/PrimrsU Št. 203 (15.647) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul MonteccN 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ roSTNNA RAČANA V GOTOVM Wfi Sš- (^CREDITO A C00PERATIV0 ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-jULIjSKE KRAJINE jjpr 1500 lir PETEK, 13. SEPTEMBRA 1996 siik- i prav r ? Natai SUo s k" °rganikc m*ll"an!e k Goriški šolski skrbnik ^ o krčenju števila stolic GORICA - Šolski skrb- bi probleme slovenskih sol bilo nik v Gorici dr. Ugo Mannini v treba obravnavati upoštevajoč pogovoru za Primorski dnevnik njihovo specifiko, a trdi, da to v daje svojo razlago o vzrokih izred- danem zakonskem okviru ni mo-no bolečega krčenja Števila rednih goCe: potrebna je ločitev orga-stolic na slovenskih višjih nikov slovenskih in italijanskih srednjih Šolah. Skrbnik se opra- višjih šol, kot že velja za obvezne vicuje, da je izvajal zakonske šole, tako da bi slovenske šole ne predpise in omejevalne ministr- bile veC vezane na splošna omeje-ske direktive. Priznava sicer, da valna merila. ■ Klasični licej F. Prešerna | še vedno brez 1. razreda TRST - Trije dijaki, ki so se vpisa- zadevami, li v prvi razred klasičnega liceja Medtem so s šolskega skrbništva Franceta Prešerna, še vedno Čakajo, sporočili, da naj bi letne suplente na da bi izvedeli, kakšna bo njihova na- srednjih šolah (nižjih in višjih) ime-daljnja šolska usoda. Predsednica novali najkasneje do konca zavodskega sveta je zahtevala prihodnjega tedna. Takrat naj bi na srečanje s tržaškim šolskim skrb- srednjih šolah končno stekel redni nikom, a do sestanka ni prišlo, ker je pouk, ki je sedaj, prav zaradi pobil skrbnik prezaposlen z drugimi manjkanja suplentov, ohromljen. Na 5. strani SEVERNA LIGA / OB PRIPRAVAH ZA NEDELJSKO MANIFESTACIJO Irene Pivetti izključena iz poslanske skupine SL RIM - Medtem ko Severna liga pripravlja nedeljsko manifestacijo ob Padu in v Benetkah, kjer naj bi Um-berto Bossi proglasil rojstvo Padanije, se množijo protesti zoper pobudo Severne lige. Vse stranke soglasno obsojajo poskus secesije, toda nekatere so v odnosu do manifestacije previdnejše in čakajo, kaj se bo zgodilo, medtem ko so druge (SKP, Nacionalno zavezništvo, Zeleni) napo-vedali velike protimanife-stacije. Liga je včeraj skušala spet priklicati pozornost medijev s potezo, ki naj bi bil uvod v proglasitev Padanije. Predsednik ligaških poslancev Domenico Co-mino je sporočil, da je izključil iz skupine bivšo predsednico zbornice Irene Pivetti, ker je s svojim nasprotovanjem secesiji v nasprotju s politično usmeritvijo gibanja. Težki Časi pa se obetajo za deželno vlado FJK, ki jo vodi ligaš Sergio Cecotti. Medtem ko DSL in Ljudska stranka Čakata na razvoj dogajanj, je Stranka komunistična prenove spet pozvala koalicijo Oljke, naj takoj prekine »nenaravno zavezništvo« z Bossijevo stranko. Komunisti (jutri in v nedeljo bo v deželi njihov predsednik Arman-do Cossutta) napovedujejo vrsto političnih pobud in srečanj v podporo enotni in nedeljivi Italiji. Na 2.strani Pogajanja med Federmeccanico in kovinarji so se dokončno razbila RIM - Štirimesečna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev so se razbila, zato je sindikat potrdil njihovo splošno stavko. Federmeccanice kot glasnica delodajalcev trdi, da so sindikalne zahteve glede zvišanja osebnih dohodkov pretirane, Con-findustria je spor še pogrela, Ceš da zeva med taboroma pregloboka vrzel, Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil pa so industrij-cem odkrito očitali, da kovinarje zlorabljajo oziroma na njihovi koži izsiljujejo od vlade zanje ugodnejši finančni zakon 1997. Sindikalisti so pravzaprav prepričani, da hočejo podjetniki vsebinsko povsem izvotliti sporazum o ceni de- la iz leta 1993, s tem pa načrtno skvariti odnose med socialnimi partnerji. Delojemalce in delodajalce združuje samo okoliščina, da ne marajo poseganja vlade. Drugačnega mnenja je odgovorni za problematiko dela v DSL Alfiero Grandi: vlado poziva, naj strogo bdi nad spoštovanjem dogovora o ceni dela, Confindustrio pa, naj Federmeccanico pripravi do tega, da bo dogovor pravilno tolmačila. Minister za delo Tiziane Treu je novinarjem povedal, da utegne izvršna oblast nastopiti kot posrednica v spom edinole, Ce jo bo za to kdo zaprosil. Na 2. strani Jutri bodo v BiH splošne volitve SARAJEVO - Jutri v Evropi (OVSE) iz-bodo v Bosni in Herce- vedli splošne volitve, govini v skladu z day- ki naj bi bile prve svo-tonskim mirovnim bodne, poštene in de-sporazmnom pod nad- mokraticne volitve po zorom Organizacije za vojni, varnost in sodelovanje Na 13. strani Dokument tržaške SKP o fojbah: Zgodovine ne gre potvarjati TRST - Stranka komunistične Spadara, izražajo komunisti od- resnih zgodovinarjev in predstav-prenove je na seji pokrajinskega loCno nasprotovanje vsem posku- nikov Zveze partizanov ANPI. Ne vodstva izdelala dokument o foj- som potvarjanja zgodovine. revizionizmu torej, ampak podpo- bah in o znani Časopisni kam- SKP je prepričana, da je ta kam- ra resni in trezni oceni zgodovin- panji. V dokumentu, v katerem ne panja koristila le nacionalistični skih dogajanj, za katero so pristoj-manjka ostrih kritik na račun desnici. Na srečo je bilo shSati tu- ni zgodovinarji in ne politiki, tržaškega sekretarja DSL Stelia di strokovna in objektivna mnenja Na 4.strani NOVA ZAOSTRITEV MED WASHINGTONOM IN BAGDADOM ZDA poslala vojaška letala v baze blizu iraške meje BAGDAD - Včeraj se je napetost med Irakom in Združenimi državami Amerike vnovič zaostrila. VVashington je namreč začel svoja vojaška letala pošiljati v letalske baze blizu iraške meje, Bagdad pa je napovedal, da se bo zoperstavil zahodnim silam, ki zadnjih pet let nadzomjejo iraški zračni prostor. »Irak bo nadaljeval z obrambo svojega zračnega prostotra. Iračani in iraške oborožene sile se bodo uprli vsaki agresiji,« je povedal iraški minister za informiranje, Abd Gani. Toda Američani so sporočili, da bodo v letalske baze blizu iraške meje poslali nevidne lovce F 117A (na sliki) in bombnike B 52. »Odločenosti ZDA, da bodo obračunale z Irakom, ne gre podcenjevati,« je dejal Clinton. Na 12. strani Danes v Primorskem dnevniku Večja konkurenca z mobiteli Po včerajšnjem sklepu vlade se bo družbama Tim in Telecom pri upravljanju mobitelske službe pridružil še en tekmec, morda celo tuj. Stran 2 Jesenska odprta meja Jutri in v nedeljo bo v dolinski občini jesenska izvedba Odprte meje v sodelovanju z občino Hrpelje - Kozina in z vrsto spremnih prireditev. Stran 6 Nočno streljanje v Križu V Križu je včeraj pozno ponoči prišlo do zagonetnega streljanja proti vozilu, ki je last upravnice tamkajšnjega doma za ostarele. Stran 6 Imenovanje predsednika odložili Sele v naslednjem tednu po znano, kdo bo v vodstvu Trgovinske zbornice v Gorici nasledil dr. Enza Bevi-lacquo. Stran 8 Rock za vse okuse V naši neposredni bližini (v Izoli in v Furlaniji) bodo danes imeli koncerta sloviti Deep Purple in Claudio Baglioni, Ligabue pa bo nastopil jutri v Tržiču. Stran 11 SEVERNA LIGA / PRED NEDELJSKO MANIFESTACIJO OB PADU IN V BENETKAH PAPANIJA / POLITIČNA NAPEfQ§I Irene Pivetti izključena Stranke obsojajo Bossija D'Alema zaskrbljen, čeprav po njegovem Liga ne ogroža Italije V nedeljo bodo ob Padu prodajali kipce Bossija (Ap) RIM - Kaj se bo zgodilo v nedeljo ob Padu in v Benetkah, kjer naj bi Umber-to Bossi proglasil rojstvo Padanije? Bo to resnično prvi korak k odcepitvi Severne Italije, ali pa se bo vse skupaj spremenilo v folklorno manifestacijo? Taka in podobna so vprašanja, ki jih je v teh dneh mogoče zaznati v italijanskih in tudi mednarodnih časopisih in ki si jih postavljajo malone vsi politiki. Vsem skupen je odgovor, ki odločno zavrača možnost rojstva nove državne enote in njeno ločitev od Italije, toda nekatere sile ocenjujejo nedeljsko manifestacijo bolj umirjeno, medtem ko jo drugi ostro obsojajo in pripravljajo protimanifestacije. Umberto Bossi je v pogovoru z novinarjem tele- ŠOVINIZEM / ZAHTEVA POSLANCA MENIE »Odstranite spomenike na Krasu« Tajnik CDU Rocco Buftiglione spet obravnaval vprašanje fojb TRST - Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je v inter- pelaciji ministrom za pravosodje, obrambo, notranje zadeve in šolstvo zahteval od oblasti, naj odstranijo vsa obeležja in vse dvojezične napise, ki na Krasu kakorkoli spominjajo na l.maj leta 1945. Poslanec, ki ob vsakem koraku dosledno opozarja na svoje fašistične korenine, pravi v interpelaciji, »da se je l.maja pričela okupacija Trsta s strani slovansko-komunističnih tolp kriminalca Tita«. Zastopnik skrajne na- cionalistične desnice v svojem posegu izrecno omenja partizansko obeležje na Colu, proti kateremu se že dalj časa zaganja desnica, in napis na zgoniški osnovni šoli ”l.maj 1945“. Napis je svojčas poškodoval poslanec MSI in sedaj evro-poslanec Pinij e ve stranke Gastone Parigi, ki je bil zaradi tega tudi obsojen. Menia zahteva, naj ministrstvo prekliče poimenovanje šole in naj istočasno postopa »proti vsem tistim, ki so odgovorni za postavitev teh obeležij na ozemlju italijanske države«. V zvezi s fojbami pa se je spet oglasil vsedržavni tajnik CDU Rocco Buttiglione. V pogovoru s tržaškim somišljenikom Brunom Marinijem je dejal, da gre za gnusne zločine, »ki jih treba obsoditi in ne nagraditi«. Na vsedržavnem zasedanju svoje stranke je Buttiglione, ki bo v kratkem obiskal Trst, kjer se bo poklonil žrtvam fojb, govoril o fojbah kot o »holokavstu, ki je povzročil izgon Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, prevlado komunističnega režima in raznorodova-nje Julijske krajine«. vizijskega dnevnika TGl v sredo zvečer poudaril, da bo secesija Padanije udejanjena eno leto po proglasitvi osamosvojitve in je napovedal, da se bo nedeljske manifestacije udeležilo kar precej milijonov prebivalcev Padanije. In z njim je soglašal senator Gian-franco Miglio, ki se je v zadnjih časih spet zbližal s »senaturjem«. Tudi Miglio meni, da je Liga odločno zakoračila po poti secesije in da poti nazaj ni več. Zelo zaskrbljen je milanski kardinal Martini, medtem ko veliko manj skrbi nedeljska manifestacija tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo, ki je v teh dneh na zasedanju socialistične internacionale v New Yorku. »Nedvomno me pobude Severne lige zaskr-bljajo, vendar ne mislim, da lahko Liga resno ogrozi celovitost naše države,« je izjavil D’Alema in dejal, da je to ponovil vsem sogovornikom, s katerimi se je v teh dneh srečal. D’Alema v bistvu soglaša z usmeritvijo notranjega ministra Giorgia Napohtana in premiera Romana Prodija, ki sta sicer jasno povedala, da vlada ne bo trpela nobenih protizakonitih dejanj, vendar ne mish postavljati nobenih omejitev svobodnemu izražanju mnenj, če so le v skladu z ustavo in zakoni. Bolj bojeviti sta Stranka komunistične prenove na eni strani in Nacionalno zavezništvo na nasprotni strani italijanskega političnega loka. SKP je organizirala pohod za delo, ki krenil s Sardinije, zelo prisotna bo v FJK in pripravlja še vrsto drugih pobud. Nacionalno zavezništvo pa je v Milanu organiziralo za nedeljo vsedržavni shod. Predsednik Gianfranco Fini je včeraj na predstavitveni novinarski konferenci zagotovil, da bo udeležencev shoda NZ v Milanu več kot ligašev ob Padu. Toda tudi Fini je proti uporabi sile. Po njegovem mnenju je treba vodjo ligašev Bossija osamiti, obenem pa ohraniti politični dialog z volilci Lige. Zeleni pa so se odločih, da bodo svojo protimanifestacijo priredih kar ob Padu, kjer se bodo povezali v simbo-lični Aleksov most v spomin na evropskega parlamentarca Aleksandra Lan-gerja. Most pa hoče biti obenem tudi obveza za na-dalnje prizadevanje za federalno ureditev države, ki je po oceni Zelenih edino učinkovito zdravilo za težave Italije. Včeraj so pripadniki mladinske organizacije Severne lige pred milanskimi zavodi delili letake, s katerimi so obsojah južnjaške profesorje in zahtevali njihovo odstranitev. Najbolj odmevna poteza in uvod v nedeljsko manifestacijo pa naj bi bila po oceni Lige izključitev bivše predsednice poslanske zbornice Irene Pivetti. Predsednik ligaških poslancev Dome-nico Cominoje nenapovedano poslal poslanki Irene Pivetti sporočilo v s katerim jo izključuje iz poslanske skupine Lige, ker je njeno delo v očitnem nasprotju s politiko gibanja in njegovega tajnika. Pivettijeva je v zadnjih časih namreč večkrat ostro obsodila secesijo, ki je po njenem mnenju v nasprotju s politično usmeritvijo, za katero se je Liga opredelila na kongresu. Deželna politika: zelo težki trenutki za Cecottijev odbor SKP: DSL in Oljka naj se takoj odrečeta sodelovanju z Ligo TRST - Deželni vladi predsednika Sergia Ce-cottija se ne glede na uspeh (ali neuspeh) nedeljskih shodov Lige na Padu obetajo precej težki časi. Medtem ko DSL in Ljudska stranka previdno čakata na razvoj dogajanj, je Stranka komunistične prenove včeraj še enkrat odločno pozvala DSL in vso koalicijo Oljke, naj takoj prekinita »nenaravno zavezniš-tvo« s Severno ligo. V ta namen bo v nedeljo na obisku v Furlaniji predsednik SKP Ar-mando Cossutta (na sli-ki-Foto KROMA), ki bo imel vrsto politični shodov, na katerih bodo komunisti potrdili podporo enotni in nedeljivi Italiji. Deželno vodstvo SKP je nedeljske in druge pobude predstavilo na novinarski konferenci v Trstu, ki so se je udeležili deželni tajnik Gialuigi Pegolo, načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Roberto Antonaz in tajnik tržaške stranke Giorgio Canciani. Na zatožno klop so postavili Cecottijev odbor in vse levosredinske stranke, ki ga podpirajo. Pegolo in Antonaz sta dejala, da je deželna koalicija odobrila najslabšo zdravstveno reformo v državi, da ne naredi popolnoma nič za zaposlovanje in gospodarski razvoj ter da s svojimi nepremišljenimi akcijami postavlja v dvom upravno avtonomijo Furlanije-Julijske krajine. Komunisti so spet dali razumeti, da bi lahko podprli morebitno koalicijo Oljke, z Ligo seveda v opoziciji. Oglasil se je tudi tlza ški tajnik Demokrati^1) stranke levice Stel1 Spadaro, ki v tiskovne sporočilu odločno za vrača separatistično P litiko Bossijevih Prastjj šev na vsedržavni, a : di na krajevni ravni- ' ditelj Hrasta pa tudi d ^ daj a, da ni časa za no* * * * v centralistično usmel tev, ampak da je tre čimprej ubrati pot res^ čnega federalizrn3 učinkovitih državnih institucionalnih refoP1^ Deželni svetovalec 1. publikancev GianlulJ D’Orlandi je potrdil ^ zapušča Cecottijevo 1° -ličijo, s katero so preC nezadovoljni tudi soc1 listi nove stranke Sl ( cialisti italiani). So jcial Jadi* sti so zastopani v vla odbornikom Robert0 De Gioio, v deželn6. svetu pa sedi tudi ti hov predstavnik iz ‘ j; denona Giampiero P | rat. NOVICE Za zapahi domnevni napadalec na župnika PORDENONE - Pordenonski karabinjerji so včeraj zgodaj zjutraj aretirati 36-letnega Maura Hudorovi-ča, ki je osumljen, da je napadel župnika iz Vivara Luigija CappeLLo. Hudorovič se je skušal skriti na koruznem polju, kjer je v zadnjih časih tudi običajno prespal, vendar so ga agenti izsledili. Njegovega brata, 36-letnega Roberta, so prijeli v prejšnjih dneh, vendar je sedaj v hišnem pripora, ker po mnenju sodnika ni sodeloval pri napadu, čeprav je bil z dogodkom seznanjen. Agenti nadaljujejo z iskanjem nekega drugega domnevnega napadalca, 35-letnega VValterja Carija. Zaplenili ponarejene obveznice RIM - Posel naj bi bil izredno donosen, govor je o tisočih milijardah lir: izvedenci namreč trdijo, da so ponarejevalci precej zmanjšali prisotnost na »tradicionalnem« tržišču bankovcev in se posvetih državnim obveznicam. Varčevalci pa se nimajo česa bati: večina teh obveznic namreč sploh ni v obtoku in tudi sploh ne obstaja: dejansko jih predstavlja elektronsko vodeno knjigovodstvo. Drugače pa je z obveznicami s srednjeročno in dolgoročno zapadlostjo (BTP, CCT itd.), ki jih lahko neposredno izdajo kupcu, seveda če to zahteva. Ponarejevalci računajo prav na »fizično« tržišče (čeprav omejeno), za prodajo pa se usmerjajo predvsem na tuja tržišča. Policija je na primer samo včeraj v Rimu zaplenila ponarejene obveznice v vrednosti milijarde lir: tolpa se je povezala z bančnimi uslužbenci, ki so obveznice odkupili za manj kot polovično ceno, zatem naj bi jih zamenjali s pravimi, ki so jih klienti hranili v banki, nakar bi prave obveznice prodali po tržni ceni. r RIM / PO RAZBITJU POGAJANJ n Sindikat potrdil že napovedano stavko kovinarjev Industrija naj bi izsiljevali vlado RIM - Pogajanja med Federmeccanico ter sindikati FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-UDL za obnovitev delovne pogodbe 1, 5 milijona kovinarjev, so. se razbila, strani pa se nista domenili za nov sestanek, zato bo 27. septembra res stavka. Maja so sindikati zahtevali zvišanje plač za 262.000 lir (97.000 zaradi dosedanje inflacije in 165.000 na račun draginjske rasti v prihodnjih dveh letih), pozneje so zahtevo ublažili, za delodajalce pa je še pretirana; Fe-dermeccanica meni, da bi tak porast prejemkov v prihodnjih letih podražil ceno dela za 19, 6%, medtem ko naj bi načrtovana inflacija narasla samo za 8, 6%. Predsednik Confindustrie Giorgio Fossa je na prekinitev pogajanj reagiral rekoč, da se ne boji splošne stavke, saj bo prizadela predvsem delavce, in da pogodbe ni nujno takoj obnoviti, češ da dogovor o ceni dela iz leta 1993 že itak vsebuje posebno zaščitno klavzulo. Sindikati pa podjetnikom očitajo prav kršenje tega sporazuma, a ne samo to. Trdijo tudi, da industrije! na koži kovinarjev izsiljujejo vlado v zvezi s finančnim zakonom. Minister za delo Treu je izjavil, da bo vlada posredovala med taboroma samo, če jo bosta za to prosila. RIM / SEJA MINISTRSKEGA SVETA _ Zakupi javni del bodo dosegljivejši Tim in Omnitel bosta dobila konkurente RIM - Ministrski svet je včeraj obnovil vrsto zakonskih odlokov v zapadlosti in sprejel pomembna ukrepa, ki zadevata raztegnitev tržne konkurence na področju mobitelov in poenostavitev birokratskih obveznosti v okviru prizadevanj za omejitev mafijskega vpliva na javne dražbe. Poleg tega je tudi potrdil imenovanje nedavno odstranjenega načelnika rimskega tožilstva Micheleja Coira za generalnega direktorja kaznilniške uprave Med obnovljenimi dekreti se eden nanaša na priseljence iz držav zunaj Evropske unije. Imigrantom, ki so se pregrešili zoper zakon, a potem sodelujejo pri pregonu krivcev za posebno huda kazniva dejanja, dopušča posebno dovoljenje za začasno bivanje in delo na italijanskih tleh. Na področju telekomunikacij je ministrski svet odobril zakonski osnutek, ki dejansko sproža tekmo, kdo si bo zagotovil tretjo licenco za upravljanje mobitelske službe. Zdaj sta na trgu prisotna, kot znano, Tim (Telecom Italia Mobile iz grape Štet) in Omnitel, tretji subjekt pa naj bi poživil konkurenc° ^ torej omogočil kakovostno izbolj53^. servisa. Kaže, da se potegujejo za , voljenje predvsem naveza Med13 J British Telecom, angleški Gabi® i0 VVireless in morda Snam. Dražbo 0 sklicali jeseni, speljali pa v prvin , secih 1997. Vladina poteza pote^c ^ no odpira novo tehnološko obdob) ^ naj bi postopoma odpravili sis > Tacs, ki omogoča pogovore z nj° lom samo znotraj italijanskih mej3' [jj Drugi važni ukrep je v prid P0?^ in javnih uprav. Tistemu, ki se.be\ udeležiti dražbe za zakup javnm j, oziroma dobav, ne bo treba več ses ^ ti in predložiti ločenega potrdi13’ ^ nima ničesar opraviti z mafijo, 1° to potrdilo vsebovano ze v dovo!) ^ ja ki ga izdajajo trgovinske zbornic6’ e. namen bodo uvedli avtomatsko P , zavo med prefekturami in zboru1 ^(j saj bodo morale javne uprave zap ^ prefekture za pojasnila vsakoKt^j bo vrednost pogodbe presegala p3 e. ekujev, a tudi v primeru nižjm skov, če gre za podzakup. ČRTANJE PROFESORSKIH STOLIC Petek, 13. septembra 1996 Goriški šolski skibnik: Včeraj smo poročali o °vem udarcu za slovenske višje srednje Sole v kjer je Šolsko .. bnistvo za več kot pe-Uio oklestilo število red-b stolic. Organik petih j. se je z lanskih 49 sto-lc zmanjšal na 38. Prve ^akcije Sindikata slo-snske šole in nasploh v n° ab so skrajno negativ-e- Izražajo upravičeno askrbljenost za delovna 6sta in raven sindikal-, 6,2asčite profesorjev, a .. za bodočo organiza-10 Sol. Postavlja pa se bi še bolj zaskrbljujoče Ptašanje, ali ni to kle-6nje korak v smeri ^zevanja ce ne celo ^baaijanja slovenskih šol. si^a.Soriškem šolskem bnistvu smo včeraj za-Ptosili za pogovor, da bi inZUme^ vzr°ke, kriterije Posledice tako boleče-, krčenja rednega Sol-ega organika. Sprejela . a nas šolski skrbnik dr. 8° Mannini in njegov DiVito^ rf-.GiUSepPe rifi uo' ^mdnji se je spe- nin?-n0 s tehnič- i 1 vprašanji okrog do- aikov'3 So^s^i^1 orga' VQP01sP°d skrbnik, v slo-Sl*kih šolah se je šol-.eto začelo z novim l6Jkun udarcem. MANNINI: Takoj naj jasnim, da ne obstaja dpi 611 Pr°blem za redno cii 0y,ani,e Šolskih inštitu-i qj. ,Saj za šolsko leto Predv7 t6ga ni in ni Ledeno, da bi krčili Pouka Pr£fesoriev ali ^ n;v, a' Krčenje orga-dir V utegne imeti posle-v tp V PefsPektivi in tudi daV? Pr^meru ne na di-boH 1Cne dejavnosti, ki aeokrnVSekakor ostale Uiit, rnIene. temveč na cemer0hPOkriVanie’ pri nrnf r bo manj rednih ver esoriev v staležu in eySUPlentov. 0t8aSka ° pa je k16611)6 nih^T?.2 49 na 38 red-Kdn • ° lc ze^° izrazito. y e™ tajnik SSk Martin Brecelj je, sklicujoč aajnovpisSInj z dne junija, ministra opozoril na datum sre6 d?80llke in ga zaprosil da čimprej določi ne organike za vse šole. V primeru slovenskih je to naredilo za prej omenjene tri, ne pa za oba liceja. Potem ministrstvo tudi določi maksimalno število stolic v pokrajinskem merilu, ki je letos za Gorico 611. Ni vedno rečeno, da se skupni seštevek stolic v posameznih šolah, ki ga prejmemo z ministrstva, ujema z maksimalnim pokrajinskim številom, prav to število pa je vinkulativno in ga mora skrbništvo spoštovati. Dovolite, da povzamem: ministrska določitev orga-nikov za posamezne šole je torej le okvirna. Dokončno število stolic pa vendar za vse šole določi skrbništvo, ki mora upoštevati maksimalno število v pokrajinskem merilu, letos 611. Se pravi, da je dokončno odločitev za letošnji organik slovenskih šol sprejelo skrbništvo. Ali to drži? MANNINI: Da drži, toda pri tem ima skrbnik dejansko zavezane roke, saj mu ministrstvo odmeri skupno število, ki ga ne sme preseči in tudi kriterije, ki jih mora spoštovati. Pojasniti želim, da smo v obdobju splošnih restrikcij in da skuša ministrstvo čimbolj omejevati formiranje mest v rednem staležu, ki bi šolsko upravo vinkulirala za naslednja leta. To je razumljivo, če pomislimo, da smo pred reformo višjih šol in skuša ministrstvo ohraniti čim večjo prožnost tudi glede osebja. Gre za splošen pojav in ne le za sloven- ske šole. Toda slovenske šole na Goriškem so bile letos občutneje prizadete kot druge. Koliko se je zmanjšalo skupno število stolic v pokrajinskem merilu v primerjavi z lanskim letom? Dl VITO: Pojasniti moram, da smo v italijan- skih šolah krčili organike že od šolskega leta 1994/95, medtem ko se v tem času sploh nismo dotaknili slovenskih šol, kjer so profesorji ohranjali stolice tudi če niso dosegali minimalnega števila 18 ur. Naj navedem primer: če imam v Soli 28 ur pouka na primer literarnega predmeta, potem je doslej bila možnost, da sem razpolagal z dvema stolicama po 14 ur. Po novem se zahteva polnih 18 ur, kar pomeni, da bom ohranil eno stolico, preostalih 10 (ali recimo 12 ur, če izjemoma dovolimo stolico s 16 urami) pa bo kril suplent. V tem je razlika, ki - kot vidite -nikakor ne krči pouka. Ze res, krči pa se število stolic. Na slovenskih šolah od 49 na 38. Kaj pa skupno v pokrajinskem merilu? Letos ste rekli, da jih je 611. Koliko jih je bilo lani? Dl VITO: Ne vem, moram poiskati... Evo, tu imamo podatek: 646. Imam tudi podatek za naslednje leto, ko bo krčenje še bolj boleče, saj se bomo morali obdržati na 569 stolicah. MANNINI: Resnično upam, da me ne bo več tu, da bi moral izvajati tolikšno krčenje, saj res ne vem, kako ga bo mogoče izvesti... Ostanimo pri letošnjih številkah. Na slovenskih šolah je krčenje znašalo več kot 20%, skupno v pokrajinskem merilu pa okrog 5%. Zakaj tolikšna razlika? Kateri so pravzaprav kriteriji za določanje števila stolic? MANNINI Ponavljam, kar je že povedal dr. Di Vito: v italijanskih šolah smo organike krčili že v prejšnjih letih. Morali bi jih tudi v slovenskih, pa jih nismo. Zato se danes zdi krčenje večje, v resnici pa, če upoštevamo večletni seštevek, ni tako. Dl VITO: Kriterije za določanje organikov navaja zakon, ki omenja šolsko populacijo, demografski trend v pokrajini, porazdelitev prebivalstva po občinah, geomorfo-loške značilnosti teritorija, socioekonomske razmere in podobno. Spreminja se predvsem šolska populacija: čim manj je dijakov, tem manj je stolic. Prav, vendar za slovenske šole so razmere specifične. Sole nimajo po več paralelk. V nekem razredu bo lahko 15 ali 10 dijakov, število razredov in učnih ur posameznih predmetov pa se s tem ne spremeni. Zakaj naj bi se torej število stolic? MANNINI: V tem je bistvo problema, na katerega že dolgo opozarjam. Ta specifika slovenskih šol ni upoštevana v zakonih. Organik za višje šole je skupen za slovenske in italijanske šole, kar škodi enim in drugim: slovenskim, ker se ne upošteva njihova specifika, ki jo omenjate, in tudi italijanskim, ker se s tem zmanjša povprečno štvilo dijakov za vsak razred. Rešitev je v ločenih orga-nikih za slovenske in italijanske šole, kot že velja za obvezne šole, kjer se podobni problemi ne pojavljajo. Na to sem že opozoril tako senatorja Bratino kot poslanca Pre-stamburga in mislim, da sta se v tej smeri tudi zavzela v Rimu, vendar doslej brez konkretnih rezultatov. Problem bi rešili z ločenimi organiki, pri čemer bi za slovenske šole morali upoštevati, da število stolic ne more od-viseti zgolj od števila dijakov, temveč od števila razredov in učnih ur, ki jih je treba vsekakor zagotoviti na šolah. To pa presega moje skromne pristojnosti: jaz moram izvajati predpise, spreminjajo jih lahko le politiki. Sicer pa ne bi dramatiziral vprašanja stolic. Razumem, da se sindikat šolnikov razburja in iz njihovega zornega kota tudi upravičeno, saj jim gre za to, da ohranijo čimveč mest v rednem staležu. Za šolsko dejavnost pa to ne prinaša velikih problemov, saj se pouk vsekakor lahko krije s suplenti. To seveda za ceno sindikalnih pravic, nestabilnosti osebja, najbrž pa tudi s posledicami na kvaliteto pouka, organizacijo dela, šolsko načrtovanje in podobno. Dl VITO: Eh, sindikalne pravice... Kje so sploh še danes sindikalne pravice na našem področju... MANNINI: Logika je pač taka, da se skušajo krčiti stroški, tudi na račun stabilnosti osebja. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da bo manj rednih profesorjev in več suplentov, kar to manj stane. Na slovenskih šolah se tudi sprašujejo, ali to ni uvod v zapiranje ali združevanje šol. Že lani se je govorilo o združitvi liceja in učiteljišča... MANNINI: To absolutno izključujem. Ukinitev kake šole ni mogoča brez spremembe zakona 1012 iz leta 1961, ki urejuje slovensko šolstvo. Nekaj drugega pa je upravna združitev dveh ravnateljstev - o tem je bil govor lani -, ki pa bi vsekakor ohranila dve ločeni šoli, vsako s svojim imenom in identiteto, le da bi imeli skupnega ravnatelja in tajništvo. Vsekakor hočem ponovno poudariti, da je glede krčenja stolic vsaka bojazen, da bi to pomenilo zapiranje šol, povsem neutemeljena. Zaskrbljenost pa kljub vsemu obstaja, saj se sta-vri spreminjajo v smeri vedno večjih restrikcij in bo morda slej ko prej prišlo tudi to vprašanje na dnevni red. MANNINI: Danes še ni. Kar pa zadeva stolice, želim še povedati, da sem pripravljen na pogovor in odkrito soočanje s Sindikatom slovenske šole. Odprt sem do vseh instanc slovenske šole. Morda sem kdaj zagrešil kako napako, vendar nikoli nisem namerno hotel škoditi manjšinski šoli in se dobro zavedam njene specifike in njenih posebnih potreb. Glede tega, ponavljam, vidim rešitev le v ločitvi organikov slovenskih in italijanskih šol. Upam, da bo sedanji protest prispeval k temu, da se na politični ravni kaj premakne v tej smeri. Kar zadeva svoje skromne pristojnosti pa bom skušal zagotoviti največjo odprtost pri reševanju specifičnih problemov, ki bi se v perspektivi pojavljali zaradi krčenja stolic, seveda kolikor je to v mojih močeh. Pogovarjal se je in zapisal: Marko Marinčič AKTUALNA TEMA / STALIŠČE O FOJBAH IN O ČASOPISNI KAMPANJI KOROŠKA / ZARADI KRITIČNIH IZJAV SKR: Poskus delegitimacije vsega partizanskega gibanja Komunisti zelo kritični do tržaškega tajnika DSL Stelia Spadara Intendat gledališča v Celovcu tvega odpoklic Deželni glavar Zernatto ogorčen Izredna seja gledališkega odbore TRST - Pokrajinski politični odbor Stranke komunistične prenove je soglasno odobril stališče o vprašanju fojb v luCi znane medijske kampanje na stolpcih Piccola in nekaterih vsedržavnih dnevnikov, predvsem Corriere della Sera in II Giorna-le. SKP je mnenja, da smo bili v preteklih tednih priča grobemu potvarjanju zgodovinskih dejstev v duhu dobro znanega revizionizma, katerega najuglednejši predstavnik je nemški zgodovinar Ernst Nolte. Kampanjo je s svojimi izjavami v Corriere della Sera začel tržaški tajnik DSL Stelio Spadaro. Tajnik DSL - beremo v dokumentu SKP - je izhajal iz ugotovitve, da pri fojbah nismo bili priča le povojnim maščevalnim izpadom, ki so prizadeli tudi nedolžne ljudi, ampak nasilnim izpadom slovenskega nacionalizma. Slednjega je po Spadarovem prepričanju skoraj ves povojni čas prikrivala totalitaristična komunistična ideologija. SKP je mnenja, da so sekretarju DSL glede tega že primerno odgovorili ne samo zastopniki Komunistične prenove, ampak tudi ugledni antifašistični zgodovinarji ter voditelji VZPI-ANPI. Tržaška SKP je prepričana, da je Spadaro zavestno prispeval k protikomunistični kampanji in širjenju argumentov, ki po tradiciji sodijo v zakladnico nacionalistične desnice. Ni naključje, da so njegove izjave doživele nasprotovanja in kritike tudi v sami DSL. Kampanja o fojbah pa je ne glede na Spadara in tudi mimo njegovih hotenj skušala delegitimirati in celo kriminali-zirati italijansko in slovensko partizanstvo, zatemniti vlogo komunistov in jih predstaviti celo kot sredstvo v rokah tujega imperializma. Priča smo bili skratka - meni SKP - nesprejemlji- vemu poskusu potvarjanja zgodovine po znani logiki italijanskega nacionalizma v svoji najbolj protikomunistični in protislovenski obliki. Tržaški komunisti pa niso nemo in pasivno spremljali to kampanjo, ampak so si na vseh ravneh prizadevali, da bi bila širša javnost točno seznanjena z zgodovinskimi dejstvi. Dokument SKP s tem v zvezi omenja strokovne prispevke v Časopisih Manifeste in Liberazione, poudarja pa tudi, da je kampanja sprožila pri sosedih nervozne in zaskrbljene reakcije (a kaj so drugega lahko pričakovali tržaški krogi?) ob spoznanju, da je na tej strani meje sila (SKP), ki je dosledna in ki bo vrnila vsak udarec. Kulturna bitka za razčiščevanje teh vprašanj se vsekakor po mnenju SKP nadaljuje, tudi zato, ker naj bi bila vsa ta problematika vezana na bližnje tržaške pokrajinske volitve. Komunisti glede tega izrecno omenjajo poskus predvolilnega dogovora med desnico in Oljko, ki bi seveda predhodno izključeval SKP. Kampanja o fojbah sodi v ta načrt, ki mu SKP odločno nasprotuje. Kampanja o fojbah je zahtevala takojšnje in odločne odgovore, dozorel pa je tudi čas za poglobljeno in predvsem za strokovno oceno dogajanj, ki so predmet polemik. SKP omenja predvsem nujnost poglobitve stališč in delovanja antifašističnega in komunističnega gibanja v Julijski krajini med in po drugi svetovni vojni. Le po tej poti - piše še v stališču SKP - bomo lahko dali celovite odgovore na zapletena vprašernja, »kar bo dalo tudi možnost naši stranki, ki je v primerjavi s svojimi zahtevnimi nalogami še premajhna, da nastopi in se predstavi kot pravi "kolektivni razumnik"«. CELOVEC - Ocena intendanta celovškega mestnega gledališča Diet-marja Pflegerla (na fotografiji), da je Koroška »domovina malomečan-ske shicofrenije«, deželni glavar Zernatto in celovški mestni kulturni svetnik Siegbert Metelko pa »uradna spodrinjeval-ca« in »brezupna nedeljska govornika«, je pri obeh napadenih politikih izzvala ostro reakcijo. Zernatto in Metelko sta v skupnem javnem pismu napovedala, da bosta izjave intendanta, objavljene v dunajskem dnevniku »Der Standard«, natančno preverila in nato ukrepala. Izjave da se nikakor ne ujemajo z nalogo in obveznostmi intendanta celovškega gledališča in za- MEDNARODNA POLITIKA Bratina in Šturm opazovalca volitev v Bosni Hercegovini DUNAJ - Predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm bo kot uradni opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) opazoval bližnje volitve v Bosni in Her-cegovni. Sturm se je s številčno avstrijsko delegacijo že odpravil v Bosno in Hercegovino in bo tam ostal do razglasitve rezultatov volitev, za katere vlada v svetu veliko pričakovanje. Med mednarodnimi opazovalci volitev v Bosni in Hercegovini bo tudi senator Oljke Darko Bratina. Slovenski par- lamentarec je član italijanske skupine opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v BIH pa je odpotoval tudi kot tajnik Srednjeevropske pobude. V italijanski delegaciji, ki bo spremljala potek volitev v Mostarju in okolici, bodo, poleg Bratine, še en senator ter dva predstavnika poslanske zbornice. Vsi štirje italijanski parlamentarci so vsekakor člani zunanjepolitičnih komisij rimskega parlamenta. Bratina se bo po kratkem postanku na Dunaju v torek vrnil v Rim, kjer se bo v bistvu začela parlamentarna in politična dejavnost po poletnih počitnicah. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OBVESTILO ZA SPREJEM V SLUŽBO V redni 25. prilogi Deželnega uradnega vestnika 5t37, z dne 11. septembra 1996, je Deželna uprava objavila "OBVESTILO ZA SPREJEM V SLUŽBO Z NASLOVI ZA DOLOČEN CAS 25 OSEB S POKLICNIM PROFILOM ADMINISTRATIVNO PRAVNO-JURDOICNEGA SVETOVALCA, KI IMAJO UNIVERZITETNO DPLOMO IZ PRAVA, V SMISLU 7. ČLENA D.Z. ST. 20 Z DNE, 7. MAJA 1996.” Poleg splošnih pogojev za sodelovanje na javnih natečajih se zahteva univerzitetno diplomo iz prava z oceno najmanj 100/110. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba napisati na nekolkovanih obrazcih, Id jih interesenti lahko dvignejo od 9. do 12. ure od ponedeljka do petka v naslednjih uradih: TRST: Deželno ravnateljstvo za osebje in organizacijo, UL Giulia 75 VidemDeželno ravnateljstvo za krajevne avtonomije - UL Cacda 17 Urad za informacije občanom - Ul. s. Francesco 4 (teL 0432-555610 int 8610/555611) PORDENON: Urad za krajevne avtonomije - Trg Ospedale Vecchio 11 Urad za informacije občanom - Trg Ospedale Vecchio 11 tel. 0434-529063/5291) GORICAdJrad za krajevne avtonomije - UL Monte Santo 17 Urad za informacije občanom - UL Roma 14 (tel. 0481- 386465) TOLMEC: Urad za krajevne avtonomije - Ul. della Vittoria 151 Urad za informacije občanom - UL Piave 10 (teL 0433 41559) V primem, da interesenti ne morejo ali težko dvignejo predpisane obrazce v navedenih uradih, lahko prošnje napišejo na fotokopiji obrazca, ki je objavljen v prilogi "Avviso di assunzione” Uradnega deželnega vestnika. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba nasloviti na "Direzione regionale deli’ Chganizzazione e del personale della Regione anionoma Friuli - Venezia Giulia - Deželna direkcija za osebje in organizacijo Avtonomne dežele FJK, Ul. Giulia 75 - Trst” in morajo dospeti v omenjeni urad najkasneje do 17. ure dne 26. septembra 1996. Uradni deželni vestnik lahko dobite: v TRSTU knjigama L Svevo - Korzo Italia 9/1 (pasaža Rossoni) v VIDMU papirnica Benetti, Ul. Mercatovecchio 13 v PORDENONU knjigama Minerva - Tig XX. septembra v GORICI knjigama Antonini, Ul Mazzini 16. __________AVSTRIJA / PO VZORCU 3-ŠAT______________ Tudi jezik manjšin na teletekstu ORF? Nova zahteva poslanke Zelenih v avstrijskem parlamentu Tereze Stojsič DUNAJ - Dejstvo, da satelitski program 3-sat, ki je koprodukcija ORF-a (Avstrija), ZDF-a (Nemčija) in SRG-a (Švica), na teletekst-nih straneh že dalj časa oddaja vesti tudi v retoromanskem jeziku in po najnovejšem tudi v cimbrijščini (jeziku, ki ga govorijo v okolici Luzerna in na Tridentinskem v Italiji), je avstrijsko državno poslanko Zelenih Terezijo Stojsič spodbudilo, da zahteva uvedbo jezikov avstrijskih manjšin - zlasti slovenščino, hr- vaščino in madžarščino - tudi na telektstu javnopravne avstrijske radiotelevizijske ustanove ORF. »Narodne skupnosti nujno potrebujejo javnost, da ne bi bile popolnoma odrinjene na obrobje. Elektronski mediji in predvsem ORF kot javnopravni ponudnik imajo pri tem osrednjo vlogo«, je poudarila Stojsičeva in dodala, da ima ORF s svojimi manjšinskimi uredništvi, predvsem s slovenskim oddelkom na Koroškem in hrvaško/madžarsko redakcijo na Gradiščanskem »specializirane in kompetentne novinarske ekipe«. Te bi tudi lahko takoj ponujale poročila, ki jih še tako dnevno producirajo in širijo preko radia in televizije, brez dodatnih stroškov tudi po teletekstu. Razen tega bi ta ponudba lahko okrepila pozicijo ORF-a v prihodnji konkurenci s privatnimi ponudniki in bi opravičevala njegov poseben položaj javnopravne ustanove, ki naj iz družbenopolitičnih razlogov upošteva tudi interese manjšin. Kot smo že poročali, trentuno oddaja ORF tedensko 355 minut slovenskega in 292 minut hrvaškega radijskega programa ter poluren televizijski spored v slovenščini in v hrvaščini. Madžari na Gradiščanskem imajo pol ure radijskega programa tedensko ištirikrat letno polurno televizijsko oddajo. Cehi, Slovaki in Romi pa doslej nimajo nobenih radijskih ali televizijskih oddaj v svojem jeziku. (IL) ŠPETER / NA POBUDO KRAJEVNIH UPRAV Natečaj za ovrednotenje »gubane« Predvidene so nagrade za raziskovalna in literarna dela - Trojezični lepaki SPETER - Videmska pokrajinska uprava, gorska skupnost Nadiških dolin in konzorcij za zaščito znamke "Gubana” bodo letos drugič organizirali mednarodno kulturno nagrado "Dar dolin” (na fotografiji trojezična predstavitvena brošura) z namenom, da spodbudijo večjo pozornost in boljše poznavanje zgodovinskih in kulturnih vrednot ter drugih vidikov ljudskega izročila v Nadiških dolinah in širše v alpskem in predalpskem prostoru. Mednarodna nagrada obenem omogoča uveljavljanje za Nadiške doline značilne gubance, posebnega proizvoda krajevne obrti, in njeno zaščito pred poskusi konkurence in poneverbe. Natečaj ima torej dvojno promocijsko vlogo, saj zadeva tako kulturno kot družbeno-go-spodarsko področje. Za organizacijo nagrade skr- bi Furlanski študijski center "L Nievo”, k pobudi pa so pristopili še Občina Speter, cedajska Ljudska banka in krajev- na sekcija Lions kluba. Nagrada obsega dve sekciji. Prva je namenjena raziskavi o poljubni tematiki v zvezi z enim ali veC naslednjih področij: kulturna zgodovina, gospodarska zgodovina, zgodovina urbane krajine, verska zgodovina, ljudsko izročilo in to • ponomastika. Druga sekcija pa je namenjena pesništvu in pripovedništvu na temo "Gubanca in njene doline”. Predstavijo se lahko tudi pesmi in pripovedi na prosto tematiko. Piše se lahko v italijanščini, furlanšCini, slovenščini in nemščini. Besedila je treba poslati po pošti ali roCno izročiti na upravi sedeža konzorcija (Consorzio p er la tutela del marchio Gubana - Unione Arti-giani del Friuli, Cividale, Viale Liberta 50). Rok zapade 10. oktobra. Zamgovalci natečaja bodo dobili denarno nagrado, medaljo in diplomo. Nagraditvena slovesnost bo v sejni dvorani gorske skupnosti Nadiških dolin v Spetru v soboto, 16. novembra ob 16.30. (r.p.) to tudi ne bosta spreje|a »javnega sramotenj dežele, njenega prebivaj stva in njenih visok1 predstavnikov«. Napove dala sta nadalje, da bost zadevo načela v odbor i gledališka vprašanja’v katerem so zastopaj1 tako zastopniki mesta lovec kot tudi dežele roške. Samega intendaD pa bosta povabila na os®" ben pogovor, na katere11 se naj bi zadev »dokončno razčistila«"-Intendant Pflegerl j® preteklosti že večkrat k11 ično ocenil nekatere k® iid> roške politike, mdr. tu - - - ’ mia i okviru lanskoletn)^ azprav o praznovanj 75. obletnice koroškeg debiscita. Ko se koroS n celovški kulturni iki niso upali privolit1 iprizoritev dvojezR rredstave na celovške I ± O VIO LCl V V. A A CA ViVaAv • ;ledaliSCu 10. oktoU 995, je Pflegerl na to ;ovoril na svoj način , la dan načrtovane up1 ;oritve gledališče kratk nalo zaprl. LDS na inise -ods1' jn®13 S id' ie TRST Petek, 13. septembra 1996 HšOLSTVO / 4. VIŠJA GIMNAZIJA ŠOLSTVO / ZAGOTOVILO S SKRBNIŠTVA ŽELEZARNA/ DOPOLNILNA BLAGAJNA »Klasična«: dijaki še brez razreda Suplenti: prihodnji teden imenovanja Dokler jih ne bodo imenovali, bo pouk na slovenskih srednjih šolah nepopoln Usoda treh dijakov 4. višje gimnazije klasičnega liceja Franceta Prešerna ostaja tudi po drugem dnevu pouka neznana. Visješold so prišli na šolo ut zasilno so jih namestili v manjši neopremljeni učilnici v 3. nadstropju, ker šolski skrhnik ni izdal r^dal dovoljenja za ustanovitev samostojnega razreda ®radi preskromnega števi-le vpisanih. Dijaki (in njihovi starši) ue odstopajo od zahteve-Previce po pouku na šdi, ki 80 si jo sami i7hrsli To so tudi starši povedali ravna-telju šole na ponedeljkovem sestanku. Ravnatelj jih je seznanil o pereči zadevi in 0 srečanju z namestnikom jakega skrbnika, M je po-udil, kar je bil že odločil ®ejski skrbnik, to je da mz-reda ni mogoče ustanoviti. Včeraj je tudi predsednica zavodskega sveta liceja Franceta Prešerna Jasna Petaros Hrvatič zahtevala srečanje s skrbnikom, M pa je zaradi drugih obveznosti ni sprejel. Predsednica je povedala, da jo skrbnik mora sprejeti, saj predstavlja vodilni organ na šoli, omenila pa je tudi, da slovenska šola nikakor ne more sprejeti vsiljenega ukrepa o ukinitvi razreda. To bi lahko že vodilo v zapiranje šole, saj bi zanimanje zanjo v prihodnjih letih padlo. Poleg tega obstaja tudi tehnični problem: v kateri razred bi se vpisal dijak (ah dijakinja) iz letošnje 5. višje gimnazije, ki bi morebiti ne izdelal razreda? Tržaški šolski skrbnik bo moral odgovoriti tudi na to vprašanje. Tržaško šolsko skrbništvo bo verjetno sredi ah konec prihodnjega tedna imenovalo letne suplente, ki bodo izpopolnili učne kadre na slovenskih višjih in nižjih srednjih šolah. Tako so včeraj zagotovili v uradu za slovenske srednje šole na skrbništvu. Na višjih srednjih šolah čaka na imenovanje 25 do 30 suplentov, to je približno toliko, kolikor jih je bilo lani. Imenovanje letnih suplentov neposredno vpliva na redni potek šolanja na srednjih šolah. Brez suplentov ostajajo namreč profesorski zbori nepopolni, zaradi tega tudi ni mogoče sestaviti rednega šolskega umika. V zadnjih letih se je še vsakič dogodilo, da je skrbništvo imenovalo su- plente z večtedensko zamudo. V uradu za slovenske srednje šole so skušali takole obrazložiti vzroke teh zamud. Vpisovanja sicer že nekaj let potekajo v pomladnih mesecih (februarja ah marca), in to prav z namenom, da bi omogočili čimprejšnji vpogled v število razredov, ki bodo delovali v naslednjem šolskem letu. Od števila razredov bo nato odvisno število profesorjev, ki bodo poučevali na posameznih šolah. Vsa zadeva bi bila dokaj preprosta, če ne bi šolsko skrbništvo izdajalo dovoljenja za ustanovitev razredov šele konec avgusta, to je potem, ko mu ravnatelji sporočijo točno število razredov. Na skrbništvu morajo takrat šele dodeliti predmetne ure profesorjem, ki so sicer stalno zaposleni, a ne zasedajo stolice s polnim številom učnih ur (18 tedensko, v nekaterih primerih pa tudi manj). Sele po tej obveznosti (dopolnitvi učnih ur stalnim profesorjem) imajo na šolskem skrbništvu vpogled v število preostalih učnih ur, ki naj bi jih poverili letnim suplentom. Dodeljevanje suplenc je torej šele zadnji člen v verigi dodeljevanja mest in učnih ur na višjih in srednjih šolah. V pričakovanju imenovanj suplentov si morajo na posameznih šolah pomagati kot pač sami znajo in vedo. Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška so se na primer odločili, da bodo v pričakovanju suplentov priredili vrsto pobud. Dijakim prvega razreda bodoposvetili posebno pozornost, da bi se primerno vpeljali v šolsko življenje in delo, dijaki; ki so bili v preteklem šolskem letu pomanjkljivi (le-teh je letos manj kot v prejšnjih letih), bodo sledili dopolnilnemu pouku, drugi pa se bodo udeležili vrste izletov in si ogledali razstave (na primer razstavo o Grkih v Benetkah), kar naj bi nato izkoristili za obogatitev študija. Pe-tošolci bodo po možnostih začeli z izvajanjem rednega programa, v sklopu katerega pa bodo tudi spoznavali krajevno zgodovino. Skratka: na pedagoškem hceju so se dobro opremili, da bi se čim bolj izognili nevšečnostim, ki izvirajo iz zakasnelega imenovanja letnih suplentov. _________SEMINAR / ZA UČITELJE IN PROFESORJE_________________ 0 prenovi slovenskega jezika Učitelji osnovnih šol in Profesorji slovenščine nižjih rcdnjih sol so se včeraj do-Potdne zbrali na seminarju o 1 ■k'6*1 Prenove slovenskega ef3’ M 8a deželni zavod za Perimentiranje in razisko-aQ]e na šolskem področju Prireja te dni v prostorih rPenske osnovne šole Fran-aBevka. Solniki so sledili Kn-a Vaniu Pr°f- Marte ve C r ®ar^e 0 novostih v sionskem pravopisu in prof. Jre Kramarič o zanimivih interih pristopov pre-rjanja znanja in od-PalTc nja Pravopisnih na-dar, ^einfnar se bo nadaljeval (FotoiSS)pasebojulTi- Lucchini prišel samo podaljšat mučno agonijo pod Skednjem? Pojutrišnjem naj bi v škedenjski železarni ugasnili en plavž in vpisali v dopolnilno blagajno 250 delavcev - tretjino vseh uslužbencev. Lucchini je to utemeljil s stisko na jeklarskem trgu, češ da posledične zgube ne more kriti s prodajo električnega toka, ker elektrarne pač ni, sklep pa bi utegnil preklicati, ko bi jeklo spet šlo v promet in (ali) ko bi rimska vlada odobrila sporazum z ustanovo ENEL oz. podjetjem ACEGA za uresničitev centrale. Je to sploh mogoče v tako kratkem času? Sindikalisti so napeti in zapeti: »Za zdaj še zmeraj čakamo na sestanek z deželnim odbornikom za industrijo in ministrom,« nam je včeraj kratko odgovoril vodja FIOM-CGIL Bruno Galante. Ko bi Prodijeva ekipa takoj pristala na sporazum za elektrarno, bi te vsekakor ne mogli zgraditi pred koncem tisočletja, tržna konjunktura pa se tudi ne bo popravila čez noč. Naj bi Trst zahteval od države, da priskoči na pomoč, potem ko je zavrnila podporo Olivettiju? Pod Skednjem so se ujeli v nov začarani krog: Lucchini toži, da železarna brez elektrarne ne more uspevati, manjšinska lastnika tovarne, tra-derja Bruno Bolfo in Vit-torio Malacalza (Bolmat), pa, da terminala za razsute tovore, ki naj bi postal največji na Sredozemlju, brez pristopa drugih investitorjev ne moreta zgraditi. Cernu potem slovesne izjave in obljube z dne 31. avgusta lani na sedežu deželne vlade? Ze itak žgočo zadevo sta v imenu gibanja Nord libero še pogrela Giorgio Marchesich in Laura Tamburini: odgovornost za novo krizo sta naprtila javnim upraviteljem, politikom, sindikatom in celo... novinarjem, (dg) Pittway Tecnoloaica odpira nove prostore V Ul. Caboto 19 bo danes ob 10.45 slovesnost ob odprtju nove tovarne protipožarnih naprav Pittway Tecnologica. V bistvu gre za dvakratno povečanje obrata, ki je last družbe Sistem Sensor Europe iz sklopa mednarodne korporacije Pitt-way, na tem proizvodnem področju vodilne tako v evropskem kakor tudi v svetovnem merilu. Nove prostore so zgradili tik ob obstoječih, to pa ne pomeni samo fizične razširitve, temveč tudi ustrezno povečanje proizvodne zmogljivosti, saj so vložili lepo vsoto denarja v modernizacijo strojev in aparatur, zraven tega pa obljubili zaposlitev nove delovne sile. Dobrodošlico bo udeležencem izrekel predsednik družbe Pittway Tecnologica, inž. Vincen-zo Nesta, pozdravni nagovor bosta imela še predsednik Pittway Corporation, King Harris, in direktor menedžmenta družbe Sistem Sensor Europe, David C. Harvey, zatem pa bo spregovoril tržaški župan Riccardo II-ly. Sledil bo tradicionalni rez traku, nato predstavitev spominske plošče in ogled nove tovarne. PONEDELJKOVEM IZLITJU OLJA ZASEŽENE TABLETE NISO NA SEZNAMU MAMIL Ponovno odprta cesta 202 0dnr]?ai^U,trai nekal PO 11. uri dromn oc^ek ceste 202 nad hi] i«» PoLki,!evb“ “f"' P*™ Puscak 01f„llek 2 neke8a ”™la Pore q ° K za zavore. Zaradi sttieriau VeS Promet morali pri V,a sPecialiteto znane montrealske delikatese kateT31*2 S Slikovni zakon. Tisti, ki so deli-mlar|0 >>Za^°MD«, so ostali anonimni. Lansko po-Pra7n'l° iezikovni uradniki tik pred židovskim 1 om zahtevali odstranitev izdelkov košer, nujnih »spremljevalcev« tega praznika, iz trgovin, češ da niso etiketirani v pravilni francoščini. Po protestu montrealske židovske skupnosti se je quebeška vlada strinjala, da bi nekaj teh izdelkov izpustila iz jezikovnih določil. Vnovič vzplamteli quebeški jezikovni prepir je odličen vir snovi za kanadske kolumniste, karikaturiste in komentatorje. »V Quebecu imamo odrasle može, ki si služijo kruh s tem, da gredo vsak dan na ulice, oboroženi z merilnimi trakovi, in preverjajo, ali so črke napisov na dvojezičnih izveskih trgovin v angleščini res pol manjše kot v francoskem delu napisa,« je v The Gazette, montrealskem časopisu v angleščini, zapisal mednarodno priznani pisatelj in humorist Mordecai Ric-hler. Quebeški uradniki pa trdijo, da je Richlerje-vo posmehovanje zmotno. »To je duhovito, vendar popolnoma napačno karikiranje,« je dejal Hubert Troestler, predstavnik quebeškega Urada za francoski jezik. »Zakon pravi, da mora francoščina vidno prevladati nad vsemi ostalimi jeziki. Merjenje ni prav nič potrebno,« pravi. Uradni jezik v CJuebecu je francoščina, in več zakonov je od leta 1974 izmenjujoče zaostrilo, pa spet sprostilo prepoved pravice do izobrazbe v angleščini za svojih 7.3 milijona prebivalcev, ali do obešanja izveskov v kakršnem koli drugem jeziku kot francoščini. Zaradi pritiska svojih boje- vitejših elanov je vlada Parti Quebecois pred kratkim zaposlila petnajst inšpektorjev, ki skrbijo, da angleščina na javnih mestih ni v nadrejenem položaju v primerjavi s francoščino. V zadnjem tednu avgusta je quebeška vlada začela parlamentarno obravnavo zakona 40, ki bi med drugim spet obudil Komisijo za zaščito francoskega jezika. Komisijo in njene jezikovne inšpektorje je leta 1993 ukinila takratna quebeška liberalna vlada. Monique Vezina, nekdanja ministrica zvezne konservativne vlade, trenutno pa predsednica separatistične organizacije Narodno gibanje Quebečanov, je na obravnavi dejala, da Quebec potrebuje ostrejši zakon, ki bi lahko nasprotoval kanadski uradni dvojezičnosti. »Sedanji zakon ni dovolj. Quebec se mora osvoboditi ovir zvezne vlade,« je dejala Vezina. Predstavniki opozicije in borci za pravice angleščine pa napadajo državno jezikovno policijo kot provokativno in nedemokratično. Mario Du-mont, vodja majhne organizacije Quebeška demokratska akcija, ki se je zavzemala za suverenost na referendumu oktobra lani, ki so ga separatisti za las izgubili, je na parlamentarni obravnavi rekel, da se quebeška vlada preveč ukvarja z jezikom na račun gospodarstva province. »Parti Quebecois je ujeta v svojo jezikovno obsedenost. Znova bi se morala začeti zavedati, kaj so njene prednostne naloge,« je dejal Dumont. Vlado obtožuje, da obnavlja jezikovno debato, medtem ko obstaja nevarnost, da bo 12.4 odstotna nezaposlenost v provinci še narasla. Louis Balthazar, profesor politične znanosti na univerzi Laval, je v intervjuju dejal, da je trenutno jezikovno pričkanje le predhodnik naslednjega quebeškega referenduma o neodvisnosti, ki pa ga ne bo še vsaj dve leti. »Imamo angleško govorečo manjšino, ki se boji, da bo Quebec nekega dne postal neodvisen,« pravi Balthazar. Qubeška kulturna ministrica Louise Beau-doin je na obravnavi jasno pokazala, da je vprašanje jezika osrednje v zavzemanju separatistov za neodvisnost. »Francoščina še vedno ni skupni quebeški jezik. Le neodvisnost nam bo omogočila razvijanje naše indetitete in kulture,« je izjavila Beaudoinova. Ob kanadskem štetju prebivalstva leta 1991 je 2.4 milijona Quebečanov dejalo, da razumejo francosko in angleško, štirje milijoni naj bi govorili le francosko, 374 tisoč pa jih je trdilo, da govorijo izključno angleško. Nekdanji predstavnik Quebeca v ZDA in član quebeške angleško govoreče skupnosti Reed Scovven pravi, da si slednja poskuša izboriti pravico do izražanja mnenja, potem ko jo je prestrašil rezultat referenduma. »Travma referenduma in njegovih izidov je prebudila tukajšnjo angleško skupnost,« meni Scovven. ZAOSTRITEV MED BAGDADOM IN WASHINGTONOM SE STOPNJUJE Američani pošiljajo v Kuvajt lovce F117 Irak ne bo več upošteval zahodnih omejitev BAGDAD (Reuter, B.Ž.) - Včeraj so se napetosti med Irakom in Združenimi državami Amerike vnovič zaostrile. Washington je namreč začel svoja vojaška letala pošiljati v letalske baze blizu iraške meje, Bagdad pa je napovedal, da se bo uprl zahodnim silam, ki zadnjih pet let nadzorujejo iraški zračni prostor. »Irak bo nadaljeval z obrambo svojega zračnega prostora. Iračani in iraške oborožene sile se bodo uprli vsaki agresiji,« je povedal minister za informiranje Abd Gani. Toda Američani so sporočili, da bodo v letalske baze blizu iraške meje poslali nevidne lovce F 117A in bombnike B 52. »Odločenosti Združenih držav, da bodo obračunale z Irakom, ne gre podcenje- vati,« je dejal ameriški predsednik Bill Clinton. Združene države so včeraj začele okoli Iraka zbirati veliko večjo vojaško silo, kot so jo uporabile v nedavnih povračilnih napadih na južni Irak, ko je Bagdad začel vojaško podpirati Kurdsko demokratično stranko (KDP) na severu države. Ameriški državni sekretar je dejal, da bodo iraški napadi na ameriške lov- ce F 16 doživeli silovit odgovor. Tako Iračani kot Američani so namreč včeraj najprej sporočili, da je iraška protiletalska obramba streljala na ameriška letala. Pentagon je pozneje to novico zanikal in hkrati sporočil, da je VVashington dobil dovoljenje Kuvajta - edine arabske države, ki je odkrito podprla ameriški napad na Irak -, da lahko letala F 117 pristanejo na njegovem ozemlju, od koder bodo pozneje izvajala tudi morebitne napade na Irak. Slednji je takšno potezo svojega soseda označil kot očitno agresijo in vojno napoved Iraku. Poleg tega je vse bolj samozavestni Bagdad včeraj napovedal, da se ne bo več držal nekaterih omejitev s strani mednarodne skupnosti, ki jih je moral prenašati zadnjih pet let. »Na severu Iraka so nastopila nova dejstva. To območje ni nič več dostopno vsakomur,« je dejal Hamed Jusef Humadi, svetovalec iraškega predsednika Sadama Huseina. Čeprav je Sami Abdera-hman, drugi mož KDP, zanikal, da bi Husein zahteval povračilne usluge za podporo njihovi stranki, so oblasti v Bagdadu sporočile, da se je severni Irak hitro vključil nazaj v narodnogospodarski sitstem. Iraški državni mediji pa so navdušeno pozdravljali zmago KDP in poudarjali, da je to začetek konca ameriške prevlade nad severnim Irakom. Husein je tudi že podpisal poseben odlok o kurdskih območjih na severu države, ki predvideva svobodno gibanje ljudi in dobrin po vsej državi. Humadi je v Ankari, kjer se je trudil tamkajšnje oblasti prepričati, naj ne uresničijo svojih načrtov o vzpostavitvi varnostnega območja na iraški meji, Turčijo pozval, naj se čim hitreje znebi zahodnih sil, ki turška zračna oporišča uporabljajo za zaščito Kurdov v Iraku. »Kurdi so sedaj pod zaščito njihove legitimne vlade v Bagdadu,« je dejal Humadi. Vendar iraške obljube o zaščiti Kurdov slednjih niso prepričale, tako da se je begunski val proti iranski meji nadaljeval. Kuidski gverilci napadli turško žandarmerijo ANKARA (STA/dpa) - Med včerajšnjim napadom upornikov Kurdske delavske stranke (PKK) na postojanko turške žandarmerije na meji med Turčijo in Iranom je bilo ubitih devetnajst oseb. Kot poroča turška agencija Anadolu, je napad izvedlo trinajst »separatističnih teroristov« in šest vojakov obmejne postojanke v pokrajini Van v vzhodni Turčiji. Napadalci naj bi v Turčijo prišli iz Irana in še po napadu nemudoma vrnili v to državo. meriško bom-/m bardiranje ira- j \ ških »vojaških / % ciljev« pred JL. nekaj dnevi je lepo pokazalo, kako malo veljajo načela v mednarodni politiki; kako sicer razumeti, da si lahko Turčija ob prikriti ameriški podpori dovoli vojaško intervencijo proti Kurdom v sosednjem Iraku, medtem ko Irak, če se odloči za vojaško akcijo proti istim Kurdom na svojem ozemlju, takoj zasujejo z raketami. Ne gre seveda za to, da bi človek podpiral Huseinove akcije proti Kurdom, ki bi že zdavnaj zaslužili svojo državo in mir; toda dvojna merila so tako očitna, da bi le bebec verjel, da gre Američanom v tem primeru res za »varovanje človekovih pravic«. Najnovejše bombardiranje Iraka zato ni bilo nič bolj prepričljivo kot ameriško bombardiranje sedeža iraške protiobveščevalne službe v Bagdadu zaradi domnevnega iraškega načrtovanja atentata na prejšnjega ameriškega predsednika Georga Busha pred nekaj leti. Celotna akcija je takrat Clintonovi administraciji služila predvsem za ustvarjanje bolj odločne podobe predsednika in preusmeritvi svetovne medijske pozornosti z balkanske vojne, danes pa služi predvsem promociji ameriškega predsednika v predvolilni kampanji. Da »človekove pravice« niso absoluten kriterij delovanja v zunanji politiki, je seveda vedel že Morghen-tau, ko je zapisal, da se »v zunanji politiki obramba človekovih pravic ne more uporabljati dosledno, ker lahko in mora priti v konflikt z interesi, ki so lahko v določenem trenutku pomembnejši«. Prav zato so ZDA do kršilk človekovih pravic zmeraj uporabljale različne kriterije; Sovjetsko zvezo so postavljale na steber sramote, s Kitajsko so bile previdnejše, Južni Koreji in Izraelu pa so gledale skozi prste. Iz istih razlogov so ZDA do svoje regionalne zaveznice Turčije prijazne, medtem ko po Iraku streljajo, kadar se jim to zdi potrebno. V mednarodni politiki je pač vse odvisno od interesov; dokaz več, da je govorjenje o »obrambi človekovih pravic« eden od jasnih dokazov, da imate opraviti z bleferjem. Sicer pa takšna poteza ni nič presenetljivega. To metodo je ameriška administracija uporabila že večkrat, zadnjič pa leta 1986, ob vojaški intervenciji v Libiji. Sele nekaj let po ameriški intervenciji v Libiji 1986 so visoki predstavniki Reaganove administracije priznali, da ZDA Libije niso napadle zaradi ali predvsem zaradi terorizma, pač pa zato, ker je bila Libija v tistem trenutku pač pripraven cilj, na katerem so ZDA lahko demonstrirale nov pristop k reševanju vprašanja terorizma. Okoliščine napada na Libijo so v glavnih potezah prav osupljivo podobne okoliščinam ob nedavnem in sedanjem ameriškem bombardiranju Iraka; Reagan je takrat javno napovedal trše postopanje s teroristi, ameriška intervencija v državljanski vojni v Libanonu je doživela neuspeh, javnost pa je zahtevala odločnejše poteze. Tako se je ameriška administracija odločila, da »zaradi terorizma« kaznuje Libijo in njenega osamljenega voditelja Moamerja Gadafija. Kot je v svojem eseju zapisal Gregory Nokes, vodja poročevalcev Associated Pressa iz State Departmenta v tistih letih, je »to, zaradi česar je ravnanje administracije v tem primeru mogoče označiti kot neokusno, dejstvo, da so se s takšnim srdom osredotočili na Libijo zato, da bi preusmerili pozornost s svojega neuspeha v zvezi z učinkovitim preprečevanjem terorizma drugod«. ZDA bi si za svoj obračun lahko izbrale tudi kakšno drugo državo, vendar je bilo to zaradi razmerja moči v svetu nemogoče. Držav, ki so bile vpletene v terorizem, je bilo več, poleg Libije pa sta teroristične skupine podpirali tudi Sirija, Iran in celo ameriški zaveznik Saudska Arabija. Toda proti vsem tem državam ZDA niso mogle nastopiti tako odločno kot proti Libiji. »Libija je bila lažja tarča od Irana... Intervencija v Iranu ni bila izvedljiva zaradi logističnih težav pri vojaškem posredovanju. Libija mi državami. John Hughes, nekdanji predstavnik za tisk State Departmenta, je v nekem intervjuju na podoben način zatrdil, da »je bil Gadafi. res nepridiprav in izobčenec«, da pa je bila nedoslednost ameriške zunanje politike v tem, da »so bili tudi drugi nepridipravi in izobčenci po vsem svetu, med katerimi sta bila nenazadnje tudi Sirija in Iran in do katerih nismo uporabljali enakih meril«. Zanimivo je, da se je ameriška administracija tudi takrat, tako kot danes, uprizoritve akcije lotila ob pomoči medijev. V tisku se je namreč nenadoma pojavilo večje število zgodb o načrtovanih terorističnih akcijah libijskih agentov, ki so slonele SKRITO IN IGOR MEKINA je bila po drugi strani odlično locirana za odgovor ZDA, in že so bile pripravljene poteze na konfrontacijo v zalivu Sidra..,« se je kasneje spominjal Geoffrey Kemp, specialist ameriškega Sveta za nacionalno varnost za področje Bližnjega vzhoda. Podobno je bilo s Sirijo, ki jo je podpirala takratna Sovjetska zveza, in podobni- na virih, ki so jih tisku dostavljale ameriške tajne službe. Drugega oktobra leta 1986 je nato Ronald Reagan priznal, da je podpisal »ukaz o tajni dezinformacij-s ki kampanji proti Gadafiju«. Kampanja naj bi dosegla, da bi, kot je dejal Reagan, »Gadafi vsako noč odhajal spat z mislijo, kaj bomo storili«, in naj ne bi bila usmerjena na ameriške medije. Na očitke, da se te dezinformacije kljub temu širijo tudi skozi ameriške medije, je državni sekretar Shultz citiral Churchillov izrek o »resnici, ki je tako pomembna, da mora biti v vojni zaščitena z obzidjem laži«. »Ge so tukaj možnosti, da napravimo Gadafija nekoliko živčnega, zakaj jih ne bi izkoristili? Jaz osebno nimam nikakršnih težav z majhno psihološko vojno proti Gadafiju,« se je pošalil Shultz. Tako so Libijo naslikali bolj črno, kot je bila v resnici. Da je podpirala teroriste, je bilo seveda jasno vsem, toda kljub temu v tej aktivnosti ni izstopala bolj kot vrsta drugih držav. Akcije njenih agentov v tujini so bile v večini primerov, tako kot tudi akcije agentov socialističnih držav - med njimi tudi Jugoslavije -, usmerjene proti nasprotnikom in disidentom domačega režima v tujini. Tudi serija časopisnih zgodbic o tem, da naj bi posebne skupine libijskih teroristov pripravljale atentate na visoke ameriške funkcionarje, se je kasneje, kljub zagotavljanju Ronalda Reagana, da ima administracija trdne dokaze o tem, pokazala kot konstrukcija ameriških obveščevalnih služb. Mednarodni terorizem je bila torej samo nalepka, ki so jo ZDA potrebovale, da bi lahko izvedle zračni udar. Se več, Libija kljub verbalnim konfliktom z vlado ZDA pravzaprav ni bila sovražno razpoložena do Američanov. Libijska vlada ni nadlegovala Američanov, ki so živeli in delali v Libiji, in je še naprej ostajala zanesljiv in uvideven partner, ki je spodbujal investicije ameriškega kapitala v državo. Kaj šele, da bi Libijci napadali ambasade ali zajemali talce, tako kot se je to zgodilo v Iranu. Toda zaradi svojega izoliranega položaja, ame- riških težav v Libanonu in Iranu ter naglo padajočega ugleda ZDA v tem delu sveta je Libija postala primerna tarča ameriški napad. Kot poudarja nekdanji tiskovni predstavnik State Departmenta John Hughes, je bila »Libija atraktivna stvar, po kateri je lahko udaril; bil je zadolžen za antiterorizem in tukaj je bila država, ki jo je lahko odločno zbodel in proti kateri je lahko nastopil, ne da bi se posebej bal reakcije ali povračilnih ukrepov s strani Sovjetske zveze«. Irak se je po neuspeli invaziji na Kuvajt znašel v podobnem položaju kot Libija leta 1986. Osamljen, brez zaveznikov in izobčen iz mednarodne skupnosti je seveda pripravna tarča za neizkušenega ameriškega predsednika, ki mora dokazati svojo odločnost. Vse to seveda zastavlja tudi vrsto neprijetnih vprašanj. Da nekdo mlati po tistih, ki preganjajo Kurde, je seveda lepo; da si isti lov na Kurde lahko nekaznovano privoščijo ameriški zavezniki, je neokusno, čeprav mogoče razumljivo; da pa je vse skupaj pokrito še z resolucijami Varnostnega sveta, je že kar grozljivo. Včasih so namreč ZDA svoje kaznovalne napade uvrščale samo pod »samoobrambo« na podlagi 51. člena ustanovne listine OZN, danes pa izvajajo oborožene napade z avtoriteto Varnostnega sveta, in to brez kančka sramu in brez kakršnekoli resne razprave. Kar pravzaprav pomeni, da je Varnostni svet molče poteptal tudi lastna načela o miroljubnem reševanju sporov iz Ustanovne listine OZN. Toda, brez skrbi; če je verjeti premieru Drnovšku, bo Slovenija že kmalu nestalna članica Varnostnega sveta. In potem bo taksnih grdobij in nenačelnosti konec. PRED VOLITVAMI V BOSNI IN HERCEGOVINI Še nekaj ur do odločitve Usoda države bo odvisna od novih oblasti Organizacija za varnost in sodelovanje v Evro-Pi je sporočila, da je rok, do katerega lahko bosanski begunci v tujini pisno oddajo svoje glasove, podaljšala do 14. septembra, torej prav do dne, ko bodo volišča odprli tudi v sami BiH. Za to potezo so se odločili zaradi težav Pri organizaciji dopisnega glasovanja. Predstavniki O VSE pa so objavili tudi podatek, da je v Sloveniji doslej po pošti volilo 12.279 bosanskih državljanov ali 82, 6 odstotka registriranih upravičenčev, kar ocenjujejo kot zelo nspešno. Sicer pa so v skladu z daytonskim sporazumom priprave na parlamentarne in Predsedniške volitve v BiH prešle v sklepno fazo. Generalni sekretar Nata Solana je včeraj Zagotovil, da bosta Ifor in Nato naredila vse, da bi cas, ki je se preostal do volitev, minil kar najbolj mirno. Kljub temu pa je še vedno pre-zgodaj za napovedi, da bo glasovanje potekalo Po načrtih. Incidenti se v zadnjih dneh vrstijo nrug za drugim, zapleta pa se tudi v visokih Političnih krogih. Podrobnosti o volilnem pro-cesu razkriva Tadeja Sergan, poročevalka Slovenske tiskovne agencije iz Sarajeva. „5* im itiMlI mrh eSBlrjiiSf/, 'il BHl'» i h'«V ^ ^ 't! i#rw' miimmuiisim m mm tobu NO m Efl 4 '0 M . ____________________________________& - 1 1.1 Volitve so priložnost, da Bosna zaživi bolj normalno življenje, hkrati pa utegnejo sprožiti nove spore (Reuter) y skladu z dayton-skim mirovnim spora-Urnom, podpisanim ecembra lani, bodo ju-J.1 v Bosni in Hercego-mi potekale prve de-okraticne volitve po ezglasitvi neodvisno-1 in skoraj štiriletni °)ni v tej nekdanji jugoslovanski republiki, predsedniške in parla-nientarne volitve, ki jih , °do izvedli pod po-r°viteljstvom Organi-acije za varnost in so-6 o van j e v Evropi, bo-0 Potekale na ravni Republike BiH ter obeh entitet - Federacije BiH in Republike Srbske -, lokalne volitve pa so zaradi številnih težav, med drugim kršitev volilnih pravil in nepravilnosti pri registraciji volilnih upravičenčev, preložili. Izvedli naj bi jih morda že novembra letos, po prvotnih napovedih pa šele prihodnjo pomlad. Približno tri in pol milijone volilnih upravičencev - od teh jih je vec kot 600 tisoC be- guncev v vec kot petdesetih državah, za katere so se volitve po pošti začele že 28. avgusta -bo torej na 4.600 voliščih izbiralo predsednika in parlament v obeh entitetah, pa tudi parlament in tričlansko kolektivno predsedstvo Republike Bosne in Hercegovine. Predsedstvo, v katerem bodo muslimanski, hrvaški in srbski predstavnik, naj bi se prvič sestalo že nekaj dni po volitvah, vlado pa naj bi po napovedih sestavili do konca oktobra. Na volitvah v BiH se bo za položaje na različnih političnih ravneh potegovalo skupno 3.398 kandidatov. Volilna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je minulo sredo iz Sarajeva sporočila, da gre za kandidate 49 strank ter neodvisne kandidate. Po volilnih kriterijih O VSE se bodo volitev v BiH lahko udeležili samo kandidati, ki po podatkih Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanjega Jugoslavije v Haaga niso osumljeni vojnih zločinov. Volitve bodo spremljali številni mednarodni opazovalci, pa tudi pripadniki mirovnih enot zveze Nato. Največ možnosti imata spet SDA in HDZ Na muslimanskih območjih največ možnosti pripisujejo Stranki demokratične akcije (-SDA), ki jo vodi sedanji predsednik države Alija Izetbegovic in katere volilno geslo je bilo Za celovito BiH; njeni glavni tekmici naj bi bili Stranka za BiH nekdanjega premiera Harisa SilajdžiCa, ki si prizadeva predvsem za veCetniCno BiH, in pa koalicijska Združena lista BiH, v kateri je pet strank - Socialdemokratska stranka BiH (-SDP) Nijaza Durakovi-Ca, Unija socialdemokratov (UBSD) s predsednikom Selimom Be-šlagičem, Hrvaška kmečka stranka (HSS) v BiH, Muslimansko-bo-šnjaška stranka in pa Republikanci, ki jih vodi Hrvat Stjepan Kljuid. Med vidnejšimi stran- kami so tudi Liberalna stranka BiH Rasima Radiča, Zenske BiH s predsednico Amilo Omersoftič in letos v Mostarju ustanovljena Demokratska narodna skupnost (DNZ) Fikreta Abdiča. Med hrvaškim prebivalstvom naj bi bila skorajda brez prave tekmice Hrvaška demokratična skupnost (-HDZ) v BiH, ki jo vodi Božo Rajič, na območju Republike Srbske pa ima Srbska demokratična stranka (SDS) - katere predsednik je po umiku Radovana Kara-džiča iz političnega življenja zunanji minister Aleksa Buha - tekmeca predvsem v izpostavi Miloševičeve Socialistične stranke Srbije (SPS) v BiH. Med srbskimi strankami, ki so sodelujejo na tokratnih volitvah, so tudi izpostava Srbske radikalne stranke (SRS) v BiH, stranki Jugoslovanska združena levica in Neodvisni socialdemokrati, pa tudi dve koaliciji - Demo-kratsko-patriotski blok (DPB) ter Zveza za mir in napredek (SMIP). Volitve naj bi med drugim omogočile vzpostavitev sodelovanja v skupnih organih Republike BiH in obeh entitet, pospešilo naj bi se uresničevanje civilnega dela daytonskega sporazuma, predvsem vračanje beguncev na domove, po volitvah pa naj bi se tudi vsaj nekoliko bolj razjasnilo, kakšne možnosti in prihodnost ima BiH kot veCetnična država. Eden od razlogov za pozive k bojkotu volitev s strani SDA in Si-lajdžičeve Stranke za BiH, ki sta jih kasneje sicer preklicali, so bile namreC domneve o možnosti morebitne odcepitve »nekaterih ozemelj v BiH«, zlasti seveda Republike Srbske. Kar zadeva povezavo Hrvatov in Muslimanov v BiH pa naj bi podlago za ustrezno sodelovanje zagotovili 31. avgusta z uradno razpustitvijo Herceg-Bosne, ustanovljene leta 1993. Vse pristojnosti te paradrža-ve hercegovskih Hrvatov bi morali skupaj z nekaterimi funkcijami vlade Republike BiH kar najhitreje prenesti na vlado Federacije BiH. Vendar pa je neimenovani visoki predstavnik samooklicane Hrvaške republike Herceg-Bosne sredi tega tedna za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da vlada Herceg-Bosne kljub nedavno sklenjenemu dogovoru o njeni razpustitvi nadaljuje delo. Ifor bo imel naslednika Mandat mednarodnih mirovnih sil v BiH, ki zdaj štejejo skoraj 60 tisoč vojakov, se bo iztekel 20. decembra letos. Mednarodna skupnost pa naj bi bila v BiH na vojaški ravni, sicer v okviru drugačnega, bolj »civilno« usmerjenega mandata, z drugim imenom in predvsem z manj možmi (približno 20 tisoC) navzoCa tudi kasneje, po nekaterih napovedih še dve leti oziroma do prihodnjih volitev v tej državi, predvidenih za september 1998. Prvi pogovori v okviru zveze Nato o prihodnjem mandatu mirovnih sil v BiH, ki naj bi bil predvsem usklajen z novo vlado, naj bi se zaceli že kmalu po volitvah, predvidoma konec meseca na srečanju obrambnih ministrov Severnoatlantske zveze na Norveškem. Za obnovo BiH, med drugim za popravilo cest, mostov, železniških tirov in letališč, vodovodnega in električnega omrežja, plinske napeljave in telefonskih zvez, pa tudi za oživitev gospodarstva v tej državi je mednarodna skupnost (Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska unija, OVSE) za prihodnja tri leta namenila prek pet milijard ameriških dolarjev. Ingold Airlines v Sloveniji LJUBLJANA - V galeriji Škuc bodo danes odprti razstavo z naslovom Ingold Airlines v Sloveniji oziroma Ljubljana - Slovenija - Evropa. Švicarski konce-piualist Res Ingold predstavlja svoje delo in fiktivno podjetje - letalsko družbo, ki naj s svojim celotnim imidZem zbudi zanimanje za svoj produkt in s sloganom »kapriola« (dovršena figura iz srednjeveških jahalnih turnirjev) začenja kampanjo za »prodor« na slovensko tržišče. Predstavitev, ki bo na ogled štiri tedne, je pripravljena v sodelovanju galerije z Ingold Airlines, švicarsko fondacijo za kulturo Pro Helvetia in Aerodromom Ljubljana. (-KaN, foto: Uroš Potočnik) Menedžerski forum Siemens LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču je bil včeraj menedžerski forum Siemens. Mednarodno priznani raziskovalec trendov, svetovalec večine vlad in do leta 1993 predsednik Minolta Europa Akio Miyabayasi je predaval o dobi informatike in komunikacije, VValter Schotz z dunajske fakultete za elektrotehniko pa je govoril o tehnoloških sistemih za strateški menedžment. V Sloveniji je Siemens navzoč s telekomunika cijsko tehnologijo, medicinsko in avtomatizacij-sko tehniko, prometno tehniko in tehniko v proizvodnji, prenosu in distribuciji energije. (KaN, foto: Uroš Potočnik) NOVINARSKA KONFERENCA PREDSEDNIKA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Zanikanje Ruplovih izjav v zvezi s poslovanjem holdinga javnih podjetij LJUBLJANA - Predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da se bo delo v mestnem .svetu v jesenskem delu zasedanj nadaljevalo tako, da bo prihodnji teden izredna seja o finančnem poslovanju mestne občine v lanskem in letošnjem letu, 26. septembra naj bi se nadaljevala junija prekinjena redna seja, medtem ko naj bi novo redno sejo zaceli sredi oktobra. Sicer pa so Kovačič, direktor ljubljanskega holdinga Alojz Kalan in predsednik odbora za gospodarske javne službe v mestnem svetu Damijan Dolinar največ Časa namenih po njihovem mnenju Se nerešeni proračunski tematiki in odgovorom na županove odtke glede poslovanja Holdinga me- sta Ljubljana. Po Kovačičevih besedah je župan dr. Dimitrij Rupel, potem ko je »del svetnikov zelo površno obravnaval letošnji proračun in ga na nekem sestanku tudi sprejel,« sam poskrbel tudi za njegovo objavo v uradnem listu, in sicer »samo na treh straneh«, v zadnjem uradnem listu pa je bil objavljen popravek tega proračuna, kjer naj ne bi Slo le za lepotne napake, ampak prerazporeditev odhodkov znotraj nekaterih proračunskih postavk. Takšno ravnanje naj bi bilo po Kovačičevem mnenju »nedoumljivo«, saj bi moral take spremembe prej sprejeti mestni svet. Predsednik sveta je zanikal tudi Ruplove izjave v zvezi s poslovanjem holdinga, predvsem pa namigovanja, da se iz dobička holdinga, ki naj bi po izračunih mestne uprave znašal kar dve milijardi tolarjev, napaja socialdemokratska stranka. Po pregledu nekaterih doku- mentov holdinga naj bi Kovačič ugotovil, da so bile vse Ruplove izjave lažne. V smislu pregovora »kdor laže tudi krade« je Kovačič zaključil, da je to tudi dokaz za neracionalno porabo proračunskih sredstev, kar naj bi se pokazalo predvsem pri sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto. Tudi po Dolinarjevem mnenju naj bi iz dokumentacije holdinga izhajalo, da se bo iz dobička 1,128 milijarde tolarjev, prikazanega v letu 1994, komajda pokrila lanska izguba, ki je znašala 141 milijonov tolarjev, in načrtovana letošnja izguba v višini 900 milijonov. Glede na Ruplove ocene deponije kot kriznem žariSCu je Dolinar, ki meni, da je bil požar le »neka obrobna zadeva,« izrazil sum, Ce ni mogoče nekdo v požara celo podtaknil. Alojz Kalan je povedal, da je vodstvo holdinga županu že predlagalo tesnejše sodelovanje, vendar naj bi župan začetek pogovorov pogojeval z zamenjavo skupščine in nadzornega sveta holdinga, pri čemer pa, je zatrdil Kalan, kot direktor ne more ničesar storiti, saj je imenovanje obeh organov holdinga pravica ustanovitelja, to je mestnega sveta in vseh občinskih svetov novih primestnih občin. Ruplov predlog za zamenjavo elanov skupščine holdinga s svetniki mestnega sveta, ki bi jim predsedoval župan, pa je po Kovačičevem mnenju v nasprotju s statutom holdinga in vsebinsko nerazumen, zato bo zahteval precej popravkov. Kalan javno poziva župana k začetku pogovorov o nerešenih težavah javnih podjetij, kamor ne sodita le deponija in čistilna naprava. Vsi sistemi, za katere skrbijo javna podjetja, naj bi bili po Kalanovih besedah »podhranjeni« in bodo še naprej propadali, Ce župan ne bo privolil v zvišanje cen nekaterih storitev. Kot je bilo že večkrat v zadnjih tednih omenjeno, naj bi bil dokaz za slabo fi- nančno poslovanje mestne uprave po Dolinarjevih besedah tudi samomor nekdanjega načelnika oddelka za finance, ki naj bi ga Rupel suspendiral, Čeprav Dolinar ni znal našteti niti enega dokaza, da bi zares šlo za suspenz. Kovačič pa je ob tem zatrdil, da na izredni seji prihodnji teden o tem nesrečnem slučaju ne bo govora, saj bi morale po njegovem mnenju odgovornost zanj odkrivati nekatere druge institucije. Tanja Urdih Prerekanjem v mestni hiši ni videti ne konca ne kraja - sploh pa ne pred volitvami Fides in zdravniška zbornica o zakonu o zdravnikih in dežurstvih LJUBLJANA (STA) - Predsednik Sindikata slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) dr. Konrad Kuštrin in predsednik Zdravniške zbornice Slovenije dr. Marko Bitenc sta na včerajšnji tiskovni konferenci spregovorila o parlamentarnem sprejemanju zakona o zdravnikih in o težavah pri reorganizaciji dežurstev zdravnikov. Dr. Marko Bitenc je povedal, da osnutek zakona ne doloCa samo ekonomskega položaja zdravnikov, temveč prvič natančno doloCa, da so zdravniki odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, tako da bodo aktivno vključeni v reformo zdravstvenega sistema. Zakon postavlja tudi novo metodologijo za izračun cene zdravstvenih storitev, ki bo sestavljena iz vrednosti dela zdravnikov in ostalih stroškov. Tako se bo zdravniška organizacija neposredno pogajala za svoj del cene zdravstvenih storitev z zavarovalnicami. Po besedah dr. Bitenca bodo zdravniki zahtevali, da se proporcionalna razlika med plačami slovenskih zdravnikov in povprečnim dohodkom v Sloveniji izenači z enakim razmerjem pri plačah zdravnikov v tujini. Predsednik Fidesa dr. Kuštrin je dejal, da sindikat pri sprejemanju zakona računa na podporo poslancev, ki so jim bili naklonjeni že doslej, ter na pisne obljube vladne koalicije, ki jih je ta dala ob stavki zdravnikov. Dr. Kuštrin je poudaril, da je tarifni del zakona pogoj za ureditev razmer med vlado in sindikatom. Po njegovih besedah so predstavniki Fidesa obiskali poslanske klube strank in pri vseh dobili zagotovila, da bodo v parlamentu podprli zakon o zdravnikih in zlasti njegov tarifni del. Glede reševanja težav pri dežurstvu zdravnikov je predsednik Fidesa povedal, da je dežurna služba res zelo obširna, vendar pa bo njeno zmanjšanje povzročilo slabšo zdravniško oskrbo prebivalstva, preostali dežurni zdravniki pa bodo mnogo bolj obremenjeni. Dr. Marko Bitenc je dejal, da naj država stnadardizira število dežurnih mest po regijah v celotni državi. Dr. Kuštrin je poudaril, da prav tako ni zadovoljivo določena vrednost ure dežurstva, vendar pa bodo že prihodnji teden vladi izročili predlog nove kolektivne pogodbe, ki rešuje tudi to vprašanje. SVa podpira zahteve lektorjev LJUBLJANA (STA) - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) v celoti podpira prizadevanja lektorjev Filozofske fakultete v Ljubljani, da se ustrezno uredi njihov status, zato sindikat poziva rektorja Univerze v Ljubljani, da Se pred sejo univerzitetnega senata, ki bo 17. septembra, sprejme delegacijo lektorjev in sindikalnih predstavnikov, ki bi mu ponovno utemeljili predlog za spremembo statuta in zahtevane spremembe pravilnika o napredovanju. Sindikat podpira z argumenti utemeljne vse tri ključne, med seboj povezane zahteve lektorjev Filozofske fakultete: da se dopolni 136. člen univerzitetnega statuta in tako legalizira prakso, da lektorji ob drugih nalogah izvajajo tudi izpite, da se spremeni habilitacijski potopek za lektorje in da se jim določi tak plačilni količnik, ki bo v celoti odražal zahtevnost in odgovornost opravljenega de-la.Lektorji Filozofske fakultete so na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki SVIZ, poudarili, da je odnos rektorja in senata Univerze v Ljubljani do njihovih zahtev premalo odgovoren, Ce ne celo podcenjujoč. Ker se odprta vprašanja toliko časa niso reševala in razrešila, so se lektorji odločili, da se bodo natančno držali univerzitetnega statuta in do ureditve problema ne bodo izvajali izpitov. Krivde in odgovornosti, da se okoli 300 študentov morda ne bo moglo vpisati v višji letnik, pa zagotovo ne bo mogoče naprtiti lektorjem, ki z neizvajanjem izpitov dosledno spoštujejo 136. člen statuta. Od East Riverja do Magistrata... Kaj Žene človeka, da odpotuje v New York, z govorniškega odra popljuva konkurenčno stranko iz lastne države in ji poskuša na ta način preprečiti sprejem v združenje sorodnih političnih gibanj? To vprašanje se postavlja samo po sebi ob dogajanju v New Yorku, kjer so v članstvo socialistične internacionale sprejeli slovensko združeno listo, kar je poskušal preprečiti Janez Janša, ki ni pretirano izbiral besed, ko je utemeljeval svojo zahtevo, vendar ni bil dovolj prepričljiv, saj je ZLSD sprejeta v to organizacijo, Janševi socialdemokrati pa so ostali na čakalni listi. Na začetku omenjeno vprašanje je zastavljeno predvsem zaradi dejstva, ker članstvo v podobnih združenjih skoraj nikjer po svetu nima kakšne večje institucionalne teže, tudi če gre za rivalstvo strank podobnih usmeritev. »Teža« socialistične internacionale pa je toliko večja pri ustvarjanju političnega vzdušja do posamezne države, saj je moč te organizacije v dejstvu, da združuje številne izredno pomembne svetovne politike, ki lahko v določenih trenutkih še kako vplivajo na odnos do posameznih držav. Zato so še posebej redki primeri, da predsednik stranke, kateri so zavrnili sprejem, že drugi dan po vrnitvi v domovino napove »predstavitev pobude za institucionaliziranje povezave novih socialdemokratskih strank Srednje in Vzhodne Evrope«! Sedaj bomo verjetno izvedeli, da stranke, združene v socialistično internacionalo, niso prava družba za našo SDS, seveda pa ob tem ostaja vprašanje, zakaj so slovenski socialdemokrati sploh vložili kandidaturo za sprejem v to organizacijo? Zavrnitev prošnje želijo sedaj nadomestiti z združevanjem nekakšnih novih socialdemokracij, vendar se bo tudi v tem primeru prav kmalu pojavila podobna težava: politične stranke podobnih usmeritev se združujejo v različne organizacije zaradi razvijanja skupnih idej, širitve sodelovanja, manj zaradi rušenja, blatenja političnih nasprotnikov in podobnih akrobacij. Od East Riverja v New Yorku do Ljubljane lahko v tem primeru potegnemo črto, saj so si v SDS v predvolilnem času zadali težko nalogo in odprli številne fronte, na katerih bijejo bitke z orožjem, ki ga v svetu vse bolj zavračajo. V Ljubljani so šli pri tem še najbolj daleč in posegli po povsem mrhovinarski metodi in za obračune na mestni ravni uporabljajo celo tragedijo druži-_ ne človeka, ki si je vzel življenje, za kar dolžijo župana in direktorja mestne uprave, ki naj bi bila kriva, »ker sta od njega zahtevala, da pri sestavljanju proračuna dela protizakonito.« Vse to je zato pripeljalo do razmer, ko SDS vse težje najde zaveznike, tudi med tistimi strankami, ki uporabljajo pridevnik »pomladne«. Življenje okrog nas ne more biti eno samo zmerjanje, večina političnih nasprotnikov pa ne del Organizacije, Udbomafije in podobnih združb. Vsaka demokratična država potrebuje oster političen spopad, ki naj bi temeljil predvsem na resničnih argumentih in boljšem programu. Politiki različnih strank se sicer ostro spopadajo, vendar gre pri tem za bitko različnih idej in argumentov, običajno brez etiketiranj in osebnih blatenj. »Internacionalo« druge vrste predstavljajo danes politiki tipa Haider, Le Pen in Ziri-novski; vsak med njimi ima relativno precej podpore, kar pa je zakonitost vsake strankarske mavrice in ni posebnega razloga, da ne bi bilo tako tudi v Sloveniji. Pobuda SDS je zato najve-rjetneja obsojena na neuspeh, saj bo v Srednji in Vzhodni Enopi bolj malo strank, ki bodo zaradi domače slovenske zamere pripravljene dati na kocko svoj položaj in si tako zapreti vrata za čas, ko bodo morda v drugačnem položaju-Takšno načrtovanje je tisti drobec, ki mu pravijo tudi politična modrost. Kyi2ZžllQa®Hfc3^^HHH^H LjURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA_ ^Jedalisce Rossetti 'edaliska sezona 1996/97 l^.^lagajni gledališča ali v Pasaži Protti lat!i ° P°dpiSete abonma, stare abonmaje pa “Pko potrdite do 20. t. m. gledališče Cristallo p Contrada blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri lahko podpišete abonma, stare abon-a|e Pa lahko potrdite do 28. t. m. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. SALEŽ Poletni veCeri v zgoniski občini V četrtek, 19. t. m. bo v Briscikih na Kržadi koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4. V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. [koroška I^RevuE sh [\n8elcu: danes, 13. t.m., ob 20.00 - Kla-111 koncert SPD Borovlje. ^HOMEC na ZILJI j, judski soli bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri sicni koncert v priredbi PSPD Žila in SPZ. ^ISIBK jjg .G^zniku - MePZ Podjuna Pliberk: v po-“Zrir -k’ 16- t- m., ob 19. uri predavanje va arav'|na zehsca za Tvoje zdravje«. Preda-Znani zeliščni župnik Weidinger. SELE V Farnem domu bo v nedeljo, 15. t. m., ob 15. uri premiera igre »Dan oddiha«. RADIŠE Pred kulturnim domom prireja SPD Radise v nedeljo, 15. t. m., ob 10.30 Radisko žegnanje. CELOVEC Mladinski dom, Mikschalle 4: v torek, 24. t. m., ob 20. uri premiera kratkih filmov »Ei-szeit - Ledena doba« in »Bo bilo - Es wird gevvesen sein«. Razne prireditve UURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA jes ’ I4- in v nedeljo, 15. t. m. se bo vršila V shf'ca izvedba Odprte meje 96. centn°t0’ iP- n™ bo v Zelenem 0beh V Xrbpoljah srečanje predstavnikov z Ig op^^ni meje s kulturnim programom; ob bodo v gledališču F. Prešeren v Boljun- glasba ^ST sPo[SJ>J^ se^portrait on the walls«; v ce-2l. uri pa video »Ali about looking«. cu odprli fotografsko razstavo Maria Magajne o dolini GlinSCine. V nedeljo, 15. t. m., ob 10.30 bo v občinski hiši v GroCani okrogla miza na temo »Novi deželni zakon o parku na Krasu«, na kateri bodo sodelovali Miloš Budin in Giorgio Mattassi; ob 13. uri pa bo na GroCani kulturni spored. REPENTABOR V Repentabrski cerkvi se bodo v nedeljo, 15. t. m. zaceli že tradicionalni glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja Gallus consort. Na prvem koncertu, ob 17.45 bo nastopil trobilni kvintet Godbenega društva prosek in ob 18. uri Gallus consort. TRŽIČ Jutri, 14. t. m. bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. t. m. - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Villa Manin Danes, 13. t. m., ob 21. uri koncert kantav-torja Claudia Baglionija. J|§T tla np[a[Sk* Park: V konjušnici je do 7.1.97 26 in razstava »Praski zaklad«. Urnik: toUze. ■ in od 27.10. do 7.1.97 9-18. XXfin, artorio (Largo Papa Giovanni slika-:" . 13.10. je na ogled razstava risb MuZeT‘z 17. stoletja Tiepola. raZstav evoltella: do 22. t. m. sta na ogled iti taz ,a Umetnin Nina Perizija (1935-1993) ne. UrrvL6 P°P slikarja Američana Jima Di-PfaznivV ob delavnikih: 10-13 in 15-24; ob GaSahR°'13inlf!-24- Alika ca Dassanese: na ogled je razstava va, Valiereja z naslovom »Pian Cordo- Galeriia8tn.ano Sesia 28078». 22.9 i-a Bipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 8*lvano r!ay[ai° Carlo Bach, Elio Caredda, Ruiz t uoino, James Brown, Juan Leal-Gucia p0 ePu Stabilito, Fulvio Giannini in GalerV ador' t m. j6*9 Gartesius (Ul. Marconi 16): do20. Art Gallo °®, razstava Fabia Zubinija. ob ig 3Q ^ (Uk S. Servolo 6): Od 14. t.m. slikarke Nevie Gregorovich' °8led aliSCu F. Prešeren bodo jutri. 14. t. m., ob 19.30 odprli fotografsko razstavo Maria Magajne o dolini Glinščice. Predstavil bo Sergij Cesar. Na otvoritvi bo sodeloval tudi MePZ F. Venturini od Domja. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo, 15. t. m., od 10. do 16. ure. BENEČIJA-ŽPETER V Beneški galeriji bo do 25. t.m., na ogled razstava slikarjev Alessandre Bernardis in Hermana Kosiča. Otvoritev ob 19. uri, Urnik raztave vsak dan od 17. do 19. ure razen nedelje. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Min-chio. SEŽANA Mala galerija: Do 20.9. bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, podjetje Motrans in ZKO Sežana. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je do 14.9. na ogled razstava slik Sandra Pečenka. koroška tazstava^ 2°'9' i® na °gled skupinska Skriti*z^s[a 9e(iak: na ogled je razstava ^darstvn1^ V m*neralo8iia in zgodovinsko na Koroškem). ^rajska i ^ v.SeD°n3“aosl'’d n Pr°SVete Sodalitas: Na ogled je razsta- va »Slike in objekti« Hevvige Bledi. LIBUČE Dri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse):do 10. oktobra je na ogled razstava Vernich-tungskrig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. GLEDALIŠČA SMG Vilharjeva 11 Ljubljana PREMIERE Bertold Brecht: Galileo Galilei, režija Matjaž Berger. Emil Hrvatin: Moške fantazije. Vito Taufer: Jaz. Damir Zlatar Frey: Tirza, režija Matjaž Pograjc. PONOVITVE Mesto, kjer sem bil, režija Matjaž Pograjc, glasba Demolition Group. Silence silence silence, zamisel in izpeljava Vito Taufer. Georg Buchner: Leonce in Lena, režija Eduard Miler. Celica; koncept in režija Emil Hrvatin. Butterendfly, režija Matjaž Pograjc, koprodukcija SMG in gledališča GLEJ. VVaechter - Dekleva: Klovni, režija - . Eduard Miler. Politika, bolezen moja. Za abonma repriza in izven. In Koreodrame Ljubljana. Bernard Marje Koltes: Roberto Zucco, režija Matjaž Pograjc. August Strindberg: Gospodična Julija, režija Eduard Miler. Emil Filipčič: Psiha, režija Vito Taufer. Herbert Achtenbusch: Susn, režija Eduard Miler. Ivo Svetina: Šeherezada, režija Tomaž Pandur. Lewis Carroll - Vito Taufer: Aliča v Čudežni deželi, režija Vito Taufer. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Ljubljana PREMIERA Jutri, 13. septembra, ob 19.30: T. Partljič: pnza m iz V soboto,: , 14. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma sobota in izven. NAPOVEDUJEMO V soboto, 28. septembra, ob 19.30 uri: J. J. Bricaire: DOHODNINA Smeh menda se ni obdavčen!? Komedija za izven in konto. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 13. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Ljubljana Jutri, 14. septembra in 21. septembra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA. CANKARJEV DOM GLASBA Sreda, 18. septembra, ob 20. uri: Slavnostni koncert ob mednarodnem simpoziju o interpretaciji svetega pisma. Nastopajo: Komorni zbor RTV Slovenija, Mešani pevski zbor Obala Koper, Mladinski pevski zbor Maribor in Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Marko Munih in solisti. V petek, 20. septembra, ob 20. uri: Slavnostna akademija ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma - Orkester slovenske filharmonije, slovenski komorni zbor in Zbor Consortium Musicum. Dirigent: Marko Letonja in solisti. Zaa oba koncerta posebni popusti za skupine, dijake Študente in abonente Zlatega in Srebrnega abonmaja. PLES Nedelja, 15. septembra, ob 21. uri, premiera; ponedeljek, 16. septembra in torek, 17. ob 21. uri ponovitvi: FARIČ - STRAVINSKI: Posvetitev pomladi. Sodobni ples. Produkcija FGL in Art agencija, d.o.o., koprodukcija Cankarjev dom. FILM Od sobote, 14. septembra, do sobote, 21., v ponedeljek, 23., ter v torek, 24., in v sredo, 25. septembra, ob 20. uri: Premierno prikazovanje filma Sanje v Arizoni (Arizona Dream), 1992. Režija: Emir Kusturica. Igrajo: Johnny Deep, Jerry Levvis, Faye Dunaway. Srebrni medved Berlinskega festivala 1993. ABONMAJI CANKARJEVEGA DOMA Gledališko-plesni abonma sezona 1996/97. Vpis: lanski abonenti (ce pošljejo prijavnico do 13. septembra) od 16. do 20. septembra; novi od 23. septembra do 4. oktobra. Gledalisko-plesni abonma - ko ves, da unas svoje mesto! Srebrni abonma - Popolna harmonija doživetja umetnosti in čustev! Vpis za zamudnike podaljšan do 30. septembra. Informacije po tel.: 061/17 67 350. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica DC za sezono 1996/97. GLASBA ZELSKA CERKVICA Zelše pri Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelski cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. BLED Jutri, 14. septembra, ob 11. uri: Otroški plesni žur z blejskim plesnim studiom Bled (Hom). Ob 20.30 uri na Blejskem jezeru bo potekal Promenadni koncert Godbe na pihala Gorje, na osvetljenih pletiljah. Ob 21. uri bo v Cafeju Belvedere nastopil Milko Lazar Kvartet, ki bodo igrali glasbo od baroka do jazza in naprej. Istega dne, ob 21.30 uri vabi blejski župan na »Cvetlični ples«, z New Svving Kvartetom. V ponedeljek, 23. septembra, ob 20. uri: Kongresna agencija Albatros ob 10. obletnici delovanja prireja dobrodelni koncert. Nastopajo: Irena Grafenauer - flavta, Quar- tet Tartini in Mate Beko-vac - klarinet. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Trnovo LJUBLJANA Danes, 13. septembra, ob 21. uri: NOVI ROCK 96: Niowt, Miss Evening, Dad Clark & The Alaban-da. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA Zdraviliški trg 1 Rogaška Slatina Jutri, 14. septembra, ob 20. uri, Kristalna dvorana: Koncert: Eva Skrinjaric, flavta in pianistka Vlasta Doležal-Rus. V nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri dopoldne (Paviljon Tempelj: Promenadni koncert -Pihalni orkester Steklarne Rogaška Slatina. Dirigent: Jure Kranjc. V sredo, 18. septembra, ob 20. uri (Pavilijon Tempelj: Serenade - ZPZ Rogaška Slatina, zborovodka: Mihaela Pihler. FESTIVAL LJUBLJANA PARTIBREJKERS Križanke, 18. septembra, ob 20 uri. Preprodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana v Križankah, prodajalne plošč Rec - Rec, Vom, Vinil-manija, Aligator v Kranju, Sračje Gnezdo v Novem mestu. RAZSTAVE Šfci. e| RAZSTAVNI SALON DOLIK JESENICE C. maršala Tita 12 Jesenice Danes, 13. septembra, ob 18. uri, bo otvoritev razstave likovnih del Ane Mlekuž ViSnar, . članice likovnega kluba Dolik. Razstava bo na ogled do 2. oktobra. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9 Ljubljana V četrtek, 19. septembra, ob 20. uri bo v novem krilu Narodne galerije otvoritev razstave Biblija na Slovenskem. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Mušič in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Ljubljana Vojko Hernaus, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. BEŽIGRAJSKA GALERI- JA Dunajska 31 Ljubljana Na ogled je razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. Razstavo si lahko ogledate do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALERI-JA Ljubljana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMER-CE Einsoilerieva 6 Liubliana Razstava slik Tamare Burmicky je na ogled do 20. septembra. KUD E. PREŠEREN Korunova 14 Ljubljana V torek, 17. septembra, ob 21. uri bo otvoritev razstave instalacij Caro-line Krause in Jurgena Georga VVolfstadterja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Ljubljana Na ogled je razstava Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati nacionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškova 57 Liubliana Do 18. septembra je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Liubliana Od 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duSe«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na smrt Ane Frank. Razstavo prireja muzej v sodelovanju s tržaškim muzejem židovske skupnosti Carlo in Vera VVagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. GALERIJA AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2 Ljubljana Od 10. septembraje na ogled razstava samostojnega grafičnega oblikovalca Zdenka Bračev-ca. (Do 5. oktobra) NOVICE V Rimu predstavili letošnjo Barcolano RIM - Jesenski pokal - Barcolana, ki se je s svojimi 1300 sodelujočimi jadrnicami lani še enkrat potrdil kot največja jadralna prireditev v Sredozemlju, so včeraj predstavili tudi v Rimu na sedežu Zavarovalnice Generali, ki je eden od tradicionalnih sponzorjev Barcolane. Ta bo letos na sporedu 13. oktobra. Letošnjo Barcolano je predstavil predsednik jadralnega društrva Sodeta Velica Barcola Grignano Fulvio Molinari, podpredsednik FJK Cristiano De-gano pa je predstavil nekatere spremljajoče pobude, ki bodo ta čas potekale v Trstu. Degano je posebej tudi poudaril, da je med sponzorji prireditve tudi Fondadja Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin, ki je bila ustanovljena v spomin na ubite novinarje RAI iz Trsta. Maekinen korak do naslova PERTH - Rally Po Avstraliji, ki se bo začel danes v Perthu, bo morda že postregel z odgovorom na vprašanje, kdo bo letošnji svetovni prvak. Finec Tommi Maekinen (mitsubishi lancer) ima namreč po šestih preizkušnjah svetovnega prvenstva 33 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem Spancem Carlosom Sainzom in bi si ob ugodnem razletu lahko že zagotovil naslov. Dvaintridesetletnemu Fincu bi bil to prvi naslov v karieri, kar bi bilo povsem zasluženo, saj je Maekinen dobil štiri od letošnjih šestih preizkušenj. Trenutni vrstni red v točkovanju za SP: 1. Maekinen (Fin) 95 točk, 2. Sainz (Spa) 62, 3. Eriksson (Sve) 51, 4. McRae (VB) 42, 5. Liatti (Ita) in Juha Kankkunen (Fin) 37. Cantagalli ni naprodaj MODENA - Vodstvo odbojkarskega Al Ugaša Las Daytona Modena je včeraj s posebnim tiskovnim sporočilom demantiralo govorice, da naj bi klub iz Modene prodal reprezentanta Luco Cantagallija, ker naj bi na ta način v klubsko blagajno pridobil dodatna finančna sredstva. »CantagalH predstavlja za nas, tako kot Juan Carlos Cuminetti in ostali igralci prve ekipe, nezamenljivega igralca in ni naprodaj. Ekonomski položaj društva je povsem jasen že dalj časa in proračun je društvo sprejelo že precej prej,« je zapisano v sporočilu kluba iz Modene. V Bogoti konec za Sancheza BOGOTA - V drugem krogu moškega teniškega turnirja v kolumbijski Bogoti sta izpadla tretji nosilec Spanec Javier Sanchez in peti nosilec Venezuelec Nicolas Pereira. Sancheza je s 7:5, 4:6 in 6:3 premagal Argentinec Lucas Arnold, Pereho pa Izraelec Eyal Ran s 6:2,4:6 in 6:2. Rezultati: Arnold (Arg) - Sanchez (Spa/3) 7:5, 4:6, 6:3, Schalken (Niz/2) - Etlis (Arg) 6:1, 3:6, 6:4, Ran (Izr) - Pereira (Ven) 6:2, 4:6, 6:2, Hadad (Kol/7) -Musa (Ita) 6:7, 7:6, 6:4. VVoodbridge odpovedal nastop v Splitu CANBERRA - Avstralski teniski igralec Todd VVoodbridge, specialist za igro dvojic, je zaradi lažje poškodbe odpovedal svoj nastop v srečanju za obstanek v svetovni skupini Davisovega pokala proti Hrvaški, ki bo od 20. do 22. septembra potekal v Splitu. VVoodbridga naj bi v igri dvojic zamenjal Patrick Rafter. »Poškodba VVoodbridga, ki skupaj z VVoodfordom tvori najboljšo dvojico sveta, prav gotovo ni prišla ob pravem času, vendar se zaradi tega ne obremenjujem, saj imamo veliko število kakovostnih igralcev, ki ga lahko nadomestijo,« je dejal selektor 26-kratnih zmagovalcev Davisovega pokala John Nevvcombe. S sestavo moštva imajo težave tudi Hrvati, saj je nastop njihovega najboljšega igralca Gorana Ivaniševiča zaradi poškodbe rame pod velikim vprašajem. KOnjSkO ClirkG piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Napoli): Potburi (X) je izrazit favorit, opozarjamo pa še na Persana (2) in Milleperche (1); 2. dirka (Montecatini): Ri-scossa Op (1) ima lepe možnosti, toda paziti bo morala na Oba di Jesolo (X) in Mora (2); 3. dirka (Padova): Parieta-ria (2) ne bi smela imeti težav. V igri za vrh pa bosta šeNear-co Sab (X) in Run del Sele (1); 4. dirka (Pontecagnano); Remo Jet (1) lahko ponovi nedavno zmago na podobni dirki. Za zmago pa se bo boril tudi Regolo On (X), pozornost pa zasluži tudi Pace migliore (2); 5. dirka (Milan): Donful (2) je v prednosti, toda podobne načrte imata tudi Aftaa Pel (1) in Oblivion (X); 6. dirka (Firence): Ettorello je eden od možnih protagonistov. Najhujša konkurenta bo 'mel v Golden Exactly (X) in Bulefalo (2). Dirka tris v Neaplju (danes ob 23. uri): naši favoriti: 15. Orgoglio Sama, 14. Poxer d’ Ameba, 7. Peak di Jesolo; dodatek za sistemi-ste: 17. Manning Luis, 10. Odinfa, 13. Rialto Ok. L — prvi X drugi 12 2. — prvi 1 drugi • X2 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi 21 drugi X 6. — prvi 1 drugi X2 ______NOGOMET / POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV_ Florentinci le neodločeno s skromno Glorio Bistrilo Toda uvrstitev v naslednje kolo ne bi smela biti vprašljiva SCT Olimpija v Aarhusu na Danskem presenetljivo remizirala Gloria - Fiorentina 1:1 (1:0) Strelca: Lazar v 3. in Bati-stuta v 47. minuti Gloria: Cempeanu, Voica (od 83. min. Nastase), Sasar-man, Dangus, Cristea, Pur-dea, Miszti, Raduta (od 43. min. Sevastita), Lazar, Matei, Sabo (od 70. min. Nicolae) Fiorentina: Toldo, Cama-sciah, Falcone (od 62. min. Pusceddu), Piacentini (od 72. min. Baiano), Amoruso, Firicano, Schvvarz, Bigica (od 83. min. Cois), Batistuta, Rui Costa, Robbiati. Sodnik: Fallstroem (Švedska) BISTRITA - Fiorentina se s pve tekme v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev v Bistriti v Transilvaniji vrača z neodločenim rezultatom, ki bi ji moral zadostovati, da se čez štirinajst dni na povratni tekmi uvrsti v naslednje kolo. Ranierijevo moštvo je sinoči dokazalo, da je orecej boljše od Glorie, toda z igro - razen v drugem polčasu - ni preveč zadovoljilo. Z neodločenim rezultatom morajo biti veliko bolj zadovoljni domačini, ki so dosegli zadetek iz edine nevarne akcije. Tekma se ni niti dobro začela, ko so domačini že povedli z 1:0. Romunska obramba je prestregla napad Fiorentine in eden od branilcev je takoj z dolgo podajo na levi strani našel Lazarja, ki je bil hitrejši od vseh, tako da je povsem neoviran prišel v kazenski prostor in z leve strani s približno desetih metrov s strelom po tleh premagal nemočnega Tolda. Fiorentina se je nato vrgla v napad, toda akcije so bile precej neorganizirane. Vijoličasti so poskušali predvsem z napadi preko sredine, kjer pa je bila romunska obramba najgostejša in je do- bro (in tudi precej trdo) pokrivala najnevarnejšega napadalca gostov Gabriela Bati-stuto.Prav argentinski nogometaš je imel prvo in tudi edino priložnost v tem delu. Po akciji vsega napada je lepo prodrl v kazenski prostor in se znašel sam pred vratarjem Glorie, ki pa mu je dobro zaprl pot do vrat in odbil strel Batistute v polje. Domačini so poskušali predvsem s protinapadi, vendar niso bili nevarni. Tudi Fiorentina do odmora ni imela več priložnosti. Fiorentina je svojo premoč končno kronala z izenačujočim zadetkom takoj na začetku drugega dela. Rui Costa je lepo podal v prazen prostor, kjer je do žoge prišel Batistuta in brez težav premagal vratarja Glorie Cem-peanuja. Tudi nadaljevanje je bilo povsem v rokah enajsterice iz Firenc, toda domači vratar je Batistuti dvakrat, Robbiatiju in Baianu pa enkrat preprečil, da bi se veselili zadetka. Presenetljivo uspešna pa je bila tudi ljubljanska SCT Olimpija, ki se z gostovanja v Aarhusu na Danskem Rezultati prvih tekem Nimes (Fra) - Honved (Madž) 3:1 Sturm Gradec (Avt) - Sparta Praga (Ceš) 2:2 Konstruktor (Mol) - Galatasaray (Tur) 0:1 Kaiserslautern (Nem) - Crvena zvezda (Jug) 1:0 MyPa (Fin) - Liverpool (Ang) 0:1 Sion (Svi) - Niva Vinica (Ukr) 2:0 Aarhus (Dan) - SCT Olimpija (Slo) 1:1 Bruges (Bel) - Brann (Nor) 3:2 Lokomotiva Moskva (Rus) - Varteks (Hrv) 1:0 Reykjavik (Isl)- AIK Stockholm (Sve) 0:1 Barcelona - Lamaca (Cip) 2:0 Benfica (Port) - Ruch Chorzovv (Pol) AEK Atene (Gre) - Chemion (Sik) 1:0 Gloria Bistrita (Rom) - Fiorentina (Ita) 1:1 Dinamo Batumi (Gru) - PSV Eindhoven (Niz) 1:1 Vaduz (Licht) - Pariš SG (Fra) 0:4 Povratne tekme bodo 26. septembra Drugi gol Dely Valdesa za PSG proti Vaduzu (AP) vrača z neodločenim izidom 1:1. Domačini so povedli z golom Lennarta Baka v 15. minuti, izenačil pa je Klin-ton Bozgo v 57. minuti. Ta izid daje Ljubljančanom povsem realne možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. n VUELTA f Baldotu etapa in mmena majica Prehitel je Jalaberta MALAGA - Italijanski kolesar Fa-bio Baldato je dobil šesto etapo kolesarske dirke Po Španiji od Aknerie do Malage v skupni dolžini 210 km.Zahvaljujoč bonusu pa je tudi za 11 sekund prehitel doslej vodilnega v skupni uvrstitvi Francoza Laurenta Jalaberta, za katerim je pred včerajšnjo etapo zaostajal 3 sekunde. Na tretjem mestu v skupni uvrstitvi je Giovanni Lombardi, M za Bal-datom zaostaja 22 sekund. Danes bo na sporedu 150 km dolga etapa ob Costi del Sol s ciljem v Mar-belli. KOŠARKA / MEMORIAL DEL NEGROp Jadran TKB danes v polfinalu z Don Boscom Bliža se začetek prvenstva B lige (28. t.m.) in Jadran se s pospešenim tempom pripravlja na to zelo težko preizkušnjo. Po turnirju TKB, ki je bil konec tedna v telovadnici pri Briščkih, se bo že danes začel turnir za memorial Del Negro, ki ga prireja Servolana. Turnir bo še zanimivejši, saj bodo poleg članskih ekip nastopila še mladinska moštva istih društev. Obe prireditvi sodita v okviru proslav ob 50-letnici ustanovitve US Servolana, košarkarsko društvo, ki ga sedaj sponsorizi-ra Latte Carso. SPORED Danes, 13.09.: 18.45 Don Bosco - Jadran TKB (mladinci), 20.45: Don Bosco - Jadran TKB (člani) Jutri, 14.09.: 18.45 Latte Carso - Gemona (mladinci), 20.45 Latte Carso - Gemona (člani) Nedelja, 15.09.: 9.30 finale za 3. mesto (mladinci); 11.00 finale za 1. mesto (mladinci); 17.30 finale za 3. mesto (člani); 19.30 finale za 1. mesto (člani). Vse tekme bodo v telovadnici Altura v Trstu. Tudi Polti Cantu in Mash Verona v »finaHouru« BOLOGNA - Polti Cantu in Mash iz Verone sta druga polfinalista italijanskega košarkarskega pokala. Moštvo iz Cantuja, ki je doma na prvem srečanju le izenačilo z 78:78, je sinoči v Sieni zanesljivo premagalo domačo ekipo Men Sana s 74:60 (38:34) in si tako prislužilo mesto v »final-four«. Košarkarji iz Cantuja pa so v prvem polčasu naleteli na žival odpor, ki so jim ga nudili gostitelji. No, v drugem delu tekme se je za goste vse izteklo po načrtu in zmaga je bila tu. Mash je v Veroni postregel ekipi CFM iz Reggio Emilie s pravo košarkarsko lekcijo in ga premagal kar z 78:55 (39:32). Na prvi Mike luzzolino (Mash) tekmi je zmagala moštvo iz Reggio Emilie z 88:78. Po skoraj izenačenem prvem polčasu so se domači košarkarji dobesedno razigrali in tako zmagali kar s 33 točkami razlike ter se tako krepko oddolžili svojim tekmecem za poraz, ki so ga jim zadali na prvem srečanju. ________KOŠARKA / KORAČEV POKAL .. Na Startu polovičen uspeh slovenskih klubov Satex in Interier zmagala, Idrija in Rogaška poraženo Szekesfeherdar (Mad) - Idrija (Slo) 89: Rogaška Donat (Slo) - Keravnos Nikbz1) (Cip) 72: 73, Contem (Lux) - Heusy-^®r_ viers (Bel) 63:114, Echo Houthalen (BeD BK Novy Jicin (Ceš) 110: 85, AZS TonU1 (Pol) - BK Pezinok (Sik) 82: 81, Saint-S^' vais (Bel) - NW Helsinki (Fin) 98: 8»; Obervvart (Ant) - KKB Beograd (ZRJ) ®. j 94, Sabac (ZRJ) - Partizan Tirana (A* 135: 61, Vama (Bol) - Omonia Nik05i] (Cip) 85: 58, Aalst (Bel) - Prievidza P]* 81: 84, Subotica (ZRJ) - Svit (Sik) 74: Crvena Zvezda (ZRJ) - Dimitrovgrad (B° 83: 69, Heffingen (Lux) - Ovar (Por) 78: ’ Queluz Lizbona (Por) - Den Flelder (N1. 78: 73, Riga (Lat) - DB Kiev (Ukr) 82 MARIBOR - Košarkarji Satexa so z eno nogo že v prvem krogu tekmovanja za pokal Radivoja Korača. Kajti zelo težko je verjeti, da bi v povratni tekmi čez teden dni v Maribom zapravili visoko prednost, ki so si jo priborih v sredo zvečer v avstrijskem Mollersdorfu proti istoimenskemu avstrijskemu prvoligašu. Mariborčani so bili veliko boljši tekmec in so brez težav zmagali s 94:76. Tudi igralci Interierja so odlično opravili prvi nastop v evropski konkurenci. Niti na začetku tekme se Krčanom ni poznalo, da so »zelenci« v tem tekmovanju, saj so že po štirih minutah igre zanesljivo vodih, na koncu pa so slavili 81:74. Slabše sta se odrezala Rogaška Donat in Idrija. Rogaški košarkarji so doma z 72:73 izgubili s ciprskim predstavnikom Kerava-nosom, Idrija pa je v Szekesfehervarju na Madžarskem plačala davek mednarodne neizkušenosti in proti Albacompu izgubila z 89:70, tako da bo imela v povratnem srečanju čez teden dni v Idriji precej težko nalogo. Rezultati prvih tekem predkroga evropskega košarkarskega pokala Radivoja Ko-raCa: Moellersdorf (Avt) - Satex (Slo) 76: 94, Ostrava (ČeS) - Interier (Slo) 64: 81, ^ : 75. Siauliai (Lit) - Lahti (Fin) 70: 61, Pruszko^ (Pol) - Honved Budimpešta (Mad) 88: ’ E. Bukarešta (Rom) - Odessa (Ukr) 58: ’ Lugansk (Ukr) - Kalev Tallinn (Est) 86: ’ Lulea (Sve) - G.E. Lizbona (Por) 89: 44, A® laegerszeg (Mad) - Titov Veles (Mak) 75, Sparta Praga (Ceš) - Przemysl (P°’) . 64, Kapfenberg (Avt) - Stargard Szczec ski (Pol) 89: 85, Zaporožje (Ukr) - Sot tj. talje (Sve) 71: 72, Dinamo Tbilisi (G™. Plunge (Lit) 73: 80, Versonc (Svi) - Esgu ra Aveiro (Por) 76: 90. Povratne tekni6 do 17. in 18. septembra V TRSTU / VČERAJ NA SEDEŽU ZSŽDI Zelo plodno srečanje predstavnikov ZSŠDI s Tonetom Jagodicem Skupne pobude - Kmalu obisk v Ljubljani TRST - Včerajšnji sestanek v Gregorčičevi dvorani (na sliki foto KROMA) med dr. Tonetom Jagodicem, generalnim tajnikom olimpijskega komiteja Slovenije, in predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, s predsednikom Jurijem Kufer-sinom na čelu, je bil nedvomno dobro došel in tudi koristen. Uglednemu gostu je predsednik Ku-fersin orisal stanje v naši telesni kulturi. Seznanil ga je z uspehi, ki ga dosegajo naša društva in samo združenje z nedavno vključitvijo v italijansko olimpijski komite, soočil pa ga je tudi s težava-mi, finančnega in kadrovskega značaja, s katerimi se naši športni klubi in sama naša krovna športna zveza ubdajo. Nakazal mu je tudi skupne pobude, ki bi jih lahko uresničili, in pomoč, ki bi lahko olimpijski komite Slovenije posredno ah neposredno nudil ZSSDI in našim športnim društvom. Generalni tajnik Jagodic se je zahvalil za vabilo in je na kratko orisal stanje Športne dejavnosti v Sloveniji. Tudi v Sloveniji, je dejal, se kot v zamejstvu ubadajo s koraj podobnimi težavami, saj še ni jasno, katero pot naj ubere telesna kultura v Sloveniji. Naj posveti več pozornosti bazičnemu ah tekmovalnemu športu. Prehod iz republike v državo je zahteven proces, ki tudi na športnem področju zahteva določen čas, da se izoblikuje določeno stališče. Gospod Jagodic je nato prešel k konkretnim predlogom, kako naj bi olimpijski komite Slovenije posredno ali neposredno pomagal zamejskemu športnemu gibanju. Predvsem bi lahko posredoval pri državnem Coniju, da bi le-ta v večji meri upošteval naše športno gibanje. Pomagal bi pri iskanju pomoči pri sponsorjih v Sloveniji. Prizadeval bi si, da bi slovenski mediji bolje in kostantno poročali o naši telesni kulturi, saj o njej časopisi, radio in televizija zelo malo poročajo, in to tudi o večjih manifestacijah. Ena izmed oblik pomoči je tudi ta, da bi naše ekipe imele, po ugodnih cenah, priprave v Sloveniji. Tu je omenil dom v Planici in športni center v Seči, ki ga bodo odprli prihodnje leto. Predstavniki ZSSDI in ugledni gost so se domenih, da bi v kratkem sklicali v Ljubljani konferenco v prostorih olimpijskega komiteta, na kateri bi seznanili slovenske medije o naši tele-snokultumi dejavnosti, (bi) ODBOJKA / KONEC TEDNA ZENSKI TURNIR V SPOMIN BAZOVIŠKIH JUNAKOV Prvi uradni preizkus za novo združeno ekipo Skupna ekipa Bora in Sloge bo imela v soboto in nedeljo za nasprotnike Brno, Kastav (Reka) in Martignacco V okviru proslav ob počastitvi spomina štirih bazoviških junakov, je SD Sloga že prejšnji teden priredilo moški del mednarodnega odbojkarskega turnirja za pokal Bazoviških žrtev, ta konec tedna pa je na vrsti zenski del. Ce je moški iz tehničnih razlogov trajal le ne dan, bo ženski del potekal v soboto in nedeljo, udeležile pa se ga bodo štiri ekipe. Prva je češki prvoligaš Brno, ki je bil na Sloginem turnirju že lani, in je tudi začasni lastnik prehodnega pokala (stilizirani spomenik Bazoviškim junakom v kraškem kamnu, delo umetnika Pavla Hrovatina). Brno je tudi glavni kandidat za ponovno osvojitev turnirja, čeprav se njegovi tekmeci prav gotovo ne bodo pustili zlahka ugnati. Prvi nasprotnik je ekipa Kastav, novi letošnji hrvaški prvoligaš. Ekipa meri visoko, njen trener pa je znani odbojkarski strokovnjak Zvonko Brožič, bivši jugoslovanski državni reprezentant in pred leti tudi Borov trener. Iz naše dežele prihaja na turnir Martignacco, ki je v lanski sezoni brez težav napredoval v C-l ligo, in če je obdržal isti igralski kader, bo prav gotovo med protagonisti. Seveda pa vlada največje zanimanje za ekipo organizatorja, točneje za našo novo odbojkarsko formacijo - združeno ekipo med Slogo in Borom. Po pogajanjih, razhajanjih in zbliževanjih, ki so trajala malodane vse poletje, so igralke, ki so lani končale sezono pri obeh društvih, v ponede- ljek začele s skupnimi treningi pod vodstvom lanskoletnega Sloginega trenerja Branka Saina(na sliki foto Križman-čič/Kroma). Delo je torej res šele na začetku, pa tudi nerazpoložljivost "balona” na Stadionu 1. maj ne olajšuje treningov. Povsem jasno je tudi, da ekipa še ne more biti uigrana in da ta turnir ne bo še mogel dati odgovora o tem, koliko bodo naše igralke v zahtevnem prvenstvu B-2 lige kompetitivne. Ljubitelji naše ženske odbojke - in teh res ni malo - pa bodo prav gotovo že lahko dobili prvo sliko o tem, kaj pomeni združena ekipa. Kot rečeno, bo turnir potekal jutri in v nedeljo, ekipe pa bodo igrale po sistemu vsaka proti vsaki. Tako bosta v soboto na sporedu dve tekmi, v nedeljo pa štiri. Točen razpored tekem bomo še objavili. INKA Obvestila 4Hp$ARKA / TURNIR K2 SPORlh s» m Florimar premočan za Dom Agoresl Danes polfinale Dora Agorest- Florimar 68:102 (29:40) DOM AGOREST: Košuta 4, Corsi 5, 'Kocijančič, ^ iU, Di Cecco 16, Primosig 1, Franco 13, Faganel, 1 odbersic 16, Ambrosi 1, Silič, Covi. PON: Košuta (26’). SON: Dom 22, Florimar Sta- raacano 18. V uvodni tekmi tretje trofeje K2 Šport je Domova Uanska ekipa visoko izgubila proti Florimarju iz Narancana. Domovci so se komaj po treh treningih sPoprijeli z zelo solidno ekipo, ki bo letos štartala na Prva mesta v C-2 ligi. Naloga naših je bila torej izred-težka, še posebej, ker so nastopili brez dveh cen-teov Jarca in Bordona. Belordeči so vsekakor zelo “°bro zaigrali vse do 12, minute (rezultat 18:17), okler so imeli dovolj moči v obrambi, da so lahko zaustavili izredno trojico Picillo, Bellina in Padovan. ted zaključkom polčasa pa so gostje izkoristili rrujenost domovcev in z delnim izidom 10:0 od-nt' l° Povedli.V drugem delu je prišla še bolj do iz-r23 boljša tehnična predvsem pa atletska pripravljenost nasprotnikov, tako da se je prednost stalno ečala vse do zadnje minute. Čeprav je zares težko ceniti igro domovcev, pa lahko vsekakor rečemo, <1 SO SG Vsi iOralni nntvnrlili rv/ieoVinn nemočna na cia Prank0 Podbersic Danes bodo na vrsti polfinalne tekme trofeje K2 Ob 19.45 se bosta pomerila Italmonfalcone p. c * Florimar Starancan, ob 21.30 pa Puiatti La ■—°leberia in POM iz Tržiča. (Semolič) NOGOMET / MEMORIAL BRATOV HUSU Drevi v velikem finalu Primorje proti Bregu Začetek tekme ob 20.30, sledilo bo nagrajevanje Breg je v sredo v drugem polfinalu memoriala Husu poskrbel za prvovrstno pre- Primorje in Breg sta finalista letošnjega memoriala Bratov Husu. Ce je uvrstitev Primorja v veliki finale pričakovana, pa se Brežani, ki so še v minulem prvenstvu igrali v 3. amaterski ligi (letos bodo nastopili v 2. AL), gotovo niso nadejali tega podviga, ki pa je povsem zaslužen. Res je, da v sredinem polfinalu proti Zarji niso imeli težkega dela, saj je bilo bazoviško moštvo zelo okrnjeno in preutrujeno od stalnega igranja v pokalu in turnirjih. Res pa je tudi, da so Brežani morali nekaj le pokazati, da so prerešetali bazoviško mrežo. Drevišnji finale Primorje - Breg bo ob 20.30, sledilo bo nagrajevanje. Pred finalno tekmo bodo gledalci deležni posebnega presenečenja. Za kaj gre, pa naj za zdaj ostane Se skrivnost. SREDINO POLFINALE Breg - Zarja 6:1 (3:1) STRELCI: za Breg: Sircelli 2, Vuk 2, Sancin, Granieri; za Zarjo: Sclaunich. BREG: DAgnolo, Maiorano, Paoletti, Laurica (Prašelj), Švab, Sancin, Slavec, Ca-nelli (Olenik), Granieri (Sircelli), Vuk, Buzzi. ZARJA: Ellero, Dussoni, Gregori, Kalc, Sclaunich, Renčelj, Prisco, Fajt, Tognetti (Kočevar), Pettarosso, Rizzo (Kanš). senečenje, saj je premagal Zarjo kar s teniškim izidom. Ze po prvih 20 minutah so Brežani vodili s 3:0 in že tedaj je bilo dejansko srečanje odločeno, saj so varovanci trenerja Podgornika kmalu zatem zamudili še najmanj štiri stoodstotnih priložnosti za zadetek. Kako to, da je sploh prišlo do takega razpleta? Razlaga je precej enostavna: bazoviško moštvo je igralo v zelo okrnjeni postavi, tako da so morali na igrišče dva mladinca (Gregori in Karis) in celo vratar Kočevar je v napadu zamenjal Tognettija. Za nameček pa se je proti koncu tekme poškodoval še Kalc, tako da so Bazovci igrali le z desetimi igralci. Poleg tega je Zarja v tednu dni, v pokalu in na turnirjih, imela kar 4 nastope. To pa se je zelo poznalo. Pri tem pa bi tudi radi podčrtali dobro igro celotne Bregove postave. Turnir SD Vesna: Zarja odstopila Zaradi številnih poškodb je Zarja odstopila s turnirja SD Vesna, tako da sinočnjega srečanja v Križu proti Juventim ni bilo. Sinočnji izid: Vesna - Ponziana 1:0 (1:0) MINIBASKET BOR Košarkarski klub Bor organizira tudi letos tečaj miniba-sketa. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci. Najmlajši 1, 2 in 3 razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 16.30, starejši pa uro kasneje. Informacije Corbatti, Tel. 361476 ob uri kosila. SHINKAI KARATE KLUB obvešča člane in zainteresirane, da se bodo treningi pričeli v ponedeljek, 16. trn., ob 18. uri za otroke in ob 19.30 za odrasle v telovadnici na Proseku - Ul. S.Naza-rio. Do konca septembra bomo vadili ob ponedeljkih in četrtkih z omenjenim umikom. Informacije in vpisovanja v telovadnici ali po tel. 327342/220199. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 1996/97 šolo plavanja in rekreacijo v bazenu na Alturi v Trstu. Vpisovanje do 13. t. m. vsak delavnik od 19. do 20.30 po telefonu 566137. SK BRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 - Opčine, vsak ponedeljek do 30. t.m., od 19. do 20.30. SK BRDINA sporoča elanom, Id so zainteresirani za vaditeljski tečaj smučanja, naj se javijo na sedežu kluba vsak ponedeljek do 30. t. m., od 19. do 20.30. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešCa, da se bo s 1. oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in Četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri ah pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SD BREG - košarkarska sekcija sporoča, da so se priCeb treningi s sledečim umikom: propaganda letnik 84/85 ob torkih, sredah in petkih od 15. do 16.30; minibasket letniki 86, 87, 88, 89 in 90 ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vaditelja David Pregare in Pierpaolo Brazzani. Vse informacije tel. št. 228334. Danes igra za vas Totocalcio Ivan Lukan Atalanta - Fiorentina Inter - Perugia Juventus - Cagliari Lazio - Udinese Napoli - Reggiana Piacenza - Parma Sampdoria Milan Verona - Bologna Vicenza - Roma Cosenza - Bari Venezia-lorino Modena - Siena Ascoli - Trapani X2 1 1 1X2 1 X2 IX 1 X2 1 2 1X2 1 Ivan Lukan (letnik 1949) je poklicni časnikar iz Celovca, že nekaj let pa je stalni sodelavec našega dnevnika, za katerega poroča o dogajanju na avstrijskem Koroškem in v Avstriji. V mladih letih se je ukvarjal z nogometom. Temu športu še danes sledi z zanimanjem, predvsem pa je navdušen šahist. S šahom se ukvarja tudi tekmovalno. Poleg tega pa je tudi generalni tajnik Slovenske športne zveze v Celovcu. Marino Buzzinelli je prejšnji teden pravilno napovedal 9 izidov. Petek, 13. septembra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.-20.4.: Naloge tega dne se boste lotili s tolikšno počasnostjo, kot dahi imeli na razpolago ves teden. Ce že morate vztrajati, vztrajajte vsaj brez negodovanja. BIK 21. 4 - 20. 5.: Bližji bo izrazil zeljo po nežnem stika Ker b®te zatopljeni v svoje načrte, ga boste uslišali zgolj z besedami; vas razum 1» ostal pri načrtih, srce pa v oklepu. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Neomajno boste vztrajali pri svojih stališčih, čeprav vas mnog poznajo po tem, da jih pogosto brez pravega razloga spreminjate. Tokrat jih bodo spremenili drugi. RAK 22. 6. - 22. 7.: Spopadali se boste s problemom, za katerega prav ddro veste, da mu še niste kos. Preložite ga še za nekaj časa in se raje predajte osvežilnemu užitku. IEV 23. 7. - 23.8.: Raztreseni boste kot zaljubljeni pubertetnik in le s težavo se boste prisilili k delu. A ker ga opravljate z malim prelom, ga boste končali presenetljivo hitro. <61 m DEVICA 24.8. * 22.9.: O sebi boste imeli precej slabo mnenje, zato se boste želeli na silo dokazati. Ne tekmujte s tistimi, M vas prekašajo; izberite raje sebi enake, pa vam zmaga ne uide. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Znašli se boste sredi zanimive godlje. Da M se izognili svoji krivdi, boste zavzeli nevtralno vlogo razsodnika ter zagovarjali izključno svoje interese. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Energija, Id ste jo investirali v druge, se vam bo začela počasi vračati. A zal boste morali ugotoviti, da se ne bo vrnila vsa, niti v obliki, v kakršni jo pričakujete. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Kljub nevarnosti izgube položaja se boste odločno uprli nekomu, ki si vas je želel podrediti. Streznil se bo, se vam opravičil in vam ponudil se boljšega. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Se zmeraj ne boste našli dovolj časa za počitek. Ne Čudite se torej, ce boste morali soboto preležati, v nedeljo poslušati očitke, v ponedeljek pa obiskati zdravika. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Spustili se boste v romantično igrico. Nikar ne bodite preveč sentimentalni, sicer bo simpatija pomislila, da vam gre zgolj za dokazovanje svoje nečimrnosti. RIBI 20. 2. - 20.3.: Vaša slika prihodnosti bo zelo realistična, zato boste brez težav usedali poteze, ki vas bodo kar najhitreje pripeljale do cilja. Ne zaletavajte se v ovire; preskodte jih. Ribolov s pomočjo elektrike iz avtomobilskega akumulatorja Kitajski ribič (na Reuterjevi sliki) se je ribolova v pekinškem kanalu lotil kar s pomočjo elektrike iz avtomobilskega akumulatoija, s katero omami plen. Da bi ga pri početju ne prehitro opazili, je nedovoljeno »ribolovno pripravo« zakril z gumami. (Foto: Reuter) Zdravnik, ki ustvarja nasmeh Poročali smo že o deklici, kateri so zdravniki z operacijo obraznega živca omogočili, da se lahko smeje kot vsi drugi otroci. Njena bolezen, imenovana Moebiusov sindrom, je zelo redka, zdravnik, ki je to bolezen prelisičil in bolnikom vrnil upanje, pa je Kanadčan dr, Ronald Zuker iz Toronta. (Foto: Reuter) Sandra Locke proti Clintu Easlwoodu Clint Eas1wood se je nekaj mesecev po poroki z Dino Ruiz znašel v težavah. Nekdanja soproga Sondra Locke (na sliki) ga je namreč obtožila, da ji je leta 1989 namesto preživnine ponudil lažno filmsko pogodbo. (Foto: Reuter) REŠITEV KRIŽANKE INHOV 'CTiOfV ‘OCJIIDVdd '3NV)i '3JAtfBI ‘VOVN 'miSL -vtj ‘noIi ‘znfos ‘vtn ‘vnvavh ‘zvIln to ‘ho ‘hvd ‘HOd 'TiHOVSA ‘N3SV TM ‘SVH3ATOA3H \LW ‘V3 -INHV ‘NHVW ‘0130 ‘VT3TI ‘XS013dVN VTiOSIA ‘Tttl-S -vid ‘VKLSV ‘NVa S3M ‘ONOd ‘JI ‘SMO ‘ONTIZM ‘HV -OAJ3Z3H ‘ZVJ ‘HHAVddO ‘NSdOISHHd rouAEiopoA SKANDINAVSKA KRIŽANKA ZMLETE IZLUZENE POKRAJINA FRANCOSKI FIZIK KOS 2ELE- KDORSE PRIPRAVLJA NA REDNO SLUŽBO FR.KNJI- ODBIJANJE SVETLOBE, ODSEV ALBANSKI ROBERT VFRANCUI (GL MESTO ARRAS) MESTO NA SICILUI KOSTI, KI SE UPORABLJAJO KOT GNOJILO IN KRMILO IN MATEMATIK IZ 14. STOL. (NICOLE, LOVI BREZDO- CEBELJI ZASTRU- EMIL ZATOPEK KILOGRAM STRANIŠČE ZEMECKIS PITEVKRVI TUDI ORESMUSI VOLJENJA PREKRŠEK POSTORITI GROZDJA ZBIRALNIK (LATINSKO) SLOV. IG- ENOTA ZA TEZO RALEC (IVO) NADUHA IAN FLEMING OŽINA NA MALAKI DVOJICA GR. MIT. EL NAPETOST NAD 1000 V ORODJE ZA KOPANJE ZDRAVILNA SLOV. LIT. ZGODOVINAR RASTLINA OKRAS MOS. OBRAZA SPRETEN STRELEC Z REVOLVERJE!/ BOLGARSKI VLADAR ORIENTAL. PESNIK ZAJC STATES VRTNA ZE-LENJAVA VSAJENO TKIVO ROMUNSKI ARFCFDF REŽISER EDWARD IME RUSKIH GL. MESTO KUBE VESOUSKIH RIM. BOG. JEZE MUSLIMAN. ANN0 DOMINI NAJSTAREJ. ZA PRAZNJENJE SEČNIKA LITERARNI NASELINA JUNAK TIHI VITALUI PREST0L- K0S0VSKI KNJIŽEVNIK DOMINGO V APULIJI, BABILONIJE 2a Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20,25 20.30 Kotiček: Filip TV dnevnik ® RAM 6.30 ''"V" 10.30 12.25 12.35 13.30 14.05 16.10 17.35 18.00 18.10 19.50 20.30 20.45 23.00 23.05 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo, Ame-deo Goria), (7.00, 7,30.8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Otvoritev Fie-re del Levante (iz Barija, vodi Vincenzo Mollica) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Skrivnost Borbey House (i. Angela Lansbury, David Birney, R. Dotrice) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Dicembre (dram., It. ’90, r. Antonio MOn-da, i. Pamela Villoresi, A. Haber, P. Colizzi) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik TV film: La Piovra 6 -Hobotnica 6 - Zadnja skrivnost (dram., It. ’92, i. V. Mezzogiorno, Patricia Millardet, 6. del) Vreme in dnevnik Šport Film: Pomodori verdi fritti. Alla fermata del Ireno - Fried Green To-niatoes (dram., ZDA '91, i- K. Bates, J, Tandy) Dnevnik Aktualno: Missione com-piuta - Reportaža iz Bosne Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Videosapere -Kultura news Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 Nan.: Paradise Beach TV film: La madre della Otroški variete Ciao ciao Dok.: V kraljestvu nara- sposa, 9.00 nad. Un vol- mattina in risanke ve, nato risanke in nan. to, due donne, 10.00 Zin- Nan.: Družina Hogan, Film: Ragazze d’ oggi gara, 10.30 Aroma de 9.45 Očetovi prijatelji (i. (kom., It. ’55, r. L. Zam- cafe. 11.45 Cuore selvag- Bob Saget), 10.20 A- pa, i. M. Allasio) gio, vmes (11.30) dnev- Team, 11.30 MacGyver Rubrika o zdravstvu nik Aktualno: Secondo noi - Dnevnik 2 Variete: La ruota della Nase mnenje Nan.: Velika dolina fortuna Odprti studio, 12.45 Dnevnik, vreme Dnevnik Fatti e misfatti, 12.50 Aktualna odd.: Ekologija Nan.: Časa dolce časa Šport studio v gospodinjstvu Nad.: Sentieri Variete za njamlajše, Nad.: Quando si ama, Film: Adua e le compa- vmes risanke, Ciao Ciao 14.45 Santa Barbara gne (dram., It. ’60) Parade 17.15 dnevnik Kviz: OK, il prezzo e giu- Variete: Niente panico Variete: E 1’ Italia raccon- sto (vodi I. Zanicchi) Nan.: Ultraman, 15.00 ta - Italija pripoveduje Dnevnik Tg4, vreme Willy, il principe di Bel Rubrika o izletih in poto- Variete: Game Boat . Air, 15.30 Sweet Valley vanjih Sereno variabile Film: Tototruffa '62 High - Princ (i. B. in C. Šport in kratke vesti (kom., i. N. Taranto) Daniel), 16.00 Bayside Nan.: Un caso per due Film: Febbre da cavallo School, 16.30 Beverly Variete: Go-Cart (kom.. It. '76, i. G. Proiet- Hills, 17.55 Helen in nje- Večerni dnevnik Tg2 ti. E. Montesano) ni prijatelji - Pismo za RnB Film: Centro storico Pregled tiska Nicolasa (kom., It. '92, i. G. De Film: La bambolona Odprti studio, vreme, Slo, A. Sandrelli) (kom., It. '68, i. I. Rei) 18.55 Šport studio t® TG2 Dosje Nan.: Alta marea, 20.00 "SC Dnevnik in vreme Primi baci il Nočni šport Aktualno: Zgodbe (vodi Ig CANALE5 TV film: Pricolo nell’ ombra (pust., ZDA '93, i. Gianni Mina) C. Norris, C. Gilyard) Film: Una donna per Joe Variete: 8 mm (dram., VB ’55) Na prvi strani Naii.: Highlander Variete: Maurizio Costan- Italija 1 šport zo Show Nan.: Petek, 13. RAI 3 Dnevnik Videosapere: Green, Ca-rosello, Media/Mente, Tiepolo, Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji Dnevnik 3 Nan.: In famiglia e con gli amici (i. T. Busfield) Šport: Iz Olimpije v Atlanto, 13.15 variete Lectio brevis, 13.30 dok. Avstralske živali Deželne vesti, dnevnik Glasba: Pred premiero Športno popoldne Nan.: U.F.O., 18.00 Star Trek - Deep Space 9 Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci TV film: Affittasi killer (dram., ZDA '91, i. R. VVagner, N. Everhard) Dnevnik, deželne vesti Variete: II viaggiatore Nan.: La legge di Bird Variete: Edicola Ippoliti Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Šport Nan.: Otto sotto un tetto ■ V osmih pod isto streho (i. Jo M. Payton France), 12.00 Norma in Felice (i. G. Bramieri), 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Aktualno: Lezioni priva-te (V. Sgarbi) Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) TV film: Fuori dal buio (dram., ZDA '94, i. Diana Ross, A. Weldon) Variete za najmlajSe Bim Bum Bam in risanke Risanke: Otok male Flo Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P Rashad) Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Variete: II quizzone (vodi Gerry Scotti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Lezioni private Estatissima sprint Pregled tiska # TELE 4 22.00, 23.40 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Beverly Hillibillies Film: Cimitero senza cro-ci (vestern, ’68) Dnevnik v nemščini Personaggi e opinioni Nan.: Great Detective MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Matlock Film Nan.: Ellery Queen, 17.30 A. Hitchcock Variete: Zap Zap Nanizanka Film: Acapulco Bay (dram., Meh. ’95, i. A. Nevvman, R. Gardner) Nan.: Omicidi d’61ite, 23.45 Avvocati a L.A. Videostrani Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 26. del Pasje mesto, 16. del kanadske nanizanke Maja, kratki igrani film Slovenski festival domače zabavne glasbe »Ptuj '96«, 1. del Mačka in miš, nemški film Poročila Kolo sreče, pon. tv igirice Nasi baletni umetniki: Metod Jeras TV dnevnik Otroški program: Lahkih nog naokrog Po Sloveniji Delničarji, 1. del Hugo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, Šport Forum Trdnjavske igre, 7. del francoskega kviza Skrivnostni svet A. Clarka, 2. del angl. dokumentarne oddaje TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Nevarne obline, 21. del ameriške nanizanke So leta minila, 5. del angl. nanizanke Božanski dnevi, ameriški film Režija: Terence Malick. Igrajo: Richard Gere, Broo-ke Adams, Sam Shepard, Linda Manz in drugi. TV jutri, videostrani Slovenija 2 Euronews Svetovni poslovni utrip, 1. del am. poslovne oddaje V žarišču Podoba podobe, Umetniški večer: Bauhaus -Obraz 20. stoletja, angl. dokumentarna oddaja Stoletje filma: Japonski film, jap. dokumentarna oddaja Film tedna: Farinelli (Kastrat), belgijski film Veliki dosežki slovenske kirurgije, 19. oddaja Svet divjih Živali, 13. del Gradovi, 7. del Sova, ponovitev: Nevarne obline, 20. del Alpe - Jadran So leta minila, 5. del V območju somraka, 12. Tropski vetrovi, 5. del Ljubezen in pohlep, kanadski film. Režija: Ba-shar Shibib. Igrajo: Frank Brunynbroek, Melissa White in drugi. Videošpon Brane Rončel izza odra Slovenian Cup v Jadranju, posn. iz Kopra H§ Koper Euronevvs Koper: Jadranje - Match race »Grand prix OMV« -Slovenia Cup 1 Slovenski program Studio 2 magazin H Primorska kronika m TV dnevnik Vsedanes »Spazio mare« Peter Pan club, otroška oddaja »Agora« Koper: Jadranje - Match race »Grand prix OMV« -Slovenian Cup Dnevnik Vsedanes Lomilec src, ameriška komedija, 1984 M Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1340. del Dobro jutro Poročila Prismuknjena družina, 20. del otroške nadaljevanke 2,4 otroka, 4., zadnji del angleške humoristične serije Nasa mala hišica, 10., zadnji del nadaljevanke Pikapolonica Dnevnik Ljubezenske zveze, 16. del španske nadaljevanke Sinjebradčeva Zena, pon. ameriškega filma Otroški program Kapetan zaspan Bon-ton-ton Ali ste vedeli? Doktorica Quinn, 39. del ameriške nanizanke Porodila Izza kulise, 6., zadnji del angleške nadaljevanke Kolo sreče Razpotja federacije Hugo, tv igrica Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Šport EPP Dzihad v Ameriki Volitve v BiH Cesta obstoja, dok. oddaja Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Živi planet, 2. del dokumentarne serije Poročila r "\ Slovenija 1 ^°0.6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '^■00,13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 oročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Ra-®a"GQ; 10.30 Pregled tiska; 11.05 etkovo srečanje in Glasbena oprema; ,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Do-90dki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; ci- on ®remo v kino; 19.45 Lahko noč, otro--20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slo-ncem po svetu - v živo!; 22.30 Informativ-a odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za dieten konec dneva. Slovenija 2 Sn7'30' 8,3CI' 9'30' la3°' 11'30' 1Z30' 7rri ^’313' 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8 m DUtrania kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 9 On ^oslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; j P ' * 1 * •1 °1 viinure za lepši jezik; 11.50 Vrem anHi 0poldne: 14.00 Drobtinice; 15.30 E I6^n nodmevi; 16.15 Popevki tedr BluzusPetk0Va centrifuga; 17.00 Kii na'or3 Glasovanje za novi popevki te dno 9’30 Stop P°PS in novosti; 22.00 Zrc< va. vreme, promet; 22.20 Jazz. Slovenija 3 V Mm8;?' 9'00' lao°- H-00- 12-00- l3-1 - 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobra; valni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zbori; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Iz opere Beg iz seraja; 19.30 Koncert orkestra SF; 21.00 Nokturno; 22.05 Igra; 22.42 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30,17.30Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 9.45 Primorski val; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 18.00 Poletni večerni pr.; 21.00-0.00 olimpijski studio; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 9.33 počitniški kovček; 10.00 Pregled tiska; 10,05 E. Galletti; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.40 Sigla singel; 16.00 E...State freschi; 18.45 Discoteca sound; 19.20 Sigla singel. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Benečije; 8.40 Soft mušic, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Jors in Bavh (P. Voranc, prip. š. Drolc); 11.40 Revival; 12.00 Od bose noge do vesoljske rakete; 12.40 Zbori; 13.20 Glasb. predah, vmes (13.30) Števerjan '96; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 New Age; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.1019.00 Kulturna obzorja. Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 2 0 Petek. 13. septembra 1996 ZMERNO JASNO obiaČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA _______ _____ FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 11,1 Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik 13,9 Sora Suha 12,6 Ljubljanica Moste 14,8 GradaSCica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE Neurje prizadelo vzhodno Španijo Lepotice so si domjuppeja privoščile nakit Petainova hiša novi . -cv GANOtA «4 ALACANT 127 II tf > mm c PARIZ - Francoski premier Alain Juppe je končno dobil novo stanovanje, potem ko se je zaradi napadov opozicije moral izseliti iz prostornega stanovanja, ki je bilo last pariške občine in za katerega je plačeval skromno stanarino. Novi dom francoskega premiera je prostorno stanovanje v strogem mestnem središču, kjer so živeli mnoge vidne osebnosti. Med njimi režiser Luise Malle, pred njim pa vdova kolaborac mističnega maršala Henrija Phelippa Petaina. Za novi dom je Juppe moral odšteti okoli 6 milijonov francoskih frankov ali okoli dve milijardi lir MADRID - Silovito deževje (na sliki-Telefo-to AP) je prizadelo vzhodno obalo Španije, predvsem pa turistično mestece Denia. Po prvih neuradnih podatkih kaže, da je v narasli vodi utonil mladenič, materialne škode pa še niso ocenili. Oblasti so v turističnih naseljih v bližini Denie evakuirale približno tristo ljudi, nekaterimi tudi z vojaškimi kamioni in helikopterji. Deževje je povzročilo precej škode tudi v Valencii, kjer so zaradi plazov zaprli nekatere regionalne in državne ceste. V kraju Cazorla so enote civilne zaščite rešile večjo skupino šolarjev, ki je šotorila v tamkajšnjem naravnem parku. Stephanie kmalu spet prosta PARIZ - Princesa kneževine Monaco Stephanie bo v kratkem spet svobodna. Princesa je zahtevala ločitev od soproga Daniela Du-crueta, potem ko je bulvarski tisk z velikim poudarkom objavil fotografije Ducrueta, ki je objemal svojo novo zaročenko. Po izjavi odvetnika Thierryja Lacosteja, ki zastopa princeso, bi sodišCe lahko razvezalo zakonca Ducruet že v roku enega meseca. Odvetnik je dejal, da gre za poseben postopek, »ker gre za Članico kraljevske družine«. Na fotografiji Stephanie in Daniel Ducruet v Času, ko na njun zakon ni legla še nobena senca. Na tekmovanju za najlepšo svinjo v Salt Lake Citzju so lastniki okinčali svoje lepotice, da bi si tudi z »nakitom« prikupili sodnikom (Telefoto Ap)