sivo. Rdečo in oranžo redkeje, ena	tuba
zadostuje za celo leto. Zelena in modra nas obkrožata. V fantastičnih kompozicijah je zame zelena simbolna barva, ki izraža poduhovljenost, tišino, mir."
Veliko je risal erotične motive. Erotika mu je bila le izgovor za to, kar je hotel povedati o svetu fantazije, skritih nagonih,
sanjah, konfliktih v človeku, o človeški duševnosti. Tudi v "grdi" erotiki j e vedno v ozadju nekaj človeškega. Žensko telo je lahko mehanska konstrukcija, ciklama, ovijalka in splet detajlov iz narave. Tudi erotične slike so polne zelenila, modrine ter sivine.
Rad riše v naravi. Pejsaže. Dokonča jih v ateljeju, kjer nastajajo tudi fantazijska dela. "Pejsaž še ni zadeva za zgodovino. Še vedno 'se z njim da povedati veliko, na nove načine. Obenem je pejsaž nekaka obrtniška potrditev in obnavljanje znanja."
Jože Meglič je veliko razstavljal, največ v Sloveniji (Tržič, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana, Trbovlje, Zagorje, Izlake, Vrhnika, Litija, grad Bogenšperk, Ljutomer, Murska Sobota, ponekod po večkrat), tudi v Beogradu, Franciji in Avstriji. Sodeluje v različnih slikarskih kolonijah in ex-temporih. Ob 300-letnici Valvasorjeve smrti seje udeležil kolonije v Krškem. Dobil je že več nagrad in priznanj. Za slikarsko in pedagoško delo je dobil litijsko Valvasorjevo plaketo.
Pri vzgoji mladih uživa: "Otroke se da poučiti in se od njih tudi veliko naučiti, na primer o odnosih do stvari in neposrednosti." Dva njegova učenca sta se vpisala na Likovno akademijo, večjih je končalo šolo za oblikovanje, nekaj jih ljubiteljsko slika. Radi prihajajo knjemu, prinesejo svoje stvaritve, povprašajo za njegovo mnenje in oceno, izposodijo si strokovno literaturo. Vsem rad pomaga. Pri vzgoji učencev najbolj pogreša likovne razstave v bližini - v Litiji ali Šmartnem, da bi umetnost lahko videli in občutili od blizu.
Joža Konjar
Nov roman o Trbovljah
Pred približno osmimi leti je pisatelj Vinko Trinkaus napisal roman z naslovom Trbovlje. Izšel naj bi v treh delih. Natisnjen je bil samo prvi del z okoli 300 stranmi, vendar le trije izvodi, ki so služili korekturam za tiskamo. Roman, niti prvi del, ni nikoli izšel, čeprav j e bil v tiskarni postavljen in je bil njegov izid naznanjen javnosti. Zanimanje za romanje bilo precejšnje, saj je bilo zbranih precej prednaročil. Vzrokov, zakaj je bil izid romana zadržan, javnost nikoli ni izvedela.
Sedaj je Vinko Trinkaus znova napisal roman - z naslovom Upanje. Nanaša se na povojno obdobje v Trbovljah. Knjiga bo obsegala okoli 500 strani in bo mehko vezana, njena cena bo
2.500 tolarjev. Njen izid pričakujejo konec letošnjega novembra. Pisatelj bo knjigo izdal v samozaložbi. Avtorje v knj igi opisal petnajst let življenja in dela v Trbovljah. Vsakemu letuje namenil dve poglavji. Zagotovo j e bilo pisateljevo delo zelo težko. V tako dolgem obdobju - zlasti po vojni - seje v Revirjih zvrstilo veliko bolj in manj pomembnih dogodkov, v katere je bilo vpletenih ogromno ljudi. Pri tem je moral pisatelj opraviti zahteven izbor dokaj obsežnega gradiva.
Vinko Trinkaus torej še vedno snuje. Čeprav živi ob obali in le občasno pride v Revirje, še vedno diha z Zasavjem. Pri tem podoživlja preteklo življenje z vsemi travmami vred. Njegova želja je, da bi nova knjiga izpod njegovega peresa - roman o Trbovljah z naslovom Upanje, končno našla pot med bralce.
Tine Lenarčič
ZABEL deti O
Hrastnik
Kaj pa Leonardo, tragikomedija Evalda Flisarja, je bila prva letošnja abonmajska predstava. Igralci MGL so v polni hrastniški dvorani poželi spontan aplavz.
Ženski vokalni kvartet Plavica, ki ga vodi Alenka Razpotnik, je imel 2. novembra nastop v laškem zdravilišču. Pele so narodne pesmi.
Likovni krožek letos vodita Mira Marinko na Dolu in Vid Heric v Hrastniku. Dolani so
poslali 5 najboljših risb v Rimske Toplice, ker so risali na temo - kopanje.
F.M.
Trbovlje
V času od 10. oktobra do 15. novembra razstavlja slikarka Ivanka Uršič, članica Relika, svoja dela v dnevnem	prostoru
internega oddelka Splošne bolnice Trbovlje. Tokrat se avtorica predstavlja z 12 deli, večinoma v pastelni, v manjši meri v akvarel ni slikarski tehniki, zmotivi iz domače	krajine.
T.L.
KD Svoboda Izlake
Kulturni dom na Izlakah je bil zgrajen že pred več kot 100 leti. V njem delujejo štiri sekcije Kulturnega društva Svoboda: gledališka sekcija, kino, Pevski zbor Elektroelement in knjižnica.
Gledališčniki so že pričeli z vajami Gambcrške kronike, saj jo bodo na željo okoliških krajev ponovno uprizorili. Dogovarjajo se tudi za gostovanje po slovenskih krajih (Mengeš, Šmartno in drugje). Režiser Tone Rozina že pripravlja igro za novo sezono. Po vsej verjetnosti bo veseloigra ali drama s predvojno vsebino na Slovenskem.
Obisk filmskih predstav na Izlakah je v zadnjem času spet oživel. Sedaj imajo pred vrati kino dvorane biljarderja, ki pregleduje vstopnice. V času filmske predstave je prisoten tudi v dvorani, kjer skrbi za red ter nadzoruje prihod in odhod obiskovalcev.
Žalostnajezgodbaoknjižnjici, saj sojo morali kar čez noč zapreti. Prostore je imela vpritličju kulturnega doma. Tja seje naselila Kmetijska zadruga Izlake. Tako že od novega leta Izlake nimajo knjižnice. Imelaje lepo število obiskovalcev, predvsem mlade. KS jeobljubilanoveprostore vstavbi poleg teniškega igišča. Centralna knj ižnica j etudi že nakazala finančna sredstva za to dejavnost, vendar se še ne ve zagotovo, kdaj naj bi knjižnica pričela delovati.
Do prekinitve vaj pevskega zbora Elektroelement je prišlo zaradi pomanjkanja pevcev prvega tenorja in delnega odstopa zborovodje. Zbor bo drugo leto praznoval 30 let delovanja in pevci bi radi za to priložnost pripravili koncert. Zato se s pomočjo Zasavca obračajo na fante, ki radi pojejo, predvsem tenoriste, da se jim pridružijo. Informacije lahko dobijo vsako nedeljo od 19. do 22. ure v dvorani kulturnega doma.
K.G.
30 let likovne skupine Relik
Letos mineva 30 let, odkar so ustanovili sekcijo revirskih likovnikov Relik pri Svobodi Center. V teh letih seje v vrstah priznane likovne skupine zvrstilo na desetine članov in članic, mlajših in starejših. Preko likovne skupine in tudi drugače so si pridobili osnovne likovne veščine, ki jih s pridom koristijo pri ustvarjalnem delu. To so pokazali na številnih razstavah v Sloveniji in tujini. Letošnji jubilej slavijo predvsem delovno.
Ex tempore Trbovlje 93 je uspešno mimo, vključno z razstavo v Likovni galeriji Trbovlje v DD. Do konca leta načrtujejo še nekaj prireditev. Tako bodo pripravili od 20. novembra do 1. decembra skupinsko razstavo v likovnem salonu Dolik na Jesenicah. Od 9. do 22. decembra bodo pripravili jubilejno razstavo v Likovni galeriji Trbovlje in v decembru srečanje vseh članov z gosti, kjer bodo poročali o opravljenem delu v treh desetletjih. V načrtu
imajo tudi izdajo monografije o delu skupine in vseh njenih članov, vključno z reprodukcijami nekaterih del. Monografija terja velika denarna sredstva, zato je izdaja nekoliko zakasnila. Članstvo Relika vedno znova dokazuje, da se čas zanj ni ustavil. Likovniki neutrudno ustvarjajo in krepijo svoje vrste in še posebej skrbijo za kakovostni napredek.
T.L
Trbovlje: Mladinsko gledališče Svobode II v Trbovljah bo 24. novembra ob 10. in 13. uri nastopilo v DD Trbovlje z delom Borisa A. Novaka - Mala in velika luna. Mladinska igra je namenjena obiskovalcem osnovnošolskega abonmaja.
Zagorje: V zagorski župnijski cerkvi bo v soboto, 20. novembra ob 17.30 uri diplomski koncert (ponovitev) Trboveljčana Uroša Kovačiča. Na orglah bo izvajal dela Bacha, V/altherja, Trošta in Vounga.
Bogenšperk:	Na
gradu Bogenšperk bo v petek, 19.11. ob 19. uri koncert oganista Daliborja Miklavčiča iz Ljubljane. Igral bo skladbe Gabrielija, Hasslerja, Bacha in Mozarta.
Trbovlje:	V
delavskem domu Trbovlje bo v petek, 12. novembra ob 20. uri koncert ansambla Jantar,
glasbene sekcije DPD Svobode Dobrna. Kot gost bo nastopil Oto Pestner, obiskovalci bodo videli tudi plesni par KatjaGuzej - Robi • Humar, po prireditvi pa bo zabavni večer.
Trbovlje:	V Likovni
galeriji Trbovlje v DD je od 11. do 25. novembra odprta samostojna razstava del akademskega slikarja Nikolaja Beera z Izlak v Zagorju. Organizirala jo je ZKO Trbovlje, na ogled je vsak dan od 16. do 19. ure.
Trbovce: Ivan Žgalin in Iztok Perme razstavljata od 10. oktobra do srede novembra v poslovnih prostorih Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lazniku v Trbovljah.
Zagorje: V DD Zagorje jedo 20. novembra na ogled razstava akademskega slikaija Gregorja Kokaljaiz Ljubljane. Ogledate si jo lahko v času kino predstav in drugih prireditev.
| KNJIŽNICE |
Zagorje
Revije, ki si jih člani lahko izposojajo: 1. Moj mali svet, 2. Srce in oko, 3. Delavska enotnost, 4. Naši razgledi, 5. Literatura, 6.
Educa (pedagoška revija), 7. Sodobnost, 8. Naš zbornik (glasilo za pomoč duševno prizadetim), 9. Nova revija, 10. Didakta.
Litija
Knjižne novosti: 1. Bernik F.: Študije o slovenski poeziji, 2. Macksey K.: Tank ver-sus tank, 3. Mees-Christeller	E.:
Umetnostna terapija v praksi, 4. Papotnik A.: Zgodnje uvajanje v tehniko, 5. Cankar I.: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi L, 2., 3., 6.Srilec K.:	Pastir Ciril
Družinske večernice, 7. Moharl.: Poletjezlatega dečka, 8. Rožanc M.: Zelena jama, 9. Vonnegut	K.:
Galapagos, 10. Bor M.: Jernov Rokopis ali Martinova senca.
Hrastnik
Knjižne novosti: 1. A. Rozman: Rimanice za predgospodiče, 2.1. Zorman:	Bolečina
odraščanja, 3.. R. Giommi: Učimo se ljubezni, 4. D. Tarman: Poletje, 5. M. Crichton: Jurski park, 6. M. Chrichton: Svet v žepu, 7. M. Jančič: Glasnik pekla, 8. M. Dolgan: Sestrskijeziki, 9. J. Felc: Dom mojega doma, 10. D. Jančar: Posmehljivo poželenje.

Konec oktobra seje končno zgodil, sicer že lansko leto obljubljen, "Bunkuc žur" v Mesečini. Recept je dokaj preprost - prineseš nekaj litrov "bunkuca", ga zastonj točiš vsem žejnim, da pa mali ga ni ne bi preveč vplivali, jim ob techno štancah, ki jih v Mesečini vrti D.J. Luka, ponudiš še dobri dve uri peklenskega rock'n'rolla. Vmes pa dodaš še nekaj počasnih pesmi, da ne pride do eksplozije. Kot desert je tu še nagradna igra in jed, poimenovana Orlek, je servirana.
večera Mozartovo Malo nočno glasbo. Ne, ne bojte se, W. A. Mozart mirno spi dalje. Zaradi te izvedbe se ne obrača v grobu. Nasprotno, če bi jo slišal, bi bil ponosen nase, da jo je napisal.
Ne smem delati krivice ostalim zasavskim izvajalcem. Med tistimi, ki se niso popolnoma prodali, je marsikdo dober. To, kar delajo Orleki, pa zasluši samo eno besedo - fenomenalno. Fantom se vidi, da igrajo iz čiste ljubezni do glasbe, zanje je to zabava. V sleherno pesem je vloženo toliko lastnih emocij in energije, daje dosegla prav vsakega obiskovalca. Pri tem ne mislim samo tistih nekaj, ki so stali in noreli tik pod odrom, pač pa vse. 25 pesmi, ki sojih odigrali, so segle v dušo vsakega pravega rockerja. Naslova koncert, ki je potekal v dveh delih - Oštarija, moj drugi dom ter Ko jebe rock 'n' roli povesta vse. Z njihove prve kasete so, razen pesmi Svete krave, odigrali vse druge. Med priredbami smo slišali Waitsov Dowtown train, Hendrixovega Hey Joe, Sweet home Alabama, ter biser
Na koncertu samem seje zgodilo še nekaj, kar je tako neverjetno, da sem posnetke na svojem diktafonu poslušal znova in znova. Ko se je Vlado v imenu skupine poslovil, seje v Mesečini zaslišalo skandiranje: "Orlek. Orlek..." Klasična zahteva za dodatek. Ni kaj, fantje obvladajo stvar. Dokazali so, da se da tudi v naših krajih delati dobro glasbo. In njihova uigranost je prav neverjetna. Ste že slišali studijski posnetek Vinske trte? Ko sem jo slišal v živo, sem najprej pogledal, če je to, kar slišim, play-back. Seveda o tem ni bilo govora.
Sposodimo si za konec delček prirejenega verza iz pesmi Čolniše;"... Potvarjal je mladino, zavajal jo je v Mesečino..." Če ste koncert videli in vam ni bil všeč. je z vami nekaj narobe. V tem primeru vam svetujem, da še naprej poslušate Don Juane, razne Dobriče in Pop designe. Ostali pa... Na žur z Orleki? Vedno in povsod!!
Tomaž A. Štojs Foto: T.A. Štojs (iz Mesečine) Branko Klančar (gasilska)
fr
Resnično jim gori srce, žarijo jim oči in na njihovih obrazih je vedno nasmeh. Seveda so to fantje skupine Spin, ki jo poznate po pesmih Srce mi gori, Objemi me, Cherie Marie in po priredbi Šuštarskcga mostu. Izdali so debitantsko kaseto z naslovom Samo za tvoje oči in sedaj pridno nastopajo po diskotekah, včasih tudi skupaj s Pop designovci. Mladi sojih medse lepo sprejeli.
Andrej Gumilarje pevec, vodja skupine in glavni tekstopisec; Slavko Lebar igra solo kitaro, njegov brat Marjan pa igra bas. "Ko ju bo kdo videl in bo mislil, daje pijan, ker vidi kitarista dvojno, naj se potolaži. Slavko
....................
in Marjan sta dvojčka in sta si zelo podobna". Po klaviaturskih tipkah se sprehaja Matija Krajnik, za bobni pa sedi Tomaž Ferenc. Spinovci so spravili skupaj tudi skladbico Polnoč, kije nekaj čisto posebnega. "Polnoč smo posneli skupaj s simfoničnim orkestrom RTVS in Moj mirom Šepetom. On je tudi sam sedel za klavir. Tako smo dokazali, da ni vse v električnih zvokih, temveč lahko tudi s pozavnami, rogovi, violinami lepo zaigramo". S to pesmijo se bodo Spinovci v začetku naslednj ega leta predstavili v Cannesu na sejmu diskografske industrije MIDEM. Poleg vsega bodo posneli še nekaj pesmi v angleščini, nemščini in francoščini, pred kratkim so dokončali tudi video spot za pesem Srce mi gori. Ko je Spin pred časom igral v Hrastniku, so zelo pohvalili zasavsko publiko, predvsem dekleta. Tudi fantje so se jim zdeli čisto O.K., "Samo malo več bi jih lahko bilo," je rekel Andrej, Matija pa je dodal: "Veliko več, saj so Zasavčani prav fletni ljudje."
Saša Grobljar

mm:
Alt se še spomnite prijetne
zgodbice o Petru	junaku
i/ dežele Nikjcrnikoli?
K.Lrto.i i. „„ ,, H
Spllbcrgovim pokroviteljstvom
vrača na filmska platna. Noja,
o aktualnosti ne bi razglabljali,
4, .
l i |
Molk-* •
rrrS^„r„Mu.
j^odHot
dni vrtela pri nas. O prvem bora skupaj je še tisočkrat lažje, če se v barvah. Ideja je dobra, efekti
SMS«	crstsss.-^
Priporočljiv jepredvsemtisti.il.
reklamni inserti mi TVSluv čilija	starostjo se ni samo zredil, ampak	precej neopazen. Domišljisk«	radi leteli. Tudi oni niso brali
kolikor toliko aktualni. Ali, pa	je celo pozabil, kako leteti!	avantura se prične in konča v deželi	Adamsa. Kora ni v tem, kako
kaj je eno 1	~	-	♦ >'	...	-	-	•	........
neskončnosti.«
To velja tako za kapitana Kljuko Ulook). kot tudi
bere 11. Adamsa. Trik je v tem, da	resničnimi osebami je zgolj biti pristajanje. Ja,moški nikoli
svvržes na tla, potem pa se premotiš	naključna.	ne odrastemo.
/ nečem čisto izven konteksta. Tako Toliko o filmu samem.
Tommy
-	,,al,isaI mKa< ln'v(1' ded njega pa	dogaja v magičnem svetu dežele	zadovoljivi, pa Vendar vsemu
pa tudi o poteh, ki vodijo v	lahko mirne duše prezrete. Ničesar	Nikjernikoli. Robin Willia,us sebo	skupaj nekaj manjka,
zasavske kinematografe ne.	omembe vrednega ne boste	naučil leteti, llustin Hoffman seje	Pozabljeno otroštvo. Dandanes
Nekateri filmi pridejo k nam	zamudili.	naučil sabljati. Julia Roberts se jv	»n na sončni strani Alp iščejo in
pač (prepozno, Ja bi bili ^ Peter Pan ni več mladje več.s „evi,insko os,rigta. Bob Hoskinsje najdejo samo še politiki, ki bi
kaj je eno leto proti fJumpee! Prav mu je, «,kaj pa ne Nikjerniui!" v«,ka	Z	leteti. Precej bolj, neprijetno zna
Trbovlje - Delavski dom 13.-15. SOMMERSBV (am. film), sob,, ned., pon. ob 17. in 19. uri.
16.-18. NE MEČITE SE STRAN (amer. kom), tor., čet. ob 17. in 19. uri, sre. ob 17. uri.
19. PROSTI PAD (am. film), pet. ob 17. in 19. uri.
Zagorje - Delavski dom 13. HOOK - KAPITAN KLJUKA (am. pust.), sob. ob 10. uri.
Vse več znanih solo pevcev in pevk svoje nastope popestri s plesnimi skupinami. Tudi mlad in obetaven Škofjeločan Jan Plestenjak prevaža s seboj plesno skupinico Diesel, ki jo sestavljajo tri prikupne mladenke.
Tudi Simona Weiss je s svojo vrnitvijo na oder pripeljala plesno skupinico treh mladih deklic. Simona z njimi vneto pleše in poskuša po rojstvu sinčka Simona in odsotnosti na glasbenih odrih ostali stara Simona z žametnim glasom, prikupnim nasmehom in zapeljivim pogledom. To ji zaenkrat dobro uspeva.
Sexi Helenca (op. Helena Blagne, seveda) svoje nastope popestri z dvema prikupnima mladeničema. Heleno si podajata iz rok v roke, se skupaj z njo zavrtita na odru in ji občasno podarita šarmanten nasmeh. Kdo
Iz po nekaj sušnih letih spet nekaj ;	parku.Pekete inŽeljkoSegrecsta
novega. Skupina Društvo mrtvih flami dua Pres.stige, Sodelujeta 4 pesnikov je bila še pred nekaj
mesec i neznana širši jav-.<.?	1
nosti. Čeprav so že lani zmagali na
1’op delavnici, je letos, kot kaže,
v.viv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.vz.v.v.v.v
njihovo leto.^
Se ena zmaga na	Pop
delavnici in
ritSB;*,,'
. ■
rugo
kaseto Ljubezen iti prijateljstvo, v Nan o sia * uvrstila
i ji:=
^ bito kmtrSlno
.
s:
že Ui leta in vsi člani r ^ V V 1	uspešna,jima je uspelo
skupine so še študentje,	Y	izdatišelrctjoZvczdamojih
bolj zahtevno glasbo.	pei0 kaseto zapored je izdal Stane
Fields ; of wonder, oziroma: : Vidmar Njen naslov je izivduodolg Čudežna polja fesnemajo material	Mali pojemU peseffl| -„.me Vtdmar
za novo kaseto ter CD. Izšla Krsta ,,aj večji uspehi. Kaseta je predvidoma januarja prihodnje leto. nadaljevanje CD-ja z največjimi Hkrati: pripravljajo poseben shovv •= uspešnicami. Nanjo je Stane uvrstil program, s katerim bodo kaseto: :	0?ji izhot uspešnic, dodal je še šli:i
predstavljali po slovenskih povsem nove pesmi. Pevec, ki je diskotekah in plesiščih. "ČudežnikiNs::' ; priljubljen predvsem pri srednji *° se J-’hro	na mmulem generaciji, je sicer v zabavm glasbi :
TAŠ
lep odziv med poslušalci.	7^^M.
13.-16. ČEZ DRN IN STRN (am. kom.), sob., ned. ob 17. uri, pon., tor. ob 19. uri.
13.-15. ZADNJI DOBRI MOŽJE (am. voj. drama), sob., ned. ob 19. uri.
17.-18. SOMMERSBV (am. film), sre., čet. ob 19. uri.
19. BOTER III. DEL (am. gangster drama), pet. ob 19. uri.
Hrastnik - Delavski dom
13.-14. PRIVEŽI ME! (fra. ero. akcijaj, sob., ned. ob 17. in 19. uri.
17.-19. MANEKENKA 2 (am. kom.), sre., čet. 19. uri, pet. ob 17. uri.	.
Dol - kinodvorana
13. 11. VETER (am. avant. akcija), sob. ob 18. uri.
" : ■

le ji ga poklanja v zasebnem življenju?
Voditelja oddaje Klub klobuk Meta Ornik in Robert Bogataj
sta prikupen voditeljski par. Par ne le televizijski, temveč tudi zasebno, Svoje gnezdo sta že opremila, kdaj ga bo dopolnil še otroški smeh, šeni znano. Mogoče kmalu?
Stara rockerja - Tomaž Doini cel j in Janez Bončina -Benč sla bila pred kratkim gosta v oddaji Ona in on, v kateri sta pokazala svoje kuharsko znanje. Morala sta pripraviti pizze, narediti sladkorno peno na katero so nori vsi otroci, za nameček pa sta se preverila še v strežbi. Oba sta ugotovila, da bo za vse najbolje, če bosta ostala kar pri glasbi, najedla in napila pa se bosta v kakšni gostilni.
S.G.
i&v
► • .
Pozdravljeni srednješolciI Pa
smo le preživeli ta (vedno najbolj grozni) prvi teden pouka po počitnicah. Vsi učitelji so spet
začeli s to že tako znano tekmo za
lili«
. Dnevniki so polni
napovedanih kontrolk, pa tudi
• * * Upam, da ste dosedaj že zbistrili
med počitnicami najbrž zaspane misli. Do božičnih počitnic je
predstavljamo med drugimi tudi najlepšega fazana na Gimnaziji Trbovlje.


IjSefiil

W
Depresije
Mračno meščanstvo se je prebudilo in prikobacalo iz svojih nizko nastropnih taborišč. Ustavil seje celo potok, ki je nekoč žuborel tod mimo, da bi se uzrl na to bedo, ki naj bi bila najvišja oblika življenja.
Nekoč je nekdo dejal, da so še potepuške mačke in psi boljši od njih. Ne vem. Ne poznam jih dovolj dobro, a moram reči, da po vsem tem kar sem preživel tu med njimi, nisem niti malo začuden, ko se ozrem nazaj in naprej in ko vidim kje smo!!!
Te luči, ki ugašajo vse dneve in ta voda, ki kar naprej curlja iz pipe, ko pa bi jo človek potreboval, je največkrat ni od nikoder,... Vse to vse je le začetek pranja možganov vsem in vsemu, kar čuti.
Tako kot tisti mali princ, ki je prihajal v čarobno deželo, kamor naj bi po pričevanju modrih starešin tudi spadal. A ko je spoznal to čarobno deželo, je s svojim konjem vred skočil v prvi prepad na meji z realnostjo... Je mar skušal priti k nam? Za njegovo dobro upam, da ne. Ne verjamem namreč, da bi njegov konj zmogel še en skok.
Da. Čudno je postalo vse skupaj. Vsakih nekaj let se še utrne kakšna zvezda. Ko prebija našo atmosfero noče zažareti. Očitno seje tudi ona ohladila. Tudi nebo ni več isto kot je bilo in ne moreš se več ozreti vanj, ne da bi najprej pogledal, če te kdo opazuje. Lahko bi te obtožil, da čutiš, kar pa je v novem času očitno največji greh.
Radi bi vedeli, kdaj se je sploh začel ta novi svet in čas, zakaj se je začel,... A odgovora ne bomo dobili.
Strohnite vsi v tem sistemu smrdljivega hladnjaštva in rutine. Nas ne boste vzeli s seboj. Mi bomo ostali tu in pokazali svojim otrokom kakšen je bil nekoč človek in svet. Takrat otrok še ni potreboval pomirjeval, ko
je pisal kontrolne naloge in, ko si ni želel vedno več in za ceno tega tudi prodal svoje stare gate, le da bil ves nov!
NE! Mi smo draugačni in drugačni ostajamo. Kaj nam bodo vse diplome in ostala birokratska sranja, če ne bomo vedeli in znali tega znanja uporabiti. Uporabiti za nas in za tiste, ki sedajle spijo, da bodo lahko potem, ko bomo mi spali - delali!
Ozrimo se! Poglejmo nekam drugam, a ne povsem stran, saj ne smemo pozabiti, kaj se nam dogaja sedaj, da se nam ne bi še enkrat dogajalo!
Peter Jazbinšek
Ham naj se damo?
Pust, deževen, žalosten petek. Zvonec je naznanil zadnjo uro. Uh, profesor je že v razredu. Odpira "knjigo strašne sodbe" imenovano redovalnica. Obsojenci vstajajo. Na srečo nisem med njimi. Premišljujem o današnjem večeru. V hipu postanem slabe volje, saj se spomnim prejšnjega petka. Z
namenom, da bi vsaj za en večer pozabile na šolo, smo se s prijateljicami zapeljale k Račiču. S prejel nas je neprijazen natakar s kislim obrazom (prav taka je bila tudi smetana, ki smo jo naročile - kisla namreč). Hvala lepa za takšno gostišče. Tam nas ne bodo več videli. Šle smo do Vrtinca, kije bil nabito poln. Gneča mladih se je odpravljala v Oskarja, ta pa je tako vedno poln. Razočarane smo odšle domov. Najbrž danes ne bo bistveno drugače ...
Sedaj pa Vas, spoštovani trboveljski rojak sprašujem, kdaj boste izpolnili obljube, ki ste jih tako vneto dajali pred volitvami. Obljubljali ste nam prostor (v tem primeru Rudarski dom), kjer bi mladi lahko poslušali glasbo, žurirali, skratka uživali. Kam ste se skrili? Saj nas učite, da obljuba dela dolg? Veste, mi namreč nismo pozabili, kaj ste nam obljubljali. Morda pa se motim in sem nepoštena do vas, saj je mogoče prostor že urejen in zaključujete z deli. Če je tako, se vam opravičujem. Prosim pa, da nam sporočite, kako napredujejo dela.
Mateja
Po mnenju na spoznavnem je	mesto
Romane Grošelj HRIBAR.
Luka je Zagorjan lepotaenakomemo treh zasavskih razreda Gimnazije dopolnil 15. leto. kozorog, saj hoče Njegovi hobi je je ' član Polde Eberl tudi svoj vod je narava in živali, Luka tudi rad vse,	razen
zaide v Mesečino njegovem prostem našli na teniškem igrišču. Pravi, da
strokovne žirije bogov večeru na gimnaziji si spremljevalca Miss zaslužil LUKA
(to torej pomeni, daje porazdeljena po vseh dolinah), učenec l.a Trbovlje. Januarja bo Po horoskopu je pristen uspeti za vsako ceno. taborništvo. Že 6. leto taborniškega rodu Jamski. Letos je dobil tabornikov. Pri srcu mu ki pa jih na žalost nima. poslušaglasbo. Posluša "goveje". S prijatelji rad ali pa v kino. V času ga boste lahko ali košarkaškem vzornika nima, je sam
svoj vzornik.
Njegova želja za prihodnost je to, da bi uspešno končal gimnazijo in potem še kakšno drugo šolo. Vsem njegovim oboževalkam pa naj še povem, da Luka trenutno nima prijateljice.
P.Z.
P.S.
Kot lahko vidite na fotografiji, je Luka tudi ljubitelj "dobre hrane".

■	: j ■
WMMM

PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje
2SZSSS&	9h.
: : :



		
II
:!l
..	..ali
v
VSE ZA RAČUNALNIK

vš???
MIŠKE OD 2.290,00 SIT DALJE PODLOGE ZA MIŠKE 590,00 SIT IGRALNE PALICE 2.065, 00 SIT 4^, DISKETE SONY 1.2 MB 1.290,00 SIT DISKETE SONY 1.44 MB 1.890,00, SIT PROGRAMI ZA WINDOWS V:i | 3 PROGRAMI ZA DOS A PROGRAMI ZA VODENJE; POSLOVNIH KNJIG gX "V
KNJIGE
TISKALNIKI EPSON, STAR, FUJITSU
» ■
v >
RAČUNALNIKI ZA VSE
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje telefon: 0601 61 611, 64 611
lili
Mele v
reprezentanci
Prav ste prebrali v naslovu, tudi litijski nogomet ima člana v slovenski nogometni reprezentanci. Sicer ne v tisti selektoija Bojana Prašnikarja, ki se ji reče A reprezentanca Slovenije. Tudi ta reprezentanca ima selektoija in sicerje to Fundak iz Maribora, govorimo pa o reprezentanci slovenskih železničatjev, katere član je tudi nogometaš Litije Anton Mele - Tomi. Reprezentanca slovenskih železničarjev uspešno sodeluje v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.
Prvo tekmo so neodločeno odigrali (1:1) z moštvom Francije v gosteh. Mele še ni nastopil, na naslednji z ekipo Avstrije pa je že igral. In to uspešno, kajti že v 15. minuti je dosegel vodilni zadetek za Slovenijo, za drugega pa je lepo podal soigralcu. Končni rezultatje bil 3:1 za Slovenijo. Tomi je bil deležen pohval nogometnih strokovnjakov, ki so se zbrali na tekmi. Za Zasavca pa je povedal, da je rojen v letu 1972 in je pričel z aktivnim igranjem oz. treniranjem šele z 18 leti pri trenetju Janezu Tišletju. Prej je igral nogomet v občinski ligi (Lilijani radi rečemo divja liga) za ekipo ŠD Dolina, za katero še danes rad odigra kakšno tekmo. Že pri mladinski ekipi ga je opazil trener članov Sivko in ga tudi uvrstil v člansko ekipo. Pravi daje poln ambicij, da Litija ni njegov zadnji klub in da mu želje sežejo do L slovenske nogometne lige, najraje pri kakšnem ljubljanskem klubu.
Zaradi resnega pristopa do treninga in želje po dokazovanju mu bo to gotovo uspelo. Če ne v zimskem prestopnem roku pa v poletnem. Dosedaj je za Litijo dosegel 12 golov, njegovo najbolj učinkovito sredstvo pa je skok in udarci zglavo. Tako doseže največ zadelkov.Sam pravi, da se mora še veliko naučiti, da je to povezano z mnogo treninga, ki pa ga včasih ni, saj ima službo v deljenem turnusu in včasih tudi ob sobotah popoldne. To mu onemogoča tudi igranje prvenstvenih tekem za Litijo. Uspešnoigra mali nogomet za ekipo KMN Inženiring Šarbek. Pravi, da mu to koristi pri velikem nogometu, posebej pri
igri ena na ena. Trenutno največja želja milje nastop na naslednji tekmi reprezentance železničaijevproti Hrvaški. Že neodločen rezultat bi pomenil odhod na evropsko prvenstvo železničatjev na Nizozemsko. In Tomi, če se bo repreze ntanca tja uvrstila, bo njen član.
Stane Kokalj
Derbi v nedeljo
Ljubitelji nogometa bodo v nedeljo končno dočakali zasavski derbi med Orio Rudarjem in ETI Elektroelementom. Srečanje se bo pričelo ob 13.30 uri na stadionu Rudarja. Zadnji prvenstveni obračun med tema nasprotnikoma je bil na sporedu junija lani, ko sta se v Zagorju razšla brez zadetkov,
pol leta prej decembra 1991 pa so v Trbovljah s prekrasnim golom Tonija Buovskega, ki je ObradaMudriniča premagal s 30 metrov, z 1:0 so slavili gostje.
"Med seboj se odlično poznamo, tako da favorita nabrž ni. Odločale bodo malenkosti. Morda napaka obrambe ali dobra poteza, vsekakorpaborbenostin večja želja po uspehu. Upam, da se bo derbi končal tako kot zadnji v Trbovljah - z našo zmago in športnim obnašanjem", razmišlja pred derbijem strelec odločilnega zadetka v zadnjem trboveljskem obračunu.
Na športno igro in obnašanje opozarjata tudi oba trenerja - Franci Sivko in Vinko Žibrct: "Igralcem bova posebej naročila, da se športno vedejo. Enako naj velja tudi za gledalce, ki naj si v kar
naj večjem številu ogledajo srečanje. Upava, da ne boprišlo do poškodb in nepotrebnih kartonov.	Ostalim
drugoligašem ne smemo dovoliti, da bi se smejali na naš - zasavski račun!"
Igralci obeh ekip so dobro pripravljeni in že komaj čakajo nedeljo. Obe moštvi si seveda želita zmago. Trboveljčani bi tako nadaljevali z uspešnimi domačimi nastopi, gostje pa dosegli prvo letošnjo zmago v gosteh, s katero naj bi začeli s serijo točk na tujih igriščih in tudi počasi loviti vodilne ekipe. Nedeljska tekma je za njih bržčas prelomna, če morda zaostanek sedmih točk za drugim Korotanom vendarle že ni prevelik.
Trenerja bosta imela na voljo vse igralce, tako da lahko sestavita najboljši enajsterici. Pričakujemo lahko, da bodo v
zelenih dresih nastopili Gorazd Ranzi nger, Gregor Kic, Aljoša Ranzinger, Darino Rižner, Silvo Štok, Dženan Zaimovič, Mitja Breznikar, Jani Sotenšek, Jani Žlak, Marko Herman in Dejan Jesih, v zagorskih rdečih pa Franc Hace, Mitja Grešak ali Franc Kranjc, Toni Buovski, Mojmir Brečko, Albin Borštnar, Bojan Žibret, Dušan Razboršek, Jože Kern, Igor Holešek, AndželkoPetrušič in Borivoj Grden.
Ob koncu pa ponovimo mnenje treneijev: IGRALCI IN GLEDALCI NAJ SE OBNAŠAJO ŠPORTNO, ZMAGA PA NAJ V NEDELJO BOLJŠI TEKMEC.
Pa na s videnje na stadionu Rudarja.
Sašo Fabjan
NOGOMET
Tim Laško - Hrastnik Center Jošt 1:0 (1:0)
KOŠARKA****
Člani: Trbovlje -Hrastnik 80:72 (42:44) Kadeti:	Smelt
Olimpija - Zagorje 114:56(57:19)
Kadetinje: Litija -Domžale 38:62 (21:36) Pionirji: Litija - Tam Bus Miklavž 44:46 (21:20)
KEGLJANJE |
3. liga - vzhod: Ingrad Celje - EHO Harstnik 1:7, Rudnik Hrastnik - Nafta Lendava 7:1. Na lestvici vodi še neporaženi EMO Hrastnik s 14. točkami.
| MALI NOGOMET|
Lige	Zagorje
(predzadnjekolo): Miga: ŠD Čolniše - Kotredež T/ Č 3:0, Malo po malo -Trgovina Čop 5:2, Inženiring Šaibek - Para-dox 4:3, Šentlambert -Intera 1:3, Izlake - Bistro Cerar 3:1. Trenutni vrstni red: L KMN Inženiring Šarbek 19, 2. Izlake 17, 3. Malo po malo Dimnikarstvo A. Lepoša
16, 4. Bistro Cerar 12, 5. Par-adox 1 l,6.ŠDČolniše 10,itd. Naj strelec: 22 Pišek (Izlake).
II.	liga: TE-VE Varnost -ŠD Prapreče 3:2, Jazbeci -Topličani veterani 4:2,Tapi -Buldožer 2:1, Zlatorogi-Ultra
-	Jastrebi 2:5, ŠD Mlinše II -Vesu 3:0, Antiinon-Bistro 91
-	Izlake 11 7:1. Trenutni vrstni red: 1. Buldožer-Šime Diskont 15, 2. TE-VE Varnost 14, 3. Jastrebi 13, 4. Topličani veterani 12, 5. Tapi 12, 6. Antimon-Bistro 91 11 točk, itd. Naj strelec: 13 Kočnar (Jastrebi).
III.	liga: NLP-Eurolrade -AFŽ 3:0, Siporex - Polje-Svarog 2:4, Garni hotel - ŠD Prapreče II 8:1, Podkum 11 -Bistro Tina 3:2, Tima - Izlake veterani 8:3, ŠD Behar - ETI El. Element 7:4, Hors -Gostišče Maček7:0. Trenutni vrstni red: L ŠD Behar 24, 2. Tima 20, 3. Hors 18,4. Polje-Svarog 18,5. Gostišče Maček 14,6. Gami hotel 13,7. Bistro Tina 13, itd. Naj strelec: 31 Fazlič (ŠD Behar)
Hrastnik - zadnje kolo: Liljani - Mesarstvo Koprivnik 5:0, ŠD Čeče - Gamsi 5:2, TKI - Steklarna 2:3, Gostilna Texas-Steklarski frisi 5:0, PP Hrastnik - Čvek 6:3. Končni vrstni red: GostilnaTexsas 35, Čvek 29, ŠD Čeče 27, Steklarna 25, Juventus 24,
Liljanii 20, PP Hrastnik 19, TKI 14,MesarslvoKolprivnik 10, Gamsi 5, Steklarski frisi 1 točka. Najboljši streleci: Matjaž Milinovič (Čvek) 47, Sefik Alič (Juventus) 31 in Mustafa Tufekčič (TKI) 29 golov.
|	ŠAH	|
ILslovenska liga - vzhod,
5.	kolo: Zagoije - Slovenjske Konjice 4:2. Kranjc - Gruden remi, 1 liibovšek - Brodnik 1:0, Hribovšek - Košak remi, Regancin - Bučar 1:0, Sešlar -Janežič 1:0, Goršek - Rečnik 0:1.
Rudar - Fužinar Ravne 1.5 : 4.5. Hinko Jazbec - Danilo Pemš remi, Rado Bajda -Branko Planinšek 0:1, Franc Kotnik - Niko Rihtič remi, Andrej Novak- MarkoUrečič remi, Špela Ulaga - Ivanka Valtl0:l, brez predstavnikov - Drago Čepin 0:1.
Končni vrstni red: 1. Šentjur 9, 2. Fužinar Ravne 9,3. Branik Maribor 7, 4. Zagorje 7,5. Gornja Radgona
6,	6. Rudar 5. Sodelovalo je 14 ekip.
Hitropotezno prvenstvo II. liga vzhod - rezultati po deskah:
Uroš Zalokar na prvi deski 8 točk, Hinko Jazbec na drugi deski 7 točk, Franc Kotnik na tretji deski 10točk,RadoBajda na četrti deski 8 točk. Vrstni red: 1. ŠK Rudar z 12. meč točkami,2. ŠŠD Velenje 8,3. ŠD Lipa-Šentjur 8 meč točk.
Hitropotezni mesečni turnir - november 93 -Trbovlje: A skupina (14 tekmovalcev): L Rado Bajda, 2.-3. Ivo Gračnar in Uroš Zalokar, 4. Franc Kotnik, 5.-6. Rudi Regancin in Miran Gala,
7.	Jože Kotar, 8.-9. Cveto Ivšek in Miran Skobe, 10. Oto Kranjc st.
B skupina (10): 1.-2. Ado Naglav in Mirko Tunič, 3. Ludvik Jerman,
4.	Dušan Cmomarkovič,
5.	-6. Silvo Rupnikin Igor Nosan.
Mesečni hitropotezni turnir - november -Zagorje: 1. Janko Hribovšek 14, 2. Rudi Regancin 12, 3. Novak (Rudar) 10.5, 4. Juvan
9.5.5.	Bajraktarevič 8,6. Tomažič 7.5, 7. Grčar 7,
8.	Koščič 6.5 9. Vidmar
6.5,10. Gračner 5. Igralo je 15 igralcev. Vrstni red po 11 mesecih: 1. J. Hribovšek 175,	2.
Regancin 167, 3.Grčar 134, 4. Jurič 109, 5. Gračner 73, 6. Juvan 57, 7. Bajraktarevič 55, 8. Koščič 53, itd.
Prvenstvo Zagorja v aktivnem šahu (2 krat 0.5 ure): L Regancin 7, 2. Koščič 5.5, 3. Grčar
4.5.	4. Osmanovič 4, 5. Gračner 3.5, 6. Pavlin 3, 7. Bajraktarevič 3, 8. Tomažič 3 in 9. Vidmar
2.5.

Holešek
dvakrat
ETI EE - Jelen Triglav 4:1 (2:1)
Zagorje,	igrišče
Proletarca, gledalcev 600, sodnik Kerčmar (Hodoš). Strelci: 0:1 Kondič (5), 1:1 Holešek (24), 2:1 Brečko (33), 3:1 Buovski (54), 4:1 Holešek (68).
ETI EE: Hace, Grešak, F.Kranjc, Brečko, Boršntar, Žibret (Buovski), Šink, Razboršek (J.Kranjc), Holešek, Grden, Grčar
Triglav: Piljič, Atlija, Durakovič, Krajnik, Belančič, Udir, Golob, Novak, Kondič, Mulalič (Prača), Tušar.
Gostje so v začetku tekme po napaki Grešaka in Hace ta sicer povedli, toda Zagorjanov vseeno niso uspeli presenetiti. Ti so si takoj pripravili nekaj lepih priložnosti (Grčar, Brečko), po podaji Šinka pa je Holešek sredi prvega dela izid izenačil, nekoliko kasneje pa je po lepi akciji Razborška, Grdena in Holeška Brečko dosegel vodilni zadetek. V uvodnih minutah drugega dela je bivši Rudarjev vratar Piljič po silovitem strelu Buovskega z 20 metrov še enkrat moral pobrati žogo iz svoje mreže, končni izid tekme pa je po asistenci Grdena postavil najboljši igralec tekme Igor Holešek.
S.F.
V gosteh ne gre
Steklar - ORIA Rudar 3:0 (2:0)
Rogaška Slatina, igrišče Steklarja, gledalcev 300, sodnik Rastovec (Ankaran). Strelci: 1:0 Kidrlč(ll),2:0 Kukič (18), 3:0 Vlckovič (69).
Steklar: Lešnik, Turnšek, Neskič, Marguč, Vršič, Horvat, Gotlin, Kidrič, Vickovič (Koražija), Kukič, Šmid (Bevc).
ORIA	Rudar:
G.Ranzinger,	Čuk,
A.Ranzinger, Tomše, Zaimovič, Kic, Breznikar (Haralovič), Sotenšek.Žlak, Rižner, Herman.
Trboveljčani, ki na svojem igrišču ne vedo za poraz, so v tem prvenstvu še brez osvojene točke v gosteh. Tudi v Rogaški Slatini so zaigrali slabo, razigranemu tekmecu pa so se na slabem igrišču upirali le dobrih deset minut. Vso tekmo si niso ustvarili niti ene priložnosti.
Z mislimi so bili verjetno že na pokalni tekmi z Muro in na nedeljskem zasavskem derbiju z Zagorjani, tako da je Steklar gladko zmagal in v desetih dneh je ob dveh -zmagal	z ETI
Elektroelementom še tretjič opravil z Zasavčani, tokrat z Rudarjem.
S.F.
Hat Trick Bartoka
Litija - Brda 3:1 (0:0)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 300, sodnik Zirnsiein (Portorož). Strelci: 1:0 Barbek (75), 2:0 Barbek (77), 2:1 Gašparin (82),3:1 Barbek (85).
Litija:	Grošelj,
Groboljšek, Mele, Golnar, Ocepek, Fele (Jarm), Marantič, Zajc (Props), Begič, Barbek, Poglajen.
Brda: Žnidar, Jančič, Kožlin, Simčič, Klinec, Krislančič, Jakončič, Gruden, Zimič, Markočič, Gašparin.
Zaslužena zmaga domačih. V prvem polčasu smo gledali jalovo premoč Litije, ki sije pripravila nekaj polpriložnosti vendar brez uspeha. V 43. minuti so gostje v kazenskem proštom zrušili hitrega Poglajna in sodnikje upravičeno pokazal na 11-metrovko, vendar pa je strel Barbka gostujoči vratar ubranil. Drugi polčas je bil bolj zanimiv. Gostje so
bili na začetku boljši, v 65. minuti imeli 100% priložnost, vendar je Grošelj odlično posredoval. Potem pa je na sceno stopil Barbek in 2 krat dosegel gol z glavo na podajo Propsain Martiča. Svoj tretji gol je dosegel s strelom s 30 metrov, ko je ukanil gostujočega vratarja in se tako odkupil za zgrešen strel z 11 metrov. Pri domačih za borbenost veljajo čestitke vsem, razen Zajcu, kije ob menjavi imel čisti dres. Gledalci so bili precej glasni predvsem ob menjavi Feleta z Jarmom. Sojenje slabo.
S.K.
Prva točka v gosteh
Ilirija - Svoboda 0:0
Ljubljana, Igrišče Ilirije, gledalcev 100, sodnik Kokalj (Ljubljana).
Svoboda:	Povšnar,
Karamarkovič, Hodak, Uranič, Kurež, Gošte, Trdin, Zakonjšek, Kovač, Vozelj, Račič.
Svoboda je osvojila prvo točko na gostovanjih in to popolnoma zasluženo. Igra je bila v glavnem enakovredna, moštvi pa sta si priigrali le nekaj pol priložnosti, tako so mreže ostale nedotaknjene.
J.M.
Uspešni v gosteh
CAISSA Aluminij -Papirni čar 0:0
Kidričevo, igrišče Aluminija, gledalcev 300, sodnik Žohar iz Šentilja.
Aluminij:	Muršec,
Štumberger, Mertelj, Emeršič, Žitinik, Krištofič, Pavlič, Fridl (Kavčevič), Hojnik, I.Fridl, Kmetec.
Paplrnlčar:	Kelenc,
Sotlar, Trebše, Knavs, Plazar, Cetin, Hrovat (Molan), Kačičnik, D. Guček (Režun), Lazar, Kirbiš
V raztrgani in slabi igri so igralci Papirničarja v gosteh uspeli iztržiti točko. Igraje bila zelo ostra, odvijala pa se je predvsem na sredini igrišča. Sodnikje domačim dosodil 11-metrovko, ki pa
Loko so odpotovali močno oslabljeni, , saj sta poškodovana oba igralca na desnem krilu Matjaž Vrbnjak in Igor Deržič, že celo sezono ne igra krožni napadalec	Nenad
Stojakovič, zdravstvene težave pa ima tudi Bojan Voglar. Kljub temu so Oinnikomovci začeli tekmo zelo borbeno in povedli s 5:3, nakar je na sceno stopil zelo nerazpolžen sod ni šli par iz Maribora in domači so povedli s 7:5. Vodja Trboveljčanov Ivo Jekoš je dobil rumeni karton, sodniška dvojka pa se je umirila in gostujoča ekipa je odšla na odmor z golom razlike. Po pogovoru v slačilnici je obramba Omnikomovcev delovala precej bolj zbrano, v vratih pa je blestel tokrat izvrstni Danilo Lipovšek, ki je med drugim ubranil tudi štiri najstrožje kazni. Zaradi treh izklučitev je bil diskvalificiran Sandi Deržič, kasneje pa zaradi grobega prekrška še Miran Sečki. Tri minute pred koncem so Trboveljčani vodili s tremi goli razlike in imeli napad,
=	......-!a~ZIS
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V petekm kolu se Je med Lilijani najbolj izkazal Ljubljančan Dušan Andrejič, med Trboveljčani pa Sandi Deržič. Ocene: (5. kolo): Presad: 5 - Dušan Andrejič, 3
-	Borut Maček, 1 - Toni Ulčar; Omnikom Rudar: 5
-	Sandi Deržič, 3 - Primož Jug in 1 - Zoran Senčar.
Skupno: 18-Kosec, 16-Andrejič, 15-Doblekar,
9 - Maček in S. Dežič, 5 - Lipovšek, 4 - Senčar, 3 -Medved, Jug in Voglar 2 - Kolar in 1 - Kos, Špende in Ulčar.
Strelci: 32 - Andrejič (PL), 29 - Žibret (Z), 26 -Kosec (OR) in Maček (oba PL), 25 - Medved (OR) in Šeško (TKI), 22 - T. Kolander (RP), 21 - Kolar (PL), 19 - Stropnik in Moljk (oba TKI), 18 - Voglar (OR) in A. Ule (Z), 16 - Špajzer (oba TKI) in Zahrastnik (RP) itn.
FitnesCenter
FITNESS, SADNA, MASAŽA, MASAŽA PROTI CELUllTU, AEROBIKA, BI0 BAR
jo je vratar Kelenc uspešno obranil. V 70. minuti je imel igralec Papirničarja Kačičnik 100% priložnost, ko se je sam znašel pred vratarjem Muršecem. Zal je žoga poletela mimo gola in rezultat je ostal neodločen. Papirničarji so s 13. točkami trenutno na četrtem mestu.
F.K.
Rokomet
Zasluženi
točki
Šešlr-Omnikom Rudar 18:19(9:10)
Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 600, sodnika Stoeger in Gramc (oba Mb).
Šešir: A.Peternel, Rautar 2, Tomič 8, Praljak, Frelih, Dolinar 1, Sokolov 3, F .Peternel, Bajt 4, Novšak, M.Keše, G.Keše.
Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 9, S.Deržič, Kosec 3, Senčar 2, Mašič, Voglar 4, Sečki 1, Abdič, Piškur, Senica.
Levstikovi fantje so si tokrat prislužili izjemno pomembni točki. V Škofjo

David usnešen
Minulo soboto je bil v Ljubljani drugi turnir Prve državne karate lige. Izvedeni sta bili četrto in peto kolo. Tudi tokrat se je David Kranjc Iz KK TIKA Trbovlje, ki nastopa za
dvakrat in obakrat zmagal. V prvi borbi je z
rezultatom 4:3 premagal Drakuliča (ex Crvena zvezda, sedaj KK TAK Olimpija iz Ljubljane). V drugi borbi je z rezultatom 6:t premagal
Janka Gobca iz Šiške.
Ci A:-:-:-:
Tudi v teh dveh kolih je ekipa WKSA Maribor, v katero je Ljubo Javoršek, trener državne mladinske reprezentance, vključil nekaj najboljših slovenskih mladincev, da se
prven sTvo ^ pok az a! a3 V d a*°j eT t r e n er^e v a odločitev dobra. Rezultati, kijih ekipa dosega, kažejo na precejšnje upanje, da bodo za EP. ki bo februarja prihodnjega leta, dobro pripravljeni, saj se dejansko mladinska ekipa uspešno kosa s prekaljenimi članskimi borci. Skupna uvrstitev pred zadnjim turnirjem, ki bo 20. novembra v Mariboru, jih od osmih
ekip postavlja na četrto mesto ter jim še
I 1, C
sodelovale na Državnem mladinskem prvenstvu v Kranju. Nekaj najboljših mladih do šestnajstega leta starosti bo sodelovalo na pripravah v Mariboru, kjer bo Ljubo
Javoršek izbiral najboljše v Sloveniji za nastop na tretjem svetovnem pokalu mladih, ki bo na Madžarskem od 3. - 5. decembra
F. G
sodnika sta jim vzela žogo zaradi zavlačevanja, gostitelji so dosegli gol in znižali razliko. Po izteku časa, predvidenega za tekmo (sirena na semaforju se ni oglasila) pa sta gostiteljem dosodila še prosti met z devetih metrov. Žoga, ki je končala v golu, ni odločala več o ničemer. Premoč Trboveljčanov na parketu škofjeloške dvorane je bila precej večja kot to kaže rezultat, sodniška dvojka Stoeger - Gramc pa se bo v prihodnje verjetno znašla na seznamu tistih sodnikov, za katere Omnikom Rudar ne bo želel, da jim. sodijo na ligaških tekmah. Kljub temu, da so Omnikomovci v Škofji Loki močno oslabljeni osvojili nadvse dragoceni točki.
B.K.
Odmevna
zmaga
Zagorje - AFP Dobova 22:19 (9:9)
Litija, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika A. in J. Vereš (oba Bakovci).
Zagorje: Šuštar, Ribarič, R.Ule, Dečman 4, Žibret 5, A.Ule 4, Lipovšek 3, Kirn 4, Tavš 2, Šikovec, Oblak, Ramšak.
AFP Dobova: Marcola, Voglar 1, Kovač, Vašcer2, Ogorevc, Žibert 2, Glaser4, Kranjc, Pavkovič 2, Džapo 8, Polovič, Kuhar.
Znova oslabljeni Zagorjani so z dobro, pametno, predvsem pa nadvse borbeno igro premagali najbogatejši klub druge lige in tudi naj večjega favorita za povratek v elitno ligo. Začetek tekme je sicer
pripadel gostom, ki so povedli s 6:3, kasneje pa tudi z9:6, a je domačinom prav v zadnji sekundi prvega dela z atraktivnim "cepelinom",ki sta ga izvedla Žibret in Lipovšek uspeli izenačiti. Z dobro igro so varovanci treneijaVrhovnika nadaljevali tudi po odmoru in si priigrali štiri zadetke prednosti (14:10). Dobovčani se niso predali in so sredi drugega dela izenačili na 16:16, domačinov pa to ni zmedlo. V silovitem zaključku šo si znova priborili štiri gole naskoka in dosegli izjemno pomembno in odmevno zmago. Vsi igralci so imeli nekaj blestečih trenutkov, še posebej pa velja pohvaliti veterana Bojana Dečmana.
S.F.
Nov poraz
Pomurka Bakovci - Dol TKI Hrastnik 22:14 (9:7)
Murska Sobota, dvorana OS, gledalcev 80, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Mb).
Pomurka:	B.Vareš,
A.Vareš 1, Ritonja 3, Škrabar6, J.Buzeti 2, Husar 3, S.Buzeti, B.Buzeti, Okreša 3, Petek 4, Lovrenjak.
Dol TKI:	Premec,
Železnik, R.Plevnik, Terbovc, Kranjc 1, D.Plavnik, Moljk 3, Špajzer 2, Šeško 5, Stropnik 3, Potočan, Škalički.
Dolani, za katere smo že zapisali, da jih zaradi spleta okoliščin čaka zelo težka jesen, nikakor ne morejo in ne morejo koinpletirati ekipe. Za Žagarjem, ki seje hudo poškodoval v prvem kolu, sedaj manjka tudi izkušeni Vidmar. Kljub
temu, da si Dolani v Murski Soboti visoko izgubili, so pustili mnogo boljši kot pred tednom dni v Ormožu. Doklerso imeli moči in voljo parirati ne le izkušenim gostiteljem, ampak tudi pristranskemu sojenju, šobili bolj ali manj enakovreden tekmec. Ko so uvideli, da so zlasti proti sodnikoma nemočni, so popustili, kar so domači spretno izkoristili in adodobra napolnili mrežo gostov. Kljub slabemu sojenju pa gosti teljem ne gre oporekati zaslužene zmage. Če želijo Dolani osvojiti še kakšno zlata vredno točko, bodo morali popraviti predvsem napad, ki je v zadnjih tekmah zelo neučinkovit.
J.P.
Spet zmaga
Radečcpapir - Krog 20:18(12:10)
Radeče, športnadvorana, gledalcev 400, sodnika Kaučič (Ce) in Lužar (Petrovče).
Radečcpapir: Skušek, Pirš, Potočnik, Mervič, Paskvale, Rus l.Zahrastnik 9, D.Kolander 1, T. Kolander 9, Strnad, Mitič.
Krog:	Roškar, D.
Kolmanko 5, A.Kolmanko
3,	Hegeduš, Lukač, A. Titan
4,	Meolic 1, Kovačič 3, Babič, Šeme 2, D.Titan, Hanc.
V dobri tekmi so igralci Papirničarja dosegli lepo zmago, saj je bila igra gostov vseskozi zelo groba. V nešportnem obnašanju je prednjačil gostujoči trener Lesjak, ki mu je sodnik pokazal rumeni karrton. Pri domačih sta blestela Rok Zahrastnik in Tadej
Kolander, ki sta dosegla vsak po 9 golov. Pohvaliti velja tudi oba vratarja Skuška in Mitiča, ki v zadnjem času zelo dobro opravljata svoje delo. Pri gostih je bil najboljši Kolmanko.
F.K.
Za konec zmaga
TAPI Zagorje - Planina 7:6 (5:3)
Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 50, sodnika Vogme in Brumec (oba Mb).
TAPI Zagorje: Žerko, Bolte 4, Sedej, Klopčič, Čibej 2, Lebar, Smole, Poglajen, Vozelj, Nedeljko, Remic 1, Peško.
Planina: Bečkanovič, Ta.Šeruga l.N.Miškulin 1, Plestenjak 1, Lazarova, T.Miškulin 3, Bevk,
Milenkovič, Ti.Šeruga, Šijanec, Savanovič.
Zagorjanke so v derbiju začelja v zadnjem jesenskem kolu osvojile prvi dve točki in so po polovici prvenstva uvrščene na predzadnjem, devetem mestu. Igralke obeh ekip so v deževnem vremenu na mokrem igrišču imele precej težav s spolzko žogo. Domače rokometašice so prvo zmago dosegle predvsem po zaslugi Marjane Bolte, ki se je po večmesečni pavzi zaradi poškodbe vrnila na igrišče in dosegla kar štiri od sedmih zadetkov svoje ekipe. Svoje delo je znova zelo dobro opravila vratarka Maja Žerko, trener Oto Pavlin pa je pohvalil tudi Urško Čibej.
S.F.
mmma	mmmmm
m
\ preženimo

NOGOMET
Kisovec, 13.11. ob 13.30 Svoboda - Zlata Kaplja (3 .liga) - stadion Svobode
Radeče, 13.11. ob 13.30 Papimičar - Žalec
(3 .liga), igrišče Papirničarja Trbovlje, 14.11. ob 13.30 Oria Rudar- ETI EE (2.liga), stadion Rudaija
ROKOMET
Trbovlje, 13.1 l.ob 19.00
Omnikom Rudar-Andor Jadran	(l.liga)
telovadnica OŠ
Litija, 13.11. ob 18.00 Presad - Velika Nedelja (1 liga) - športna dvorana
MALI
NOGOMET
Litija, 13.11. ob 9.00 l.kolo 1. občinske lige

Košarka
Zmaga Litije v gosteh
Interier Krško - Litija 75:69
Krško, dvorana Krško, gledalcev 600.
Litija: Merčon, Ibiši, Peterlin, Polanec, Bošnjak, Jocovič, Mirtič, Šiško, Pavliha.
Lilijane je na tekmi v Krškem vodil predsednik kluba Tomaž Gradišnik, saj je prof. Tomo Malenšek v tednu pred tekmo odstopil s funkcije trenerja. Lilijani so v tekmi proti kandidatu za vrh pokazali malo več borbene igre in želje po zmagi, kar se je na koncu pokazalo kot dovolj za zmago. Kar je priznal tudi trener domačih Nikola Plečeš, za katerega se govori, da je eden izmed kandidatov za novega treneija Litije. Prvenstvo je prekinjeno zaradi	obveznosti
reprezentance do 27. novembra, ko v Litiji gostuje moštvo Ilirije.	S.K.
Zagorje - E-W Borovnica 68:75 (31:34)
Zagorje, dvorana OS, gledalcev 80, sodnika Koščak in Breznik (oba Lj).
Zagorje: Murn, Kovač, Leskovšek, Turbič 12, Bassin 20, Omahne 4, Krofi 2, Kofol 6, Čop 2, Kranjc, Košnik 6.
E-W Borovnica: Guštin, Stojanovič, Vodeb, Bukarica 8, Adamič 17, Kržan 15, Zlatkovič 20, Šušteršič 15, Turšič, Bizjak.
Gostje so od prve minute dalje pričeli z consko obrambo. S tem so onemogočili razigravanje ekipe, zato je bil rezultat vseskozi zelo izenačen. Tudi polčas se je zaključil z minimalno prednostjo gostujoče ekipe. Drugi polčasje domača vrsta igrala zelo podjetno v obrambi, kar je prineslo naj višjo prednost sedmih točk v 7 minuti. Nato so kratkomalo vsi igralci
. ....
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija Izbira naj košarkarja Zasavja. Tokrat objavljamo ocene za ekipo Litije za dve koli. Žal pa nismo dobili zapisnika tekme in tako lestvica strelcev tokrat ni popolna.
Ocene
Litija: 10. kolo: 5 Šiško, 3 Peterlin, 1 Merčon; 11. kolo: 5 Peterlin, 3 Šiško, 1 Deležan.
Zagorje: 11. kolo: 5 Bassin, 3 Turbič, 1 Koren.
Skupno: 43 Bassin, 40 Šiško, 22 Koren, 14 Košnik, 12 Deležan, 10 Bošnjak, Merčon in Peterlin, 7 Turbič, 5 Soršak in Kofol, 3 Čop in Omahne, 1 Jocovič, Mirtič, Pavliha, Kovač in Kranjc.
Strelci: 262 Bassin, 208 Bošnjak, 122 Koren, 112 Turbič, 104 Jocovič, 80 Deležan, 77 Omahne, 72 Polanec, 69 Peterlin, 68 Merčon in Šiško, 54 Košnik, 55 Čop itn.

TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/881-817
zgrešili vse mete na koš. Gostujoči igralci pa so počasi zniževali razliko. Tudi minuta odmora domačega trenerja ni ustavila plazu zgrešenih metov in napak v napadu. Tako so gostje v 17. minuti priigrali razliko sedmih točk, kar je zadostovalo	za
nepričakovano zmago.
D.G.
Tenis
Teniški
troboj
V soboto, so se v tradicionalnem teniškem troboju pomerili litijski veterani nogometa, rokometa in košarke. Organizator: Tenis park AS. Letos je bil troboj v bistvu dvoboj nogometašev in rokometašev,	kajti
košarkarji so zatajili in se niso v zadostnem številu udeležili tekmovanja. Prehodni pokal j e letos prvič šel v roke veteranom nogometa.
S.K.
Mali
nogomet
Naj nogometaš Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sta se najbolj izkazala Igor Holešek in Dženan Zaimovič. V zadnjem kolu se je med strelci spet izkazal Lilijan Barbek, ki je dosegel klasični hatc - trik.
Ocene - 8. kolo: Eti: 5 - Igor Holešek, 3 - Mojmir Brečko, 1 - Franc Kranjc. Ona Rudar: 5. - ipžShan Zaimovič, 3 - Marko Herman, 1 - Jam Sotosek.
Skupno: 26 - Sotenšek, 21 rltižncr,20-Petrušfč, 19 - Žibret, 16 - Zaimovič, U - Herman, W Grčar in Hošešek,- Štok in Po vinar, 7 - Borštnar in F. Kranjc, 6-Jesih, J. Kranjskim.
Stracb 10 - Barbek (LI,, 9 - Agatič (SK), 7 -Holešek (lltljS - Sotenšek (OR) m Poglajen (LI), 5 - Kališnik (PR) in Holešek (ETI), 4 - Petrušič (ETI) 3 - flak (OR), Kirbiš (PR), Kovač (SK), Buovski (ETI) 2 - Kern (ETI), Ribič, Plazar in Lazar (PR), Jesih (OR) in Karamarkovič (SK) itn.
PORTESS d o o
61420 TRBOVLJE
Trgovina na debelo in drobno
Ulica 1. junija 4, tel.: fax. 26 702
Trgovina Junior
Ulica 1. junija 25, tel.: 26 £02
- novoletni program - sprejemamo naročila Lego - nagradna igra
Nova zmaga Šarbeka
V litijski športni dvorani so v nedeljo odigrali tekme 3. kola zaklj učka lige malega nogometa na področju Ljubljane. Pred 400 gledalci
smo videli 24 zadetkov in novo zmago domače ekipe, kije z goloma Dareta Feleta v 5. in 39. minuti težko premagala zadnje uvrščeno moštvo Lipa Bar - Jama. Ostali rezultati: Avtofinish -Vuko 8:0, V.S. Diamond -
Rakova Jelša 4:3, in Barakuda - Koren 1:6. Lestvica po treh kolih: 1. Diamond 8, 2. Inženiring Šarbek in Avtofinish po 7,4. Koren 3,5. Vuko in Rakova Jelša 2, 7. Barakuda 1 in 8. mesto Lipa 0 točk.

S.K.
Nogomet
Enakovredni
prvoligašu
Oria Rudar : Mura 0:1 (0:1)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Jakopiček (Maribor). Strelec: 0:1 Gutalj (34).
Oria Rudar: G. Ranzinger, Čuk, A. Ranzinger (Haralovič), T omše, Zaimovič, Florjane, Breznikar, Sotenšek, Žlak, Rižner, Jesih.
Mura: Boškovič, Cifer, Belec (Breznik), Granov, Ilič, Cener (Krančič), Jertnaniš, Gutalj, Gliha, Baranja, Bakula.
Trboveljčanov na prvi pokalni tekmi s favorizirano Muro ni uspelo iztržiti vsaj remija, čeprav si zaslužijo pohvalo za dobro igro. Celo tekmo so bili povsem enakovreden tekmec prvoligašu. Vsekako bi si zaslužili ugodnejši izi. Še posebej ob dejstvu, da je bil prted zmagovitim zadetkom Gutalja Baranja v nedovoljenem položaju.
Izjava Francija Sivka, trenerja domačih: "Igrišče je bilo zelo slabo. Mislim, da med eno najboljših slovenskih ekip in nami v tej tekmi ni bilo bistvene razlike. Igralcem čestitam za trud in borbenost, pa tudi za igro. S takšno igro lahko optimistično pričakujemo nedeljski derbi."
S.F.
NS
•P
mm:
Sladkosnedi vandali pustošili po Litiji
Litija je v noči iz 2. na 3. november doživela vandalski pohod. Neznani storilci so si vzeli čas, voljo so pa tudi imeli in se lotili urejanja notranjosti vrtca, kegljišča, knjižnice, svojo sladkosnednostso potešili na bencinski črpalki in vse skupaj zabelili še s skrunjenjem spomenikov na litijskem pokopališču.
Razdejan vrtec
Telefon je na PP zazvonil ob 5.15, ko je varuhinja vrtca Najdihojca Jožica Dariš ugotovila, da ni vse tako, kot bi moralo biti. "Kot ponavadi sem prišla na delo ob 5. uri. V stopila sem skozi glavni vhod. V hodniku je bilo hladno, kar je bilo zelo čudno. Ko sem prižgala luč, sem videla, da so vse omare odprte, v pisarni pa razmetano. Na policiji so dejali, naj v vrtec nihče ne vstopa. Starše, ki so kmalu začeli voziti otroke vrtec, smo morali prositi, da jih odpeljejo v vrtec Medvedek na Graški Dobravi ali pa si kako drugače organizirajo varstvo,"je pripovedovala Jožica Dariš.
Tega dne je bil vrtec zaprt. K sreči so bile šolske počitnice in v vrtec ni prišla niti polovica otrok. Kaj seje dogajalo te noči v vrtcu, lahko le ugibamo. Vlomilci so na zadnji strani razbili okno, vstopili v vrtec in tudi tu razbili steklo, da so prišli v kabinet. Tam so bile spravljene kasete, vendar imajo v vrtcu le take s pravljicami. Verjetno so se tudi zabavali, saj je bila odprta omara s televizijo in videorekorderjem. Po predalih so iskali denar in ga nekaj našli, predale papustili na tleh. Na klopcah za vrtcem so se sladkali s korneti in sladoledom, te so pogrešali na Petrolovi bencinski črpalki.
Na Petrolu kradli sladoled
V Petrolovo sladoledno skrinjo so letos vlomili že dvakrat. Verige, s katerimi so po prvem vlomu dodatno opremili skrinjo, so preščipnili in vrgli v koš za smeti.
Vlom v kegljišče
Te noči so tretjič letos vlomili na kegljišče. Spet so v notranjost prišli tako, da so odkrili streho. V vrata priročnega skladišča so naredili luknjo in od tam odnesli 1000 žetonov za igralne aparate, uničili dva igralna avtomata, se okrepčali s sokom, pobrali denar iz blagajne in odšli v noč.
Razdejana knjižnica
Na drugi strani Save, v litijski knjižnici, tudi ni bilo vse tako, kot je treba. Prva je v službo prišla Vanja Adamlje, deset minut pred sedmo: "Pri skupnem vhodu v stavbo je bilo vse kot običajno. Na hodniku pred knjižnico pa so po tleh ležali kosi stekla. Odklenila sem in poskušala vrata odpreti, pa ni šlo."
Kasneje se je izkazalo, da je na vrata naslonjena miza, na njej pa stol, s pomočjo katerega so storilci zlezli v hodnik. V knj ižnico so prišli skozi okno čitalnice, ki so ga seveda poprej razbili. Knjige na policah jih očitno niso zanimale, več časa pa so si vzeli za pregledovanje videokaset in CD plošč. Vse, kar jim ni bilo všeč, so pometali po tleh. Prebrskali so predale, jih pometali po tleh, iz blagajne pobrali denar, odpovedali se niso niti kovancem po 50 par. Stvari so zlagali za kup in jih nekoliko premešali, pri svojem delu so se sladkali z bonboni. Poslušati so želeli tudi glasbo s CD plošče, vendar narobe vstavljena v player verjetno ni hotela igrati. Razjezili so se tudi na državno priznanje, ki gajeknjižnicadobilaob 100-letnici čitalništva in ga z blatnimi čevlji poteptali, ko so razbili steklo nad vhodom v hodniku, so se sprehodili še po hiši. V pritličju so poskušali vlomiti še v prostore OŠTO, vendar so se premislili, ker so bili ljubitelji videofilmov in CD plošč, so lepo zalogo odnesli še s seboj.
Opustošeno
pokopališče
So isti storilci pu stošili to noč še po litijskem pokopališču ali pa je bila tam druga skupina, ki ne spoštuje zadnjih domov naših umrlih? Zakaj so jim bile napoti nagrobne svetilke, iz katerih so odnesli baterijske svetilke, druge pa brcali in tako poškodovali kar 26 spomenikov?
Storilce iščejo
Iz posameznih malenkostih! lahko sklepali, daje serija vlomov te noči delo istih storilcev. Verjetno so to mladi ljudje, prav gotovo paje eden med njimi zelo suh, daje lahko zlezel skozi majhne odprtine, ki so bile v steklih knjižnice in vrtca in na vratih v kegljišču. V vseh objektih so se tudi izživljali.
Na litijski PP so povedali, da za vlomilci in skrunilci še poizvedujejo. Čudno je le, da občani te noči niso opazili nič nenavadnega. Če bi kdo le kaj vedel, naj to sporoči na PP-Vsaka informacija bo zelo koristna.
Joža Konjar
Knjižnica je bila žrtev napada za zdaj neznanih vandalov.
Promet
Zagorje-3. novembra ob 18.50 uri je O. B. iz Šklendrovca javila, da ji je neznani voznik poškodoval vozilo na parkirnem prostoru pred Piramido. Pri ogledu so policisti ugotovili daje poškodovano tudi sosednje vozilo, last S.D. Z zbiranjem obvestil so izsledili voznico K.S. iz Zagorja, kije vozila poškodovala pri obračanju in se odpeljala naprej.
Zagorje - 5. novembra ob 18.10 urijeC.P. na policijsko postajo javil, da mu je naznanec na parkirišču za Mladinsko knjigo poškodoval vozilo. Povzročitelju so že na sledi.
Trbovlje - 5. novembra ob 8.56 uri je na Vreskovem voznik R.M. vozil z neprimerno hitrostjo in trčil v voznika G .B. Nastalaj e manj ša materialna škoda.
Hrastnik - 5. novembra ob 12.30 uri je O.L. iz Medloga vozil golf po magistralni cesti od Zidanega mosta proti Hrastniku. V Suhadolu, kjer poteka zaradi ozkega vozišča promet izmenično, ni upošteval prepovedi, da do 12.30 ure ne sme voziti v smeri Hrastnika, z vožnjo nadaljeval, na zoženem delu ceste pa zaradi neprilagojene hitrosti trčil v os. avto lada, katerega je nasproti vozil voznik M.N. izTrbovelj. Na vozilih je nastala materialna škoda, voznik O.L. pa se bo moral zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške.
Litija - 8. novembra ob 6.15 uri je Š.J.iz Litije vozil po Kidričevi cesti in v križišču pri Predilnici zavijal levo. V križišču je že stalo vozilo, izza katerega je nenadoma stopila pešakinja S.M., ki jo je Š.J. zadel s stranskim ogledalom, tako daje padla po vozišču. Pešakinja je iskala zdravniško pomoč.
Izlake - 8. novembra ob 11.20 uri je na regionalni cesti Izlake - Kandrše voznik K.J. iz Domžal zaradi prevelike hitrosti trčil v vozilo poljske registracije. Telesnih poškodb ni bilo.
Kradejo kot srake
Litija - V večernem času 3. novembra je neznani storilec iz dvorišča Predilnice Litija P.B. ukradel kolo z motorjem Tomos avtomatik in čelado. Novopečenega mopedista še iščejo.
Zagorje - Policisti so bili 4. novembra obveščeni o skritem videorekorderju. Pri preiskavi in z zbiranjem obvestil so izsledili mladoletnegaK.M. iz Zagorja. Pri hišni preiskavi pa so našli še en videorekorder in nekaj drugih sumljivih predmetov. Zaseženo blago namreč izvira iz vloma pred nekaj meseci v osnovno šolo Tone Okrogar.
Trbovce - V noči na 4. november sta vlomilca iz kletnih prostorov Kantine odnesla večjekoličine raznih pijač. Policisti so enega izmed njih prijeli in ga izročili vzgojno popravnemu zavodu Planina, od koder je pobegnil. Njegovega pajdaša, prav tako iz Trbovelj, še iščejo, ukradeno pijačo pa so našli.
Hrastnik - L.J. iz Trbovelj seje 3.11.1993 nahajala v bifeju blagovnice STP v Hrastniku, kjer ji je neznanec ukradel dežnik. Po obvestilu so na kraj pohiteli policisti in ugotovili, da je dežnik ukradel B.A. iz Hrastnika. Policisti so mu
dežnik zasegli in ga vrnili oškodovanki.
Hrastnik - Istega dne so bili policisti obveščeni, da je neznan storilec izpred vhodnih vrat stanovanja B.T. iz Hrastnika ukradel ženske škornje, vredne 7.000 SIT. Policisti so odšli na kraj in pričeli z zbiranjem obvestil, za storilcem pa še poizvedujejo.
Razkrinkani roparji
Zagorje - Okrog enih ponoči 3. novembra je občan sporočil, da sliši alarm na Cesti zmage v bližini trgovine As. Storilci so vlomili skozi zadnja vrata in poskušali odstraniti alarmno napravo, kar jim ni uspelo. Pri ogledu so policisti v bližini našli ročno moško uro, na osnovi katere so z nadaljnim zbiranjem obvestil izsledili osumljence. V razgovoru z mladoletniki H.J.. Ž.R., in Ž.A. iz Zagorja so se sumnjičenjapo trdila. Navedeni mladoletniki so pred časom poskušali vlomiti tudi v menjalnico Tori, osumljeni pa so še več drugih dejanj. H.J. je bil s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku.
Onesnaženje potoka
Trbovlje- L.J. je 4. novembra v kanalizacijo, ki se izteka v potok Planinščica izlil primes barve. Voda seje začela močno peniti, naslednji dan pa so ribiči našli poginule ribe. Ribiči pravijo daje potok v tem predelu praktično mrtev. Če bodo analize dokazale, daje prišlo do pogina rib zaradi izlitja te snovi, bo L.J. iz Volčje Loke kazensko ovaden.
Otroci razbijali šipe
Trbovfje - Delavec komunale j e 6. novembra sporočil na PP, da so na Neži otroci razbili šipe na buldožerju in tako povzročili za najmanj 15 tisočakov škode.
Ponarejen bankovec
Litija - V litijski banki je občan H.T. 2. novembra hotel zamenjati pet bankovcev po 100 nemških mark. Eden izmed njih je bil ponarejen. Marke sije izposodil pri prijatelju v Ljubljani. Kriminalisti poskušajo ugotoviti izvor ponarejenega bankovca.
Grafiti
Litija - Na policiji so 6. novembra dobili prijavo, da se na Maistrovi zbirajo mladoletniki, ki delajo nered, razmetavajo steklenice in pišejo grafite po stenah. Policija je poleg starih odkrila še nove grafite in zapisala H.A. iz Višnje gore, ki je bilaena izmed storilcev, v Litijipaje preživljala počitnice.
Opozorilo
Zagorska policija še enkrat opozarja vse voznike, ki svoja vozila parkirajo na pločnikih na Kidričevi cesti in Cesti 9. avgusta, da naj to ne počnejo, kajti s tem kršijo zakon in predvsem ogrožajo pešce, ki se morajo vozilom izogibati in hoditi po cesti. Vozniki, pomislite, da ste včasih tudi vi pešci in ne ogrožajte udeležencev v prometu. Večina izmed njih so starejši ljudje in otroci, med katerimi je lahko tudi vaš.
Aufbiks
Aujbiksarji ga vse bolj stepamo. Saj je naš praznik, Martin, ki spreminja mošt v vin. "Zadn cajt," je ekskluzivno za našo rubriko in naš časopis izjavil eden izmed srečanih aujbiksarjev v preteklem tednu.
Jk. Da beguncem pri nas ni dolgčas, ® poskrbijoobčasniobiskovalci.Tako je v hrastniškem centru 6. novembra ob osmih zvečer razgrajal in nadlegoval začasne begunce neznani moški. Pred policisti je zbežal. Po odhodu modrih je spet prinesel na ogled svoj z rožicami postlan obrazek in še naprej grozil. Policisti so ugotovili, da gre za J.A. Streznili so ga v za to primernem prostoru.
Jk- Pestro je bilo na stopnišču £ Kolonije 1. maja v Trbovljah 5.
novembra malo pred osmo zvečer. Zamislite si, da zagledate žensko (z nožem), ki teka za moškim (brez noža). Prav ta pogled se je ponujal ta dan na tem mestu. Očitno je tudi moške težko dobiti. No, fantje v uniformi so zadevo (soseda) rešili. Začelo se je s tem, daje sosed B.M. opozoril sosedo P.M., naj ne razgraja po stanovanju. Človek še reči nič ne more...
Jk* Natakaricavlitijskišportni dvorani ® se je 2. novembra ob osmih nagledala pimpekov. Deset mladeničevjemetalopotleh pločevinke, ko pa jih je skušala pomiriti, so vrli fantje privlekli na dan svoje reveže in ji jih kazali. Pred policisti sopobegnili. Fantje, kaj pa, če bi prišle v patruljo policistke? Izjava natakarice ni preverjena, menda pa so bili tički še pod vplivom dneva mrtvih.
jR Da natakarice niso kar tako, 0 dokazuje dogodek iz Jevnice, kise je zgodil 6. novembra. R.D. se je sprl z natakarico R.L. v bifeju v Jevnici, ki mu ni hotela postreči s pijačo in ga je postavila pred vrata, ko jih je še enkrat odprla je zadela R.D. po nosu. Živa groza. Greš na dva deci, pa prideš domov z dolgim nosom.
4 4 4 4

" Žur se odvija proti pričakovanjem, saj se gostom kljub pozni uri nikamor ne mudi, "je dejal vodja ansambla Zasavci Srečko Sušnik.
Tudi Zasavci pripravljajo novo kaseto, ki bo njihova nekakšna "tiha obletnica". Eno tretjino pesmi so že posneli, v decembru nameravajo posneti drugi del, konec zime pa naj bi bila kaseta pripravljena. Kaseta nastaja v studiu Zlati zvoki v Kisovcu, pesmi pa bodo po vsebini tako narodno zabavne, kot tudi zabavne.

"Orlek iz zasavga"
"Takšne socialne bombe, kot jo imamo v Zasavju, ni," je dejal Vlado Poredoš, vodja ansambla Orlek. "Z besedili svoje glasbe bi radi Zasavje predstavili celi Sloveniji," je še dodal. Ansambel Orlek pripravlja novo kaseto, katere naslov bo parodija na Melodij e morja in sonca, in sicer Melod ije smoga In premoga. V soboto, 13. novembra, bodo zopet gostje Sobotne noči, kjer bodo predstavili pesem Vinska trta. V prihodnosti načrtujejo izdati CD in pa seveda čimveč igrati.
'V Ljubljano želimo prinesti del Zasavja in tako dokazati, da Zasavje živi," je dejal urednik našega časopisa Marko Planinc prejšnji petek na žuru Zasavcev v Starem Gleju v Ljubljani. Žur sta pripravila slikar Ervin Malešič in časopis Zasavc, za vse, ki jim je Zasavje pri srcu.
"Mi smo pa iz revirskih krajev" je za dobrodošlico zapel ansambel Zasavci, ki nas s svojo glasbo zabavajo že 25 let. Medtem seje okusno urejena dvorana Starega Gleja že precej napolnila. Radovednost gostov so takoj pritegnile na galeriji razstavljene slike Ervina Malešiča. Njihova značilnost je živahnost barv, ki prikazujejo slikarjev rojstni kraj, poti ob reki Savi in njeno okolico. "Privlači me narava z vsemi skrivnostmi - vidnimi in nevidnimi, ki jih zaznavam," je na galeriji o svojih slikah dejal slikar v pomenku z Mcnči Klančar.
Tudi dve drugi, "živi sliki", ki sta se sprehajali po galeriji, sta nhote precej vzbujali pozornost, predvsem moškim gostom." Kar ne morem se nagledati slik," so se glasile hudomušne izjave nekaterih moških, ki so se zaverovano obračali na vse strani. Ti premikajoči se "sliki" sta bili missici Zasavja Blanka Tomac in Janja Bočko. Z njima se je pomenkoval, kdo drug kot Bogdan Barovič.
"Naj seve, da Zasavje ni samo bela lisa na zemljevidu," je o prireditvi dejal Vlado Poredoš, vodja ansambla Orlek, kateri je prav tako zabaval Zasavčane na žuru. S socialno tematiko svojih pesmi so skušali opozoriti na probleme, s katerimi se Zasavje sooča. Zaigrali pa so tudi bolj vesele skladbe in marsikdo seje urno zasukal po plesišču. Sploh pa seje ob dobri kapljici in prijetnemu vzdušju večina gostov urno sukala po plesišču. Dokazali so svoje izredne (in domiselne) plesne sposobnosti, katerih izvajanje se je zavleklo do poznih ur. Ko je glasba obeh ansamblov utihnila, seje po dvorani razleglo še prepevanje slovenskih pesmi, brez česar na takšnih žurih res ne gre.
Zasavci skupaj že 25 let
Tudi to, da so Zasavčani vedno pripravljeni pomagati, seje izkazalo. Na poti domov so združenih moči (nekateri s spodbujanjem, drugi z dejanji) potegnili iz jarka avtomobil, kije nesrečno zdrsnil vanj.
Katja Božič
Foto: Branko Klančar in Jože Ranzinger jr
Ljubljanski Zasavčan
"Otroci premalo jemljejo v roko knjige, so pa tehnično precej
izobraženi,kar je zasluga televizije,računalništva,"jevpogovoru
z voditeljico Menči Klančar povedal pesnik Franci Lakovič. Pesnik piše pesmi za otroke in za odrasle - le te so precej temačne.
V Zasavje je pred mnogimi leti prišel po službeni poti prav iz Ljubljane in ostal, zato se počuti Zasavčana. Njegova zbirka otroških pesmi z naslovom Pesmi na potepu je nedolgo tega izšla v založbi Zasavca.
|_______________________________________________________-J
Prišli so
Polno zanimivih ljudi seje zbralo na tern srečanju in vsi imajo skupen imenovalec Zasavje. Stari znanci so se prisrčno pozdravljali, novi so tkali zanimive vezi. Tako so v Gleju poklepetali znan ginekolog dr. Franc Sadar, pa državna sekretarka Martina Djokič, uslužbenka slovenske vlade Hilda Dolenc, Bogdan Benko izMinistrstva za zunanje zadeve, znana zasavska upokojenca Marjan Orožen in Klavdij Palčič, zagorski župan Matjaž Švagan, pa nekdaj prvi zasavski policist Marko Orožen, slikar Mišo Knez. tudi pesnik Uroš Zupan se je oglasil. Predvsem glasbo sta prišla poslušat nesmrtni Stane Sušnik in glasbeni urednik RGL Tomaž Sršen. Iz tega radia so prišli še nekateri sodelavci. Prav gotovo pa smo v gneči pozabili še ne koga. Tudi iz Zasavja je bilo namreč v Gleju nekaj znanih oseb. Npr. člani znane kulturniške družine Grahek, ki so seveda ubrano zapeli.
Dva izmed Zasavcev, ki sta z veseljem prišla, sta zakonca Blanka in Silvo Husu. Oba sta pred leti poučevala na trboveljski gimnaziji. Ona 17 in on več kot 10 let. Njuni otroci so rojeni v Trbovljah, tu imata tudi veliko prijateljev. Čeprav je preteklo ze precej časa, odkar sta se preselila v Ljubljano, se še vedno vračata nazaj v Trbovlje. Silvo bolj za šalo kot zares pravi, da prideta v Zasavje vedno, ko umre kakšen prijatelj. Blanka ga takoj popravi in doda, da prideta v naše kraje tudi zaradi veselih dogodkov kot je npr. rojstni dan prijatelja ali prijateljice. Na Zasavje in Trbovlje imata lepe spomine. Kar ne moreta se spomniti kakšnega neprijetnega dogodka. Pravita, daje lepo na Kumu in ostalih hribih. Tu se naš pogovor konča. Pride Franci Lakovič, njun star znanec in prijatelj še iz učiteljskih let in v trenutku se zapletejo v pogovor o.... No, pač o tistem kar se pogovarjajo stari znanci.
Marsikdo seje razveselil Valerije Škrinjar -Tvrz. Rojena v Zagotju je 38 let živela v Sarajevu. Sama pravi, daje njeno življenje posvečeno pisanju, novinarstvu, knjigam. Iz Sarajeva je skupaj z možem prišla lansko leto. "Vedno sem si potihem želela vrnitve v Slovenijo. Vendar takšne vrnitve, ki jo povzroči vojna, si res nisem želela. Zadnje leto živi v Ljubljani. O vrnitvi v Sarajevo pravi, da se nikoli več ne bo vrnila. "Mesto Sarajevo, olimpijsko mesto, je preveč razrušeno. Desetletje bo potrebno, da se popravijo osnovne življenske funkcije mesta. Za to sem
Tople besede - kot slike
|	"Če bi se rodilna Gorenjskem, bi bil velik dva metra in pol; tako
| pa sem prepojen z žveplom in telo mi je na C02 navajeno kot na
■	drogo. Toda v meni je tudi duša, ki živi in kipi in hrepeni za svojim
*	rajem; odkrivati mi je pričela žveplene tančice in zaslutil sem, da I je v tej črni dolini skrit raj - čisto pravi raj - z dobrimi ljudmi in | muziko in svetlobo..."
S temi besedami je Ervin Malešič povabil svoje prijatelje na
■	prireditev v Ljubljani. Zasavc jih je podpisal brez prevelikega
*	razmišljanja. In Zasavci, ki so se zbrali v starem Gleju, so gornje I besede le potrdili.
prestara," z grenkobo v srcu pripoveduje Valerija. Kljub svojemu dolgemu bivanju v Bosni me je presenetilo njeno tekoče govorjenje slovenskega jezika. In tudi tisto, daje že prestara, ji nisem mogel verjeti zaradi njenega mladostnega videza. Še, ko sem jo pobaral o glasni glasbi, je prostodušno dejala: "Prav v redu je. Saj smo mladi, ali ne.'
Jure Naaode

Tl Trboveljsko - h rastri iški ali štajerski Ll del Zasavja po anketi iz leta 1 8-43
Anketna akcija, imenovana "Gothova topografija" ali" Gothova serija" je povezana z imenom graškega profesorja dr. G. Gotha, ki je skušal zbrati v letih 1838-1845 podatke za statistično-topografsko podobo dežele Štajerske v prvi polovici 19. stoletja. S tem je pravzaprav nadaljeval akcijo nadvojvode Janeza (Levstikovega "cesarja Janeza" v Martinu Krpanu) iz leta 1811, ki je zaradi slabega odziva obtičala v pripravi. Dr. Goth je imel tri desetletja pozneje neprimerno večji uspeh, tragika njegovega bogatega gradiva pa je v tem, da je deloma že objavljeni del za Nemško Štajersko obvisel v zraku zaradi revolucije leta 1848, gradivo slovenske Štajerske pa je ostalo sploh sploh neobdelano in je domala neznano obležalo skoraj sto let v deželenem arhivu v Gradcu. Ko so začeli nanj opozarjati avstrijski znanstveniki, je kopirana in urejena zbirka Gdthovega gradiva pristala kot plod sodelovanja znanstvenikov zobeh strani državne meje na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Tam je od leta 1982 na voljo splošni znanstveni rabi in iz tega kopiranega, originalno nemškega gradiva, je črpal tudi pisec pričujočih vrstic. Majhen del gradiva, v katerem zasavski kraji ne nastopajo, je SAZU doslej objavila v treh zvezkih dela z naslovom Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 (Ljubljana 1985, 1987 in 1989). Nedvomen pomen Gothove zbirke je v njeni enkratnosti, saj ji ni nikoli več sledila tako široka akcija zbiranja krajepisnega gradiva.
Nadvojvoda Janez in dr. Goth sta svoji anketi zastavila zelo širokopotezno z namenom zajeti prav vsa področja življenja od upravnega in gospodarskega do socialnega, kulturnega ali versko - nravstvenega. Temu primeren je bil tudi širok krog informatorjev, ki jim je bil poslan vprašalnik. To so bile okrajne gosposke (tedaj še večinoma s sedežem po gradovih in graščinah), davčne občine (predhodnice modernih občin iz leta 1850), zemljiške gospoščine in imenja, župnijski uradi, uprave rudnikov in fužin ter s posredovanjem štajerskega Zgodovinskega društva ponovno zajeta duhovščina. Odgovori so prispeli iz skupno 505 krajev Slovenske Štajerske, seveda pa niso vsi informatorji enako izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja.
Podatek, da najdemo med tolikim številom krajev zastopan štajerski del Zasavja samo s Trbovljami in Dolom, zgovorno kaže, kako malo pomembni in odmaknjeni so bili ti kraji, preden jim je nekaj let zatem železniška proga leta 1849 prinesla nesluten razmah dotlej skromnega premogovništva in pogoj e za razvoj velikih industrijskih obratov. Gothova topografija tako slika trboveljsko - hrastniško območje pred velikimi spremembami značaja pokrajine in množičnimi priselitvami industrijskega delavstva. Spoznati moremo njeno prvotno podeželsko podobo, kakršna je nastajala stoletja in je začela ugašati neposredno po nastanku ankete iz leta 1843. Pet let pozneje, z revolucijo 1848, je bilo konec tisočletnega podložništva kmetov zemljiškim gospodom po vsej Avstriji, z železniško progo skozi savsko dolino naslednje leto pa so postali zasavski kraji
neprimerno laže dostopni svetu in njegovemu tehnološkemu napredku.
Kmečko Zasavje
Stoletja dolgo in tako tudi pred 150 leti so živeli ti kraji na obrobju, brez prometnic, fevdalnih gradov, graščin in pomembnejših župnijskih središč. Trboveljsko - hrastniški okoliš so upravljali iz graščine v Preboldu in je bil dolgo tesno povezan na Savinjsko dolino. Nenazadnje je bil tudi sedež pražupnije v Braslovčah onstran Mrzliškega pogorja. Dolski predel je bil nasprotno vseskozi upravno in cerkveno povezan z gospoščino in pražupnijo v Laškem. Obdobje prve polovice 19. stoletjaje sicer pripeljalo v trboveljsko in hrastniško dolino prve rudokope, v splošnem pa velja, da je bilo to področje še izrazito kmečko. Glede na zemljepisno zaprtost mu je predstavljala edino resnično okno v svet reka Sava z razvitim tovornim brodarstvom. Duhovno življenje je bilo navezano na župnijski središči v Trbovljah in na Dolu (tedaj Sv. Jakob v Dolu) in edinole nanju seje mogel na tem območju opreti dr. Goth pri zbiranju svojih anketnih podatkov. Okrajni gosposki slabili namreč v Laškem in Preboldu, najbljižni gradovi prav tako šele na zagorskih tleh onstran kranjske deželne meje. Ali se na davčni občini Dol in Trbovlje ter na upravo rudnikov in steklarne dr. Goth niti ni obrnil oziroma od njih ni mogel dobiti odgovorov, ne vemo. Verjamemo pa, da bo njegovo gradivo v prevedeni in razloženi obliki zanimalo tudi bralce Zasavca. Besedilo med oklepajema so pripombe in razlage pisca teh vrstic.
Dolska župnija
Začenjamo z anketnimi odgovori župnije Sv. Jakob v (na) Dolu, ki jih je dal takratni župnik Matija Budič, doma iz Bribira v Dalmaciji. Možje župnikoval na Dolu 24 let od 1828 do 1853, ko je odšel v Laško, za domoznanstvo in zgodovino pa ni kazal posebnega zanimanja. V primerjavi s trboveljskim župnikom in informatorji iz mnogih drugih štajerskih krajev je dal namreč sila skope in kratke odgovore, vendar tudi nekaj podatkov, ki so bili piscem s področja zgodovine doslej neznani.
Župnija Sv. Jakob v Dolu, odgovori župnika Matije Hudiča, 2. junija 1843.
1.	V kateri davčni občini leži dušnopastirski urad?
Župnija Dol leži v občini Dol.
2.	Koliko zakonskih in koliko nezakonskih otrok se letno rodi v župniji?
Iz 10-letnega povprečja izhaja, da se zakonskih otrok rodi na leto 31, nezakonska pa 2.
3.	Koliko ljudi povprečno umre vsako leto v župniji?
Po 10-letnem povprečju je na leto 29 smrti.
4.	Koliko je oseb, ki niso katoliške vere, in kateri veroizpovedi pripadajo?
Nekatoličanov v župniji ni.
5.	Kaj je znanega o nastanku in gradnji cerkva in župnišč; od kdaj se vodijo redne krstne knjige; katere znamenitosti, grobove, napise itd. je najti v župniji?
Čas nastanka cerkvene zgradbe ni znan. (Župnik Budič o tedanji cerkvici na mestu današnje dolske cerkve sv. Jakoba iz leta 1908-09 zares ni mogel vedeti skoraj ničesar. Pozneje so zgodovinarji ugotovili, daje bila prvotna cerkvica še srednjeveška in da se prvič omenja v popisu cerkvenih dragocenosti leta 1526. Krstne, poročne in mrliške matične knjige so začeli voditi na Dolu navedenega leta 1755, ko je laška župnija nastavila pri sv. Jakobu stalnega duhovnika. Prej so krste, poroke in smrti vpisovali v matične knjige pražupnije v Laškem. Naj starejše laške matičneknjige od 1640 naprej hrani tamkajšnji župnijski urad, dolske od leta 1755 pa so v Arhivu Slovenije v Ljubljani).
6.	Ali obstajajo v župniji kakšni zapisi o samostanih, samostanskih cerkvah, kapelah in drugih nabožnih spomenikih, npr. o križih in znamenjih?
Ni nobenih. (Navedba je razumljiva, saj je

moglo starejše listinsko in spisovno gradivo nastajati le na sedežu župnije v Laškem, kjer je bival župnik s kaplani.)
7.	Katere zgodovinske pripovedke so znane?
Nobena.
8.	Kakšne napise nosijo zvonovi in kaj je k temu zanimivega pripomniti?
Veliki zvon je bil vlit leta 1782 v Ljubljani in ni na njem nič posebnega. Srednjega je vlil leta 1760 zvonarBaltazarSchneider vCelju z napisom "Sancta Maria Mater Dei ora pro nobis" (Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas) in tudi ni najti pri njem česa zanimivega. Mali zvon "S. Maria" iz leta 1708 je brez napisa. (Vse naštete zvonove sta vzeli prva in druga svetovna vojna.)
9.	Ali obstajajo v župniji opuščene cerkve?
Nobena.
10.	Katere podobe so na glavnih oltarjih, ali je znan njihov slikar oziroma kaj pomembnejšega o njem? Katere druge zanimive so morda še v cerkvenih poslopjih?
Na glavnem oltarju je podoba sv. Jakoba in več izrezljanih pozlačenih kipov. Slikarje bil Franc Bachmayer leta 1740, drugih umetnin pa ni.
11.	Ali in od kdaj so v župniji kaplanijc, kuracije, bcnefici ipd.?
Kaplanija obstaja od leta 1777, njena ustanovitev ni znana, kuracij in beneficijev ni nobenih.
12.	Kakšno je gradbeno stanje cerkvenih in duhovniških poslopij?
Gradbeno stanje cerkve je srednje dobro, poslopja za duhovščino pa dobro.
13.	Katere zgodovinske posebnosti so še znane o cerkvah in o šolah?
Nič.
14.	Katere podporne ustanove ima župnija, od kdaj in kako delujejo?
Ni nobene.
15.	Kakšna je vsebina zanimivih listin?
Ni nobenih.
16.	Katcreso prevladujočesmrtnc bolezni po mrliških knjigah?
To so: starostna oslabelost, prisad, griža, ščipanje in sušica.
17.	Koliko je v povprečju porok na leto?
10-letno povprečje znaša okoli 7 porok letno.
18.	Kateri kraji spadajo k župniji?
K župniji spadajo kraji: Dol, Brnica, Hrastnik (mišljena je vas na tleh današnjega Starega Hrastnika, ki se je zaradi posledic nepravilnega zasipanja rudniških jam dokončno razselila leta 1883), Kal, Marno, Brdce, Unično, Turje, Kovk, Holečendol (v anketi: Hvaležni dol), Čreta,Turski les, Kupča vas, Jesenovec, Sv. Jurij, Skopno, Mačkovec,
Zavrate, Krnice in Za Savo.
19.	Koliko hoda je od najbolj oddaljenih hiš do župnijske cerkve?
Dobri dve uri.
20.	Koliko duhovniških pomočnikov je na območju župnije?
Nobenega. (Dejansko je imel Dol vseskozi po enega kaplana.
21.	Koliko in katere so šole v župniji, kolikšno število otrok jih obiskuje?
Do zdaj je v župniji slovenska prostovoljna šola, ki jo obiskuje 21 otrok in jo vodi g. kaplan. (Doslej je prevladovalo mnenje, tudi pri Janku Orožnu, da je župnijska šola neznanokdaj po letu 1825 zamrla in naj bi začel znova s poukom šele poleti 1857 kaplan Gabron. Očitneje šola zamrla le za kratek čas konec štiridesetih ali petdesetih letih stoletja. Pomemben je podatek, daje bila prostovoljna šola leta 1843 "slovenska". Pri tem gre nedvomno za zaslugo kaplana Jožefa Drobniča (na Dolu od 1843 do 1846), pozneje znanega celjskega kulturnega delavca, vnetega pobornika slovenstva. Redno šolo je dobil Dol zelo pozno, in sicer šele leta 1868, ko je prešlo ljudsko šolstvo iz cerkvenih v državne roke in je dolskega organista zamenjal na učiteljskem mestu prvi šolani učitelj.)
Boris Goleč
iiiiiiiliilii
lili
------------- Ul
____________________
uy	a
mesnica-delikatesa
ferdi
61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva tel.: 0601/61 344
Delovni čas: ponedeljek zaprto
torek 7.30 do 12.00,
sreda, četrtek 7.30 do 12.00, 15.00 do17.00 petek 7.30 do 17.00
sobota 7.30 do 12.00, nedelja 8.00 do 11.00
C. zmage 37, ZAGORJE telefon: 61 468
ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, WV.
- amortizerji MONROE za ekoraj vse vrste avtomobilov, svečke NGK (Japonska) OUNI ČISTILCI, ZRAČNI ČISTILCI, IZPUŠNI LONCI In CEVI, G RT. ZA POPRAVILO UPUNJAČEV, ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE,
DODATNA OPREMA, ORODJE
POPRAVILO: PVC ODBOJAČEV, ARMATUR, HLADILNIKOV IN ŽAROMETOV.
POPUSTI ZA OBRTNIKE IN STALNE KUPCE ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROKI.
HA "ČUDEŽE" JE TREBA POČAKATI ffcDEH DNI.
14	I	*	|
l);M l\ KI 111"
_ I ||
' * ~A'"* _________

I
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
I
STANOVANJA in PARCELE
ALI kupujete, prodajate, najemate, oddajate stanovanje, hišo, gradbeno parcelo, poslovni prostor? Obrnite se na nas! Z veseljem vam bomo pomagali! C1C, d.o.o., Ul. 1. junija 7, Trbovlje. Tel.: 26-242.
UGODNO	PRODAM
stanovanje na Breznem 63 m2 in garaža 40 m2, z vodo in elektriko, možnost obrti. Cena 15.000 DEM. Naslov: Marko Čarapič Brdce 20, Brezno, Dol pri Hrastniku.
PRODAM parcele za hišo, vikend ali sadovnjak, v naselju Suhadol, pošta Zidani most. Cena m2 0,5 - 5 DEM. Urejen dovoz,
za brezplačni mali oglas
Tekst:.
Mo| naslov:

sončna lega, elektrika, telefon, asfalt. Tel.: 81- 484, do 19. ure.
PRODAM ALI ZAMENJAM kmetijo 23 ha (17 gozd), gospodarsko poslopje in kozolec, hiša je potrebna adaptacije, ob regionalni cesti Zidani most - Hrastnik, v naselju Suhadol za trisobno stanovanje, relacija: Rimske Toplice, Laško, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Tel.: 81-484, do 19. ure.
V NAJEM damo poslovne prostore. Tel.:22-160 vsakdelavnikod7.do 14. ure.
|	AVTOMOBILI	1
PRODAM 126 PGL, reg. do 8/84, prevoženo 36.000 km za 2.300 DEM. Naslov: Aleksander Meruar Prečna pot 27, Zagoije.
PRODAM lado samaro, 5 vrat, nov. 90, 1800 km, garaži rana, krem barve. Tel.: 23-621.______________________________
|	RAZNO	|
UGODNO PRODAM 2 kompleta posod Goldstar (6 posod); avtomatic motor. Tel.: 42-315.
PRODAM O mlade prijazne muce (črne in črno bele). Tel.: 82-147.
PRODAM harmoniko, 120 basno, Melodija. Tel.: 41-323.
PRODAM opremo za kokoši, komplet od 1 dnevnih piščancev dojarkic, brojleijev
in za nesnice. Zelo ugodno. Tel.: 23-621.
PRODAM rabljen kiperbuš štedilnik, dobro ohranjen za 200 DEM. Tel.: 25-606.
UGODNO PRODAM kiperbuš rabljen eno leto. Tel.: 73-595.
Drva mešana meterska lahko razžagana UGODNO PRODAM in dostavim na dom. Tel.: 41-956.
PRODAM kozolec, dvojniks trupom, šestokenski, letnik 1968. Tel.: 81-484, do 19. ure.
PRODAM stolp kamacrovvn K-3206; 2 krat 20 W, dvojni kaše tar, radio, gramofon, daljinsko upravljanje. Cena 200 DEM.Tel.: 24-678.
PRODAM plinski štedilnik Kekec (2 plin), 3 tone premoga, moško kolo Sen-ior. Tel.: 22-922 int. 323 (Rozman).
|	INŠTRUKCIJE	|
INŠTRUIRAM matematiko za srednjo in osnovno šolo. Tel.: 22-374 Janez.
|	DELO	|
TIPKAM in oblikujem vse vrste tekstov. Tel.: 82-147.
IŠČEMO agente za prodajo novih artiklov. Odličen zaslužek in napredovanje do menageija. Tel.: 73-792.
Na podlagi 6. odstavka 36. člena Odloka o vzdrževanju javne snage, komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta in naselij
občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja št. 3/93) Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbiro izvajalca za odstranjevanje predmetov, materiala ali vozil z. javnih površin v občini Trbovlje
1.	Predmet razpisa je: - odstranjevanje predmetov in materiala, motornih in drugih vozil, s katerih so odstranjene registrske tablice ali so brez veljavne registracije, so huje poškodovana ali zanje očitno nihče ne skrbi; - deponiranje navedenih predmetov.
Odstranjevanje predmetov, materiala ali motornih vozil se izvrši po nalogu pristojne komunalne inšpekcije. Odstranjeni predmeti se deponirajo do prevzema, vendar največ 60 dni.
Stroške, nastale v zvezi Z odstranitvijo in hrambo predmetov, poravna lastnik ali pa se poravnajo iz izkupička ob prodaji predmeta oz, iz proračuna.
2.	Izvajalec mora razpolagati: - z vozilom, primernim za nakladanje in odvoz predmetov po tem razpisu; - z ustrezno varovanim prostorom za deponiranje predmetov.
3.	Merila za izbiro izvajalca so: - opremljenost izvajalca in zagotavljanje hitrega in kvalitetnega odstranjevanja predmetov.
4.	Ponudniki, ki želijo sodelovati pri javnem razpisu, morajo predložiti pisne ponudbe v zaprti ovojnici z oznako "razpis za odstranjevanje predmetov" v 15. dneh po objavi na Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje.
5.	Odpiranje ponudb bo 29.11. 1993 ob 12. uri v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje.
6.	O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni v 8. dneh po odpiranju ponudb.
Izvršni svet SO Trbovlje

EURf
$
❖
FORUM
d.o.o.
ZUNANJA - NOTRANJA TRGOVINA
TEL.FAX. 0601/64 235, 61 425
VELEPRODAJA MALOPRODAJA - KOCKA AVTOPREVOZNISTVO RENT A CAR
VUGO, R4, OPEL ASTRA, FORD ESCORT
Obiščite nas tudi v trgovini KOCKA v Trbovljah na Opekarni 2A,
kjer boste lahko kupili:
-	POSTELJNE GARNITURE	- PREŠITE ODEJE
-	VZGLAVNIKI	- OBLAČILA IN MODNE DODATKE
VSI IZDELKI SO PO ZELO UGODNIH CENAH!
SALON POfflšTVAl
KMETIJSKA ZADRUGA ' IZLAKE z.o.o.
pos/ova/fifca MEDjEA
V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve.
NA ZALOGI JE ŽE JESENSKO-ZIMSKA OBUTEV PO UGODNIH CENAH:
- ženski salonerji od 2.600 SIT dalje - ženski semiš visoki škornji od 4.900 SIT dalje - dekliški semiš visoki škornji od št. 31 dalje od 4.400 SIT dalje - otroški gumijasti škornji od 840 SIT dalje Goratex - neprem. otroški čevlji od 3.800 SIT dalje - otroški copati (zimski) od 571 SIT dalje
NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA ČEKE:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure.
TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI! j

-KUHINJE
-	DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO

- AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES! I 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO).
- SPALNICE ŽE OD 67.000 SIT DALJE.


							UMET- NOSTNO GIBANJE V ZAČETKU 19. STOL	PREBIVA- LEC ROMUNIJE	IZVEDENEC V OROME-TRUI	TEKSTNA KRITIKA SVETEGA PISMA	VEDA O ČLOVEKU	NIKO GRAFE- NAUER	IZUMRLO EVRO- AZUSKO GOVEDO	ODISEJEVA DOMOVINA	TEKMO- VALNI ČOLN	LETOPIS
																
i r®			jjP" Hill				VRSTA OPICE									
							TRDEN PREHOD REKO					BEZPRA-VNI PODLOŽNIKI				
							UBOJ					NABA- VLJANJE	ZASAVSKI HRIB			
RAZLAGANJE IN OBRAVNAVANJE BOGOV			TV NAPOVEDOVAL-KA (AJDA)	DALMATINSKO Ž. IME	POVEČE- VALNO STEKLO	ZEMELJSKI PLAZ	KRUTI RIMSKI CESAR						GORSKI REŠEVALNI ČOLN			
GORA V HIMALAJI (8470m)							DEL KOLESARSKE DIRKE						SESTAVIL DAMJAN KOVAČ			
MITOLOŠKI PRVI LETALEC							KROM RUSKI PISEC PAVEL FILIPOVIČ			VELETOK V SIBIRIJI KAPITAL			RISBA JK			
VRTNA OKRASNA RASTUNA								ŠIVILJSKI PRI^OMO-					NIKOLA TANHOFER			
ARABSKA DINASTIJA KALIFOV								CIRKUŠKI ARTIST POVRŠINSKA MERA						ARABSKI FILOLOG IN PISEC		NATRIJ
ZEMLJINA SPREMLJE- VALKA					NOETOVA BARKA	LANTAL STAREJŠI CITROENOV AVTO			GRŠKI TRAGIK IZ 5. ST. P.N.Š.							
STARO- SLOVANSKA MEDICA			ZEM.POO- NOŽ1ŠCE						VINCENT INDY			SINJSKA IGRA	SLOVEN- SKA PESNICA ŠKERL			
			VISOKA VZPETINA						KONEC MOUTVE							
SOVJETSKI KOZMO- NAVT (JURIJ)								SLOV. PEVKA RUPEL					GRŠKA ČRKA PRIPADNIK GOTOV			KAfiENINA
JAPONSKA DRSALKA (MIDORI)				KJELD ABELL DANSKA			IGOR TORKAR	BOLEČINA V MIŠIČEVJU JOHANNES EDFELT								
PREBIVA- LEC JORDANIJE											SLOVENSKI POPEVKAR (BRACO)					
RIŽEVO ŽGANJE					GRŠKA BOGINJA MODROSTI						POKRAJINA V GRČIJI					
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 18.11.1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASA VCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka” (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo;
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4000 tolarjev, T.P.Potrošnja, Zagorje
2.	nagrada: Blago v vredbosti 2500 tolarjev, T.P.Potrošnja, Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti 1500 tolarjev, T.P.Potrošnja, Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 37/93
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 tolarjev, Avtomaterial As Trbovlje, Stane Virant, Trg revolucije 9, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	tolarjev, Avtomaterial As Trbovlje, Marjan Kreže, Spodnje Krnice 7, Hrastnik
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	tolarjev, Avtomaterial As Trbovlje, Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 19.11. 1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 38/
LENART, POLDA, MARTIN, ŠPELA, MARKA, ALKAR, REVA, LATE, NE, LN, OSIK, CIANO, GIONO, CAEN, IRIS, OS VIT, KIP, SOKRAT, STEK, CAJNKAR, SE, TOM, PETAIN, NASIP, PB, A CA, CEMENT, RAE, SIRIAZA, KANT, ADRA, LIM, KLETAR, D, ALINEA, LIRIKA, ITALIJA, KREP, KIS, ČAPLJA, STONE, ATA.
mm:
Trgovsko podjetje
Kidričeva 1, ZAGORJE
OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE. UGODNI NAKUPI NA ČEKE IN KREDU V PRODAJALNAH BLAGOVNICA ŽIVA, MODNI SALON, POHIŠTVO IN ŽELEZNINA.
V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH PA AKCIJSKE PRODAJE.
					SESTAV DAMJ/ KOVAI	1L	ZBIRALEC ZNAMK	KEMIJSKI IZVOR ELEKTRIČNEGA TOKA	ZOŽENJE	POGOSTO ŽENSKO IME	NATRU
			IT			)					
		r			PRAVO- SLAVNA PODOBA						
			TISTO KAR OSTANE	MITO TREFALT	mlakuZa						RISBA JK
v*y ■n		ZNAMKA ITALIJA- NSKIH TOVOR- NJAKOV			STAREJŠI CITROENOV AVTO ALBERT HALPER						
		ZBIR TEMELJNIH PRAVIL DIRKALIŠČE V ITALIJI									
najveCji SESALEC				BAKRENI NOVEC V AVSTRO-OGRSKI NOBELU							r
SLOV. POLITIK (IVAN)					" IZMEČEK VULKANA LONG PLAV						IZRASTEK NA GLAVI
OBELISK									ČLEN VASIL ILJOVSKI		
ANGLEŠKO SVETLO PIVO				KLETVICA							
MORSKA ŽIVAL				Z	DOBAV MEZOZOIKL						
"premetenka 1
riu icic ivd j
oblačilu* J* ****** pu
r-rr
rTemeienKa z
nnm linito	CHnki
,...p=!f"ks
,

Seppenti
ine
V	SERPENTINAH besede niso med seboj ločene s črnimi polji, pač pa si sledijo v smeri serpentin (v levo ali v desno, kakor pač tečejo) tako, daje zadnja črka besede hkrati prva črka naslednje. Prva beseda se začne v levem zgornjem polju. Navpično so besede povezane le v označenih stolpcih, kjer ponavadi preberemo neko misel ali pregovor.
Kot uganka so serpentine namenjene nekoliko bolj izkušenim reševalcem, zato smo kljub temu, da to ni v navadi, za pomoč že vpisali nekaj črk.
V	današnji uganki boste v označenih stolpcih prebrali misel Neronovega učitelja, slavnega starorimskega filozofa Marcusa Seneke.
Opisi k uganki: 1. vrsta puške, znana iz druge svetovne vojne, imenovana po češki tovarni orožja, 2. znakzapreplah, 3. nejasnost, medlost v razlaganju ali dojemanju, 4. tur, karbunkel, 5. trboveljska firma, znana po inženiringu in mednarodnih poslih, 6. udeleženec tekmovanja v japonski borilni veščini, značilni po veliki telesni teži nasprotnikov (dve besedi), 7. drevo s poreklom izJužne Amerike, kateregales, španska cedrovina, se uporablja za izdelavo glasbil in svinčnikov, 8. stara vzhodnjaška dolžinska mera (v Rusiji 71,12 cm), 9. nemški modni katalog.

SOBOTA 13. 11. 1993
14.00	KORISTNE INFORMACIJE^ VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30DNEVNIKTV BEOGRAD, 20.15100NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 16. 11. 1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930DNEVNIKTV BEOGRAD, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19 JO DNEVNIKTV BEOGRAD, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK,8.1..,9=3
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do
19.00	Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
...............
PETEK 19. 11.1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do
19.00	Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD,	20.15
NADALJEVANKA,	21.00
SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA,3. ,1.1993
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 14.11. 1993,
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,	15.00	SERVISNE
INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPV,
18.00	ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TOREK 16. 11. 1993
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,	15.00	SERVISNE
INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KON-
TAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
1993
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
PETEK ,9. ,1.1993
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL,	18.45
POROČILA. 19.00 SLOVO
;.\v.;.v.v.v	.\y.v. v. y.\v.\v.v.;.;.v. v.;.;.;, v.v.v,

NEDELJA 14. 11. 1993
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA:CELOVEČERNI FILM.
it

šilili
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 12.- 18. novembra je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med., 19. novembra je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med..
r.	^ Naša bodočnost			:	—	:	=	=5X Kdo praznuje
Rojstva v trboveljski		NOVEMBER
bolnišnici od 29.10 do 5.11.		
29.10. Zlatka Drnovšek, Zagorje		13. STANKO izp. iz Stanislav (Stane, Stanček, Stankec, Slano)
		iz glagola stani, stati hrv. in samostalnika slava;
(sin Rok); Erika Lebar, Trbovlje (sin Matic);		14. NIKO izp. iz Nikolaj (Niki, Ni kiča, Niško), grško Nikolaos
		- tisti, kije narodni zmagovalec; JOŽICA izp. iz Jožefa
30.10. Melina Omerzel - Petek,		(Joža, Joška,-Joži), madž. Jozcef iz lat. Iosephus;
Trbovlje (hči Vita); Vesna Berk, Zagorje (sin Simon);		15. POLDE izp. iz Leopold (Leo. Poldi, Poldek), nem.; LEV
		izp.izLevin (Levi, Levce, Levko), nem.Lewinizslarejšega
1.11. Tatjana Kunaj, Radeče (sin		Licbvvin - dober prijatelj;
Andraž); Ana Pošebal, Trbovlje (hči Sanja); Dijana Janko, Radeče (sin		16. MARJETA glej 17. oktober;
Luc);		17. JERICA;
2.11. Ven dl Škalički. Trbovlje (sin		18. MILEizp.izMilodrag(Milkec, Mimko, Milo), izpridevnika
Domen);		mil;
5.11. Zarfa Vajda, Zagorje (hči		19. ŠPELA; BETI izp iz Elizabeth (Elizabetica, Eti, Betka,
Vanja).		Betica), latinsko Elisabeth izgrš. Elisabet - Bog je zakletev;
!	1		L' 	■■■■a....' ..r;:.-..;.;.-	n, ,	 =S
OVEN Odločate se med j dvema ognjema in čeprav se
boste na obeh koncih opekli, vseeno še kako uživate. Našli ste žrtev, kiji svoje avanture iz obeh strani lahko poveste. Številka: 3.
BIK Prijateljem zadnje čase ne zaupate - popolnoma pravilno. Že nakaj časa so napeijeni proti vam, tokrat so pri vas izgubili marsikateri plus, ki so si ga težko pridobili. Številka: 10.
DVOJČKA Denarno stanje bo v tem tednu padlo na ali pod nulo. Poskušajte se izogibati naložb, v tem tednu zvezde v denarnih zadevah ne delajo za vas. Številka: 11.
LEV V mislih ste pri dogodku, ki bi se zgodil v prihajajočem tednu, od njega mislite potegniti dobro naložbo vase. Ne igrajte človeka -vseveda, pravi ljudje vas bodo opazili. Številka: 9.
DEVICA Uspelo vam je dejanje, o katerem ste dolgo kolebali. Tokratna odločnost je prišla zadnji trenutek, sadove boste želi šele v prihodnjih mesecih. Številka: 13.
TEHTNICA Naveličali ste vedno enakega okolja in istih ljudi, močno si želite sprememb. Vendar, brez nič ni nič. Če boste sedeli na lovorikah, tudi čudež ne bo pomagal. Številka: 2.
ŠKORPIJON Zajelo vasje praznično vzdušje. Občutek, da lebdite, ki se vas drži že nekaj dni, se bo nadaljeval še nekaj časa. Vzemite si čas in uživajte, to si lahko privoščite. Številka: 14.
STRELEC Nesoglasja s partnerjem v začetku tedna. Močno se boste morali potruditi, dajih boste rešili še v tem tednu. Nihče noče popustiti. Pa bo eden mogel! Številka: 16.
KOZOROG Sodelavec, s katerim nista bila v najboljših odnosih, vas bo rešil precejšnje neprijetnosti, ki bi jo brez opozorila povzročili zaradi nenatančnosti. Previdno naprej. Številka: 7.
VODNAR Izvlekli ste se iz krize in krivulja bioritmase strmo dviguje. Previdno s telesnimi napori, niste tako fizično vzdržljivi, kot si mislite. Številka: 8.
RIBI Prijetno boste presenečeni, ko boste odkrili svojo sposobnost, ki bi jo najmanj pričakovali. V prihodnjem tednu jo boste že uporabili pri delu. Pa še uspešni boste. Številka: 12.
Saška

S***
Sposojeno iz BBS
Kamela
Arabec kupuje na sejmu kamelo. Vse imajo približno isto ceno. Samo ena je trikrat dražja. Ker ga zanima, kaj je na njej posebnega, vpraša prodajalca, ki mu razloži, da ta kamela zdrži mesec dni brez vode. Ker se je ravno odpravlja! na dolgo pot preko puščave, se po krajšem premisleku odloči in jo kupi.
Čez teden dni se vrne k prodajalcu z reklamacijo, češ da je kamela crknila po nekaj dneh.
Prodajalec: "Ali si ji dal piti pred potjo?"
Arabec: “Sem."
Prodajalec: "Pa si jo ceglal, ko je pila vodo?"
Arabec: "Ne. Kaj pa je to?"
Prodajalec: "Ko kamela pije vodo, vzameš dva cegla in jo tresneš po jajcih, da kamela - uuufffff- malo bolj potegne vodo..."
Jajca
Srbi so Albancem ukradli dve kuri. Ko so jih že prinesli v Srbijo,je ena kura brcnila enega Srba in pobegnila nazaj v Albanijo. Naslednji dan je bilo v albanskih poročilih: Danes se nam je proizvodnja jajc zmanjšala za 50 odstotkov.
Povaljani mož
Žena je bila sama doma. Pri vratih je pozvonilo. Skozi kukalo je videla gradbenega delavca.
Delavec: "Gospa, vašega moža je povozil valjar."
Žena: “Kar pod vrata ga dajte!"
Razlika
Kakšna je razlika medbegunci in Lesijem? Lesisevednovrne domov.
Frača, da te kap. Z luknjico.
Foto:Jure Nagode

mm s
V Zasavski vestnik 1953 y
AČipiko in osel
v v , S'. ... m ,	.. n„ ...
VcdMicMi, vrlini obleki, k redko«, obp*,b„ih , priložnoslih, je oblekel črno obleko. Teko noliSpen .. je I Čipiko nekega dne zataknil celo bel c vet v gumbnico .Nek 7 njegov prijatelj, ki gaje srečal, gaje zbodel-Čuvaj se oskn/ Ivan/da ti ne bo pojedel cvet!
nobene nevarnosti več," mu je odgovoril Čipiko,
<mm mimo loho krbAln nrMI'
"glavno je. da sem mimo tebe srečno pri
Cigan in duhovnik
Cigan je šel na lov in ustreli! zajca. Sreča ga duhovnik in mu veli: "Ne boš znal iz kože dejati živali, pojdi, da to J stori moj kuhar, ki ga bo imenitno spekel; jedla bova d pečenko, pila izvrstno viho in se dobro imela." Cigan a\w sledi.Farovškikuharzajcaodere,speče ter prinese na mjfo I v skledi, pokriti s prtom. Cigan in duhovnik pijeta in se dobro imata, nato reče duhovnik: "Pozno je že. daj, da se prtf naspiva in potem pojeva'zajca. Kje boš ti ležal? Jaz bom na divanu." "Jaz pa za vrati." Vležeta se in duhovnik r kmalu zaspi, cigan, videč, da duhovnik močno spi, odkrije skledo in poje zajčjo pečenko, prt pa pogrne nazaj. Kmalu se duhovnik zbudi in pocuka cigana: "Ali si kaj sanjal?" ga vpraša duhovnik. "Jaz sem imel sanje, da sem plezal po lestvi v nebesa." "Meni se ni nič sanjalo," odvrne cigan. "Pojdi, da sneva zajca," povabi duhovnik cigana in se vsede k mizi, toda ko odgrne skledo, zapazi, daje pečenka izginila in začuden vpraša cigana:" Si ti pojedel zajca?"
"Da gospod!" "Zakaj si to storil?" "Gospod mislil sem, d fie bo več nazaj iz nebes!"
Irena I. Lebar
iz starih Zasavcev
Ž/\AA
r
•puiarez IA3'-] :£ e^uepmajj Birepuis eisr>i :z e^uepmojj
B)pfqo b^sue^uepuiojj )jiUA0^5Jyx BU3JJ :snqatf
svrll ‘^VH
‘VHAOSd ‘33V ‘15 ‘JLIIONON ‘VAV3 ‘NVNO ‘H313H ‘IDI ‘IflJLVlS ‘INV ‘NO ‘vzm ‘VNO>II ‘NVZV3
I
I
I
I
I
V

J

JBl^NlCEar
I I Australia Open. Kisovški podjetnik in član zagorske vlade Miloš Urbanija - Ultra ima dovolj tega, da kolega Sandi Češko - Čvekič nenehno gostuje v Jetrnicah s popotovanji po Ameriki. Zato se odpravlja v Avstralijo.
i I Jesen. Listje rumeni in odpada. Porumenela sta tudi direktor Iskre Miran Kramberger - Odrešenik in državni sekretar Bogo Brvar - Policaj.
1
it
§3
'Slovenija bo že v petih letih gospodarsko tako razvita, kot je danes zahodna Evropa."
Janez Lukač, v predplebiscitnem času 1990
||
Iluzije. Pričakovanja tistih litijskih poslancev, ki so mislili, da bodo seje tamkajšnje skupščine krajše po razrešitvi Boruta Vukoviča - Zakaj a, znanega po enormnih količinah poslanskih vprašanj, so se izjalovila. Nazadnje do enajstih zvečer niso obdelali niti polovice predvidenega.
! I Turizem. Sram je lahko nejeverne Tomaže, ki so dvomili o možnostih turističnega razvoja Hrastnika. Zima bo, pa imajo svoje zmogljivosti, zaenkrat res le obmorske, povsem zasedene.
I I Rentgen. Direktor zagorskih zdravnikov in tudi sam zdravnikFranc Grošelj - Akupunktura je še vedno prepričan, da Zagorje mora dobiti svoj rentgen. Pa če z njim slika za vozniške in potne liste...
p. .................
Staše ne damo
■	V Trbovljah so že marsikaj tega pokvarili; da ne bi še ■
■	ljudskega reka, da gre v tretje rado, so se poslanci ■
■	tamkajšnje skupščine v tretje le zbrali v dovolj veliki I i količini, da so se lahko šli zasedanje.
= Za začetek je županu Francu Majnardiju odpovedal J
■	pokornost mikrofon. Ko so se poslanci že razveselili, da ga ■ I tokrat ne bo treba poslušati, je z njemu lastno trmo (vsaj I 1 stokrat je mahnil po njem) zadevo spravil nazaj v red.
I	Za njim je nastopil kadrovik Anton Ahac, ki se je globoko |
| zamislil nad neodgovornostjo načelnika za notranje zadeve | g Matjaža Štrakla, ker jo je zbrisal na porodniško.
■	Naslednja modrovanja pa so bila namenjena temu, ali ■
■	razrešiti prisilno upraviteljico Stašo Baloh - Plahutnik ali ■ m ne. Železna lady si je, kar so bralci Jetrnic lahko izvedeli ! g kot prvi že pred časom, pač poiskala boljše službovanje. Pa ™ ® še proračunu gre toliko na bolje, da lahko že celo kak ®
■	košček ceste uredijo.
Poslanci Alojz Jeraj, Anton Ahac in Branko Arnšek so za ■ I začetek hoteli komisijo, ki naj preveri njeno delo in I I poslovanje v času njenega diktata. Že iz državnega | | parlamenta je obče znano, da brez komisij preprosto ne g | gre. Predlogu je sledila vrsta nesmrtnih misli.
■	Robert Jerman: "Saj se nam bo cela Slovenija smejala." ■ n Franc Vene: "Kaj ga pa zdaj serjemo."
Bojan Gorjup: "Treba ji je dati en suport."
Alojz Jeraj: "Če je tako dobra, potem je sploh ne smemo _ ” spustiti."
In je niso spustili. Vendar bo vseeno šla. Pa čeprav se je ™ I tako vživela v trboveljsko zategovanje pasu, da ji rožasti I I komplet, s katerim je nastopila stečajno funkcijo, niti I I slučajno ne bi bil več po meri. Zaključila je v črnem | | kostimu, kar je v redu. Njen odstop se je zgodil že v nočnih | g urah, pa tudi sicer imajo Trboveljčani pred sabo še veliko g g teme.
m Res uspela stvar na tej seji je tako bila le sprememba ■
■	statuta - stvari okrog zaupnice in nezaupnice so poslej -l kristalno jasne. In če se s prerokovano temo nad Trbovlje j ® v novem letu spusti tudi ponovna blokada proračuna, si ™
■	bodo poslanci lahko krajšali zimske večere vsaj z metanjem ■ I vlade.
Rdeči Revir g
lammmmmmmmmmmmmmmmmmii
FC
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
M'4/7KSTAJVA
UGODEN NAKUP
KAVA ORIENT 100G	57,70	SIT
KAVA ORIENT 200G	95,90	SIT
SLADKOR	89,20	SIT
PRAŠEK REMI ULTRA 10/1	2.650,00	SIT
NA ZALOGI VELIKA IZBIRA METERSKEGA BLAGA, GOSPODINJSKE PLASTIČNE POSODE, IGRAČ, ...
NAKUP OZIMNICE, TEKSTILAJN BELE TEHNIKE JE MOŽEN NA ČEKE:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 7.00 do 19.00 ure; sobotah od 7.00 do 12.00 ure nedelja od8.00 do 12.00 ure.
SE PRIPOROČAMO!
AMGBHJfflOS MALGAJ
n	L jr e

RENAULT
WILLIAMS-RENAULT je že DRUGIČ ZAPORED postal SVETOVNI PRVAK v FORMULI 1.
GARANTIRAMO STARE CENE IN TAKOJŠNO DOBAVO DO 12.11.1993!
RABLJENA VOZILA:
■ ■	mmssirf Ilir ilpf
1 - HYUNDAI PONY 1.318/90 783.300 SIT(dodopr.)
\/i	/r n/nn /inr m t oit	UT.
KOVINOTEHNA
TRGOVINA
Trbovlje
Tel.: 060122 571
KOVINOTEHNA
TRGOVINA
Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540
V mesecu NCVEAiBBL imame POSEBNO OOOBNE - ABCEPSBE CENE za naslednje lilasc:
-TUŠ KABINA- KOLPA SAN cena 16.318,50 SIT
-KAVNI MLINČEK cena 2.953,80 SIT
-	KABEL PPR 2X1.5 cena 34,00/m SIT
-	ŠTIRIDELNA GARN. PLASTIČNIH POSOD cena 599,00 SIT
-JEDILNI PRIBOR24 DELNI cena 6.635,80 SIT
-TRI DELNI KOMPLETTEFLONSKII1 PONEV cena 1.440,00 SIT
-JEDILNI SERVIS30 DELNI cena 7.386,00 SIT
-	AKUMULATORJI TOPLA že od 3.990,00 SIT dalje
10% popust za
- KOZARCE IZ KRISTAIA ROGAŠKA SLATINA - MEŠALNE BATERIJE ARMAL
KREDITNA PRODAJA NA ČEKE BREZ OBRESTI 5% POPUST ZA NAKUP Z GOTOVINO NAD 12.000,00 SIT!
I
I
|
I
8$

UfilHU
AVTOSERVIS ŠPAJZER
Partizanska 51, 61420 Trbovlje
Prodaja vozil iz programa CITROEN in FIAT. Dodatna oprema, originalni rezervni deli, pooblaščeni servis.
Na zalogi vsi modeli FIAT:
UNO 45 že od 13.500 DEM naprej PANDA 1.0 ie (cat) 11.000 DEM naprej PANDA 4X4 TREEKING od 16.990 DEM naprej CITROEN XANTIA 2.0 i VSX 7% popust
DOBAVA TAKOJ!
Možnost kredita ali leasinga. Možna dobava vozil iz programa ALFA-ROMEO in LANCIA.

mladinska knjiga
ljubljana, titova 3
knjigarna in papirnica
61410 zagorje ob sevi cesta zmage 27
tel. 0601/61 061, fax 0601/64 039
62 31B
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!