list slovenskih delavcev v Ameriki*
The only Slovenian d^i -: in the United States s-
Issued every day except" Sundays and Holidays
VE0
TELEFON PIBAENE: 4687 CORTLANDT. Entered a« Second-Ola« Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND?,
NO. 196. — ŠTEV. 196.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 20, 1915. — PETEK, 20. AVGUSTA, 1915.
VOLUME TTTTTT. — LETNIK TnrTTf,
TORPEDIRANJEANGLEŠKEGA PARNIKA 'ARABIC/ VELIKI PARNIK SE JE POTOPILO OB IRSKI OBALI
NA KROVU PARNIKA, KI JE ODPLUL IZ LIVERPOOLA PROTI NEW YORKU, SE JE NAHAJALO 423 OSEB, MED NJIMI PAR AMERIKANCEV. — NE VE SE ŠE, ČE SO BILI VSI AMERIŠKI DRŽAVLJANI REŠENI. — V QUEENSTOWN SE JE IZKRCALO 175 POTNIKOV TER 216 MOŽ POSADKE.
BREZ SVARILA?
POTNIKI POROČAJO, DA SE PARNIKA NI NIČ SVARILO, PREDNO SE JE IZSTRELILO USODEPOLNI TORPEDO. — SEDEM AMERIKANCEV NA KROVU. — RAZBURJENJE PREBIVALSTVA. — POOSTRITEV POLOŽAJA MED NEMČIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI.
London, Anglija. 19. avgusta. — Parnik "White Star črte ''Arabic", ki je zapustil včeraj Liverpool ria poti proti New Yorku, je bil torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna pri 1 ust net. na južni obali Irske, nedaleč od mesta, kjer se je potopilo " Lusitanijo"'. Parnik se je potopil v teku 11 minut.
I'rad White Star črte je izdal danes zjutraj sledeče poročilo: Arabic"' jt> bil danes zjutraj potopljen. Petnajst ali šestnajst napolnjenih rešilnih čolnov se nahaja na poti v Queenstown. Na morsko dno j'* poslai parnik neki nemški podmorski čoln. Torpedo je zadel parnik ob 9.15 zjutraj.
Whit» Star črta je objavila. <la se je nahajalo na krovu parnika 1 v0 potnikov drugega in tretjega razreda, da pa ni bilo v pr-vetn razredu nobenega potnika. Posadka je štela 243 mož ter se ,]•■ nahajalo v sled tega v celem 423 ljudi na krovu. "Arabic" je zapustil Liverpool včeraj popoldne ob 3. uri.
< i lasom zadnjih poročil, ki so dospela v Queenstown, je izgubilo :i'J ljudi življenje, pet potnikov in 27 mož posadke. Vsled tega j.- iv.šenih 175 med ISO potniki ter 216 mož posadke, ki je štela M nio/. Glasom zadnjih poročil je bilo na krovu sedem Ameri-kancev. —
Iz poročil, ki so dospela sem do te ure, je razvidno, da se je torp<-diralo parnik brez vsakega svarila. Torpedo je zadel parnik vstran t^r je bilo na srečo potnikov vreme jasno in morje mirno. Da pa se je rešilo skoro vse ljudi, se je zahvaliti uspešnemu delu posadke, ki ji1 takoj spustila v morje rešilne čolne ter jih napolnila s potniki.
V londonskem uradu White Star Line se je glasilo, da se je vkrcalo tia parnik "Arabic" sedem Amerikancev.
"Arabic' leži na morskem dnu nekako 45 milj južno od me sta, kjer je izginila "Lusitania" v valovih.
Malo pred ali malo za potopom "Arabica" se je torpediralo aiitrlf.ški parnik "Dunsley*' in sirer najbrž od istega podmorskega eolna, ki je potopil "Arabic". Strel, katerega se je izstrelilo na "iHinaley " pa ni imel pravega učinka in parnik je bil v stanu približati se obali z lastno paro.
Malo pred poldne je objavila White Star črta prvo podrobnejša poročilo glede potopa parnika "Arabic" in sicer na podlagi poročil. ki so došla predpoldne. A* poročilu se glasi:
"Arabie"' je odplul v sredo popoldne s tovorom, pošto in 175 potniki na krovu t» r ga je danes zjutraj potopil na južni obali Irske n« in^ki podmorski čoln. I'panja smo, da se je rešilo vse potnike in moštvo, ker je na varnem celih petnajst rešilnih čolnov.
Tekom prvih ur negotovosti se je ponovno glasilo, da je bilo izgubljenih večje število človeških življenj. V enem teh poročil se je glasilo, da je dospelo v Queenstown le ena jst rešilnih čolnov in da je veliko potnikov utonilo.
Iz poročil, ki so dospela pozneje, pa je razvidno, da ne more biti izguba človeških življenj tako velika. Konečno pa se je prišlo do prepričanja, da se je rešilo vse, ki so se nahajali na krovu.
II. A. Sanderson, predsednik International Mercantile Marine Co.. ki je vzel v svojo roko poročevalno službo takoj po sprejemu I rvega poročila o torpediranju. je naročil zastopnikom družbe v Livt-rpolu in Queenstown, naj mu takoj sporoče vse posameznosti. Izjavil je, da je to od strani Nemcev dejanje steklega psa. Nemogoče je najti opravičilo za potop tega parnika. Ni se nahajal na poti i/ New Vorka, temveč v New York ter je imel na krovu "nedolžen tovor ', ki je bil namenjen v New York. V tem slučaju je !>'•«•/. pomena kričati o prevažanju munieije, ker niso imeli Nemci od torpediranja niti najmanjšega dobička.
Razburjeno prebivalstvo.
Ljudje, ki so se zbrali v uradih White Star Line. so izjavili, da j«' smatrati torpediranje parnika "Arabic-a" za javno omalova-ževan.je poslanice predsednika Wilsona. Sploh pa je imel potop "Arabic-a' močan upliv na londonsko prebivalstvo. Razburjene ljudske množice so se zbirale pred uredništvi listov in hoteli in nihče ni skušal prikriti svojega razburjenja. Vsakdo je mislil na zadnjo poslanico Združenih držav na Nemčijo in vsakdo se je na tihem povpraševal: — Kaj bo storila Amerika?
r«. ^
Situacija v Washingtonu.
Washington, I). C., 19. avgusta. — Potop parnika "Arabic" j<- tvoril v uradnih krogih dnevni pogovor. Če se je parnik torpe dira In brez vsakega svarila, bi smatrale lahko Združene države to za "neprijazno dejanje" glasom besedila zadnje poslanice, katero je poslala zvezna vlada Nemčiji.
Katerakoli akcija vlade pa bo odvisna od vprašanja, če so izgubili pri potopu "Arabica" Amerikanci življenje. Glede tega vprašanja nima državni department še nobene pozitivne informacij«-. a se j«, ameriškim konzulom in poslaniku Page naročilo, naj ugotove vse posameznosti.
Danes zv Čer pa se je že namignilo, da bi Amerikanci v trenutku ne bili pri volji započeti kako drastično akcijo proti Nemčiji ter da ne bo prišlo do spora med Nemčijo in Združenimi državami. (»lasi se tudi, da bo uravnal predsednik svoje postopanje po razpoloženju, ki vlada v deželi. Le v slučaju, da so izgubili pri katastrofi ameriški državljani življenje, bi lahko prišlo do spora med obema deželama. Torpediranje "Arabica" pa je jasno pokazalo. da noče Nemčija opustiti svojega vojevanja s podmorskimi čolni. —
Z zapadnih bojišč. Francozi so uspešni.
Na zap a dni fronti je zopet prišlo do ostrih spopadov, v katerih so bili Francozi uspešni.
ARTILERIJSKI BOJI.
Ob rekah Oise in Aisne je bila francoska artilerija uspešna. V Vogezih in Argonih.
Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Nemško vojno ministrstva poroča glede situacije na zapadnem bojišču sledeče:
"Med Angres in Soucliez je izvedel včeraj zvečer sovražnik naskok, na katerega se je celi prej-šni dan pripravljal z obstreljevanjem artilerije. Na nekaterih točkah je prodrl sovražnik preko naših najskrajnejših ^kopov, katere ima še vedno v oblasti na enem delu. Na ostalih delih pa se je vrglo sovražnika nazaj.
V	Vogezih je včeraj sovražnik obnovil naskoke ter napadel severno od Munster naše pozicije ob Lmgekopf in Schratzmunnele. Po kratkem uspehu, pri katerem je sovražnik prodiral, se ga je konečno vrglo na vseh točkah nazaj."
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 19. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče oficijelno poročilo:
"Na Artois fronti je bilo včeraj zvečer zaznamovati večjo aktivnost. Naskok naših čet nas je napravil gospodarjem križišča cest med Bethune in Arras ter med Ablain in Angres, kjer so tvorile nemške pozicije zagvozdo med naše prve črte. Več proti-naskokov sovražnika se je odbilo.
Severno od Carleul smo bili u-spešni ter zavrnili več naskokov z bombami in ročnimi granatami. Pred temi naskoki so se vršili artilerijski spopadi iz bližine ter in-fanterijski boji.
V	okolici Berles in Adinfer, v departmentu Pas de Calais, se je nadaljevalo včeraj z ostrimi in-fanterijskimi boji. Prišlo je do artilerijskih spopadov ob Oise in Aisne, v okolici Bailly ter pri Nouvron.
V	Argonih je razdejala naša artilerija več sovražnih baterij v okolici Fontaine-aux-Charmes ter pri Marie Therese.
V	Vogezih je prišlo včeraj do ostrih in neprestanih bojev ob vznožju gore Linge. Zasedli smo neki nadaljni nemški zakop ob Sehratzmiinnele ter ujeli večje število Nemcev."
Protest Norveške.
Kristijani j a, Norveško, 19. avgusta. — Norveška vlada je protestirala proti temu, da je neki nemški podmorski čoln včeraj u-stavil norveški parnik ''Haakon VII" ter zaplenil pošto. Norveški parnik se je nahajal na poti iz Bergen v Anglijo. Vsa pisma in pošiljatve za Anglijo, Francijo. Italijo in druge Nemčiji sovražne dežele se je spravilo s krova kot poroča generalni poštni mojster. Med predmeti, katere se je zaplenilo. se nahajajo tudi dosti vreč. namenjenih za Dansko.
Norveški listi so radi tega postopanja Nemcev, katero imenuje jo poštno tatvino, nad vse ogorčeni ter izjavljajo, da je s tem Norveška veliko bolj oškodovana kot pa Anglija.
Nove vladne tvornice.
London, Anglija, 19. avgusta.— Angleška vlada je prevzela na-daljnih 190 tvornic za izdelovanje vojnega materi j ala in munieije. Tozadevno obvestilo je poslal mu-nicijski minister Lloyd-George.
Italijani si razbijajo bulice ob Soči in Tolminu.
Z Dunaja se poroča, da so avstrijske čete zavrnile šest naskokov pri Tolminu.
Dunaj, Avstrija, 19. avgusta. Italijani so vprizorili včeraj šest naskokov na predmostje Tolmina, ki obvladuje cesto proti Go riei. Vse te naskoke se je glasom oficijelnega poročfla z Dunaja odbilo. Poročilo se gla^i:
—	Italijanska težka artilerija je nadaljevala včeraj in v pretek li noči z obstreljevanjem naših utrdb na Tirolskem.
—	Odbilo se je naskok dveh italijanskih bataljonov, katerega se je vprizorilo proti našim prednjim pozicijam na Folgaria visoki planini.
—	Nadaljuje se z ostrimi boji v severnem delu fronte ob obali. Izjalovil se je oster naskok Italijanov na Arzli (?) ter tudi vsi prejšni naskoki na južni del pred-mostja pri Tolminu.
—	Italijani so brez vsakega u-speha šestkrat naskočili tekom popoldne in večera in ostri boji so trajali tudi celo noč. Kljub vsemu temu pa so ostale vse pozicije v naših rokah.
—	V okraju pri Gorici se nadaljuje z običajnim artilerijskim ognjem.
Pomorska bitka.
/
Nemci so potopili majhno angleško križarko ter majhen angleški
torpe dni čoln rušilec.
Berlin, Nemčija, 19. avgusta.— Nemški torpedni čolni rušilci so potopili neko majhno angleško križarko ter neki majhni angleški rušilec tekom boja, ki se je zavr-šil na zapadni obali Juetlanda. Nemška admiraliteta je danes sporočila, da se je obe ladiji torpediralo.
Admiraliteta - dostavlja, da se je ob priliki zračnega napada na London v torek z dobrim uspehom obstreljevalo topilnice v Wood-bridge in Ipswich.
Uradno poročilo se glasi:
"Dne 17. avgusta je ob 2. uri popoldne pet naših torpednih čolnov napadlo neko majhno angleško križarko ter osem torpednih čolnov rušilcev, in sicer v bližini Hornsriff svetilnika na zapadni obali Juetlanda. Potopili so križarko in en rušilec. Naši čolni niso imeli nikakih izgub.
V noči od 17. na 18. avgust so naše zračne križarke zopet naskočile London. Ostro se je obstreljevalo mesto in važne konstrukcije nad Temzo. Zračne križarke niso trpele nobene škode kljub o-stremu obstreljevanju ter so se nepoškodovane vrnile."
Potop drugih pamikov.
Nemški podmorski čolni so potopili parnika "Grodno" in "Ser-bine" Wilson črte. Posadki obeh parnikov se je rešilo. Istotako se je potopilo liverpoolski parnik "Thornfield".
Detiniranje danskega parnika.
Angleške oblasti so ustavile ter prevedle v Kirkwall dansko motorno ladijo "Jutlandiav", ki je prihajala iz San Francisco ter bila namenjena v Kodanj.
Jezero goreče lave.
Messina, Sicilija, 19. avgusta. Načelnik signalnega urada na o-toku Stromboli je sporočil, da je pritekla iz ognjenika Stromboli velikanska množina lave. Žareča lava si je stvorila jezero ognja med kraterjem in morjem.
\
Pozno zvečer je brzojavil podkonzul Thompson iz Queenstown imena 16 rešenih Amerikancev.
Parnik "Arabic" je tekom svojih zadnjih treh voženj prevedel največje tovore munieije in vojnega materijala, kojih vsaki je bil vreden nekako $1,000,000.
Newyorski urad White Star Line je dobil informacije glede potopa "Arabica" šele potem, ko je iz drugih virov izvedel o potopu parnika. V uradu je bilo opaziti le malo razburjenja ter se je glasilo, da se pogreša 48 oseb. Parnik je bil zavarovan do polne vrednosti.
BREST-LITOySK BO KMALU OBKOLJEN.
ZAVEZNIŠKA POGODBA GLEOE DARBANEL.
GOVOR NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCELARJA OB OTVORITVI NEMŠKEGA PARLAMENTA. — RUSI SE NA CELI ČRTI UMIKAJO. — VENIZEL0S SI JE IZPROSIL PAR DNI ČASA. _ KOVNO JE ZELO POŠKODOVANO. — ŠVICA IZDELUJE MUNI-CIJO ZA ZAVEZNIKE. — NA BALKANU BO IMELA GLAVNO BESEDO BOLGARSKA. — ANGLEŽI PORAŽENI PRI ZALIVU SUVLA. — ITALIJANI NA TURŠKEM MORAJO PLAČEVATI
VOJNI DAVEK.
s M&
- /.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Vrhovno armadno vodstvo je izdalo danes sledečo izjavo:
Armada generala Hindenburga je pri zavzetju Kovna vjela 30 Častnikov in preko 3000 mož. Ker so Rusi izgubili to trdnjavo, so bili prisiljeni zapustiti svoje postojanke nasproti Kalvarji in Suvai-ki. Bolj proti jugu so prekoračili Nemci Narev.
Severno od Novo Georgijevska so si priborile naše čete prehod preko reke Wkre in zavzeli z naskokom dve utrdbi.
Čete bavarskega princa so vdrle preko Buga pri Mielniku in prepodili sovražnika z dobro utrjenih postojank. Nemci so sedaj oddaljeni le par milj od Brest Litovska.
Južno od Vlodove zasledujemo sovražnika. Armada generala Ma-ckcnscna prav dobro napreduje.
Zavzetje Njemirova.
Dunaj, Avstrija, 19. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja :
Avstrijske čete pod poveljstvom avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda so prekoračile severno od Konštantinova Hug in zavzele z naskokom mesto Njemirov.
Brest Litovsk mora v najkrajšem času pasti. V okolici Vladimira Volinskija in v severnem delu Galicije se ni ničesar posebnega prigodilo.
Položaj pri Brest Litovsku. Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča, da sta začela zaveznika včeraj zvečer oblegati Brest Litovsk. Rusi so se morali na več mestih umakniti za notranje zakope. Ka-korhitro bo stopila težka nemška artilerija v akcijo, se bo moralo mesto udati. Desno krilo armade generala Mackensena prodira od južne strani proti trdnjavi, dočim prodira nadvojvoda Josip Ferdinand od Janova proti jugu.
Iz poročil, ki prihajajo iz guber-nij Besarabije, Kerzon in Podoli-ja. je razvidino, da nameravajo Rusi tudi te kraje zapustiti.
Carjeva garda uničena.
Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Švicarski časopisi poročajo, da je napravila nemška težka artilerija strašno škodo v Kovno. Dasiravno so oddali Nemci sami par strelov, je več ulic popolnoma razdejanih. Najboljše ruske čete so ime^ silne izgube. Carjeva garda, ki je na glasu kot ruski elitni polk, je u-ničena.
Zadnje upanje.
Pariz, Francija, 19. avgusta. — Rusko poslaništvo naznanja, da ie izdal car ukaz, v katerem je pozval pod orožje sedemnajstletne mladeniče. Pri tem se ni delalo nobene izjeme. Vsak, kdor je le količkaj sposoben za vojaščino je moral iti. Oziralo se ni niti na o-ne, ki so imeli jeseni končati svoje študije.
Rusi zapustili Kovel.
PetrogTad, Rusija, 19. avgusta. Rusi so zapustili važno železniško središče Kovel, ki leži ob železniški progi Brest Litovsk-Luzk. — Arhive in mestno blagajno so poslali v Moskvo. Na levem bregu rege Bug so si priborili Rusi več lepih uspehov.
Otvoritev nemškega parlamenta.
Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Pri otvoritvi nemškega parlamenta je govoril državni kancelar dolg govor glede sedanje vojne.
Parlament je zadnjič zasedal 30.
" " "' . • - '. * ' i . r	J
maja. Državni kancelar Bethman-Hollweg je rekel med drugimi tudi sledeče:
Jaz nisem nemškemu ljudstvu še nikdar ničesar prikrival, ker nisem imel zato niti najmanjšega vzroka. Sedanja okupacija poljskega ozemlja je začetek nove?f razvoja za deželo, ki se je osvobodila ruskega jarma. Poljski narod bo postal samostojen in upam, da bo v vseh ozirili naš najboljši zaveznik.
Od 30. maja pa dosedaj so se prigodile stvari, ki so za Nemčijo in Avstrijo izvanredno velike važnosti. Izjalovili so se vsi poskusi Francozov, tla bi uničili našo za-padno fronto. Rus. ki je bil tako rekoč edini sovražnik, katerega smo upoštevali, je sedaj brez vsake moči in se neprestano umika.
Italija je mislila, da si bo z lahkoto osvojila ozemlje našega zaveznika. Sedaj je razočarana in se gotovo že kesa, da se je umešala v vojno.
Naš drug zaveznik Turek se hrabro bori. Zavezniki so že pred več meseci izjavili, da morajo Dar-danele v najkrajšem času pasti, toda Dardanele še vedno trdno stoje. Angleži in Francozi ne morejo na Galipolisu nikamor naprej. Mi smo zavzeli celo Galicijo, Poljsko. Litavijo in Kurlandijo. Res je, da smo že veliko žrtvovali, toda na razpolago imamo še vedno dovolj vojaštva. Glede denarja nismo v nobenih skrbeh. S ponosom in zaupanjem gledamo v bodočnost.
Italija in Turčija.
Brindisi, Italija, 19. avgusta. — Pet armadnih zborov, ki so bili koncentrirani v Apuliji, je dobilo povelje, da naj bodo pripravljeni na odhod. Kam bodo odšli, še ni bilo sporočeno, Vendar se da iz vsega tega sklepati, da namerava Italija napovedati Turčiji vojno in poslati takoj zatem svoje čete proti Dardanelam.
Brodovje je pripravljeno.
Tarent, Italija, 19. avgusta. —
V	tukajšnjem pristanišču jo več bojnih ladij, ki so pripravljene na odhod. Najbrže bodo odplule pred Dardanele.
Situacija v Kavkazu.
Petrograd, Rusija. 19. avgusta. Iz glavnega stana ruske armade v Kavkazu so sporočili :
V smeri proti Olti so pognale naše prednje straže Turke nazaj.
V	dolini Passine so Turki skoraj cel dan obstreljevali naše postojanke, ko so pa izprevideli. da ne morejo ničesar doseči, so se umaknili. Naše čete se prav dobro obnašajo. — Kljub temu. da so dobili Turki zadnji čas precejšnja ojače-nja, stoje še vedno v defenzivi.
Balkanske zveze ni mogoče obnoviti.
Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Vse prebivalstvo napeto priča kuje, kaj se bo zgodilo na Balkanu in komu se bodo pridružile balkanske države. Kakor kaže. bal kan ske zveze ne bo mogoče več obnoviti. Zavezniki bodo doživeli v tem oziru veliko razočaranje.
Venizelos.
London, Anglija. 19. avgusta. — Časopis "Hestia" naznanja, da je prosil Venizelos za daljši odlog, češ. da ne more tako hitro sestaviti novega kabineta.
Kralj Konštatin je sprejel včeraj v avdijenci angleškega poslanika Elliotta in mu je rekel, da bi ga zelo veselilo, če bi prišel k njemu tudi ruski poslanik. O čem sta se posvetovala, se ni moglo dognati.
Vojni davek.
Rim, Italija, 19. avgusta. — Italijansko časopisje je dobilo iz Soluna poročilo, da so Turki prepovedali odpotovati Italijanom iz Smirne. Ker so se nekaj pritoževal i ,so turška oblasti odredile, da morajo Italijani plačevati tudi vojni davek. Onega, ki ne more plačati, zapro.
Švicarska municija. ..Ženeva, Švica, 19. avgusta. — ''Gazette de Lausanne" naznanja, da je angleška vlada pred kratkim naročila v Švici veliko munieije. V tovarnah za munieijo je zaposlenih tudi veliko urarjev, ki izdelujejo najfinejše dele.
Srbska in Bolgarska.
Milan, Italija, 19. avgusta. —• "Seeolo" poroča: Nemčija in Avstrija sta sklenili poslati v Srbijo veliko množino vojakov, katerih naloga je priboriti si pot skozi srbsko ozemlje do Turčije. To bi se dalo edinole na ta način preprečiti, če bo odstopila Srbija Bolgarski oni del Maeedonije, katerega je dobila po zadnji balkanski vojni. Grška je sedaj pripravljena dati Bolgarski del Maeedonije, Srbija pa pravi, da ne odstopi niti
ped i od svojega ozemlja.
Pogodba.
Eerlin, Nemčija, 19. avgusta. — Rusija. Anglija in Francija sta že pred časom sklenili pogodbo glede Carigrada. Sedaj se je dozualo nekaj točk te pogodbe, ki se glase: Prvič: — Anglija in Francija bosta storili vse, kar je v njuni moči, samo da bosta zavzeli Darda-nelsko ožino in si odprli pot do Carigrada.
Drugič: — Ce bo mogoče, bo Rusija z operacijami pred Bospo-rom pomagala Angležem in Francozom.
Tretjič: — Carigrad in Dardanele dobi Rusija.
Četrtič: — Romunska ne sme nikdar izvedeti za to pogodbo.
Petič: — Rusija mora obljubiti, da bo najkasneje meseca mar a začela prodirati proti Berlinu.
Angleži poraženi.
London, Anglija, 19. avgusta. — Angleške čete, ki so se izkrcale pri zalivu Suvla. so Turki popolnoma porazili. Bitka je precej dolgo trajala in je bila ena najboj vročih, kar se jili je bilo na Galipolisu.
V splošnem je položaj pred Dar-danelami neizpremenjen.
Pozor, pošlljetelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in do* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJEB in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dali, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga odi tam pošljejo rojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome* stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vas naslov in on4 osebe, kateri se ima izplačati.
eem
K	s	K	3
5....	.80	120..«	19.20
10....	1.60	130.«.	20.80
15....	2.40	140____	22.40
20...,	3.20	150____	24.0C
25____	4.00	160....	vr, 60
30....	4i80	170....	27.20
35____	£60	180 ...	28.80 SO. 40
40....	6.40	1&0____	
45.	7.20	200____	S2.00
50____	8.00	250____	40.00
55....	8.80	300..„	48.00
60....	9.60		&>-.C0
65____	10.40	4'H)...„	64. oe
7°....	11.20	450....	72. or
75....	12.00	500...»	80.CC
80....	12. S 5	600....	96.0«
85....	13.60	7O0....	112.0-
90 ...	14.40	800....	128.0»
ioe.w	16.00	900____	144.0
110____	17.60	1000____	160.0
Ker se cene sedaj jako			spremi-*
nas oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, N Cortlandt gt„ Nrs & &
-•v- •	"f.- -:	; -
GLAS NAKOPA, 20. AVGUSTA, 1915.

"MS NARODA"
><n*enic Daily-)
C^wned »od published by th«
Hc<ve(iic Publishing Ca
<• corporation.)	.
- - --isr ^AKTFR Prwidert ^ j. L'LT13 BENEDIK, Treaaarer. 4.
** o* H ustne«« of the corporation and fldreasea of above officer« :
it Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.

to leto velia list za Ameriko in
nado	............$3.00
leu. ....................... 1.60
> th mesto New York........ 4.00
pol letata mesto New York ... 2.00
xvr-iposa vse leto...........4.60
"pol leta.............2.55
u u cetrtleta............ 1.70
m AMT	Mil mmmmmtk^mmmMM	■ — i	i^—■—
3LA3 NARODA" izhaja vsak dan Uvzemfli nedelj In praznikov._
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") e?ery day except Sunday* #nd
Holidays,	<
Sabecršijtina yearly $3.00
id»*»>>inmiu> oz. weem<
poopfsa in osobboeti i«d«
pmbCujejo. —
O•*• k s j V>'»govcii pošiljati po —
If oney Order. fM «f-«rictubi krega naročnikov pro-pirn , da ae nam tudi prejinj« ' aliiče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika
)o>«om in pofiiljatvam naredite ta
naslov:
GLAS NARODA"
(»rtiar:čt St., New York City.
relefoo W7.Cortlp.Lidt

44*
Kovno in iztočna kampanja
Z zavzetjem Kovna so Nemci zelo oslabili ilrilgo rusko obrambno rito, takozvano Njemen-Bug črto, ki se razteza od Ovna ob Njemnu pa do Brest-Litovska in močvirij iztočno od Kovela.
Kovno-armftda, sedaj sodelujo-«'a /. nerusko armado, ki operira proti Rifri, stoji bolj iztočno kot se nahaja glavna masa Rusov, u-inikajoeih se od Varšave. Te dve armadi lahko udarita na jug in li i i/.tok ter odrežeta železnico IVtrograd-BjelistOk pri Vilni ter Moskva-Brost--Litovsk železnico ob Minsku. Distance pa so velike, teren težaven iu možnosti ruskega odpora velike.
Pričakovati pa je za sedaj, da se bodo morali sedaj Rusi even->ut*'lno umakniti od pozicije Brest-Litovsk tor bodo Nemci še globlji prodrli v rusko ozemlje. Nemški voditelji so v zadnjih dneh spoznali, da se je izjalovil njih poskus, da bi obkolili glavno silo Rusov ter so raditega vprizorili drutro gibanje.
je ali pa pričakovati eventuelne-ga poraza. Vsled tega je vrjetno, da bodo nemški voditelji nadaljevali z ofenzivo ter izsilili odločitev.
Kakšne razmere -vladajo v ruski armadi, nam ni znano. Nemški viri pravijo, da je morala ruske armade dobra. Vsled tega je upati, da ne bo šla nemška ofenziva predaleč.
Kaj pa vodi nemške vodilne kroge pri tej ofenzivi? Misel, da Nemčija najbrž ne bo mogla vzeti Belgije ali del Francije in da se bo skušala odškodovati pri Rusiji.
< e je resnična vest, da se je vrglo številne čete iz Poljske v Kurlandijo, potem bo stala velika nemška armada veliko bližje Pe-trogradu kot pa glavna sila Rusov. Priprosta grožnja, da se bo napadlo glavno mesto, pa bi prisilila Ruse, da poskusijo slično grupiranje svojih čet z Minskom kot središčem.
S padcem Kovna jo padel celi ruski sistem trajnih utrdb na za-padni fronti. Varšavo se je izpraznilo, Novo Georgijevsk branilo kot so Francozi pred letom <lni branili Maubeuge. Slednja trdnjava je stala Francoze 40,000 mož ubitih, ranjenih in ujetih, a Pariz je bil rešen. Novo Georgijevsk pa bo morda stal Ruse več mož kot je stal Maubeuge Francoze, a s tako izgubo se je računalo že vnaprej.
Tz dogodkov zadnjega časa je razvidno, da so bili Rusi v stanu vprizoriti drugo redno umikanje, <la so se o prostili objema llinden-burgove armad? in da so se umaknili v dobrem redu na Brest-Li-tovsk. To uspešno umikanje pa je napotilo nemške voditelje do drugega pibanja, ki ima za predmet ne obkoljenje, temveč izgubo /adnje obrambne črte, katero so oklenili Rusi držati.
Ni še jasno, če bo Nemčija nadaljevala s svojo ofenzivo ter izzvala odločitev, s katero hi bila Rusija izločena iz vrste vojskujočih so držav.
R padcem Varšave se je polastila Nemčija ruske obrambne čr-1e ob Visli z dotičnimi trdnjavami. Ta obrambna črta je sijajna, Če je sklenila Nemčija ostati pri tej. Enako dobra Črta pa je ob Njemnu, Bngu in močvirjih pri Pinsku, ki bi dala Nemčiji kontrolo nad celo Poljsko. Morda je ta črta. katere se hočejo Nemci polastiti.
Vse te prednosti in tudi zavzetje te črte pa ne more zadovoljiti »aičije. Oprostiti se mora Rusi-,
Dopisi.
Yelk, W. Va. — V prijazni do liniei leži naselbina Yelk. Par kmečkih hiš je tukaj, cerkev, šola, okoli so pa lepe kmetije. Kmetje se pečajo večinoma s sadje-rejo. Okolica je tako, kakor pri Kranjski Gori na Gorenjskem. V treh bližnjih keinpali je do 200 naših gozdarjev. Sekajo drevje, lupijo debla, suše les in ga potem še precej drago prodajajo. Pravili so mi, da stane tona $20. Naši fantje so skoraj devet tisoč metrov nad morsko gladino. Ker je West Virginia "suha" država, se ne more dobili nikjer alkoholne pijače. Če si hoče kdo s pivom pogasiti žejo, mora daleč tja preko meje v Maryland. Ko sem se peljal neko soboto iz Cumberlanda, Md., sem videl v vlaku veliko ljudi, ki so imeli seboj ogromne kovčege, vse napolnjene s steklenicami. Na vsakem kovčegu mora biti zapisano, koliko žganja je v njem. Ker na mojem ni bilo ničesar, me je povabil na prihodnji postaji mož postave seboj. Ko sem mu na stražnici dokazal, da nimam alkohola ne v kovčegu in ne v želodcu, me je smehljaje izpustil na svobodo. V Yelk se mladi fantje precej zanimajo za časopise, posebno nestrpno pa pričakujejo Glas Naroda. V prostih lirah sedi ponavadi eden pod košato smreko in čita naprej, drugi pa posedejo okoli njega in poslušajo. O poslovanju Sakserjeve tvrdke se rojaki zelo pohvalno izražajo. Vsa prizadevanja nasprotnikov, da bi ga očrnili pred narodom, so se ponesrečila in se bodo tudi v prihodnje. Mr. Sakser je poštenjak od nog do glave. Sedaj so večeri že precej liladni. Pozdrav! Matija Pogorele.
Clinton, Iowa. — V roke sem dobila Zottijev list, katerega se pa nisem posebno razveselila. List pravi, da izobražuje Slovence, meni se pa zdi, da je ravno nasprotno. Pred dvajsetimi leti sem bila v starem kraju in sem imela pri liko večkrat videti izobražene ljudi. Tudi v Ameriki jih vidim skoraj vsak dan. Ti izobraženci se pa popolnoma razlikujejo od onih, ki so pri Zottiju. Izobražen človek se bo z vsakomur, tudi s svojim nasprotnikom dostojno pogovoril, kdor pa začne svojega nasprotnika obsipati s priimki, kakor to dela Zottijev urednik, ta pa po mojem mnenju ni izobraženec. Vem, da je veliko konkurence tukaj v Ameriki, da bi si vsak rad pomagal in prišel do boljšega kruha. Kdor si bo pomagal na pošten način, je vreden vsega spoštovanja, tisti pa, ki poskuša z lažmi in natolcevanjem se povspe ti, pa ne bo daleč prišel. Če bi bil Zottijev list res najboljši slovenski list v Ameriki, bi mu ne bilo treba dajati raznovrstnih nagrad. Nadalje piše, da hvali G. N. Ita lijane. Jaz sem dosedaj brala ravno nasprotno. Če vidim narobe, si bom prihodnjič nataknila očala, ali naj si jih pa natakne urednik omenjenega lista. Kadar bom brala v G. N. kaj Čez Slo vence, ga bom vrgla v peč in še tisti hip naročila Zottijev list. Pozdrav ! — Slovenka.
Muskegon, Mich. — Tempotom vam obnavljam naročnino za Glas Naroda in pošiljam kratek dopis glede tukajšnjih delavskih raz mer. Najprej moram rojake o pomniti, da naj ne vrjamejo preveč dopisom, posebno pa onim, v katerih se hvalijo delavske razmere. Pred kratkim je poročal od tukaj neki dopisnik, da ni tukaj nobenega "štaparja". To nikako ni resnica. Pred delavnicami sem videl najmanj 200 zdravih, moč nih možakov, ki so prosili dela. dela. Tudi plača ni 22 centov na uro, pač pa po 17 in pol. Delati moramo kot črna živina. Board je zelo drag1, pet dolarjev na teden. Rojaki, sedaj vidite, da je tukaj ravno tako^ kakor je drugod po Ameriki. Če se bo kaj iz-premenilo, bom že sporočil. Pozdrav! — Fr. Oselj. . a-. ^ t: -m
Sv. Gora pri Gorici.
Goriški "Novi Čas" piše:
Znamenja italijanskega barbarstva se pri nas vedno bolj množe. Naj gledamo kamor hočemo, povsod se javlja Italijan kot divjak pred nami, ki ima svoje brezsrčno in mrzlo zadoščenje v tem, da u-bija in trpinči naše ljudi, da razdira in uničuje vse, kar je naše ljudstvo ljubilo in pri čemur je skozi stoletja sodelovalo. A zdi se, da ima še posebno veselje na tem, da končuje cerkve po naših vaseli in svetišča, na katera smo vezani z vso dušo in z vsem srcem. To je njegovo veselje, pridobljeno iz samega pekla! Pravični Bog kaznuj tako delo!
Listi so že povsod poročali, da je Italijan obstreljeval svetišče in samostan na Sv. Gori brez vsakega zadostnega in pametnega razloga. Saj če bi na vrh Sv. Gore izstrelil tudi vse granate, ki jih v svojih skladiščih ima, bi svojega domišljenega namena vendar nikdar ne dosegel. Tega se mora tudi on sam zavedati. Streljal je torej na svetišče in samostan samo radi tega, da bi vse uničil in končal. Svetišče je posvečeno Materi Božji, služi proslavi Božji. Dol ž njim! — tak je bil njegov sklep, navdahnjen mu od samega pekla. (Ravno tako jo storil tudi "kulturni" Nemec in zaveznik Avstrije s poljsko cerkvijo nedaleč od Varšave; cerkev je bila zgodovinska stavba in so jo gradili nad 200 let, sedaj pa so od nje ostale le še razvaline. Op. ur. G. N.)
Prijatelj našega lista je bil te dni na Sv. Gori. Napravil nam je malo poročilo o svojem obisku svetogorskega svetišča. Čitajte in spoznavajte iz njega, kako besno sovraštvo ima Italijan do vsega, kar je nam najdražjega, in kako upravičen je rek: Raje umreti kot priti pod Italijana4 Evo poročilo:
Kako jo tam gori s svetiščem? To vprašanje mi je bilo pri srcu. Nemir in zopet nemir me je spre-letaval, čim bolj sein korakal naprej. Prišla sva na vrh. Groblja nama je zastavila pot. Počitka nisva iskala. Šla. sva takoj dalje, da bi videla, kako je s svetiščem. Glavna vrata niso bila dostopna. Stranska tudi ne. Ostala je še ena pot: skozi samostan v cerkev.
Samostan! Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več; ni več drugega nadstropja; razbito je prvo nadstropje in podrtija gre na mnogih straneh globoko do tal. Le goli zidovi štrle proti nebu, med njimi pa tramovi, razbita okna, sobna oprava, vse pomešano s stenskim ometom, z opeko, kameni in kamenjem. Stene na južni strani kažejo ogromne luknje. Tu so udarjale granate ter povzročale odprtine in razpoke v zidovih. Kjer so kaka vrata, so več ali manj odprta. Zračni pritisk je tolik, ko granate razpo-čijo, da gre vse v bližini s svojega še tako trdnega mesta. Stopnice, ki vodijo iz pritličja višje, so deloma popolnoma razrušene, ker je ob zid v njih neposrednem sose-stvu padla granata. Treba biti zelo oprezen, ko greš navzgor; le malo bolj trd korak in stopnice se zrušijo. Prostori v pritličju, kjer so bila v samostanu drugače prenočišča za romarje, niso deloma nič drugega kot podrtija. Vidi se, da so granate s svojo neizmerno silo udarjale na nekaterih i mescih preko celega poslopja do podzemlja na severni strani, kjer so vse zdrobile. Tu se poznajo tudi sledovi požara.
Kakor bi sovražnik pred našimi očmi srce trgal iz prs ljubljenega bitja, tako je bilo vsem, ki so gledali na Sv. Goro. ko jo je uničeval požar. Pomagati pa niso mogli. Plameni so švigali iz globokega dima, ki se je kakor druga gora vzdigoval nad svetiščem, visoko v mrak in temno noč. edini plameni na Goriškem na kresno noč. Daleč povsod so oznanjali nesrečo, ki je s svetiščem zadela celo ljudstvo. Turka so javljali nekdaj kresovi po gorah; tudi plamen na Sv. Gori je javljal Turka, ki nas tolovajsko napada in nam končuje naše svetišče. Roke so stiskali ljudje, polni svetega srda nad Italijanom, in eno željo so imeli vsi, naj bi Bog uničil vse njegovo prizadevanje in vse načrte njegove razbiL
Streha srednje ladje je razbita. Neizmerna groblja je po tleh; tramovi, deske, opeka, kamenje, o-met, vse drugo z drugim pomešano. Skozi razbito in padlo streho je lil dež na tla. Pri obhajilnem oltarju sredi cerkve vse polno grašča, ki pokriva oltarno mizo
in prostor krog oltarja. Taberna-kel zganjen in odprt; vrata k oltarju porušena; oltarni prt preko oltarja na tleh. Ogromna sovražna granata je priletela ravno v streho nad klopmi pred prezbite-rijem in vrgla ob tla vse, kar je dosegla; klopi spodaj deloma razbite, deloma pokrite z gruščem. Slika, ki nam je gori visoko predstavljala prikazen Blažene Device Marije, je zrušena. Samo pastiri-eo Uršulo vidiš še. ki kleči in gle da naprej, odkoder ji prihajajo besede nasproti: Idi, reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi...
Druga ogromna granata je pri letela v južno-zapadni kot cerkve Vse je porušeno: hodnik iz cerkve na kor. oratorij, orgije. Na tleh leži steklena pregraja pri nekdanjem oratoriju. Oltar sv. Križa pod korom pa je še popolnoma cel. samo nad njim zija odprtina v* stropu navzdol.
Zopet druga granata je predrla
steno, na kateri se nahaja velika slika Sv. Treh Kraljev, ki prina šajo darove Božjemu Detetu. Sli ka je predrta. Njej nasproti na drugi strani se nahajajoča velika slika Rojstva Gospodovega je prepolna večjih in manjših lukenj, ki so jih povzročili različni drobci granat.
Spovednice povsod več ali manj pokvarjene, nekatere kar razbite Le malo slik Križevega pota je še nepokvarjenih; nekaterim so o-kviri uničeni, druge visijo na pot na zidovih, zopet drugim so slike samo pobite. Tudi oltarji so trpeli, posebno oni na evangeljski strani pred presbiterijem.
Mirno pa sta še stala nad svojimi oltarji kipa sv. Frančiška As in sv. Antona Pad. Oltarček pod sv. Antonom je bil že raznesen po tleh so ležali različni kosi njegovi in cvetlice, sv. Anton pa je mirno stal v višini z Božjim De tetom v naročju. Nepoškodovan je bil tudi kip prebl. Device Marije ob vhodu y zakristijo. Z lilijo v roki kraljuje še vedno na svojem mestu; tu gleda polna mi line na nas, kot bi hotela reči "Zaupajte, Gospod vas ne zapu sti!" Na nasprotni strani pa je kip presv. Srca Jezusovega po polnoma zdrobljen. Njegovo me sto je prazno, na tleli pa leže pomešani večji in manjši drobci granat s kosci nekdanjega prele pega kipa.
Odprto nebo zre s srednje ladjo na nas.
Presbiterij z glavnim oltarjem je popolnoma nepoškodovan. Samo na mestu, kjer je drugače stala milostna podoba Matere Božje, vidiš od vrha navzdol raztrgano sliko bi. Device Marije, ki je drugače prejšnjo zakrivala. Kos granate ali kak kamen od nje zagnan je z vso silo priletel na to mesto in uničil, kar je mogel doseči. Milostne podobe pa ni dosegel več, ker se že davno nahaja na varnem prostoru pri oo. frančiškanih v Ljubljani.
Kapelica sv. Mihaela, kjer je grob kardinala Missie, je nepoškodovana.
Pročelje izvzemši gornjega roba na desni strani popolnoma ee-lo. Še vedno kraljuje prebl. Devica Marija na svojem mestu nad glavnimi vrati. Zvonik ima sredi svoje zapadne strani ogromno ra no. Zidovje je krog nje kar vzbo-čeno. Zvonovi stoje popolnoma nepremakljivo, kar so se iz svojih tečajev zleknili. Morda še ena granata naperjena zlobno proti
zvoniku — in zvonika več ne bo. * *
*
Težko bo gotovo vsakemu, ki bo čital in se hkratu spominjal tistih dni, ko je hodil na božjo pot na Sv. Goro.
Ali si morda moremo predstav Ijati. da bo to svetišče, če bi — kar Bog ne daj — Italijan zavladal po naših krajih, zopet vstalo iz svojih razvalin? Nam se zdi da bi se to ne moglo več zgoditi. Sto in sto, da, tisoče granat je že dosedaj poslal brez vsakega razloga na naše svetišče. Morda pošlje v svojem sovraštvu še druge in lahko se zgodi, da katera izmed teh zopet zadene na cerkev in napravi razvaline še večje. Vse je mogoče. A vse nam kaže sovražnika, ki sovraži nas in naše verske svetinje. Dal Bog, da bi le kmalu naša hrabra vojska vrgla tega sovražnika daleč, daleč proč od naših mej in mu obenem dala tudi razumeti, da tukaj ni prostora zanj in da prostora zanj tudi nikdar ne bo.
sss=
Raznoterosti.
Jugoslovanski shod,
Internacije v Sardiniji — 619 Avstrijcev in Ogrov* interniranih.
Iz Lugana poročajo: V Sardiniji je doslej interniranih 339 Avstrijcev in Ogrov v provinci Co-gliari in 280 v provici Sassari.
Razveljavljena naredba.
28. jul. je prijavil avstr. drž. zakonik naredbo, s katero je razveljavljena prepoved, izdelovati iz ječmena slad in dolžnost pivo-varnarjev, da morajo svoje priprave dati na razpolaganje za sušenje koruze.
Rusija v obupnem položaju.
Iz Kodanja na Danskem se poroča: Rusija je sicer podpisala pogodbo, da ne sklene posebnega miru, toda zgodovini so znani slučaji, da se tudi sklenjene in pod-sane pogodbe ter obveznosti niso držalo. (Zadnjič Italija v trozve-zi.) Rusija se nahaja v obupnem položaju. Brezuspešni boji zaveznic pred Dardanelami, nečuveno počasna ofenziva Francozov in nezmožnost Angležev, da bi mogli nadomestiti svoje izgube, vse to nalaga na ruske rame vse grozote te nesrečne vojne. To razpoloženje v Rusiji se izraža z vedno manjšo previdnostjo, kajti ruska cenzura izgublja polagoma vajeti nad ruskim časopisjem. Rusija si bode raje izbrala najmanjše zlo in bo sklenila poseben mir, nego da jo vržejo dogodki popolnoma ob tla.
Zopet eden!
V Budimpešti so zaprli liferan-ta Josipa ^steinerja. Ta je v zvezi z Josipom Singer jem, ki je že nekaj časa zaprt, goljufal pri živilih, ki jih je dajal za vojaške bolnice. Goljufom se še ranjeni in bolni vojaki ne smilijo.
Naznanila o smrti na bojišču padlih italijanskih oficirjev.
Kakor se poroča od italijanske meje, je italijanska vlada preklicala prepoved naznanjevanja smrti na bojišču padlih oficirjev po li stih, ker se je prepovedi vse upiralo. Zdaj pa je izšlo v listih vse polno naznanil smrti; opaža se. tla je med mrtvimi nenavadno dosti štabnih oficirjev.
Pika pri kokoših.
"Dolenjske Novice" pišejo:
Pri nas je navada, da se pika izdre, če ohole živali za to boleznijo. To je pa muka za živali. Iz-dii •anje pike z jezika je v resnici trpinčenje živali. Kaj pa je pravzaprav pika? Pika je nahod pri kokoših, ki prihaja od prehlaje-nja. Pri tem oboli tudi konec je zika, ki postane bled, bel in bolj trd. Pri hudem nahodu, ki se pokaže ne le v nosni duplini, am pak tudi v sapniku in ustni du plini, postane jezik suh, bolj trd in rožen in tako izpremenjen je zik imenujejo piko na jeziku. Namesto, da izdiramo roženo špico na jeziku, se priporoča imeti ko koši na gorkem in suhem. Za jed naj dobe mehko pičo in v vinu namočen kruh. Kot zdravilo se pa priporoča, da se maže jezik in usta z očetom, v katerem smo raz topili nekoliko sladkorja, tako da je oeet sladak. To je dobro domače zdravilo. Olupljenje jezika naj so pa opusti, ker je to pravcato trpinčenje tako obolelih živali.
Drobne vesti iz Italije.
Neki Dunajčan piše v nekom pismu z bojišča z dne 7. julija iz južnega Tirolskega pri Landru:
.... — Že nekaj dni sem nas Italijani obstreljujejo zopet silno ljuto. Prešli s osedaj k topovom večjega kalibra. Medtem, ko so nam prejo pošiljali svoje pozdrave z granatami kalibra 15 in 21 cm, nam pošiljajo sedaj mnogo kropkejše pozdrave. Taka granata prjfrči s hitrostjo brzovlaka in eksplodira s strašno močjo ter razvija velik dim. .Je pa tudi mnogo slepih strelov, tako, da smo lahko konštatirali velikost in težo te granate kar najnatančneje. Visoka je taka granata 1 meter 20 cm ter je težka 380 kg. Kljub mnogim strelom nismo še imeli nobenih človeških žrtev in tudi nobene matoiijalne škode. Pono či so poskusili Italijani ponovne napade na od nas zasedene viši ne. ki so se pa v našem ognju zrušili. To je vedno peklenski koncert, ki ga osvetljujejo metal ci luči in svetilne rakete. Vreme je v zadnjih dneh jako slabo. Sko ro dnevno imamo nevihte v naših pozicijah, ki leže 2600 metrov visoko, zrak in megla sta napolnjena z elektriko tako, da se svetijo naše brade v temnih nočeh električno.
C. kr. namestništvem svetnik v Trstu razglaša,
da se morajo najdeni vojaški predmeti, ki so jih izgubili morda ranjenci ali ujetniki, oddati nemudoma najbližji vojaški ali politični oblasti.
I	DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
--v Grove City, Pa.
29. avgusta bo v New Yorku jugo- |jelle Harbor, L. I., N. Y. Mrs. slovansko zborovanje. — Dr. Veli- Schwartz 50<S Gretlia Gollmaver
mirovič bo glavni govornik. 50/.
= 1	j Cleveland, O. Neimenovan 25<4.
Pred kratkim je prišel v Ameri- Neimenovana $1.
ko dr. Nikolaj Veiimirovič, ki si--
je zadal nalogo pojasniti Srbom.'	POZOR, ROJAKI'
Hrvatom in Slovencem, kaj se od-j Podpisani sem pričel obdelava-igrava v stari domovini, in jim ti farmo 111 potrebujem moža, bo-svetovati, kako naj se obrnejo, da disi Slovenec ali Hrvat. Farma se bodo kaj dosegli. Skoraj v vsaki nahaja v Little River, Arkansas, večji naselbini je imel po eno ali Delo je: paziti na svinje in sekati dve predavanji, in kolikor smo mi malo drevje. Plača je na me-izvedeli, so bila ta predavanja ze- sec. Delo je stalno za več let, hra-
lo zanimiva. Pred povratkom v do-|na na farmi. Kdor želi tako delo, movino bo govoril tudi v New naj se oglasi na: Yorku. Hrvati in Srbi so sklenili. |	Math. Berkle,
da se pri tej priliki skliče veliko (17-20—S)	Bisbee, Ariz.
jugoslovansko zborovanje, na ka- j------
tereni naj bi bila v kolikor mogo- Rada bi izvedela za svojega sina
goče velikem številu zastopana ju goslovanska greater-newyorska kolonija. Izvoliti je bilo treba pripravljalni odbor. Izvolili so ga, toda pri volitvi so po naključju izostali Slovenci. Ker je treba, da bodo 11a zborovanju zastopani vsi jugoslovanski narodi, so uaproše-111 Slovenci, ki se za to zadevo zanimajo, da pridejo v nedeljo 22. avgusta ob dveh popoldne v Srbski Dom, 443 VT. 22. cesta, New York City.
Pripravljalni odbor za jugoslovansko zborovanje, v katerem so pa dosedaj, kakor že rečeno, le Hrvati in Srbi, jim bo vse potrebno pojasnil in jim dal natančna navodila. Dobro bi bilo, tla bi prišli že vsaj predsedniki in tajniki vseh slovenskih društev v New Yorku in Brooklynu.
Spored zborovanja bo pravočasno priobČen. Ker nam niso znane še nobene podrobnosti, naj se vsak, ki potrebuje kakega pojasnila, o-brne na P. H. Pavloviča, 433 W. 22. cesta, New York City.
Slab pezdrav za bivšega predsednika.
Lima, Peru, li). avgusta. — Toča krogelj,
LOUIS BOHINCA. Pred nekaj
časa se je nahajal v Yukon, Pa., in sedaj sem pa že poizvedovala po njem. pa ga ne najdem. Prosila bi torej rojake, kateri g;i poznajo, da mi naz-nijo njegovo sedanje bivališče. Moj naslov je: Marv Bohinc, Box Moon Run, Allegheny Co., Pa.	(20-24—8)
kamenja in žaljivih
, ..	.	,	,	i mu 111 prav me na tem
klicev je pozdravila polkovnika valeč
RESNICA JE,
»la človek, ki ima liišo ali (lru.?o !•<•-s«-sj\-<> naprodaj iu nemara .lati agentu prodati, je veliko lmlj nevaren knt ajrent. Kajti če misli ajrent ostati vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kupčiji. <la ust reže svojemu odjemalcu, nasprotno pa lastnik posestva jrleda. da dobi kolikor more več, in
je kupo-zadovoljen ali ne. saj to je
Oskarja Benavides, bivšega pro-jmo enkrat v življenju. Kavm. nasprm-vizoričnega predsednika, ko se je 110 Ju z agentom. Če agent kupcu p<>-
vceraj zvečer vračal na svoj dom po inavguraciji novega predsednika dr. J ose Pardo. Deset oseb je bilo ranjenih, ko je streljal spremljevalec polkovnika v množico, da odbije napad. Policija je konečno razgnala ljudi. Benavides sam jo ostal nepoškodovan.
Število prebivalstva v Belgradu
znaša, kakor poroča "Berliner Tagblatt", po ruskih virih, le 30 tisoč duš. Pred vojno je štel Bel-grad nad 100.000 prebivalcev.
Linčanje v Alabami.
Montgomery, Ala., 18. avgusta. — Kid Jackson in Henry Russell, dva delavca črnca, sta bila danes linčana v Hope Hull, dose t milj od tukaj. Nekega 11a-daljnega črnca, kojega imena se ni imenovalo, so jo iztrgalo iz rok množiee, a je istotako umrl v bolnici.
Vse tri se je dolžilo. da so prod \ee rnefoci zastrupljali me."ge na nek* plan's ;:i. (Značilno za ameriško ''asoj sje jo, da so omenja linčanje treh črncev, ki so umorili živali in ne ljudi, le s par be-sčJami, Lrez vsakega komentarja. O Ftani u, obsojenemu morilcu nedoletne deklice, pa se {išo celo knjige ter imenuje to linčanje sramoto za Georgijo. Seveda, črnci niso ljudje ter je škoda izgubljati zanje besede!)
polnoma ne vstreže, dotični lahko onemu agentu Škoduje, dokler je isti agent v okolici nezadovoljnega kupca. Jaz sem že 24 let v (llevelandu in mislim biti se "J-l let. torej ni nevarnosti, da se skrijem po kupčiji.
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
SVARILO.
An dr. Zupan, podom a če Kovačev iz Zgornjega Otoka pri Radovljici na Gorenjskem je bil pri meni na hrani ter mi odnesel 124 dolarjev. On je star 22 let in rabi tudi ime SUM I D. Pred enim in pol mesecem jo je popihal z neko omo-ženo žensko. Torej, rojaki, čuvajte se tega tička in pri katerem se sedaj nahaja, naj se ga obdrži za nagrado.
J. Kunčič, 439 E. 156tli St., Collinwood Sta., Cleveland, O.
(18-20—8)
NA PRODAJ
sta dve hiši in dva lota. Proda se tudi vsaka posebej. Lota merita 50X138 in 35X144. V sredini slovenske naselbine v Euclid. Na front u treh cest. Le 3 minute od
Podpisani želim izvedeti za naslov svojega prijatelja IVANA
Božič. Doma je iz Šentviške go-j mestne meje. Plačati je samo 400 re na Primorskem. Prosim cenj. dolarjev takoj, drugo 11a lahka rojake, če kdo ve, da mi javi,' odplačila. Vprašajte pri:
ali naj se pa sam oglasi. — Anton Cufer, R. L Box 118, Tulsa, Okla._(20-21—8)
Kje sta moja dva prijatelja JANEZ GRUM in JANEZ KOČE-VAR? Doma sta iz Štefane vasi pri Ljubljani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sama oglasita. — John Jamnik, 427 Virginia St., Milwaukee, Wis. (18-20—8)
SLEPARJI NA DELU.
Frank Kraeker, 6102 St. Clair Ave., Cleveland, O. (19-23—8)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glaa Naroda.
Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na dela. Po slovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, slike, molitvenike itd., povrhu tega pa še neki slovenski list.
Rojaki, ne sedite jim na lima-nice. Še vsakdo, kdor se je pečal z njimi, je bil osleparjen.
EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U.
PA. IN OKOLICI priporoča, rojakom svoj< moderno urejeno KROJAČNICO,
v kateri izdeluje lepe najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pittsburgh, Pa.
in

__:_
w-'«1"-	.*m w i mluywapnip1111 1 ^"jiuijipiiiM.. ."-9*
GLAS NARODA, 20. AVGUSTA, 1915.
Avstrija in Italija.
ZANIMIVE VESTI IZ OBEH VO JSKUJOČIH SE DRŽAV. — AVSTRIJCI HOČEJO DOKAZATI, DA SE JE ITALIJA ŽE VELIKO PREJ PRIPRAVLJALA NA VOJNO. — LJUDJE, KI SO SE VRAČALI IZ AVSTRIJE IN ITALIJ E, SO BILI BAJE ODLOČNO PROTI VOJNI. — AVSTRIJSKIM JETNIKOM NA SARDINIJI SE PRAV DOBRO GODI. — VELIKA DRAGINJA V ITALIJI. —
ŠPIONAŽA.

Ne Trst, ampak Dunaj in Ogrska so njihov cilj.
Korespondenca "Rundschau'' poroča iz ( Jen ta :
"Temps'' srdito pripominja, da so italijanska oficijelna poročila postala vedno bolj lakonična. Av-stro-«grske čete so se močno utrdile, kakor je razvidno iz poročil, vsled česar se vrši italijanski pohoti le počasi. Ker pa Italijani ne! stremijo potem, tla dosežejo Trst. ■ marveč s Srbi Ogrsko in Dunaj, se! mora to ustavljanje že takoj po-četkoru vojne posebno v poštev jemati.	■
Državi nevarni elementi v Italiji v marcu 1915.
Iz vojnoporočevaiskega stana sc poroča: Nastopno povelje izda no v mesecu marcu, je nov dokaz za to, tla so italijanske oblasti žt v marcu 1915 elemente, ki so bili proti vojni, ali su celo simpatizira-li s centralnima državama, torej z zaveznicama Italije, smatrali za tir ža"i nevarne.
Tu sledi tekst povelja in njega službenih podatkov:
K.a rabili i jerska legija Verona. Kompanija JSehio. Zapisnik štv. llto/87 . 3. oddelek. Predmet: agi tacije radi brezdelnosti in draginje. Nadzorovanje agitatorjev.
JSehio, 27. marca 191;""».
Da se izdajo primerne odredbe, se podaje naslednji ukaz legijske ga poveljstva. Poizvedbe karabi-nerjev in varnostnih oblasti \ svrho. tla se dobe kolovodje demonstracij radi brezposelnosti in draginje, so dognale, da so glavno agitatorji nekateri emigranti, ki ho se vrnili iz Nemčije in Avstri je. Ti. ki so živeli taui mnogo let. so odkrito proti vojni in kažejo o rito svoje simpatije za imenovani cesarstvi. To se daje na znanje po veljstvu, da se uvedejo potrebne odje Ibe glede nadzorovanja. — Poročnik, interimni poveljnik kom panije. Podpis nečitljiv.
Stotnik s cigareto v ustih.
fe "N novo Giornale ' poroča iz bo jev za Pod goro tole:
Boj dne 18. julija je trajal d. poznega večera Neki stotniji se j« končno posrečilo, utrditi se prav blizu sovražnega okopa in tudi za kopali so se. Prosilo se je za premirje. da poberejo ranjence. To se je dovolilo. Nekega italijanskega polkovnega zdravnika je pri tej priliki a vstr« »-ogrski poveljnik sprejel viteško in ga pogostil s šampanjcem. Visoki oficir je hvalil pogum italijanskih čet in prosil zdravnika, naj pozdravi onega stotnika, ki je s cigareto v ustih vodil svojo kompanijo štirikrat k naskoku in je vendar ostal nepoškodovan.
Avstrijci na Sardiniji.
Secolo poroča: V kraju Bon pri < agliari na Sardiniji so prijeli 11 Avstrijcev, in sicer neko učiteljico. nekega igralca, meniha, zobozdravnika, slikarja, kirurga, 2 posestnika in 1 kijmrja. Posebno pozornost vzbuja grof Rudoli Wickenburg. nečak bivšega avstrijskega ministra grofa Wieken-burga. ki govori gladko italijansko. francosko in angleško. Drugi je menih i/. Ladislav vitez Aitav de Bajaro i/ stare ogrske pTemeni-taške rodbine.
Internirenci so jako zadovoljni in pravijo, da se počutijo tako. kakor tla bi bili na letovišču.
Italijansko vojno posojilo.
"Agenzia Štefani" poroča, sklicuje se na banko ti' Italia, da je končni iziti podpisovanja vojnega posojila, vštevši obveznosti bančnega konsorcija. 1117.r> milijonov lir. \ sa posamezna poročila o podpisovanju vojnega posojila pa po-trjujejo že izražene dvome. — Od dveh največjih italijanskih pri-
P—h 155.................
vatnih bank je nabrala banka Com-merciale skupno 122 milijonov, od teli odpade 32 na Milan in na Cre-dito I ta liano 118 milijonov, od teh je bilo podpisanih 38 v Milanu. — Največje mesto Italije, Neapelj. je podpisalo samo 34 milijonov.
Draginja v Italiji. — Nabava za armado v tujini.
Od italijanske stranke se polil radno priznava, da bodo morali
Korespondent zaključuje: Po-( oni vidijo — vse sorte vidijo, al In pride noč — vsa polna skriv-Iom italijanskega vpada je očivi- jaz ne vidim nikdar ničesar. Časih uosti je — in časih zažvižga nekaj
den. Vsled krvavih izgub se tega me jezi to in rada bi imela daljno dejstva ne more dalje zakrivati.'gled. fin, dober daljnogled, in po Kako spremembo v položaju pod tem bi jaz videla še vse kaj dru tem okolnostmi skoro ni pričako-' gega, kakor oni tam. Ej, kaj so ne-vati. Avstro-ogrska armada ni bi-'koč videli s pomola — v oblakih la še nikjer tako močna in zmago-1 namreč! Stal je laški vojak, gra-vita, kakor tu, ko se bori proti nato v rokah, in konjska glava brezvestnemu bivšemu zavezniku, 'poleg njega — in vsi so videli, prav
dobro, jaz seveda zopet ničesar.
v ozračju, zabobni in zatreska — a potem je vse tiho. tišje od same tišine. Smrt je odšla preko da-ljev.... In domislim se gospodične in pravim nehote:
'Zdaj bo vsaj lahko zaspala, ta uboga naša gospodična!"
vse žito za armado kupiti v tujini. S tem nakupom kakor tudi z nakupom goveje živine v tujini, hoče italijanska vlada doseči, da bi bilo žito in meso za civilno prebivalstvo ceneje. Kakor se poroča privatno, so poskočile cene rži in koruze v zadnjih dneh v Italiji ža tretjino.
Vlada izraža sicer svoje veselje rail i izida vojnega posojila, ali jasno je, tla so doživeli fiasko.
"Popolo d" Italia'' vprašuje, koliko je dalo rimsko plemstvo in katoliški latifundisti v Kalabriji. vprašuje tudi, koliko je dala družina Giolitti.
Procesi radi špijonaže v Italiji.
V Neapolju so aretirali bogatega grškega trgovca in večkratnega milijonarja (Visto Vasteci, ki je baje kotli rbandirai v prid centralnih vlasti. Dalmatinec Neuma-jer je bil pred poroto v Neapolju »bsojen na 5 let v prisilno delavnico radi špijonaže.
Pred okrožnim sodiščem v Bari se je pričel proces proti petim doni inikancen, iz samostana sv. Frančiškana v Bari. Obtoženci trde, i la so nedolžni. Prijor pater Seo-gnamilio je izjavil, tla je dne 1. junija v svoji celici prižgal kakor navadno električno svetilko, ni pa lajal nikakih signalov. Najdena projekcijska svetilka služi v znanstvene predavanja.
Pred okrožnim sodiščem v An-koni se je pričel proces proti prin-•u Seralinu Petrigano. ki je obdolžim, da je dajal avstrijski floti '.namenja z lučjo.
Koroške zatvorne utrdbe.
Vojni poročevalec "Berliner Tageblatta ' poroča iz c. in kr. .ojnotiskovnega stana:
Italijani nadaljujejo izdajati 'Voja neresnična poročila. Poroči-'o, da so zatvorne utrdbe na Pre-ielu. Rabin, llenselju in Bovcu pre aiagane. je izmišljeno. Italijani se lavzlic temu. da so se sedem ted-»ov prizadevali ter tu koncentrirali prvovrstne čete in težko arti lerijo, niso približali svojemu cilj".
Operacije proti tem utrdbam so se pričele 2.">. maja. Prva granata >e je razpočila blizu predelske ee-'te. Od tega časa neprenehoma obstreljujejo Predel. Na ogenj Italijanov je odgovorila rablska utrd->a in konstatirala. tla so Italijani tgnezdeni na NeveašEem sedlu ter od tam streljali na utrdbo z gorskimi topovi. Te so kmalu u-maknili. Obenem so podvzeli sunek proti Naborejtu, ki-je bil tudi odbit. 12. junija so združili Italijani večje čete južno od Bovca. Ne samo možnarje so postavili proti N'aborjetu. marveč tudi mornariške topove. I)o pričetka junija je zstrelil sovi a ž* i k velikanske množine težkih granat. Navzlic temu ni mogel premagati utrdbe Hensel. ki je. kakor znano, neprenehoma odgovarjala na ogenj. Hrabri branite, ji utrdbe Ilensel so bili vsi odlikovani.
Tudi predelska utrdba, ki jo neprenehoma obstreljuje s topovi najtežjega kalibra, odgovarja na ogenj. Italijanska artilerija je skušala na tej fronti, doseči par ciljev. Rabi in Predel so posamič obstreljevali z. granatami.
Rezultat teh operacij je, da so vse te zatvorne utrdbe sposobne /.a akcijo in. kakor rečeno, odgovarjajo na ogenj. Koncem junija je stopila tudi infanterija v akcijo.
Razpoloženje v italijanski armadi.
Vojni poročevalec lista "Sven-ska Dageblad", Lengquist. ki se nahaja sedaj na avstro-ogrski fronti ob italijanski meji. poroča:
Zanimiva je zabava z italijanskimi .ojaki, ki so v velikem številu prišli v avstrijsko ujetništvo. Ti vojaki obdolžujejo vlado, da jih je ta z neresničnimi obljubami poslala v vojno. Po teh obljubah bi se morala cela vojna spremeniti v vojaški sprehod. Pričakovalo se je. da bodo vkorakale italijanske čete kot "rešiteljice" z godbo in cvetlicami obsute v Trst in Gorico. Tudi ujeti italijanski častniki so izrazili svoje ogorčenje. Obljube italijanske vlade kažejo jasno, da se je v Italiji v splošnem jako podcenjevalo moč Avstro-Ogrske.
Kaj so počenjali Italijani v Fari in Krminu.
Poroča se iz Gorice: Italijanski vojaki so poskusili v Fari v Fur-laniji odbiti glavo s spomenika avstrijskega cesarja. Ker se jim to ni posrečilo, so razbili ves spomenik in potem so pili kar se je dalo, vojaki so divjali po vasi in napadali prebivalce rekoč, da v bodoče odbijejo glavo vsakemu Avstrijcu.
V	Krmin so prišli berzaljeri posebno slovesno. Obdan od oficirjev je prikorakal v mesto na čelu berzaljerskega bataljona med godbo in vriskanjem vojakov novi župan Krminski "sindaeo"; imenuje se Perisini, znan irreden-tovee. Podžupana Panzera. ki ni prišel sprejet Italijanov, so ukle-nili in odpeljali v Italijo. Bil je velik banket, po banketu je igrala godba na trgu in italijanski vojaki so razrušili spomenik cesarja Maksimilijana.
Po Furlaniji in po Brdili trgajo Italijani table s tobakaren in jih nosijo s seboj kot trofeje iz velike zmage. V Moši in v Slorencu pri Moši so prisilile italijanske patrulje žene in starce, da so morali iti ž njim; grozili so prebivalstvu z revolverjem in zahtevali informacij, kje so avstriiske pozicije.
"Odrešitelji" v Brentonico.
'Risveglio' poroča: Z gore Bal-do, kjer tabore italijanske čete, pridejo skoro vsak dan močne patrulje pod poveljstvom oficirjev v kraje pod hribom, vdirajo v hiše. kjer se obnašajo kot divjaki in straše žene in otroke.
V	neki hiši pe bila doma samo žena in en otrok. Prestrašila sta se tako. tla so se bali za nju do večera. Pobrali so kmetom 50 glav goveje živine, plačali seveda niso nič. Revežem, ki so imeli samo eno kravico. so vzeli še to. Pobrali so piščeta. kokoši, kar so dobili, za kokoš so plačali 40 vinarjev. Mnogo odličnejših oseb so aretirali in vzeli s seboj dečke, stare 10—15 leta. Ogorčenje radi takega postopanja je med prebivalstvom velikansko.
Iz našega mesta.
Marija Kmetova.
Po pomolu se izprehajamo.
Dušeča vročina nam zapira sa po. telo je vlažno in vroče, kakor bi pravkar prišli iz parne kopeli Iz daljave čujemo zamolklo bobnenje, pravijo, da je to grmenje topov od tam, onih laških topov. Izpočetka smo postajali, ko smo zaslišali to čudno grmenje, spo gledavali smo se in se nasmihali prisiljeno. Neka tajna groza, od-dalejna, tuja skrb je bivala v teh smehljajih.
A zdaj?
Lepo so oblečene gospodične, le po so oblečene gospe, tudi svila po-šumeva časih, in koketirajo na vse strani, z ene strani pomola na drugo, z desne na levo. vsevprek Tudi v vojni je dosti ljubezni, a v našem mestu še prav posebno dosti. —
Pa še vroče je pri nas. vroče!
Moda ni prav nič zastala, ni se strašila vojske, prav nova je. povsem različna od lanske. Lani ozka krila, ej letos pa frfotajo bogato nagubana krila v vetru, da za-žare otl veselja in sladkosti obrazi naših mladih meščanov. Čemu tu <li ne. še je ljubezni, še lepote____
Ob koncu pomola stojimo in gledamo. gledamo. Pred nami leži sivo morje, svinčeno težko morje, hrope in se zavija v megle. Težko mu je. mučno in ni mu prav. da priskačejo časih valčki gor do pomola in objemajo kamenje, obli-zujejo in ga zapuščajo vsega mokrega in sluzastega. Pa to so le valči. veseli otročiči, ki ne vedo, kaj je vojna. Blagor jim, a morje čuti, gotovo čuti vso grozo in bolest. Kaj ne bi — v srce ga zba-tlajo, cele vodne plasti mu razmikajo. režejo ga čudne. Črne, težke pošasti. " Aeroplano!"
Ozremo se.
Gospod stopa na prste, gleda skozi daljnogled in pravi, da vidi zrakoplov. Vse polno ljudi se gne-te okrog njega in vsi vidijo, a jaz ne vidim ničesar, čudno — vedno jih stoji cela množica in gledajo in napenjajo oči — in resnično —
____ . _ . . .
Fata morgana?
Časih ni bilo onih ljudi na pomolu kakor so zdaj. Sedijo na tra-movju vsevprek. To so novi obiskovalci pomola, in vsak jih izpočetka gleda v začudenju. Zdaj smo se jih navadili in ne gledamo jih več tako. Iz onih ozkih ulic so ti ljudje, iz starih, zakrpanih hiš. iz zatohlih in smrdečih stanovanj.
In menili so, zdaj je vojska, vsi smo enaki, zakaj bi bil pomol samo za ljudi s širokih in svetlejših cest ? Pa so prišli enkrat, dvakrat — in zdaj so vedno tu, večer za večerom A ne izprehajajo se, sa.ao sede po tramovju ali kar na golem kamenju. Je pač vojska! — Ej. otrok koliko otrok je med njimi! Ne bo še konec ljudi. ne. Rdečelasi, čr-nolasi. temnolični, bledolični, u mazani in čisti — in vse vrste velikosti in vseli vrst imen. Gini, Pini Silvio. Mario, Alma. Palma, dosti jih je, Bog nas varuj!
Gasili bodo še zaplesali po po molu. Da — zadnjič sta šli dve gospodični tako lepo v valčkovem taktu, da je bilo kaj. Na desno, na levo, majaje glavo, zibaje se v bokih. tralala, tralala — kar gledala sem, kdaj se zavrtita preko pomola. To bi bilo nekaj — samo gospodov bi zmanjkalo, vojska je. Namreč, lajuarja imamo na pomolu, pa tako lepo igra. tako lepo vrti kljuko in slišimo "Veselo vdovo", pa "Valčkov čas", še "Cigan baron" nas obišče časih in "Radeckega koračnica" nam stopa v pete. da marširamo: eins, z\vei — eins. zvvei. Prav lepo je.
"Preego, poovero cecco! Pree-go. poovero cecco!' In v začetku pomola sedi nekdo in zna vse ptič-je petje na pamet: kako goske ga-gajo. koši kokodakajo. kosi kličejo, slavčki poj o, vrabci čivkajo, to zna on vse, prav vse, in ljudje stoj?e okrog njega in se smejijo. In vmes lajna in grmenje topov in fata morgana — res prav čedno.
"Preego. poovero cecco!"
Teh je dosti, beračev, siromakov. koliko, koliko jih je! Seveda, kdo bi mislil nanje....
Nekaj zaropoče. Vsi se stresemo, »brneino se. gledamo, napenjamo ušesa. Potem se zasmejimo; voz .je drdral preko mostu. Namreč — voz to je že nekaj zdaj — nismo jih vajeni več dosti. In zato zeleni naše mesto, tako lepo zeleni, posebno ob morju. Kmalu bomo lahko ležali v travi in gledali preko morja.
#
'' Krevs, krevs, krevs, krevs". — udarjajo tramvajski konji. Iz-početaka smo se jim smejali, tako nerodni so bili, a obračali s ose na lesno in levo. a držal jih je voz, držale so jih tračnice, in morali so le po eni poti. po jasno začrtani poti. Kdo ve. odkod so prišli ti konji. odkod so jih prignali! Morda so vajeni mehkih kmetiških potov, morda so vajeni zelenih travni kov, šumečega drevja in bistrih voda, morda so vajeni nizkih hiš. prijaznih holmov. čistega zraka, mirnih, počasnih ljudi. A v same visoke, bele hiše, same prašne ceste zatohlovroče ozračje, in hitri, nemirno begajoči ljudje. In te tračnice, kažejo jim pot — in samo po teli. samo po njih smejo voziti. To jim ni šlo v glavo, trudni in u-peliaui so bili. A človek se vsemu privadi — in tudi konji so se privadili temu in zdaj krevsajo mirno in vdano po svoji poti in vlečejo voz in ne vedo zakaj in čemu in kako bo še to. Je pač vojna!
Ob cestah stoje ženske ob vozičkih in vpijejo:
"Signori, per due soldi morte J* Italia, per due soldi per due-e!'
Na vozičkih imajo vse polno kart in na njih je tiskano poročilo o — smrti Italije. — In podpisani so: Bivša trozveza, mati — Avstrija in Nemčija, sestri — Menelik. vzgojitelj. — Turčija, "posinov-Ijenka" — pogretbno podjetje: Tvrdka Conrad pl. Hoetzendorf in drug.
Kaj si vse izmislijo naši meščani, in vse to per-due soldi, due sol di per due-e!"
Zvečer sedimo pred hišo in čakamo____
"Danes bo nekaj, nocoj bo gotovo nekaj!''
"Da, kar čutim že od daleč..'
"O, mio Dio!"
"O poveri noi. poveri genti!"
"Ah — in jaz niti zaspati ne morem. če ga ni*', meni gospodična in globoko vzdihne.
1 .. ». .. - • J: - --i ..
Deklica in pečlar.
Prank Magajna, Tyre, Pa.
Deklica: Besedic par, o j mlad pečlar, Bi rada tebi govorila , Zameriti ne smeš nikar, Če ne, bi raje tiho bila. v
Pečlar: Le povej, cvetlica zala, Te poslušal bom molče. Kaj bi se pečlarja bala?
Deklica: Toraj slušaj me: Krivic Delaš mnogo ti na svetu Največ sebi in dekletu tebi zbranemu. Ostala bo samica, ti pa stric.
Pečlar: Res je to, kar si mi dejala, Vendar druge so stvari, Če ne boš se mi smejala, Ko j povem jih, dekle ti.
Deklica: Le govori jaz poslušam.
Pečlar: Vidiš, zdaj sem svoj gospod, Slabo, dobro sani poskušam, Vedno imam prosto pot.
V	jasnem dnevu v noči tihi Redko sem doma; drugod Iščem svoja razvedrila. Žena pa bi se srdila,
Če bi hodil isto pot. Kaj porečeš, cvetka mila?
Deklica: Kaj naj rečem? Da razlogi ti so prazni, ker bi v slogi živela dobro obadva. Ona tebe bi ljubila, Ure dolge ti kratila, Še rad ostajal bi doma.
Pečlar: Tiho dekle! Sakramiš! Kes poiskal bom ženo Če mi količkaj tako Se o ženskah govoriš.
Deklica: Prav nobenega ni reda
V	hiši tvoji. No, seveda, Čudno to ni, ker si sam. Vse pa bilo bi drugače Ko bi ti---
Pečlar: Čakaj malo, no! A kam Naj si žene grem iskati, Ker nobene ne poznam?
Deklica: Pred seboj jo vidiš stati.
Pečlar: Ni mogoče; je li res. Da bi ti svoj kras očes Kar pečlarju poklonila?
Deklica : Dolgo željo sem gojila, Da postala bi ženica Onega pečlarja — strica. In če hočeš---?
Pečlar: Kaj bi ne? Tu, cvetlica, Ko j objemi mene — strica In poljubi me srčno.
Deklica: Če že hočeš, pa naj bo. Tu ti da poljub devica Ki rešila te je z vic.
Pečlar: S pomočjo rudečili lic In lokavega pogleda.
Deklica: Tiho bodi in poslušaj: Nekje imeli so medveda, Ki je tako strašno divjal. Da vsak se ga je človek bal. Nanekrat pa postal je tih In miren, kakor jagnje belo.
Pečlar: Kaj neki ga je doletelo? Pa menda ni postal menih?
Deklica : Menih ? Kaj še. Tako je bilo: Medvedu dali so ženo In to ga je na mah streznilo. Nič več ni razsajal ni tako. Tako se tebi bo zgodilo.
Slovens ko katoliško
a= a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja. 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Ta.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St, Joliet, IU.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kana.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^. Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBIIEGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A."
Eksplozija v kemični tovarni.
Iz Bazla poročajo: V kmični tovarni Gcigvja je nastala pred kratkim eksplozija, ki je porušila dve steni in streho tvornice. Kotel je bil vržen kakih 20 m daleč. 3 delavci so bili usmrčeni, 2 lahko ranjena.
Eksplozija na kolovoru v Havru.
"Petit Journal" poroča iz Ha-vra:
Na tukajšnjem kolodvoru je eksplodiral neki zaboj z eksplozivnimi snovi med transportom. Ena o-seba je bila mrtva, več jih je bilo ranjenih.	* ^
Materijabia škoda je jako velika.
Preiskava radi ropanja v Milanu je končana.
Število poškodovancev znaša 134. Aretiranih je bilo okoli 600 oseb, ki pa so sedaj večinoma pu-ščene na svobodo. V zaporu je o-koli 30 oseb.
Ne več "Reka" ampak "Fiume".
V "Hrvatskem Pokretu* čita-mo:	I
Naše čitatelje. ki imajo poslati kako blago po železnici na Reko. opozarjamo, da naj napišejo na tovorni list iu na zavitek naslov "Fiume", kajti drugače jim bo pošiljatev zavrnjena.
Kol mavrica.
Zložil A. Strniša.
Oho!
Pečlar:

Kot mavrica prišla je na obzorju, kot mavrica je plula do zapada, kot mavrica vtonila v sinjem
morju moja — nada....
NAJfcl ZASTOPNIKE,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Ni-—<la" ln knjige, ka kor tudi sa vse aruge v našo stroko spadajoče posle:
Jena? Llnd, Ar k. In okolica: Michael Clrar.
Ban Francisco, Ca!.: Jakob Lovšin
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Lead v i lie, Colo.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Bojtz, Frank Janesb In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Lout* Go stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis. Ind.: Alois Budmtn
Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. Verbič.
Ogieshy, HL: Math. Hribernlk.
Chicago, Hi.: Frank Jurjovec.
Depue, I1L: Dan. Badovinac.
La Salle, EL: Mat Komp.
Joliet, HL: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bambich.
Mineral. Kana.: John Stale.
Waukegnn, DL: Frank Petkoviek la Math. Ogrin.
So. Chicago, DL: Frank Čeru la Rudolf Pofek.
Springfield. DL: Matija Barboril
Frentenac, Sans. In okolica: Frank Kerne.
In ekoUea: Martin
ekoUea: Parol
Shalta ln M. F. Kobe.
ManisUque, Mica, la oaoUca; a. Kotzlan.
So. Range, Mick, la okolica: m. u, Likovld.
Aarora. Mian.: Jostp Fogiaa. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch ln Frank Žagar.
Dnlnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goals, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Loals M. Perušek.
Eveltth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. VcseL Hibblng, Minn.: Ivan PoaSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Manrln.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridgc, Mont.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. nth A v«
Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž l'aulin. Little Falls, A. k.; cr&ua uregurfc«, Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnae, Chaa. Karllnger ln Jakob Eesnlk.
Barberton, O. In okolica: Alois Ba-
iant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Coilinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kua-4« 1735 13. 33. St. Tfcnngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. KLa-rlch.
Bessemer, Pa.: Lonls Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeviiie, Pa.: Rudolf Pleterfek. Bnrdine, Pa. in okolica: John Ker Hinik.
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: Jobn Kokllch. Broughton, Pa. in okolica: A. Deaa-•ar.
Darragh, Pa.: Dragutin Slavlfl. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: Jobn Proctor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in rr. Leben.
Farell- Pa.: Antna Valnatlail«
Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Frank Dem-■ar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc.
Manama. Pa.: F. Gottlivber. ■Meadow IaikIh, Pa.: Gvorg- dchaltm. Mouessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Bun, Pu. la okolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaa Magister, Z. Jakie in TI. R. Ja-koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity bta^ Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa. la okoliea: Joaly Jovan.
Willoek, Pa.: Frank Seme ln Joeepk Petemel.
Toelc. Utah: Anton PalCll Wlnterqnartera, Utah: Louis Bla-■lch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Poranta. Ravensdaie. Wash.: Jakob Root-iak.
Davis, W. Va. In ekoUea: Joha Bro-
aich.
Thomas, W. la okolica: Franli
Kocijan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplcb la Heronlm Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok tm Louis LonCarlC.
Rock Springs, Wyo.: A. Jnatla In YaL Stallch.
Wyo.: Josip Moiok. j
i
Till'*?
1A
GLAS NARODA, 20. AVGUSTA, 191S. ~
EC
Jugoslovanska
Et

Katol. Jednota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
*
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
'na streho, pobrala množica in gajmu stanu, staro pesem o težavah, 'Pregn o ji se pa bo bolje. Pregno- katerih bo moko prodajal. Raz-'odvlekla k Lovretovlm.	križih in skrbeh zakonskega živ-' jilo sc je, ali nič ni bilo bolje, lične vrste p.šenične moke bodo
j Vsa vas je bila drugo jutro po- ljenja. Prostost je proč! veselje noga je še vedno bolj otekela. Par veljale od 42 K do 68 K meterski koneu. Vsi srajčniki so kričali o- je proč! mladost je proč! Nevesta dni je že trdo ležal, kričal je od stot, otrobe pa 17 K. Cene se ra-krog: Lovretova Lena ima sramo-jse je na glas jokala sredi hiše, bolečin, niti premakniti se ni smel. čunajo od postaje, kjer bo žito j to! hi, hi! Vse je hodilo gledat (okrog nje so stale žene in ji je-'Katra mu je morala streči. Ali zmleto. Vojni žitni zavod je dol-1 možiea, ki je jezdil na strehi. —jmale venec z las. Jernej je sedel bala sc ga je. Preklinjal je in žau skrbeti, da mlini moke ne bo-Fantje so se čudili. Lena je jo-.pri mizi in žal mu je bilo. Obema tisto uro, ko si jo je obesil za do prodajali dražje, kakor je do-jkala in si ni upala niti po vodo, je bilo žal. In fantje so zunaj pe- vrat. — Ti si kriva! Coprnica, njen oče je pa klel in se pridušal. Jli dolgo, počasno, staro pesem in pojdi, da te ne vidim! — In za-Opoldne, ko le ni bilo miru, je na koncu so trikrat zaukali. Ža- gnal je za njo, kar je imel v roki.
splezal preklinjaje na streho in treščil možiea na cesto. Vaška de-čad ga je odvlekla seboj na pašo. —
Čez tri tedne sta imela Jernej in Katra poroko. Imenitno gostijo so napravili. Dve vreči moke so vzeli pri trgovcu, soci vina, celo goro so nacvrli. Pri ženitovanju ne gre skopariti. Nevesta je i- lal. Seveda je takoj prvo nede
lostno se je razlegalo v noč.
Potem pa so godci zaigrali in pili, peli, jedli in plesali so do tretjega dne.
Ni bil srečen zakon. Ali na deželi se to ne pozna in nihče o tem ne govori. Samo, da mož žene ravno vsak dan ne preganja in pretepa. In tega Jernej ni de-
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Hrvatarji,
Zofka Kveder.
(Nadaljevanje.)
J o j. ali je šlo težko.
je za-
ali
pripovedoval tisti, ki je bil žvižgal. — Mi smo zadnjič na sejmu prodajali naše junce celo dopoldne, ali taka le snubitev je he težja barantija. Stari je trd in skop, ali Jernej se je držal Kaj jo boste držali, <la vam šv? bolj ostari? Kdo jo bo pa drugi vzel! Nobena v vasi ni tako grda in denar se tudi pri drugih dobi. In jaz sem dober delavec. Iz Ilro-vaškega prinesem vselej domov torbo.
—	Je že res, ali če je treba, za-karta se vse v eni noči.
—	Saj mu je stari dejal, a* Jernej je kar vstal in hotel oditi. Stari se je zbal. da mu dekle ne ostane, zaklel je parkrat iu ob-Jjubil vse.
Molče so šli proti vasi in mirno hiš. Tema je bila povsod, pri eni sami precej čedni hiši so se svetila vsa okna. Prijetno je dišalo po cvrtju.
—	Ali se mastijo! — je vzdih-nil mlad fant gruči.
Ali takrat je nekdo povzdignil glas. Stara, dolga pesem se je raz legla po vasi. Vsakemu dekletu pojo ob zaroki. Kar vas stoji, po-jo. — O dekliškem stanu, o zvestobi in ljubezni poje pesem. — Velika sramota bi bila. če bi se ženitev razdrla, ko so fantje že zapeli obljubljenemu dekletu pod oknom.
Zaukali so trikrat in potem sta stopila Jernej in njegov bodoči tast na prag in sta pozvala prvega in najstarjega fanta v hišo na gostje. Drugi so čakali zunaj. Pri bogatih kmetih so dobili pač eden ali dva škafa vina, nu Katrin oče je bil skop starec.
č'ez pol ure je stopil Miško, pri-vi vaški fant iz hiše. Zopet so zaukali fantje trikrat po vrsti, potem so odšli k lipi.
—Koliko je dal ?
—	Deset goldinarjev. Jaz sem hotel petnajst. Ali Jernej je domač fant, ti dajo vsi manj Pet mi jih je že odštel, pet jih dobimo ,še na poročni večer.
Miško je potegnil star, masten notes iz žepa in zapisal med fantovski denar: — pet goldinarjev
dal Rebrniški Jernej za odkup nino za dekleta Katro Košir. — Plača še pet goldinarjev. Poroka bo čez tri tedne.
Par fantov je pogledalo zapisano, potem je Miško vtaknil notes zopet v žep.
Zapeli so par pesmi, zaukali parkrat. Nekateri so se že pripravljali domov. Ali Podgoriški Matija jih je ustavil.
—	Veste kaj, fantje, naredimo Janževi Jerčki sramoto, — zdaj je brez fanta.
Vsi so pritrdili. Matija je še predlanskim stopal za Jerico. Z Jernejem sta se bila nekoč stepla radi tega in tudi dekle ga ni maralo. zdaj ji je hotel plačati. Vsi so to vedeli, ali veselje zunaj je vendar in šala dobra.
Vzdignili so se, pobrali zunaj na polju par strašil iz prosa in napravili iz njih imenitnega mo-žiča. Tiho, da bi nihče ne opazil so ga nesli nazaj. Nekateri so privlekli lestvo od nekje in jo prislonili na Janževo streho. Drugi so splezali gori in posadili možiea na streho tako. da ga bo v jutro videla vsa vas. Tiho so se [pobrali zopet proč. smejali se in še parkrat zaukali pod lipo, pred-no so se začeli razhajati.
Samo Suhadolov Miha, —• tisti, ki je bil tako vesel, da se Jernej ženi, ker je upal na Jerčko. — in Streharjev Tine sta ostala na vasi.
Mihu je bilo Jerčke žal in rad bi jo bil rešil "sramote"! Ali ni si prav upal, fantje bi ga dražili. Zdaj. ko je ostal sam z Tinetom je vendar začel.
—	Neumni smo bili, da smo pomagali Matiju. Samo zato ne trpi Jerčke. ker ga ne mara. Meni se dekle smili, vsa vas bo pokonci.
Tine je zazvižgal.
—	Hudir! veš kaj, nekaj bomo naredili. Jerčka ni napačno dekle, rad se pomenujem ž njo. Kaj bi ji delali "sramoto". Ali tisto Leno Lovretovo imam na piki. Dve leti sva se rada imela, nazad nje mi pa odpove! In zaradi ko ga? Zaradi tistega oblizanega Janeza in Dolgevasi! In vso zimo nisem imel miru na Hrovaškem. Koliko sem greha storil zaradi ti je in kletve! Jaz ji bil že nekaj naredil, že davno, ali ogiblje se me, kakor živega vraga. Ali čakaj! Nocoj!
mela svileno obleko, ali zato ni bila nič lepša. Jernej je bil dobre volje, vsak čas se je potipal za prsni žep. kjer je imel doto spravljeno. Katra mu res ni bila všeč, — ali brez Katre, nič dote. — Grda je, ko noč, — si je mislil, — ali za ženo bo že dobra.
Ona je bila zadovoljna, Jernej ji je bil po godi. Zaradi obraza je ni nič skrbelo: — Kaj lepota ! po prvem otroku so vse grde, denar pa je le denar.
Godce so imeli tudi in še kak šne! Jernej jim je moral najprej odšteti petindvajset goldinarjev za dva dni. Ali za to so tudi igrali ! Eden je imel harmoniko, dru-ki klarineto, tretji pa bas To se že tako spodobi. Zadnja dekla i-ma godce, kadar se m oži. In če bi takoj drugi.dan ne bilo nič v skledi, samo, da je na gostiji veselo. —
Ženin sam ni plesal. Doli v šu-mah se je bil po zimi nekoč malo vsekal v koleno in še zdaj ga je bolelo, da ni mogel lahke stopati. Za mizo je sedel, razdajal4 viržinke, pil in premišljeval, ali bo drugi teden lepo vreme ali ne. Če bi bilo lepo. bi se takoj zmenil z zidarji in do jeseni bi bila hišica lahko že pod streho. Za e mesce že potrpi, čez zimo bo Katra pri očetu, pomladi se pa preselita v svoje. Samo enkrat se mu je srce zgenilo, da bi bil najrajši vse skupaj pustil, treščil Katrino doto ob tla in zbežal. — Suhadolov Miha je bil med svati. Plesal je vse dopoldne, da je kar iz njega teklo. Okna v hiši so bila odprta pa je zagledal Janževo Jerico, ko je mimo. Skokoma je planil ven in jo pripeljal notri. Vsak svat si sme pripeljati dekle ali ženo na en ples. Jerica se je najprej branila, potem je pa šla.
Naj me le vidi, da mi ni nič zanj! — In res ji ni bilo zdaj nie hudo za Jernejem, dasi se je bila spočetka bridko jokala. — Ali
ljo zakegljal v krčmi pr^ko petnajst goldinarjev ali to je že prej večkrat delal in fantovske nava de se ne odlože tako hitro. Hujše
krožr.lk, steklenico, karkoli.
Nazadnje so začeli misliti na zdravnika. Treba bo ponj. Sila je. Počakali so še en dan in eno noč, potem pa so vendar poslali k nje mu. Popoldne je prišel. Najprvo je odprl okno, potem je zmetal vsa olja, obkladke in mazila, ki s ostala na polici na cesto. In klel je, da so ne iskre kresale. Vse je psoval s tepci in buteljni, kdor mu je prišel blizu. Strašno je bil jezen.
— Takrat pošljete po me, ko
ločeno. Cene za prodajo na drobno bodo določila politična deželna oblastva, vpoštevaje stroške za dovoz iz mlina v prodajalno ali pekarijo in seveda primeren dobiček za prodajalce.
Oljnato seme, ki se bo letos pridelalo, bo vlada tudi zaplenila.
je bilo, ko je čez teden dni pri j vam že voda v grlo dere. Potem
"T\ i	*1	i	i 1	v	"1» ii rt i r\ r> t 1 /A 1 • f /-vi» l-vrvm 11 n»«i ' V41 -i nin/\ivi
Miha je še lepši fant in pošten. (Da kronprinc Rudolf še živi----
Petronovih na kartah še enkrat toliko izgubil. In Petronovi' Stari Petron je dober gospodar, skrben in varčen, samo kart ne sme videti. In vsako nedeljo so igrali pri njen: v / iši, ali pa kar v skednju aH v Čupi. Troje sinov je imel Petron. Korenjaki, visoki, silni, kakor lirastje. Lepota jih je bilo videti. Ti so kaj prinesli iz Hro-vaškega! Tudi stari je bil še ju-načina, trden in gibek in še vedno je hodil z njimi dol v šume. Kvartači pa so bili vsi enaki, oče in sinovi. Po vasi so govorili, da je letos stari Petron obigral vs3 tri sinove za ves zimski zaslužek prav do zadnjega krajcarja. In to ni bilo malo!
Kaira je takrat jokala vso noč. ali si ni upala po Jerneja k so sedu. Morda bi jo še nabil, ozmerjal pa bi jo čisto gotovo in sram bi jo bilo pred vasjo. Drugače si je bila mislila zakon. Dobrega ni imela nič. Skoro vesela je bila, ko je moral ostati Jernej za dob rili štirnajst dni po poroki doma. Koleno ga je bolelo. Dosedaj je okrog, vpraševal za masti, prahove in olja in mazal nogo vsak dan z drugim mazilom. Siten je bil. samo psoval je, prav nič mu ni bilo všeč In sredi največjega dela je sedel doma. Katra je bila jezna, da nič ne pomaga na polju, zraven mu je pa privoščila vse bolečine prav iz srca. — Ne bo vsaj igrat hodil okoli.
Jernej je začel citati. Mohorjeve knjige, evangelij in "Domoljuba" je naročil pri kaplanu. Dve desetič i je dal naenkrat, ko ga je mladi gospod nagovarjal, da naj se naroči. Ali takoj s prvo številko je imel nesrečo. Precej na prvi strani je čital nekaj o Židih in o kronprineu Rudolfu. —
naj pa doktor pomaga! Sai nisem vedei:
Prelil avai je nogo in dejal: — Če jo bo Ireba odžagati si sami sebi lahko zahvalite! Z vodo bi bili spirali takoj v začetku, pa seveda orez packarij ne morete živeti! Prokleti ljudje!
Katra je zajokala in tudi Jernej je začel tarnati in stokati in obljubovati, da da vse, neveinkaj, samo noge ne proč! Seveda siro mak je, ali naj se ga vendar u-smili!
Zdravnik je poslal po par mož, ti so prijeli Jerneja in zdravnik je začel rezati, striči, izpirati. — Možje so se morali izmenjavati, tak smrad je bil od gnoja.
—	Kost še ni načeta. Ali še par dni bi bili čakali in nihče vam ne bi pomagal. Gnoj bi vam bil zastrupil vso kri, pa bi jo odžviž-gali! —
—	Reveži smo, — je tožil Jernej — denarja ni.
—	Da, da, za zdravnika ni nikoli denarja, — je dejal doktor, ki je poznal svoje ljudi.
Ostro je zabičal, kaj imajo delati, kaj ne. In še enkrat je o-zmerjal Jerneja in druge, predno je sedel nazaj v voz.
—	Prebito ljudstvo! Samo s krikom in psovanjem se še kaj doseže, lepa beseda je bob v steno, — je mislil sam pri sebi.
V vasi pa ga imajo od tedaj v visoki časti. — Fin gospod, malo hud, ali fin gospod! In zasto-pi, zastopi!
(Pride še.)
Razne zanimivosti,
gCENIK KNJIG,
y/	katere ima v zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
"lU
82 CORTLANDT ST. NEW YORK,
ta jo ne bo imel za norca. — Po sodila mu je že svoj najlepši predpasnik za gostijo, — bel kakor sneg in ves v čipkah. Vsi svatje imajo bele predpasnike od sester ali svojih deklet opasane, da se ne omaežjo od jedi in pijače in Miha je imel najlepšega. Zavrtela sta se, poskočila, Miha je za-ukal. Nikdar bi Jerčka ne .bila mislila, da bo tako veselo plesala na Jernejevi gostiji. Ko sta do plesala, jo je Miha peljal k mizi in ji natočil vina. Prav pred ženinom sta stala.
—	Pij, le pij! Saj si moje dekle, Jerčka, kaj ? — je govoril Miha.
Prikimala je in pomočila ustnice v vino. Ko je dvignila poled . je zardela: Jernejeve lepe. rjave oči so jo ujele. In nakrat ii je bilo vendarle nekako hudo. Skoda, škoda! S tresočo roko je povzdignila kupico še enkrat in boječe napila Jerneju: — Pa bodita srečna is Katro!
—	Tudi ti. Jerčka. tudi ti bodi srečna, — je zamrmral Jernej in pristavil porogljivo: — saj nisi brez fanta, 110! — Jezen je bil. da bi bil temu Mihu golobrade-mu na j raj se položil pest v obraz. Vstal je in zaklieal godcem: — Polko, pa hitro! — Jerica je bila že izginila ven.
Jernej je pograbil Katro in zaplesal ž njo po hiši. Koleno ga je bolelo ali ni maral za to, vedno hujše je vrtel. Katri je spodletelo in skoro bi bila padla. — Štor, nerodni! — je siknil srdito.
—	Kakor, da ne vem zakaj si jezen. Ljubica, Jerica, ti menda še roji po glavi----
—	Molči! — Njegova pest se je tako silovito stisnila okrog njenih rok, da je zastokala in po-bledela.
Sovražno in goreče ji je pogledal v oči in jo peljal zopet k mizi. Ali dobre volje ni bil nič več. Pil je ves večer ali vedno bolj je bil čemeren. O polnoči so prišli j fantje pet pred hišo. Staro pesem.
—	je bilo zapisano črno na belem. Kar privzdignilo ga je. Hitro je poslal po " Meksikanarja" Poldeta. ki je bil s cesarjem Maksimilijanom v vojski in ki se gotovo razume na take reči o cesarski hiši. —
—	Princ Rudolf še živi, — je ipozdravil Poldeta, — novine pi-'šejo.
—	I, saj sem vedno pravil, da živi, — je začel Polde. — Nikoli ni umrl, — kje! Kadar on pride, boš videl, kako bo, Jernej. Boljši časi. boljši časi! Ta je imel kmeta rad, ta bi nam dal kaj zaslužka v cesarskih šumah. In mastnega! On ni bil tak, da bi odiral revne ljudi. Pa novine pišejo že, da je živ? Dete, dete, to sem vesel. Zdaj pride kmalu nazaj in prevzame cesarstvo. Saj so gospod cesarski oče že stari. Bog mi grehe odpusti, človek se rad odpočije. Dete. dete!
Jernej je bil vesel, da je bral tako novino. ponosno je pokazal staremu Poldr+n list in mesto, kjer je bilo razločno natiskano:
—	kronprinc Rudolf še živi.
—	Jejminasta, da sem še to do živel! Veš, Jernej, tako sem pa vesel! Skupaj prideta z Maksimi-Ijanom, meni verjemi. Jej. jej ! To ti je bil tudi gospod! Ž njim sem šel čez morje, pa vidiš, škoda, da sem že star, še enkrat bi šel.
Dolgo sta modrovala oba in stari Polde je skoro jokal od ginje nosti. Zvečer je vedela vas, da prideta Maksimiljan in Rudolf nazaj. V novinah je pisano! Vaški trgovec se je pridušal, da ni res, da Jernej samo brati ne zna. ali nihče mu ni verjel. Saj so sami čitali zlog za zlogom s težko muko. Pisano je. Vsak bi glavo zastavil, da sta Maksimiljan in Rudolf še živa. In še danes se skregate s polovico vasi, če trdite, da ni res.
Jernejeva noga je postajala vedno hujša, koleno je vedno bolj bolelo in otekalo.- Prej bi bil še prikreval do trga k zdravniku,
Bi •ez daljših dogovorov sta se jki je doživela kdo ve koliko ro splazila fanta nazaj k Janžetuldov. Staro pesem v slovo samske
Uspehi italijanskih zrakoplovov.
V	italijanskem uradnem poročilu, ki ga je priobčilo mornariško poveljstvo, da potolaži italijansko javnost razburjeno vsled pogina križarke "Giuseppe Garibaldi", se nahaja tudi poseben oddelek, posvečen uspehom italijanskih zrakoplovcev Kot najsijajnejši čin se tu omenja "z izvrstnim uspehom izvršeni intenzivni bombarde-ment kolodvora v Grljani." Kdor se je že vozil v Trst, ve, da je gr-ljanski kolodvor mala skromna hišica, ki stoji ob progi kakor kakšna običajna čuvajnica. Če proslavlja italijanska admiraliteta bombardiranje te hišice (ki kolikor vemo, dosedaj še ni poškodovana!) za sijajni uspeh, potem si lahko predstavljamo, kako izgledajo drugi "uspehi", katerim italijanska poročila ne priznavajo laskavega priimka "sijajni".
Posledice surove šale.
V	Fritzenu na Tirolskem je pred kratkim umrla 20-letna . Marija Angerer. Delala je na polju, ko je prišel k njej ranjenec in ji povedal, da so kozaki z njenim ženinom grozovito ravnali, da so mu odprli trebuh, tako da je šele po strašnih mukali umrl. Marijo Angerer je to tako pretreslo, da se je brez zavesti zgrudila in vsled tega čez nekaj dni umrla. Kar ji je ranjenec povedal, je bilo vse izmišljeno.
Pegasti legar.
V	času od 4. do 10. julija je bilo iz Galicije in Bukovine naznanjenih 1S9 slučajev pegastega legar-ja v 17. okrajih. V ostalih krono-vinah je bil naznanjen 101 slučaj pegastega legarja v raznih bolnišnicah, koncentracijskih taboriščih in vjetniških taborih. Razun tega se je naknadno naznanilo 3 slučaje pegastega legarja v Dal maciji.
Cene nove moke.
Avstrijsko ministrstvo notranjih del je dogovorno s trgovinskim, s poljedelskim in s financ
MOLIT VENIKI:
Duhovni boj	:—.60
Evangelijska zakladnica	:—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	—.40
Marija Varhinja	1—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski, vezan	—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	:—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Berilo tretje, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.4-5 Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Sehimpffov nemško-slovenski slovar	$1.20 Sehimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00 \
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Spretna kuharica, brošir.	—.80 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
Na indijskih otokih	:—.30
Najdenček	—.20
Na jutrovem	—.35
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	—.20
Narodne pripovesti, 1., 2.	
in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	:-.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nezgoda na Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O j etiki	r—.15
Odkritje Amerike, vez.	f—.80
Prihajae	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Randevouz	—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	—.15
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	—.20
Sherlock Holmes,	
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,	
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika	—.30
Štiri povesti	;-.20
Tegetthof	—.25
Turki pred Dunajem	—.30
Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregor-	
čiča	—.50
Življenja trnjeva pot	—.50
Znamenje štirih	—.30
Za kruhom	—.20
Življenje na avstr. dvoru ali	
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
zdaj pa ni bilo misliti na to. In nim ministrstvom in na podlagi
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	—.20
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00
Cvetke	—.20
Don Kižot	—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Evstahija dobra hči	—.20
Fabiola	—.35
George Stephenson, oče že-	
leznic	—.20
Grizelda	—.10
Grof Radeckv	—.20
Hedvika, banditova nevesta	—.20
Hlapec Jernej	—.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	
zvezek po	—.20
Ilustrovani vodnik po Go-	
renjskem	—.20
Izlet v Carigrad	s—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad Dobrušo	—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.45
Kristusovo življenje in smrt	
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana nmilejnost	—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	—.20
2. zv. Maron, krščanski	
deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	—.25
7. zv. Sultanovi sužnji	—.25
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	—.30
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10. zv. Zvesti sin	—.30
11. z v. Rdeča in bela vrt-	
nica	—.30
12. zv. Boj in zmaga	—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	—.30
1-5. zv. Angel j sužnjev	—.30
16. z v. Zlatokopi	—.30
18. zv. Preganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.30
19. zv. Mlada mornarja	r-.30
TALIJA.	
Zbirka gledaliških iger	:
Brat sokol	—.25
Cigani	—.40
Dobro došli	—.20
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:	
Newyorške, s cvetlicami,	j
humoristične. božične, no-	
voletne in velikonočne,	
komad po	—.03
ducat po	— .25
Z slikami mesta New Yorka	
po	—.25
Album mesta New Yorka	
krasnimi slikami, mali	—.35
veliki	—.75
ZEMLJEVIDI:	— -
Avstro-Ogrske, mali	—.15
Združenih držav, mali	—.15
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Co-	
lorado, Illinois, Kansas,	
Montana, Ohio, Pennsyl-	
vania, Minnesota, Wis-	
consin, Wyoming in West	
Virginia in vseh drugih	
držav po	—.25
OPOMBA: NaroČilom je priložiti denrrno vrednost, bodisi v go-
voz najemati? Tri goldinarje bi,preračunjenih stroškov določilo tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih	Poštnina je pri vseh
hotel vsak! Jernej je še čakal. —- vojnemu žitnemu, zavodu cene, po cenah že vračunana,	—
GLAS NAHODA!, 20. AVGUSTA, 1915.
IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt SL, New York, N. Y. Edward Kalisb, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trošt, tajnik, 393 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	I V ruskem ujetništvu se nahaja-
Padli na bojnem polju. Na se-j ta, kakor poroča praporščak Wid-v erne m bojišču je padel, zadet odmajer 47. pešpolka iz Nvega Ni strojne pu«ke, praporščak 97. pp.
Ljuilevit Strempfel iz Idrije. Padel je pri zavzetju Lvova dne IS. junija t. 1. e. in kr. štabni narednik 17. pešpolka Ivan Butko-vir iz Nove gore pri Krškem. Odlikovan je bil z veliko srebrno in zlato svetinjo J. i*azreda. — Na severnem bojišču je padel Fran Miki a vie, rez. kadet 20. lovskega bataljona.	r>iM
Mal, a zelo nevaren slučaj za vzgled, kako ulogo igra tudi naključje v vojni: Ljubljančan Milko Vizjak, praporščak iz znnne rodbine, je bil zadet od strojne pu*ke. A čudo! Na strani je imel revolver in krogla ga je popolnoma razbila, ker je bila oddana i t daljave 20—30 korakov. Le omotica in splošna slabost je bila posledica udarca na ledvice, drugače bi pa predrla krogla telo in posledica bi bila smrt. Po dva-d ne v ne m oddihu se je vrnil nazaj v bojno vrsto in je ostal dosedaj zdrav in živ.
V ruskem ujetništvu se nahaja Fran Pleterski, trgovski potnik iz Ljubljane; vjet je bil v Prze-m v slu. — Iz ruskega ujetništva s.- je oglasil Ivan Flerin iz Ljubljane. Nahaja se v Skobelevu v a/ijski Rusiji. Piše, da se ujetnikom godi dobro, samo denarja iu tobaka nimajo. Dopisnica je pisana ilnc 14. februarja, prišla je pa \ Ljubljano dne 10. julija.
Imenovan je bil za poročnika v rezervi praporščak Milko Naglič.
Znani hrvatski pesnik in za-služni narodni delavec Rihard Katalinič-Jeretov se nahaja sedaj v vojaškem službovanju v Ljubljani.
Smrtna kosa. V Žužemberku je umrl Matej Žnidaršič, c . kr. orož-niški stražmojster v pokoju, po daljšem bolehanju v starosti 44 let. — V Trnovem na Notranjskem j«> umrl Anton Zaje, posojil-niški iu občinski tajnik, ki ostav-lja vdovo z 11. otroki. Ranjki je bil koncilijanten in pošten mož.— V Ljubljani je umrl Tomo Kor-bar, posestnik, gostilničar in najemnik kopališča v Kolizeji.
Iz davčne službe. Premeščen je davčni asistent Anton Prudič 'z Črnomlja k davčnemu uradu v Litijo.
Nov odvetnik. V Ljubljani je
otvoril odvetniško pisarno Adri-jan Zupančič.
Zaradi draženja mleka obsojen.
Pri ljubljanskem sodišču je bil obsojen Fran Dečman, posestnik v Novem Vodmatu, na tri dni zapora in 10 K denarne globe, ker je prodajal mleko po 28 iu 29 vinarjev liter.
Splcšna draginja. "Slov. Narodu" pišejo: Te dni smo v nekem listu eitali, da stane na trgu limona 1 K. kar je res neznosno. Toda vpoštevati se mora, da li-
laliko ogledale v uradnih prostorih c. kr. okrajnih glavarstev, pri politični ekspozituri v Trgu in v Celovcu pri zglasilnem uradu.
PRIMORSKO.
Z italijanskega bojišča. V bojih od 1. do 6. julija pri Sv. Martinu je bilo ranjenih več slovenskih rezervnih kadetov domobranskega polka, in sieer: Matija Marolt, Janko Černe s Sv. Gore pri Gorici ter Alojzij Bravničar iz Tolmina. Poslednji izmed naštetih je bil učitelj in je popolnoma izginil: ranjenci pripovedujejo, da ga je zadela krogla in nato pokopala granata v strelnem jarku.
Imenovanje v armadi. Za poročnika v evidenci domobranstva je imenovan državni poslanec dr. O-tokar Rvbar iz Trsta. . Bil je že svoj čas rezervni poročnik, dokler ni potekla doba vojaške obveznosti : sedaj je bil dr. Rybaf zopet potrjen k vojakom in je vsled tega vnovič imenovan za poročnika.
Umrl je v Podbrdu ob Bači on-dotni gostilničar Josip Munih po daljšem bolehauju v starosti 65 let.
Prodaja soli v Trstu. Tržaški mestni magistrat razglaša, da se od 1. avgusta dalje ustavlja prodaja morske kuhinjske soli. Prodajala se bo kamena sol po ceni 19 K 60 v. Nadalje se prodaja še umetna varjena sol.
Obrtne pravice za Italijane iz kraljestva je tržaška politična o-krajna oblast razveljavila in odredila takojšnjo zatvoritev dotič-nih obratov.
Italijanski pojmi o Istri, Dalmaciji in Trstu. V "Edinosti" či-tamo: Rimska "Gazzetta del Po-polo" razpravlja o teh naših pokrajinah na svoj način in s posebnim apetitom. Članek je intoniran tako, da nepoučen človek mora dobiti vtisk, kakor da vse prebivalstvo nestrpno pričakuje "o-svobojenja" in priklopljenja k materi-zemlji". Med drugim pise: "Gorica je seveda vsa italijanska in sprejme italijanske čete z navdušenjem. V Trstu in v južni okolici so široki sloji prebivalstva slovenski, a na severu so hrvatsko-srbski. V mestu samem je italijanska večina. Toda manjšina, ki je ni smeti podcenjevati, kakih 10,000 voli socijalno-demo-kratienoga kandidata, a 8000 na-rcdno-slovenskega kandidata. Prvo grupo izigrava italijanska vlada proti Italijanom. Veliki finančniki in industrijalci opirajo svoj vpliv na nemški kapital in so v rokah Avstrijcev. Intelektualni krogi so goreči Italijani. Siromašno prebivalstvo se scii.avlja deloma iz podanikov Italije, pak je radi redarstvenih šikan protiav-strijsko. Proti njim so bile v zadnjih mesecih naperjene policijske odredbe. Istra je — razun nekoliko enklav — vsa italijanska. Isto velja tudi za Pulj, izvzemši doseljene Nemce. Temu nasproti pa prevladuje v Dalmaciji naklonjenost do Avstrije, ker je večina slovanska in se boji italijanske konkurence v trgovini z vinom. Na Reko se je v poslednji čas priselilo mnogo Hrvatov." — To je res ignoranca!
VERDI. Umetnik Verdi gotovo zasluži, da ga visoko čislajo Italijani. Posebno so ga spoštovali primorski irredentovski Italijani; pa ne kot umetnika, ampak ker hrani to ime v sebi tako lepe začetnice imena italijanskega kralja: V(ittorio) E(manuele) R(e) d' I(talia). Zato je bilo po primorskih italijanskih mestih in gnezdih polno ulic Verdi. V Trstu so mu bili postavili spomenik z napisom VERDI in savojsko zvezdo so postavili spodaj, da prav gotovo ne bo zmote, koga naj predstavlja pravzaprav spomenik. Grda zloraba umetnikovega imena ali služila je nam°mi. V Trstu je sedaj ta spomenik raz-bit. Tudi v Gorici smo imeli če-KOKOSKO.	stilce "Verdija" in Corso Verdi
Kap je zadela župnika Antona so brali irredentovci Corso Vitto-Stresa na Jezerskem. Kakor se^io Emanuele Re d' Italia. Jezilo pozneje poroča, gre župniku na jih je, da oni del proti južnemu bolje.	| kolodvoru pa se je zval Corso
Pregledovanje 43—501etnih se Franeeseo Giuseppe; najrajše bi je na Koroškem že vršilo, v dru-Jbili imeli kar celo dolgo cesto gill kronovinah se bo vršilo do 30. Corso Verdi! In ravno tisti del, z.lit.-va za tako, v stopah septembra. Kedaj da bodo potrje- ki gleda proti Italiji, se je zval po j<'iio blago trikrat toliko, ka- nj morali k vojakom, se bo raz- avstrijskem cesarju. Verdija seje v re-miei vredno j (\ vojni gi^io pozneje. Črnovojniški za- daj ni več, Corso Verdi je izginil, lajalui se dobi boljša kvahte-^vezanci, ki imajo za enoietno pro-(VERDI pa pleše nekje po Furla-ilogram po 60 vinarjev.) Ob-' stovoljstvo predpisano sposob- niji in po Brdih ter daje piti moč-►tvo hi imelo v takih slučajih n06t, bodo dobili pravico, da sme- no vino svojim vojakom, da bi dežHi takoj ovaditi take ne- j0 nositi znak enoletnih prosto-[ čimprej vzeli Gorico in bi se on
kolajevska, desetnik Aleksander Stante 87. pešpolka iz Celja in pešec Fran Sočnik istega polka iz Slov. Gradca. — Umrl pa je dne 1. aprila pešec Maks Kolarič iz Vurberga. — Iz mesta Kerensk, gubernija Pensa, je brzojavil kozjanskemu notarju rezervni poročnik Anton Potočnik, doma iz Pil-štanja, pred vojno e. kr. avskul-tant pri graški deželni sodniji. Bil je ujet začetkom junija.
Bobnenje topov se sliši. Iz Celja poročajo, da so tamkaj slišali pri južnozapadnem vetru votlo bobnenje težkih topov s primorske fronte.
Tujci se morajo izseliti. "Mar-burtger Zeitung" poroča, da se bo prihodnje dni izdal na vse tujce v Mariboru, posebno na one, ki so došli z južnih krajev, uradni poziv, da zapustijo mesto Maribor in njega bližnjo okolico ter morajo svoje prebivališče premestiti izven okraja in dalje proti severu. Za osebe, ki bodo po tej odredbi prizadete, je dobro, da se že pravočasno pripravijo na odhod.
Zcpet eden. Iz Maribora poročajo.- Okrožno sodišče je obsodilo pekovskega mojstra Frana Sclio-berja v Mariboru na šest tednov strogega zapora in na 1000 kron denarne globe, ker je moko, ki je -ležala raztrošena na tleh in bila torej pomešana s prahom, enostavno pometal skupaj in pekel iz nje kruli.
Nesrečen padec. Iz Žetal pri Rogatcu poročajo: Težko se je ponesrečil tukajšnji poštar in trgovec Maks Berlisg. Padel je preko sobnega praga in si je stri nogo nad gležnjem.
Toča in hudourje. Julijske nevihte so uničile po nekaterih spodnještajerskih krajih vse upe na ugodno letino in pahnile prebivalstvo v hudo bedo. Od vseh strani prihajajo tako ugodna poročila. Najhuje je doslej trpel ormoški okrog. V soboto 10. julija popoldne je uničila toča dobro polovico poljskih pridelkov v občinah Hum, Ivankovei in Obrez; vinogradi na Ilumu so precej trpeli. Dva dni kasneje je pa toča potolkla vinograde v farah Sv. Miklavž in Svetinje, kjer se nahajajo najbolj znani vinski vrhi, kakor Jeruzalem, Kajžar, Vinski vrh i. dr. Koruza na poljih je čisto zbita v tla, drevje oguljeno. Škoda gre v sto in stotisoče kron. Nadalje jč toča oklestila radgonsko in konjiško okolico. V slednji so zelo hudo prizadete občine Te-panja, Draža vas in Žiče.
Veliko lisic. Mariborska "Straža" poroča: Iz več krajev na Sp. Štajerskem se poroča, da se je že letos pojavilo zlasti ob vznožju Pohorja veliko število lisic, ki prizadevajo naši perutnini veliko škode. Ker je poklicanih veliko
niso domač pridelek, temuč, število lovcev v vojake, je zlasti jih mora uvažati, kar je pa se- letos lisičja nadloga na Sp. Stadij nemogoče in še čudo je, da se jerskem zelo občutna. Menda so sploh še katera dobi. Občinstvo lisice z drugo divjačino vred pri-i i h lahko nadomesti s citronovo bežale z gorovja ob italijanskem kislino, katera se dobi za 10 vin. bojišču. Posebno mnogo jelenov T m i; i bolj neznosno je to, ako se je zadnji čas zasledilo na Po-s«> odira ljudstvo s prodajo polj- h or ju in celo na Kozjaku. Divjaških pridelkov, katerih je letos čina, posebno jeleni in srne, de-Te <lni je bila neka oseba iz Ljub-jlajo na polju veliko škode, "atui Brezovici in tam;
n:
1 J'-
ictic bož
neko kmetico, ako ima renja na prodaj, nakar ji pritrdi. Kaj mislite, ljud-o/ji, koliko je zahtevala ta ka za en liter ješprenja? Nič in nič manj kakor 1 krono 20 rjev! Kako naj revež potem ko se ga na ta način odira.
mm de
»rabe orožništvu, >ke pravice.
da voljcev.	J sprehajal po goriškem Corsu
Poizvedovalni urad. Iz Celovca'VERDI. Kakor vse kaže, je ižgi-
poročajo: Skupni centralni poiz- nil Corso VERDI iz Gorice za vedovalni urad bo dal došle foto- vedno.
grafije padlih, nepoznanih voja-j Razpušcena italijanska društva liaja pr.tpori'ak Josip Vorbach,1 kov. združene na skupnih slikali, V Istri. Tržaško namestništvo je poštnega uslužbenca Vorbaeha.od slučaja do slučaja pomnožiti, razpustilo še ta italijanska dru-"petja.	_ IV-s vrh o agnosciranja se bodo iste stva iz Istre: "Circolo Nicolo Biz-
ŠTAJERSKO. V italijanskem ujetništvu se oa-
zi' ' v Fazani, "Societa fiiarnioni-eo-drammatica con biblioteca cir-colante" in "Gabinetto di ritrovo agricolo-soeiale Sanvincenti" v Sanvinčentu in "Cireolo popolare di eoltura" v Galežanu.
DALMACIJA.
Hrvatski junak. Splitski 'Dan' poroča: Profesor Ante Dančevič, vsestransko inteligenten človek, znan v Splitu po svojem živahnem in velikem duhu, je dne 6. julija padel pred goriško mostno utrdbo kot nadporočnik dalmatinskega 37. polka. O njegovi smrti poročajo zagrebške "Novine": "Razvilo se je silno klanje Italijanov. Prodrli so bili že v naše jarke. Naš nadporočnik Dančevič navali nanje s svojim moštvom kakor ris. Grozna borba tu in tam. V tej borbi pade tudi naš lev Dančevič. V srce ga je zadela krogla. Pa še več drugih krogel mu je prodrlo prsa. Saj so letele krogle gosto kakor dež. V eni uri je bil uničen cel bataljon Italijanov. Nadomestil ga je drugi. Tudi tega so zbili naši vojaki. Prišel je tretji, četrti, peti. Pet ljutih napadov je bilo od poldne do 1. ure po polnoči. Popolnoma poraženi Italijani si bodo dobro zapomnili dan sv. Cirila in Metoda. Pol-drug naš bataljon je uničil pet njihovih bataljonov."
HRVATSKO.
Vojno ozemlje. Uradno poročajo hrvatski listi, da je ozemlje kraljevine Hrvatske in Slavonije proglašeno za vojno ozemlje.
"Sedaj ali nikdar." Pod tem naslovom je objavil poslanec profesor Peric v "Hrvatski Kruni" dne 16. julija uvodnik s sledečim zaključkom: "Na jugu monarhije zedinjenje hrvatskega naroda v eno celoto, to je neobhodno potrebno, da se zagotovijo državni interesi na Balkanu. Za to zedinjenje ni treba hoditi preko tujih mej. pa tudi ni treba s tem delati komu kake krivice. Pod enim gospodarjem smo, zakaj bi nas še naprej imeli razdeljene na četvero? Sedaj ali pa nikdar je čas, da tudi na hrvatska vrata sine soln-ee!" — Celovški "Mir" k temu dostavlja: Te besede veljajo pač do pičiee tudi za nas Slovence. Hrvati in Slovenci igramo v tej strašni svetovni borbi važno in za obrambo države imenitno ulogo. Avstrijca zgodovina bo imela to zapisano z zlatimi črkami, ne glede na to. ali se sedaj junaški in krvavi čini našega naroda in njegova neomahljiva zvestoba do monarhije in dinastije javno priznavajo tako, kakor bi zaslužili, ali ne. Ves slovenski narod je pre-šinjen od prepričanja, da za to svoje vzorno zadržanje in velike žrtve ne bo izključen od plačila, ki ga bodo deležni drugi narodi naše monarhije.
Kje je JOHN MIRTIC? Doma je iz Srednjega Lipovca, fare Ajdovec na Dolenjskem. Pred 8. leti je bil v Clevelandu, O. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov oče, ker mu imam poročati važne novice iz stare domovine. Zato prosim, če kdo rojakov ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali se pa naj sam oglasi. — Miklavž Mirtič, 252 Main Street, Steelton, Pa.	(20-23—8)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom ▼ Parna iylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal nas potovala! sa ctopnik
• UGODNA PRILIKA
za slovenskega brivca. Jaz prodam brivnieo, lepo urejeno, s tremi stoli, v sredini slovenske naselbine. Dober prostor za izurjenega brivca. Prodam, ker sem prezaposlen. Kdor izmed rojakov želi dobiti dober prostor, naj ne zamudi dobre prilike. Za natanč-neja pojasnila obrnite se na lastnika :
M. A. Pavele, 70S N. Warman Avenue, (19-21—8) Indianapolis, Ind.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois 1l Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal nai zastopnik
G
Mr. FRANE MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. UDravništvo 'Glas Naroda'.
NAZNANILO.
Rojakom v Kitzville, Minn., in
okolici naznanjamo, da je
IŠČE SE
pevovodja, ki je zmožen poučevati pevsko društvo. Glede vseh podrobnosti se kasneje pomeni. Naslovite:
Pevo vodja, 82 Cortlandt St., New York City.
Iščem svoja dva brata ANTONA in JOSIPA STURM, podomače Sezgančeva iz Gradišča na Primorskem. Anton se je nahajal lansko leto v Middlebrancli, O., Josip pa nekje v Washingtonu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Andrew Sturm, Unionville, Mich.
(19-21—8)
Mr. JOE ADAMICH
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izdavati pravoveljavna potrdila.
Upravništvo Glas Naroda.
4^4 aTa	a^i a^a	a^ifc a^A	A^a A^A A^A A^I
y ^^	W
f slovensko-hrvaski koloniji.
Ako Selite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki bo naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naS list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
The James W. Good Company
Dep. 54
Ashland, Wis.

OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam
svoja
. Kr. XVONKO JAKMMM.
ki je pooblaščen pobirati m*ro& nino n izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj ae mudi v PittartrargK, Pa., im okoEei.
rfmvniShra "CIaa Nafo*»".
ZA VSEBINO OGIiASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-BTVO KB UBBBJNIŠjnra
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $1«, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4y2 gal. $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSE, Box m,____ & Helena,
Iščem JOSIPA ŠAVOREN. Doma je iz vasi Jugorje, fara Su-lior na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — J. M. Logan. Box 42, Grand Forks, B. C-, Canada. _
POZOR	*
naročniki v Conemaugh, Pa.!
Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom.
Upravništvo "Glas Naroda''.
HARMONIKE
!>o<lisi kakršnakoli vrste izdelujem in popravljam i>o najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ;";«■ nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske k:tk«>r vse tlrup« harmonike ter računam iw> delu kn-koršno kilo zahteva brez nadaljnili vprašanj.
JOHN WEXZEL. 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
Dobra kupčija to jesen
Pripravite pot za dobro jesensko prodajo s tem, da se domenite sedaj glede električnega znaka Veste, koliko dobrih trgovcev jih je nabavilo. Ali ste že videli, da bi se kak znak snelo? Vprašajte za vse posameznosti
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irvine Place and !5th Street Telephone: S'.uyveiam 5603 Branch Office Show Hocras for the Convenience of the Puhlic 424 Broadway	Sprinz '»''»O 1 *!24 W 42d St	Bryant Mf>2
126 De'ancev St Orchard	! M5I E 86th St	I.cnox 7780
10 Irvins PI Stuyvesant 5(,00	*27 E IZMh St	Harlem 40J0
»362 E 140th S: Melrose 3343 »Open Until Midnicht Nieht and Emergency Ci.I: Madison Square 6001
———

TEL, CENTRAL 3596 W.
JOSEPH MARINCIP
•J	SLOVENSKA TRGOVINA	^^
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kadar potrebujete dobro uro in druro zlatnino, budilke, atenske ure, ure kukavice, Columbia gramofonsk plošče različnih jezikov, slovenske p! sče iz stare domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in videli bodete, da boste boljše postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali tedenska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Vsako delo in popravljanje je jamčeno.
mi
m
Kadar je kako drnltvo namenjeno kapiti bandero, savtar«, r«K*li« god Ime a inštrumente, kape itd., ali pa kadar potiebnjctc uro, vamico, privezi* pntaa itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene eaccse vpi&5ate Uprtim e Vaa atane la Sc. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pilite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 32?.
dobite "GLAS NARODA" skoad gtlri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NA£0DA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAE0BA" donaša dnevno poročila i bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 18;000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen: Vsi oaobje Usta je organizirano in spada v strokovne uniji.

ULAS NAPODA, 20. AVGUSTA, 19Xo.
_
Manon Lescaut
in
\ Chevalier Desgrieux. \
A	n--rj
Spisal: ABBE PBEVOST.
Za Glas Naroda prevel: G. P.
11	(Nadaljevanje)
Ne domišljaj si. — sera rau rekel na to, — da bi me mogel še kedaj prekaniti ali preslepiti z kako bajko. Sedaj boš branil svoje življenje ali mi pa dal nazaj mojo Manon!
—	Kako oster si! — mi je odvrnil. — To je ravno, kar me je privedlo semkaj. Prišel sem. da ti sporočim o sreči, o kateri se ti niti sanjalo ni in za kar mi boš gotovo zelo hvaležen.
Imeti sera hotel takoj pojasnila in dobil sem jih.
Lescaut rai je pripovedoval, da ga je Manon v strahu, da bo treba izpremeniti sedanje udobno življenje, naprosila, naj ji preskrbi znanstvo z gospodom G. M., ki je bil znan kot zelo radodaren mož. Skrbno se je čuval povedati, da je izšel celi načrt od njega in da je že ugladil vsa pota.
Danes zjutraj sem povedel Manon tja, — je nadaljeval, — in dobri mož j«4 bil tako očaran od njene lepote, da jo je takoj povabil. naj mu dela družbo na njegovem posestvu izven mesta kamor je mislil odpotovati za par dni. V trenutku sem spoznal, ka-1 a korist lahko nastane za vas iz te okoliščine ter sem mu dal na gotov način razumeti, da je trpela Manon v zadnjem času velike izgube. Tako dobro sem znal laskati njegovi domišljavosti, da ji je na mestu podaril dvesto pištol.
Rekel sem mu. da zadostuje to pač za prvi trenutek, da pa potrebuje sestra v kratkem času večjih svot, ker mora skrbeti za mlajšega brata, ki nama je ostal na vratu po smrti starišev. Če je našla ona milost v njegovih očeh. je gotovo ne bo pustil trpeti v tem mlajšem bratu, katerega smatra za del sebe.
R"kel je. da bo najel udobno hišo za Manon in njenega "brata ki pa ni nihče drugi — kot ti sam! Obljubil je. da bo dal hišo lepo meblirati ter dajati Manon mesečno štiristo liber. kar bi znašalo na leto štiritisoč osemsto liber.
Pred no je odpotoval na deželo, je dal svojemu intendantu naročilo, naj poišče primerno hišo ter jo ob povratku pokaže. Takrat pa boš zopet videl Manon. ki ti pošilja tisoč poljubov in zagotovilo, da te bolj ljubi kot kedaj prej.
Sanjal sem in razmišljal o čudnem poteku svoje usode. Navdajala so me nasprotujoča si čustva, nisem si bil gotov nobene stvari in raditega nisem dolgo odgovoril na številna vprašanja, katera mi je stavil Lescaut. Bil je to eden onih trenutkov, ko se je vzbudil v meni spomin na rast in čednost, ko sem s težkimi vzdihljaji mislil nazaj na Amiens, na hišo očeta in Saint Sulpiee, — sploh na vse kraje, kjer sera živel v časti in nedolžnosti.
Kako strašen prepad me je ločil sedaj od one nesrečne usode! Videl sem vse to kot v sinji daljavi, kot Fato Morgano, katere ni-M'in mogel obuditi v življenje, ker mi je manjkalo eneržije. — Ka L »i usoda, — sem si mislil. — me je obložila s toliko krivdo? — Ljubezen je strast brez krivde, — in zakaj se je Izpreraenila pri meni v vir bede in pogube? Kaj m je branila, da živim z Manon mirno in pošteno? Zakaj je nisem poročil, predno sva poznala ljubezen? Ali bi moj oče, ki me tako nežno ljubi, ne privolil, če bi stopil predenj z resnimi nameni in vzroki? Oh, moj oče sam bi jo proglasil za najbolj dražestno bitje in tisočkrat vredno, da postane moja žena. Sedaj pa bi bil srečen v ljubezni z Manon, v nežnosti Kvoji ga o<"<«ta. spoštovan od ljudih, v posesti bogastva, miru in poštenosti. Sedaj pa! — Kako nasprotje! Kaka sramotna kupčija je to, s katero se me drzne nadlegovati?! — Privolim naj v sramotno
delitev.---Pa, — ali je kak drug izhod, če je Manon sama
to določila? Izgubil bom Manon, kakor hitro ne privolim.
Potegnil sem zaveso preko svoje lastne duše ter rekel: — Če imate namen, napraviti mi uslugo, gospod Lescaut, potem sprejmite mojo zahvalo! Ubrali bi lahko malo bolj pošteno pot. — a ko je stv ar že enkrat tako! Mislila bova sedaj le še na to. kako se okoristiti iz vaših načrtov.
Lescaut. ki je že postal zelo nemiren vsled mojega vstrajnega molka, je bil zelo vesel, ko je videl, da sem si izbral čisto drugo postopanje kol j.- pričakoval on. Bil je vse prej kot pogumen. I kar se in imel pozneje dostikrat priliko ugotoviti.
—	Da. — je hitro odvrnil. — izkazal sem vam veliko uslugo in videli boste, da vam bodo iz tega nastali večji dobički kot si morete sedaj domnevati.
(iovorila sva o sumu. ki bi se lahko pojavil v gospodu G M. j glede najinega razmerja, ko bi me našel starejšega in večjega kot je pričakoval. Našla sva edini izhod, da hlinim provincijalne nami-re ter mu natvezim. da hočem postati duhovnik in da obiskujem v ta namen vsaki dan kolegij. Določila sva tudi. da se bora pri prvem srečanju slabo in brez okusa oblekel.
Tri ali štiri dni pozneje je prišel gospod G. M. nazaj v Pariz. On	je povedel Manon v hišo, katero je med tem časom vzel v
najem njegov intendant. Ona je takoj sporočila bratu, da se je vrnila in ker me je on nato sam obvestil o tem. sva šla skupaj tjakaj. Stari oboževalec se je bil medtem že odstranil.
Kljub strpnosti, s katero sem se bil uklonil njenim željam, nisem mogel na noben način potlačiti srda. ko sem jo sedaj zopet zagledal. Našla me je žalostnega in pobitega. Veselje, da jo zopet vidini. ni moglo premagati žalosti radi njenega verolomstva. Manon je bila nasprotno vsa vzhičena. ko rae je zopet videla.
Očitala mi je mrzlost in jaz nisem mogel požreti besed: — Nezvesta! — Izdajalka ! — Pri tem sem očitno plakal.
Sprva se je rogala moji priprostosti. Ko pa je videla moje žalostne poglede ter spoznala, kako težko se nahajam v tem polo- i ž a ju. ki je tako zelo nasprotoval mojim željam, se je umaknila 1 \ s oje sobe. Cez nekaj časa sem ji sledil ter jo našel vso v solzali.1 Vprašal sem jo, kaj je temu vzrok? Odgovorila mi je, da je to kaj ! lahko uganiti.
—	Kako morem živeti. — je rekla, — ko te dela pogled na me žalostnega in nevoljnega?! Od trenutka naprej, ko si pri meni,
imel zime niti enega objema in tudi moje sprejemaš z dostojanstvom velikega sultana v haremu.
Siušaj me, — sem ji odvrnil in jo objel. — Ne morem zanikati. i« je moje srce žalostno do smrti. Ne govorim sedaj o nemiru, ki se m e je polastil ob tvojem nepričakovanem begu, niti o tvoji okrutosti, da si me zapustila brez besede tolažbe. Vse to bi pozabil v spričo čara tvoje navzočnosti. Ali pa meniš, da morem brez tnge in brez solz misliti na nesrečno, borno življenje, katero nt j živim po tvoji volji v tej hiši? Pustimo na stran moje rojstvo, ni(,jo čast; — ljubezen kot je moja ne morejo premagati tako sla-lotni sovražniki. Ta moja ljubezen pa je, katero ti tako slabo pla-Čuješ. tako lahkoverno izdajaš!
Prekinila me je.
—	Razumi me. Chevalier. — je rekla. — Brez vsak* vrednosti je mučiti me z očitanji, ki mi trgajo srce. če prihajajo od tebe. Jaz dobro vem. kaj tebe rani. Upala sem, da boš privolil v načrt, kate- j rega snu si izmislila, da pridobim za naju premoženje in le iz obzir- ; nosti do tebe in tvoje rahločutnosti sem storila prvi korak samsr,' brez tvoje pomoči. Ker pa se ne strinjaš s tem načrtom, ga bom opustila.
Manon me je pozvala, naj bom še celi oni dan popustljiv. Od starega oboževalca je že dobila dvesto tolarjev poleg obljube, da
f>!'« jt	loJtflJfV potfjg ohjJiJi;c )u
_jl*____
ji bo še isti večer prinesel nakit, druge vrednostne predmete ter polovico letne plače, katero ji je bii določil.
— Daj mi vsaj toliko časa, — mi je rekla, — iu prisegam ti, da ni s tem ničesar ali le malo odkupil, ker sem ga dosedaj vedno tolažila s Parizom. Pač mi je več kot tisočkrat poljubil roko in povsem pravilno je, da plača to zabavo. Pet ali šest tisoč frankov je v primeri z njegovim premoženjem in njegovo starostjo pač malenkostna svota.
Njen sklep mi je napravil veliko več veselja kot pa upanje, da bom dobil par tisoč frankov. Ta prilika mi je dokazala, da nisem še popolnoma izgubil čuta časti, ker sem se čutil srečnega, da sem ušel preteči sramoti.
. A bil sem rojen za kratko veselje in dolgo žalost. Usoda me reši iz enega prepada, da me vrže v drugega.
Ko sem Manon s tisoč nežnostmi dokazal svojo hvaležnost za njen sklep, mi je ona rekla, da mora obvestiti o tem svojega brata, s katerim moramo sporazumno delati.
Sprva je mrmral, pozneje pa se je udal vspričo pet ali šest tisoč frankov gotovine. Nato se je določilo, da se bomo pri večerji vsi skupaj sestali z gospodom B. M. in to iz dveh vzrokov: prvič radi šale, da se predstavi mene kot učenca in mlajšega brata Manon : drugič, da se onemogoči staremu razbrzdaneu preveliko prostost napram moji ljubimki, do katere se je gotovo smatral upravičenim vsled plačila, katero je že odštel. Gospod Lescaut in jaz sva se nameravala odstraniti šele v trenutku, ko bi poiskal stari sobo, v kateri namerava isto noč spati. Manon pa je obljubila, da rau ne bo sledila, temveč ušla ter prespala noč pri meni. Lescaut je tudi konečno prevzel nalogo, da preskrbi voz.
(Nadaljuje se).
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Be rte pL Bnttoer
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpllva na Človeka in obsega nebroj lepih misli-...
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla mnflnmfl Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi Človek najraJSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ilvljenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jib kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina) : Ne ►rZ" slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajevvski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-gki Btrokovnjak, noben jjržavnik, pač pa pri prosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim ^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 69 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N.*Y,
<*) O) <•) <9)
NAJBOLJŠA
9) ® ® e>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Ona ? platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. debs isto t podrnžniri Fr. Sakser, 16C4 St Qair Ave., N. E.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
jsvrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih jnaaly
Mo tkano. _ livrinje pmidij
UnOiko orgtnlstraMy
i
Pombaoat m faftntt »n»fl«,:4mbiar pnUir.i
Vca naročil«; pofljitru)
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New Tori^ N. Y.
Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDER,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"TU Buream ol Industries art Immigration" ia državo New York t am je in pomaga priseljsn-«em, ki se bili oeleparjeni, oropani ali ■ katerimi ae je slabo ravnalo.
Bresplačno a« daje nasvete priseljencem, kateri so bili oaleparjeai od bankirjev, odvetnikov, tr-goveev a zemljišči, prodaj al« ev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov ln posestnikov gostiln«
Baje ae informacije v natvrall-xaeijskih aadevah: kako postati državljan, kjer ae oglasiti aa državljanske listin«.
Sorodniki naj bi ae sestali a priseljenci na Ellis Ialanda ali pri Barge 03Ci«e.
DRŽAVNI DELAVUBf DEPARTMENT (State Department of ImMJ BUREAU OF INDTJSTRUMI
AND IMMIGRATION. Urad r mestu New Torku t B€ Kast 29th St., odprt vaaki dan od 9. are zjutraj do I. popoldni ta ' sr*do srečer odS. loll, iH
POZOB BO JAKI!
Najbolj u-
•peino _ mašilo za' Sen-«ke in moške lase, kakor tudi za moške brke in brado.
A ko ae rabi to
mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, (fOBti in doljri lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ae osiveli. Revmatizem, kostibol alf trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in rrinte, potna noro. kurje oči. bradoviee. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bres uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, let* ML nth St- Cleveland, Okie.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA". NAJVEČJI VENSKI DNEVNIK V ZDR DRSAT AS.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav m pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 rasnih zemljevidov, ■a EOtih straneh in vsaka stran je 10} pri 134 palca valika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
'obsega devet rajnih zemljevidov | na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vi! aemljevidi so narejeni v raznih barvah, dapse vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, !število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi označen obieg površine, katero zavzemajo posamexne države,
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri več j en edjemn damo popust,
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y*
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
s
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost: Je 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
s at t t/H
Z3T "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.— NAROČITE SE NANJ 1
J WfMWftl.H,.!	*	M x» A W * * si. S »» J « J .
Zadej je natančen popia koliko obsega kaka dršava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t, d.
V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani fZjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.	___
Naročila in denaripošljite na C
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

Zanesljivolpride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričali da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $16.00 sj 'poštnino vred.;
FRANK SAKSERi
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.