Naročnine mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne« tleljskn izdeja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo jo v Kopitarjevi ul. 6/Ш Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana «t. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo 4tv. 75b3. Zagreb štv. 39.011, Pragn-Duna j 24.797 Upruva; Kopitarjeva b, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Uusirirani Slovenec« Izhaia vsak dan zjutraj, razeu pon deljka in dneva po prazniku Iz Podonavja Sredi oktobra je v dunajskem, praškem, madžarskem in nemškem časopisju izbruhnila zelo zanimiva debata o nekem načrtu, ki ga uamerava uveljaviti dr. Beneš, da se /.povežejo vse male države Srednje Evrope v gospodarsko zvezo. Debata jo dosegla svoj kritični višek, ko je dne 30. okt-/.unanji minister dr. Beneš v zelo ostrih besedah demanliral, da bi bila njegova vlada napravila kakršnekoli korake, ki bi se dali razlagati kot ponudba od njegovo strani. Na dr. Beneševo zanikanje so dne 31. okl. pikro odgovorile oficiozno dunajsko rAVioner Neueste Nachrichten s sledečim ledenim komunikejem: >Dr. Benes jc dal dunajski vladi na znanje, da pričakuje avstrijske inicijative v svrho skupnega dela za omiljenje gospodarsko krize v srednji Evropi. Enako se jo sporočilo tudi madjarski vladi. Nato so drugi dan, dne 1. uov. 'Lidove Noviny. objavile daljši članek, v katerem priznavajo, da so češkoslovaški gospodarski krogi imeli daljše razgovore s številnimi dunajskimi trgovci in industrijci o možnosti sporazuma vsaj v gotovih panogah trgovine in industrije, pa da so la prizadevanja iz neznanih vzrokov oslala brez-uspeSna . Ta ostri dvoboj je imel lo zaslugo, du jc opozoril široko javnost na dejstvo, da se po dolgih lotili zopet rinejo v ospredje stari načrti, posebno mili francoski diplomaciji, ki imajo namen zbrati vse drobce bivše uvslro-ogrske monarhije ter jih povezati v novo gospodarsko enoto brez političnih primeskov in na lemelju popolne enakopravnosti. Kaj jc s tem načrtom? Kakšen jc. kdo ga podpira? Prvi vliti, ki ga dobimo pri čitanju časopisnih prask, ki še vedno nočejo ponehati, je la, dn -o gospodarska Srednja Evropa gradi od dveh >tra-nt in da neka tretja velesila kvarno vpliva v razpoloženje gradbenikov. Dr. Beneš nikdar ni tajil, da jo gospodar-kn združitev vseh malih držav naslednjič propale rnonarhiio daljni ideal njegovih prizadevanj. So dne 10. oktobra 1931 je \ češkoslovaškem parlamentu zelo temeljito obravnaval iu temo ter zaključil, da .-o številno carinske mejo v Podonavju velika ovira k reSitv i sedanje kriz •. Sedaj, ko so podonavske narodnosti dobile svoje lastno nacionalno življenje, je prišel čas, da se vrši proces v nasprotni smeri in dovede do gospodnr. •koga sodelovanja v isli ekonomski enoti. Bolj zanimivo je kajpak, da so njegove misli Bašle močan odmev tudi na Mndjarskcm. Dne H. oktobra namreč je predaval v Brnu budimpe-itanski univerzitetni profesor Eleiner llnnlo«, bivši državni tajnik v Bethlenovi vladi in dober osebni prijatelj dr. BcncŠa. llantos se jc ravnokar vračal is Ženeve, kjer jo zastopal Madjarsko pri zasedanju Zveze narodov. Kaj jo povedal? Nič manj kot lo. Tempsc. in Journal des Dcbals«, govorijo tudi v prilog tega mnenja. Sicer pa gre tukaj lo za malo razlike v formi. Nesrečni ;.tretji■; sta bolj gotovo Nemčija in Italija. Veliko razburjenje nemškega časopisja vseh barv od MUnchener Ncucsle Nachrichten pa do Kol-uiseho Zeilung jo neizpodbiten dokaz, da jo prišel Iz Berlina neusmiljen veto, ki je rnzgnnl dunajske Restavracija ali podonavska federacija? Pogajanja za carinsko zvezo med Avstrijo in Madjarsko Francija v ozadju novih načrtov Dunaj, 23. novembra. Žc notranji minister \Vinkler je v poslanski zbornici med razpravo o proračunu priznal socialističnemu poslancu dr. Deutschu, da se je v zadnjem času pričelo močno legitimistično gibanje, ki stremi za obnovitvijo av-strijsko-ogrske monarhije pod žezlom Habsburža-nov. Dejal je sicer, da to gibanje nc spravlja države v nevarnost. Res pa je,<; je nadaljeval minister, j da so postali v zadnjem času legitimistični krogi zelo delavni in da so šc danes. Da imajo le-gitiinisti tudi pri llcimatschutzu velik vpliv, ne more po zadnjih dogodkih nikdo zanikati. Poga-! janja med Heinnvehrom in narodnimi socialisti so sc prav radi lega razbila, ker so posegli vmes ' legitimisti, ki stoje v Heimwehru na vodilnih mestih.. Že dalj časa sc mudi na Dunaju bivši madjarski minister Hantos, ki jc v evropskem odboru Zveze naredov sestavil načrt za podonavsko federacijo. Prolesor dr. Hantos je znan po svojih zvezah s irancoskim zunsnjim ministrstvom iu zveze ima baje tudi s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Na Dunaj je prispel v spremstvu čeških in madjarskih induslrijcev in jc takoj po svojem prihodu pričel pogajanja o avstrijsko-madjarskem gospodarskem zbližanju z visokimi osebnostmi gospodarskih in političnih krogov. Pogajanjem prisostvujejo poleg uglednih avstrijskih politikov in predstavnikov avstrijskih gospodarskih krogov minister narodnega gospodarstva Dol-iuss; nadalje so navzoči predstavniki madjarske industrije in mnogo mudjarskih legitimislov, med temi bivši zunanji minister dr. Gratz in groi Csc-konics. Danes so znani podrobnejši podatki o silno živahni razpravi, ki sc je vršila v noči med petkom in soboto in se je zaključila v jutranjih urah. Pogajanja so se tikala vprašanja carinske zveze med Avstrijo in Madjarsko. Sprejet jc bit sklep, naj se sestavijo posebni odbori, ki bodo to vprašanje proučili in nato stavili konkretne predloge prizadetim vladam. Glavni referat jc imel profesor dr. llantos, ki se je zavzemal za gospodarsko zbližanje z Avstrijo. Ker jc proi. Hantos menda v ozkih zvezah s irancoskim in češkoslovaškim zunanjim ministrstvom, smatrajo v diplomatskih krogih, da bi avstrijsko-madjarska carinska zveza samo tvorila prvi korak naproti gospodarskemu zbližanju vseh nasledstvenih držav. Pozneje naj bi se namreč avstrijsko-madjarski carinski zvezi pridružila Češkoslovaška in ostale nasled-stvene države. Posebno navdušeno za to zvezo se ic izrazil minister Dollfues ler omenil, da se po- vsem strinja s Hantosovim naziranjem. Dr. Hantos jc poudaril, da bi zveza ne bila naperjena proti Nemčiji. Z izidom razgovorov so bili posebno zadovoljni legitimisti, ki upajo, da se bo z gospodarskim zbližanjem med Avstrijo in Madjarsko ustvarila realna podlaga za končno politično združitev obeh dežel pod habsburškim monarhom. Novo gibanje, pa naj se izcimi iz njega obnovitev avstrijsko-ogrske monarhije ali podonavska federacija, zelo skrbi pristaše Anschlussa, in zato je žc med dunajskimi pogajanji sckcijski svetnik dr. Schiillcr predlagal, naj sc pogajanja za avstrij-sko-madjarsko carinsko zvezo odložijo, dokler se končno ne reši vprašanje carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Ženeva, 23. novembra. O pogajanjih za gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Madjarsko, oziroma med vsemi podonavskimi državami, je pri. občila »Ncue Ziiricher Zeitung« zanimivo poročilo o zakulisnem boju evropske diplomacije v tem pogledu. Francija jc junija mescca doživela diplomatski poraz in je danes v tem povsem rezervirana; vendar pa išče postojanko, ki naf bi bila izhodišče uradnega starta njenega načrta za podonavsko !c-deracijo. V Berlinu so sc baje nekoliko pomirili, ker smatrajo, da jc radi pogajanj, ki jih je imel nemški poslanik nedavno v Parizu, ustanovitev podonavske fcdcracijc neizvedljiva; pariška vlada sc namreč za zadevo nc zanima mnogo, pač pa jo jc popolnoma prepustila osebni iniciativi njenih poslanikov v Pragi, na Dunaju in v Budimpešti. Dunaj pa ni istega mnenja kakor Berlin v tem pogledu. V zadnjem času jc namreč v naslcdstve- nih državah udarila gospodarska kriza z veliko silo na plan in ker podonavske države nc morejo upati na francosko pomoč, jim ne bo preostalo drugega, kakor da se odločijo za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Saj je celo nekdanji češkoslovaški trgovinski minister Ilotovic nedavno na nekem zborovanju predlagal carinsko zvezo med podonavskimi državami po vzorcu nameravane av. strijsko-nemške zveze. Na Dunaju se že več dni mudi tudi bivii nemški kancler dr. Wirth, ki ga jc centrum pooblastil, da sc iniormira o stališču krščanske socialne stranke napram lcgitimističncmu gibanju in podonavski icdcraciji. V krščanski socialni etranki se desno krilo več ali manj nagiblje k lcgitimističncmu stremljenju. Glede oficielncga stališča Francije dozna-vajo še, da bo francoska vlada, preden prične ofi-cielno akcijo za podonavsko federacijo, pripravila prej ugoden teren tudi v Italiji, in sicer v tem smislu, da bi Italija pristala vsaj na rahlo zvezo med podonavskimi državami. Nemške skrbi Berlin, 23. novembra. Nemški politični k.'oji z. veliko pozornostjo sledijo dunajskim pogajanjem glede carinske zveze med Avstrijo in Madjarsko. Zanima jih šc bolj legitimistično gibanje, ki bi utegnilo preprečiti združitev Avstrije г Nemčijo. Tako ugotavlja n. pr. Germania , da se v zadnjem času opaža v Avstriji močno legitimistiloo gibanje, da nastopa zora pristašev habsburške restavracije in da ima to gibanje oporo v \eč ali manj odgovornih krogih. Heimwehr napoveduje revolucijo Dunaj. 23. nov. ž. Snoči je pri >Drei Kngel-sbhne imel Heinnvehr svojo skupščino, nn kateri je govoril ludi knez Stnrhenbcrg. Knez Starhenberg jo poudaril, da je lleiimvehr izgubil vse zaupanje v osebnosti, ki danes vodijo Avstrijo iu je zato sklenil, dn sam ustvari novo situacijo, ker so jo drugi politiki popolnoma zgrešili, lleiimvehr sloji na sta-lišču, da se inorn sedanji sistem na vsak način spremeniti, in sicer nn revolucionaren način. On razume dogodke od 13. septembru, ko so sc nekateri štajerski tovariši odločili za akcijo, čudi pa se le. da so proli njim sedaj vrši kazensko postopanje. Knez Stnrhenbcrg ne vidi nobeno razlike med ne- zadovoljstvom od 13. septembra in nezadovoljstveni iz leta 101 H. Zaradi lega misli, da je dolžnost vseh članov lleiimvehra, dn so v pripravljenosti, ker bo v najkrajšem času vsakdo od njih pozvan, 07.nejšem Poincnrejcvcm kabinetu. L. 1925. pn je kot finančni minister v llriandovem kabinetu napravil načrt za sanacijo francoskih valutnih razmer, vendar mu pa parlament njegovega načrta ni odobril. L. 1928. je postni zopet minister v Poinca-rejevein kabinetu. Loucheur je imel v severni Franciji velikan-ska podjetja in veljal za francoskega Siemcnsu. samo s lo razliko, dn si je znal Loucheur svoje premoženje obdržati. Sodeloval jo tudi pri haaškem rnzsodišču, sploh gn jc francoska vlada uporabljala za razno delikatne zunanje misije. V parlamentu je i zavzemal važno mesto nekako v sredini frakcijo. Po odstopu Poincnreja je veljal nekaj časa za bodočega moža Francije, vendar pn je to mesto zavzel Laval. Parii, 23. nov. tg. Pogreb pokojnega Lou-cheurjn bo v čelrtek na Mont Parnasu. Nn željo pokojnika se bo vršil pogreb čisto enostavno. V soboto popoldne je umrl bivši minister Louis Loucheur. Z Loueheurjem izgubi Jugoslavija velikega svojega prijatelja, ki je bil naši državi naklonjen z vsem svojim vplivom žo od začetka njenega nastanku. Posebne zasluge si je pridobil za našo državo v znanem sporazumu z. Draškovičeni, s katerim sta 1. 1921. določila višino reparacij, ki naj jih prejema naša država na 5.5% vseh reparacij, ki jih mora plačevati Nemčija. Ta določba je oslala vodno pravomočna, tako v Davesovcm, kakor ludi v Voungovem nnčrtu. Posebno pozornost jo Loucheur naši državi posvetil meseca maja lanskega leta, ko jo potoval po Evropi, da prouči gospodarske razmere. Tedaj je podal v Parizu poro- in praško industrijalce, ki so konspirirali nu Dunaju. Dr. Schober jo zopet izkopal iz arhivov rečo-nico dr. Scipla, :>da so Avstrija nikamor no bo vezala brez "Nemčije.; In pri tem je dosedaj ludi ostalo. V »Corriero d'Itnlia, pn je izšla 2. novembra kratka notica, da Italija no bi nikdar mogla priznati obnovo nvslro-ogrske monarhije, ki bi ji pn-tronirala Češkoslovaška. Prav bi bilo, čo bi tudi države Male antanto poseglo vrne«. ker so njihovi interen' tudi ua tehtnici- Ustanovitev vseslovanskega združenja živinozdravnihov llclgrad, 23. nov. I. Danes je .veterinarski kongres Jugoslovanskih živinozdravnikov končal svoje zasedanje. Ni mogel lepše izvršiti naloge, ki si jo jo stavil, kakor za ustanovitev Vseslovanskega združenja živinozdravnikov. Ko jc predsednik Mi-lutin Gez prečital pravila Vseslovenske zveze živinozdravnikov, je zavladalo med kongresi', i veliko navdušenje iu pele so se zaporedoma vse narodne himno slovanskih držav. Nekateri so izrazili željo, naj se ludi Bolgarija pridruži tej Vseslovanski ustanovi. Tehnično ovire so baje onemogočile prihod bolgarske delegacije, ki pa je poslala na kongres lepe brzojavne pozdrave ler jc v svoji brzojavki pozdravila, da bo rade volje pristopila k Vseslovanski zvezi, kakor hitro ji bodo dostavili pra- Bani pooblaščeni da določajo krušne cene Bclgrnd, 23. nov. AA. Minister za trgovino in industrijo jo na osnovi določb tj 10. zakona o prodaji pšenico v državi predpisal spremembo iu dopolnitev uredbe o conah kruha z dne 23. septembra 1931. Cl. 2. točka 1. uredbo o krušnih cennh v državi z dne 23. septembra 1931 se menja in se glnsi: Bani se pooblaščajo, da v poedinlh krajih odobrijo spremembo osnovnih krušnih cen, pri čemer naj sc ozirajo na ccno moko v trgovini na veliko v poedinlh krajih ter režijske stroške zn peko kruhu. vila. Naposled je bilo sklenjeno, da se vrši prvi veliki vseslovanski kongres že prihodnje leto v Varšavi, kateremu bodo prisostvovali vsi slovanski narodi, razven Rusov, ako se ined leni ne posreči najti rešitve, ki bo omogočila tudi njih udeležbo. Jugoslovanski živinozdravniki so sklenili, da se prihodnje leto zopet sestnnejo in sicer v Zagrebu ob priliki jesenskega velesejma. Živinozdravnlki nameravajo postaviti na zagrebškem velesejmu svoj lasten paviljon, v katerem bodo razstavili izčrpen pregled o stanju našega živinozdravništvn. Po kongresu so se živinozd ravnik i napotili na Avalo, kjer so položili vence nn grob neznanega junaka. Vence so položili ludi gostje iz Poljske in Češkoslovaške nakar so se kongresisli razšli. Janko Sajovic f Umrl je sinoči ob šestih r Kranju g. Janko Sa joTic, znani ugledni trgovec in slarosta gorenjske gasilske župe. Pokojniku je radi njegovega vsestranskega delovanja t javnosti poznala vsa Slovenija. Pojrreb Iki v sredo 25. novembrn ob pol 4 popoldne na pokopališče v Kranju. Naj v miru počiva! Težko prizadeti družini našo iskreno sožalje! Na področju mesta Belgrada jircdpišc spremembo minister zn Irgovinn in industrijo. Preganjanje Cerkve na Goriškem Kakšno namene je imela fašistična vlada, ko je izsilila odstop gorifkega nadškofa Frančiška Sedeja, je poslitlo jasno z.a vsakogar, tudi za tistega, ki je «ojil kljub dosedanjemu preganjanju Cerkve na Primorskem količkaj upanja, takoj po imenovanje njegovega začasnega namestnika Ivana Siro-tlijn. KomenTafrjl fašlstičrtegd tiska in najnovejši izbruhi goriških oblastnikov proli slovenski duhovščini, ne dopuščajo o resničnih namenih fašizma nikakega dvoma več. Že prvi dogodki kažejo, da je bilo žrtvovanje nadškofa Sedeja zaman in da bodo fašisii zdaj s še večjo silo navalili na Cerkev v Julijski krajini. še pred dobrini mesecem je italijanski ti.sk j zahteval popolno italijauizacijo Cerkve na meji. II Popolo di Trieslet je zahteval med drugim, da se zapre osrednje bogoslovni) seiueHMČe v Gorici ter se preselijo vsi bogoslovri v-Videm, kjer naj se vzgajajo v .pjave Italijane«, da izginejo tako \i javnega življenja nevarne figure slovenskih duhovnikov«. Članek, ki je izšel z. odobren jem državnih obla.stev, se je končaval z zelo pomenljivimi besedami: Treba se l>o lotiti energičnega reševanja cerkvenega vprašanja v Julijski Krajini posebno v trenutku, ko se nek« s kolensko mesto «-1>гаш.< Ko se j«* po enem mesecu In mesto resnično '7.praznilo, se je vsega tiska v Italiji polastilo veliko veselje, in glavno fašistično glasilo Julijske Krajine naznanja, da se bo Sel'-* sedaj začelo nele materialno, temveč tudi resnično duhovno italijansko ujedinjevanje obmejnih krajev. V nedeljski številki ^е -Popofo di Trie*'.« zopet b;ivi z odstopom goriškega nadškofa Sedeja. ki je bi! prav za prav upokojen, lo je imenovan z.a predstojnika liadškolije. ki ne ob-loji več ali pa obstoji samo v spominu ... Glasilo fašistično stranke z-ahteva. da se mora sedež nadškofije prenesti i/. Gorice v Trst; goriška ua'lškofija je delo avstrijskih cesarjev (!) in je danes, ko ji niso več podrejene slovanske škofije, kakor na pr. ljubljanska, odveč. Vse to - ' zdaj lallko izvede, ker je bil za upravitelja goriške nicdški.fijV imenovan Italijan. Ko te bo v zmisiu konkordaia ljubljanska škofija tudi de iure odcepila od goriške nadškofije in se bodo italijanske škofije uredile po državnih provincah, nuj se obenem prenese nadškofijski sedež v Trst. Zakaj lil zahteva? Trst je bil že od nekdaj središče poitnlijančevanja Slovencev. Zdaj naj poslane tudi središče cerkveno raznnrodovalne politike. knkor so si jo zamislili fašisti. O novem apostolskem administratorju goriške nadškofije msgru Ivanu Sirottiju so tržaški listi pisali previdno. 'Corriere Islriano v Puli z. dne 7. novembra je bolj neprevidno pokazal na misijo, ki jo fašizem določa administratorju. Piše namreč, dn deželu od njega pričakuje, »da obnovi rimsko cerkev v goriški nadškot'iji.. Fašizem trdi, dn so pre^faji škofje, zlasti pa Sedej, vso nadškofijo . po-balkanili in laško ljudstvo oropali naravnih pravic do materinega jezika. Zato pravi imenovani poljski dnevnik: M.sgr Sirotli je mož, ki bo nedvomno z.a počel delo za pravičnost, ki jo zahtevajo in pričakujejo katoličani italijanskega jezika v obmejnih pasovih goriške nadškofije. /a poznavalca razmer jo jasno, kaj lake besede pomenijo. Kaloličnnom laškega iu turbinskega jezika niso goriški nadškofje nikoli omejevali naravnih pravic do rabe jezika. Le to so delali, da so branili in uveljavljali v enaki meri tudi pravice slovenskega ljudstva. Verno ljudstvo enega ali drugega jezika ni imelo razlogov, da se pritožuje. Le laški nacionalisti so zadržanje cerkvene oblasti gledali postrani, ker je oviralo rnznarodo-valne težnje. Tu ovira naj pade zdaj. ko so pahnili zadnjega škofa-Slovenca čez prag Administrator naj v cerkvenem področju odprt .i vratu pogonskemu fašizmu, da se vrže iz. cerkve slovenski jezik. Izgon ljudskega jezika iu vpelja\a laščiue in latinščine, to je 'restavracija rimske cerkve na slovenskem ozemlju. se bolj jasno, kakor fašistični lisk, govorijo dejanju. Kakor hitro so oblasti v Gorici doznale, da je nadškof Sedej odstavljen ter na njegovo mesto imenovan apostolski administrator, so hoteli nu kvesluri pokazati, da je prišla njihova doba. V listih dneh je bil v Komnu pod palronauco krajevnih fašističnih oblaste v razglašen spet velik ples. To je najbolj splošno sredstvo, da mladino poživinijo iu jo narede sprejemljivo z.a sužnji jarem. Duhovščina je ob raznih prilikah nastopala proti plesni maniji. Tako je tudi to pot komensk! dekan Rngo-slav Nemec v pridigi pri Devici Mariji v Obršljanu svaril mladino in starše pred pogubnostjo plesa. Kmnlfi nato je bil poklican v Goflfo na kvesfhro, kjer so surovo vpili nad njim, kakor policaj mol kakšnim vogabundom. Dali ko mn >diffido«, to je policijski opomin. Na holehnega in blagega duhovnika je to tako vplivalo, da je dobil nevaren živčni pretres. Ko se je. vrnil v Komen, je bil ves spremenjen in oslabel. Zgodilo sc je, da se je med molitvijo zgrudil nezavesten iu bruhal kri. Peljali so ga v bolnišnico v Gorico. Dekan Nemec ima 03 let. Je češki rojak iz, Chvalenk'a. Povsod je bil znan kol pobožen, skromen in blag duhovnik, ki se je trudil za lepoto hiše božje in zn versko povzdigo ljudstva. Toda v deželi famožnega konkordata je treba plesati. Istočasno je dobil diffido od kvesture župni upravitelj v Skrbi ni Štefan Posarelli. Tudi o njem gre med ljudstvom glas, da je miren in pohleven človek, daleč od kakih političnih intrig. Končno jo bil postavljen pod policijsko nadzorstvo še g. Vinko Vodopivec, župnik v Kronber-gu pri Gorici in znani slovenski glasbenik. Policijsko posvarjeni se ne smejo ganiti iz svoje fare brez dovoljenja goriškega policijskega upravnika iu brez njegovega dovoljenja ne smejo niti do svojega škofa, oziroma danes apostolskega administratorja! Danes je na Goriškem že enajst duhovnikov pod policijskim nadzorstvom in najuglednejši slovenski duhovnik Ivan Rejec hira v kon-finaciji! Tako so fašistični glavarji v dobi konkordata iu sprave restavriralk Cerkev na Goriškem. i Nadškof Sedej nevarno obolel Sušak. 23. nov. Preko Reke je prispela iz Italije vest. da je goriški nadškof dr. Frančišek Sedej. cigar zdravje je bilo v zadnjem času omajano, pod vti-oiu nedavnih dogodkov na goriški nadskoliji, nevarno /.bolel. Po poročilih je njegovo stani«1 resno. Za ozdravljenje nemškega gospodarstva Proti iof aciji - Dol s cenami - Znižanje obrestne mere Berlin. 23. nov. tg. Po triinpoTtedenskih posvetovanjih je gospodarski sosvet nemške vlade danes končal svoje seje. Kljub prejšnjim diferencam z zastopniki kmetijstva in strokovnih organizacij je bila danes slovesna zaključna seja pod predsedstvom predsednika republike llindenburgn. Hiudenburg je v svojem z.akl jučnes* govoru ugotovil, «fn je gospodarski sosvet v temeljnih vprašanjih našel skupno linijo in da bo odslej naloga lržavne vlade, da sklene odredbe za zopelno »zdravljenje gospodarstva, (»lavne naloge prihodnjih dni pripadejo torej zopel Kruningovi vladi, ker v gospodarskem sosvetu ni prišlo do pozitiv- Proces proli dr. Totu Belgrad, 23. novembra. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je začel proccj proti 12 osebam, ki so obtožene, da so delovale na tem, da ee spremeni državni red in so v to svrho v noči dne 3. in 30. jan. položili dva peklenska stroja, in sicer enega v zagrebško b.insko palačo, drugega pa v prostore Mlade Jugoslavije«, tudi v Zagrebu. Med obtoženci se nahajajo: dr. Drago-tin Tot iz Petrovega sela, ki je v drugi polovici 1930 javno agitiral po Zagrebu, da se mora na-*i!n® spremeniti državni red, ter da se morajo olavbe, ki eedanji režim podpirajo, nasilnim potom porušiti. V to evrho je izdajal tudi večje denarne vsote. Drugi obtoženec je Josi-p Miklavžič iz Otočca. ki je obtožen, da je z dr. Tot ont agitiral proti obstoječemu redu, da ie pripravljal aten. tate na zagrebškega župana dr. Srkulja in na stav. be, ki eo lastnina države, ter da je dne 3. jan. v noči položil peklenski stroj v bansko palačo v Zagrebu. Stroj je eksplodiral in napravil maten-ialn» »kodo. On je tudi obenem s tretjim obtožencem Ivanom Bužinom položil 30. jan. peklenski stroj v prostore »Mlade Jugoslavije«, kjer je eksplodiral in napravil veliko škodo nad tujo lastnino. Četrti obtoženec je Anton Kraljic, ki jc ob-dolžen, da je zvest sotrudnik dr. Tota in vseh njegovih pajdašev. Peti obtoženec je Milivoj Ivarj-kovič iz Mostarja. Obtožen je, ker je sodeloval z Miklavžićem in je zagrešil zločin polaganja peklenskih strojev. Sesti obtoženec je Suhan Jakob iz Trcbč, ki je obdolžen, da je decembra 1930, ali :anuarja 1931 skušal vzdrževati zveze s hrvatskimi emigranti t namenom, da si na ta način pribavi potrebni teroristični materijal za teroristično delovanje po naši državi. Ta materijal se mu je tudi r re:;nici posrečilo dobiti in te tudi preskrbel peklenske stroje, s katerimi je operiral Miklavžič. Osttli obtoženci so Štefan Sabola, Josip Tarla, Gregor Sulctica, Ivanka Železnik iz Ljubljane in Štefan Radeljak iz Slepjuha in so obtoženi zaradi tega, ker so vedeli za vse predpriprave, vendar •5a lega niso hoteli prijaviti oblastem, kalvor je to t zakonom predpisano. Dvanajsti obtoženec je Peter Rakovič, ki je delil po Zagrebu plakate z vsebino, ki je težko žalila državo in njene predstavnike. Vsi ti so obloženi po znanih členih zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ter zakona o državnem sodišču in zaščiti države. Obtožnica natančno opisuje, kdaj, kje in kako so bili preneseni peklenski stroji, kdo je sodeloval, 'ia-ko so policijske oblasti zvedele za krivce in jih izučile v roke pravici. Dr. Tot se je izdal sam na ta način, da je par dni pred eksplozijo peklenskega stroja v »Mladi Jugoslaviji« natančno opisal .svoje delovanje v nekem pismu na prijatelja, to pismo pa je pravočasno prišlo v roke pravice, ker bi bil sicer padel zagrebški župan dr. Srkulj od zločinske roke Miklavžičeve. Obtožnica navaja tudi natančno, od kod so prišli peklenski stroji. Im-pOftira jih vedno isti Pcrčec, ki je vodja vseh terorističnih nakan proti naši državi v inozemstvu. Peklenski stroji so prlromali T našo državo že decembra 1930 in so bili začetkom januarja po Miklavžič« dostavljeni zagrebškim teroristom. Neki Ignac Dimitrovič je zaslužil pri prenašanju obeh peklenskih strojev 6000 Din, ki jih je tudi točno »orr^et i t rok Perčeca. Teroristični materijal je brez ovir prihajal v našo državo preko postaje Velike Kanile. Julri bo zaslišan Miklavžič. nega zedinjenja o najvažnejših problemih. Večje zanimanje pa je bilo za (o, kako bo dr. Briining reasumiral rezultat gospodarskega svetu. V svojih izjavah pa je dr. Bruning podul samo pobude zu delovanje vlade v prihodnjem času. Ugotovil je, da je gospodarski sosvet bil edin v tem. da se je na \*nk način izogibali iiiflacionističnih odredb. Dalje je bil sosvet edin v tem, da se inornjn stroški gospodarstva znižati v smislu padca cen na svetovnem Irgu iu zmanjšanja dohodkov. V lo -vrho se mor.i temu prilagodili javni proračun. Javna bremena se morajo znižati, pu tudi reperacijsko vprašanje se mora razčistiti in izvršiti nova ureditev inozemskih kreditov. V smislu gospodarske politiko je treba zrahljati vezanost cen, ceno in mezde pa -e morajo znižati obenem. Doseči se mora ludi znižanje obrestnega nivoja in hipotekurnili obresti. Dalje se predlagajo ceneni posebni tarifi zu razno važno blago pri prevozu po državnih železnicah, na novo >e mora organizirati železniška služba in pomožne odredbe za kmetijstvo. Vse to pu so samo predlogi. Prava odločitev mora sedaj priti cd državne vlade, ki bo sklepala začetkom decembra o tem v svoji veliki zasilni naredbi. Mussolini-Hitter Berlin. 23. nov. Tukajšnji tisk se bavi s političnim procesom v Celovcu, kjer sedi na obtožni klopi odgovorni urednik domaČega glasila narodnih socialistov, Der Vormarsch je namreč očital krščanskemu socinlcu Otinarju Seitlingerju, dn je laž.nivee, ker je na nekem zborovanju izjavil, da je Hitler Izdal južni Tirol Italiji. Zn pričo je bil pozvan znani pruski hitlerjevec dr. Frick. Demokratski li-ti prioltrnjejo zanimivo gradim, na podlagi katerega obdoliujejo Hitlerja in narodne socialiste, da s« se definitivno odpovedali južni Tirolski nato. da si pridobijo naklonjenost fašističnega diktator'«. Tako s« narodni socialisti celo т Mrrsnu. lo je pod Kalijo, nedavno ndprti svojo lastne podružnic*. kjer se l»od* ihirali pristaši narodne socialistične stranke ii Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. Fašistična oblastvn so dala takoj dovoljenje za otvorllev podružnice in 9. novembra se je že vršila narodno^ocialistična proslava, o kateri poroča v nemškem jeziku pisani fašistični list >AI-[lenzeiluiig'. V listu se narodni socialisti anlivalju-jejo fašistični vladi za dovoljenje Hitlerjevega Si-banja v južnem Tirolu. Mera tisk i dogodek jasno priča o zvezah med Hitlerjem in Mtissolinijem. Saj je svoj čas celo :-Popolo d llalia«*, to je osrednje glasilo fašistične stranke, priobčilo llillerjevo izjavo, dn >e je ta od[>ovednl Tirolu. Dejal je: :.1užno-tirolsko vprašanje ne bo nill predmet razpravljanja med fašistično Italijo in naroduosociulielično Nemčijo.; Omejena amnestija (Pismo iz Sofije,) Sofija, 20. novembra. Zakoniki načrt za amnestijo je gotov ter be vnešen v nerodno sobranje še tekom lega tedna. Dasi je amnestija zamišljena v širokem obsegu, je vendar zelo razočarala zemljedelce. Amnestije ne bodo deležni vsi oni, ki so obsojeni na smrt za izdajstvo domovine, med njimi znani štirje bivši voditelji zemljedelcev Obov, Todorov, Stojanov in Atanasov. Ker irtiajo le-tt precej privržencev na deželi, in ker so nasprotniki sedanjega režima, to so »zgovorieti« in »komunisti« znali izkoristili zahtevo naroda po popotni amnestiji, je sigurno pričakovati, da bo zborovanje zemljedelskega kongresa v nedeljo zelo burno, ie včeraj jc časopis zemljcdelske smeri! »-Pladne« ostro napadal tri zemljedelske ministre, češ da so oni sami proli amnestiji zemljudćlskih prvakov-emigrantov. Prizadeti so tudi emigranti komunisti, za katere se je sicer vedela že v naprej, da ne bodo deležni amnestije. Bolgarski kmet. je demokratičen in mu bo le težko dopovedati, da se ni moglo pomilostiti bivših njegovih voditeljev, med tem ko se na drugi strani še niso klicali na odgovor »zgovoristi«, ki so po državnem prevratu povzročili klanje ljudstva, pri katerem je toliko tisoč ljudi zgubilo svoje življenje. Pritisk na vlado je bil Velik proti amnestiji. Javno so nastopile bivše vladait stranke, društvo rezervnih in upokojenih častnikov, sigurno .so bili proti merodajni vojaški krogi ter ma-cedonska organizacija. Težko stališče bodo imeli na svojem kongresu zemljedelski ministri. Minister Gičev bo sicer skušal prepričati zborovalce, da je drugi izhod bil nemogoč. Že včeraj je podal izjavo, da je on za politiko mo/nosti razvoja, ne soglaša pa nikdar z onimi, ki zahtevajo ali vse — ali nij. Dalje pravi: »Našemu kongresu bom zastavil vprašanje, da se zadovolji sedaj z amnestijo, katera bo omogočila vrnitev v svoje domove mnogim političnim emigrantom in obsojenim, da postanejo lojalni in mirni državljani, z izključitvijo eamo nekaterih osebnosti, ali pa da se odrečemo amnestiji in da čakamo trenutka, ki nam bo dovolil obširnejšo amnestijo. Ako bodo združeni zemljcdelci skleniil na kongresu, da je neobhodno potrebno, da zeralje-delski ministri izstopijo iz vlade iz vroka, ker pomilovanja ni bilo deležnih 4—5 mož, tedaj se bomo mi pokorili sklepu kongresa.« Minister Gičev, spreten diplomat in govornik, bo postavil zemljedclce-delegate pred alternativo, ali odobrijo vladni načrt amnestije, ali ga zavrnejo ter izstopijo iz vlade. Izstop poljedelcev iz vlade bi pomenil možnost vstopa -zgovora« v vlado, s katerim činom bi zemljcdelci izgubili vse. kar so si sedaj od vstopa v vlado po volitvah 21. junija pridobili. Njihovi pristaši bi izgubili zopet vsa službena mestu pri upravi, državnih zavodih itd. Na-redba, da se plačuje od države žilo po višjih cenah kmetovalcu, kakor ga sama prodaja, bi propadla. Propadle bi razne druge olajšave kmečkemu narodu, izvojevane v teku kratkih mesecev sodelovanja pri vladi. Zato ni pričakovati, da bo prišlo do izstopa zemljcdelcev iz vlade, dasi utegne biti zborovanje zelo, zelo burno, zu kar bodo že poskrbeli nasprotniki т intrigami. — Zakonski načrt bo sicer vnesen v parlament, toda o njem se bo sklepalo šele po zemljedelskem kongresu. Ako bi prišlo do izstopa zemljedelcev iz vlade, jc mogoče, da se amnestija šc bolj omeji, in bi prišli v nevar-noet, da jih zapro, oni emigranti, ki bi se vrnili predčasno. Včeraj se je mnogo govorilo, da se vrne več emigrantov in je bil v to svrho, da jih pozdravi, odposlan narodni poslanec na obmejno postajo Dragoma n. Na kolodvoru v Sofiji se je zbra'a večja skupina zemljedelcev. V razočaranje pa se je vrnil Ie eden, bivši župan v Pašmakli, ki j« izjavil, da nekaj sto emigrantov Čaka na vrnile* v Vel. Bečkereku, Novem Sadu, Indjiji itd. Za danes se pričakuje večji transport. Vsa pozornost Bolgarije je obrnjena na kongres zemljedelcev, ki bo začel 21. t. m. zborovati in gotovo se izid nobenega kongresnega zborovanja ni tako željno pričakoval kot kongres zemljedelcev. Zagreb. 23. nov. ž. Danes zjutraj je prispel vr Zagreb dr. Rodič. Zagrebška vremenska napoved: Po večini ob lačno, stalno in zmerno hladno. ZN se vdata japonskim zahtevam Mandžurija se ne izprazni — „Studijska komisija" prične svoje delo v - Nankingu Pariz. 23. nov. tg. Japonski poslanik .Tosizava ie včeraj zvečer izrncil Briandu noro noto svoje \ bule. v kateri zahteva, da naj se preiskata ne raz-iri >«mo na Mandžtifijo. temveč na vso Kitaj->ko. in da se preiskovalna komisija ne sme vmešavati niti v direktna pogajanja med obema državama niti v gibanje čet v Mandžuriji. Mandžurija -e »e izprazni. Da sc odstrani anarhija v Mandžuriji. je treba najprej jasno določiti, v koliko jc odgovorna kitajska vlada v Nankingu in kakšno stališče zavzema nasproti mednarodnim pogodbam, kako po-lopa s tujci in ali dopušča in podpira lioj-fcot proli ig«ent№ Svojo drngu zahtevo utemeljuje Japonska s tem. da bi ntegnile postati potrebne gotove defenzivne odredbe tudi med umikali ioni. Kakor piše *Petit Parisien«, se bo tem zahtevam ugodilo samo deloma. Komisija, ki se bn imenoval« študijska komisij«, bo dobila najbrž zelo na splošno orisano nalogo, namreč, da n« licu mestu preišče razmere. Zato lahko začne svojo nalogo v Nankingu. Glede nadziranja pri izpraznitvi in kitajskih varnostnih odredb v varstvo japonskih državljanov bn imela k "misija popolno svobodo. V komisiji bodo najbrž zastopniki Kitajske In Japonske. eil francoski general, en angleški jnrist in en ameriški gospodarstvenik. Preiskava bo trajala tri dn štiri mesece, tako da skoro ni verjetne, da hi Francija poslala v Mandžurijo generala Weyganđa, ker je neobhodno potreben za razorožitveno konferenco. Newyork, 23. nov. ttr. Državni tajnik Stimson je informiral japonsko vlado v Tokiu, da smatra Amerika zasedbo Cicikarja za nevarnost, ker bi lahko iz lega nastale mednarodno komplikacije. Japonska je odgovorila, da se ji tej zasedbi ni bilo mogoče izognili in da nove ležkoče z Rusijo ne bodo nastale, dokler ne bo oškodovana vzhodno-kitajska železnica. Nasveti Sveta ZN Park/, 28. nov. Ig. Kakor doznnva Vaš dopisnik, obstoja načrt resolucije Sveta Zveze narodov za poravnnvo ja|»onsko-kiliij.skega konflikta :iz • petih točk. Resolucija se sklicuje najprej na izjavo, ki sta jo dali obe stranki 30. septembra, da se bosta vzdržali vseh vojnih dejanj. Resolucija poživijo nato obe stranki še enkrat, naj se izogibala vsemu, kar bi moglo položaj poostriti, in dali svojim četam nalog, da opustijo nadaljnje boje. Obenem naj japonska in kitajska vlada .»proti obveščata Svet Zveze narodov o stanju stvari. Gotova stremljenj« v Svetu Zveze narodov gredo sedaj tudi za tem. da bi se resolucija sestavila M ostreje, posebno da se ztigotirri takojšnja ustavitev bojev v Mandžuriji. Pariz, 23. nov. AA. Predsednik Briand priredi jutri kosilo na čast svojim fovarišrrm članom Zveze narodov. Konec zasedanja Sveta Zveze narodov se pričakuje v sredo zvečer ali v četrtek dopoldne. Japonsko nolranfe vojno posojilo Tokio, 23. nov. ž. Japonski Zunanji minister je le dni razpisal notranje vojno posojilo z.a kril jo stroškov, ki so nastali z okupacijo Mandžurijo. Mandžurija - republika Mukden, 23. nov. ž. Danes pričakujejo proglasitev mandzurske republike, ki ho obsegala province Mukden, Kirin in Ilailunkiang. Kakor se čuje, se je od proglasitve mandžurskega cesarstva odstopilo iz razloga, ker bi vpostavitev niandžnrske dinastije lallko dovedla dn novih komplikacij in še bolj poostrilo kitajske-japonski spor. Kitajska hi v tem slučaju lahko trdila, da Japonska podpira akcijo za vzpostavitev kitajskega cesarstva sploh. Vojna se nadaljuje London, 23. nov. tg. Vojna dejanja v Mandžuriji se nadaljujejo. V Cinčovti se zbira 50.000 mož kitajskih čet, katerim se pridružujejo ostanki čet generala Maja. člnčov je zathlja strategičnn točka na jugu, katere Japonci Še ne kontroli m lo. Kital- ceni poveljuje maršal ( angsuel-ljang. Ker .se Ja« ponei pripravljajo na lo. da zavzamejo Cinčov, bo najbrž prišlo zopet do hude bitke. Nova vlada v Mukdenu, ki jo bila pred kratkim ustanovljena pod japonskim vplivom, hoče razširili svojo vlado na vse Iri mandžurske province: Kirin, Mukden in Hajlungkjang. — Čtije se, da so v Tokiu nezadovoljni postopanjem poslanika Jošizavc pri Zvezi narodov. Tudi lisli, ki so blizu vladi, zahtevajo, da se JoSizava odpokliče. Japonci smatrajo situacijo tako, da gre za odredbe samoobrambe in ne za. vojno stanje, lako da ludi ni potrebno nobeno premirje. Preiskava se mora po japonskem niiicnju vršili ,s:tino lako, da bo -ugotovila, koliko itna Kitajska možnosti, da so bo držala pogodb in zavarovala življenje in imetje inozemeev. Pred veliko japonsko ofenzivo šanga.i, 23. nov. ž. Položaj v Mandžuriji }Mvso-jnjo tukaj mnogo bolj pesimistično, knkor pa na pnriški konferenci. Prihajajo vesti, da se Japonska pripravlja na novo ofenzivo. Japonska namerava najprej napasti King Čau. Ofenzivo hoče izvesti pod pretvezo, da se zaščiti premoženje japonskih državljanov. Protest ameriških pisateljev Newyork, 23. nov. Ig. Nad slo ameriških pisateljev je izročilo kitajskemu poslaniku v \Vashlng-lontt protestno pismo proli nečloveškemu postopanju, mučenju in usmrtitvi svobodomiselnih kitajskih umetnikov, katerih politične iz.jave niso bile po volji kitajske vlade. Posebno protestirajo proti postopanju z aretiranim zakonskim parom Rueff, katerega aretacija je dala povod tudi že senatorju Bornhu, da je interveniral pri kitajskih oblasteh. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Južno vreme. Na vzhodnem robu Alp: Začasno jns-no in višja tempcraturn. Južne Alpe: Vcčinotna oblačno. Včasih padavine. Temoefnturft malo spremenjena, Simon Gregorčič Ob 25 letnici njegove smrti Dance jc '.'o let, odkar jo utihnil goriški slav-ček — Simon Gregorčič. Razžalostila se jc tedaj vsa slovenska domovina, ki jo v duhu s solzami kropila moža, kateri ji je utrgal in podaril toliko cvetov svoje bogate pesniške duše. Nad 40 let jo pol. Njegovo srce ni poznalo miru in pokoja. Nobona bridkost, no dušna nc telesna, mu ni mogla iztrgati peresa iz rok — iztrgala mu ga jo edino le smrt. Ker je bil Simon Gregorčič mož, katerega ime jc častno vklesano v prvo vrsto naših pesnikov, naj mu bodo ob 25 letnici smrti 1 >os večen o tc vrstice. Simon Gregorčič se jo rodil 15 okt. 1. 1844. v Vršnem pod Krnom. Otroška leta, ki jih jo preživljal v planinskem raju, so mu napolnila srce z ljubeznijo do planinskega življenja in rodne grude, ki je značilna poteza njegove Muze. V ljudsko šolo je začel hoditi na Libušnjein. Vikar Anton Gregorčič, Simonov sorodnik, jc kmalu spoznal njegovo nadarjenost in pregovoril očeta, da ga je poslal v šolo. Jeseni 1. 185(3. jo bil sprejet v prvi gimnazijski razred. Na gimnaziji sc je temeljito izobrazil v klasičnih jezikih, a najbolj pa v slovenščini. Žo zgodaj ju prebiral domače pesnike, zlasti pa je vzljubil Prešerna. Segal jc tudi po duševnih velikanih tujih narodov. Pri duhovniku profesorju šolarju pa sc jc navzel velike ljubezni do rodne, govorico in zemlje. V njegovi šoli jo spoznal vso lepoto in bogastvo slov. jezika. Prof. Šolar ga jc navduševal k narodnemu delu in mu kazal pot, po kateri naj hodi. da bo kdaj buditelj in učitelj svojega naroda. Ti nauki so obrodili v Simonovi duši bogate sadove. S temeljitim učenjem slovenščine so jc jioglobil v duha .lovenskega jeziku in prodrl v globino duše slovenskega ljudstva. Poskušal jc izlili svoje misli in čuvstva v pesniško obliko. Tako jc nastala zbirka njegovih pesmi, iDomorodne iskrice«, katere ji: I. 1801. objavil Janežič v -.Glasniku . Istega leta jo naredil Simon tudi z odliko gimnazijsko maturo. Literarno delo, ki ga jc načel v gimnaziji, jc v semenišču z veseljem nadaljeval. Pesem Njega ni , ki je že popolnoma ponarodila. jc zložil v ?oli med predavanjem. L. 1807. je pel novo mašo pri Sv. Duhu nad I ibušnjem, naslednje leto pa jc nastopil kaplansko službo v Kobaridu. Leta. ki jih je preživel pred domačim Krnom ob zeleni Soči, so bila najlepša v njegovem življenju. V Kobi-rldu jc ustanovil čitalnico in prirejal v njej ljudske igre in petje. Ljudstvo ga je zelo ljubilo, zlasti pa m it jc šol na roko tedanji dokan JekSe. Tu jc našel ludi zvestega prijatelja notarja Grun-larju. V času. ko je kaplanoval Gregorčič v Kobaridu, jc ustanovil Stritar na Dunaju .Zvon . Gregorčič mu jc 1. 1870. poslal nekaj pesmi. Stritar jih jc z veseljem sprejel in izkliknil: : To jc vendar enkrat prava poezija! Med obema pesnikoma je nastala tesna vez. Za Gregorčiča jc bil začetek Stritarjeve šole. I*ri njem sc jo naučil mclodioz-nosti in uglajenosti, ki jc značilna za Gregorčičeve verze! Tudi vsebinsko je postal v njegovi šoli bogatejši in innogovrstnejši, izprva namreč je pel samo o domoljubju. Iz mladega Simona jc zrastla v le.h letih prava pesniška osebnost. Najlepše in najboljše pesmi je spesnil v tej dobi. Toda ta srečna leta so hitro minila. Moral se jc posloviti od dobrih ljudi in se ločiti od lepih kobariških hribov, šel jc za kaplana v Ili-fenberg. Tu so nastopili zanj dnevi skrbi iu razočaranja. Čutil sc jc popolnoma osamljenega in zapuščenega. Edino veselje mu jc bilo, čc jo mogel iti k pisatelju Erjavcu v Gorico. Prva lela v Rifen-bergu niso bila bogata za Gregorčiča. Temu so bile krivo neprijetno življenjske razmere. Kesneje pa jr zopet veliko in lepo pel. Pesmi, ki so nastale v Rifenbcrgu, so med najlepšimi. Iz premnogih pesmi te dobe veje oložen in v srcc segajoč Ion. I.. 1882. jc nastopil S. Gregorčič službo vikarja na Gradišču pri Prvačini. Istega leta pa jc Izdal prvi zvezek svojih poezij. Uspeh jo bil velikanski. Še nobena slovenska knjiga sc do tedaj ni tako hilro razprodala, kakor prav Gregorčičeve poezije. Nazvali .-o jo zlato knjigo , njega pa '^goriškega slavčkii . Fr. Lovec se jc o Icj knjigi lakoto izrazil: Ta čudovita dikcija, kako ti seza v dušo; li polni verzi, kako ti pretresajo srce in ti doneči stihi, kakor I i polneči uho objemajo vse tvojo čuvstvo! Ni čuda tedaj, ila je naš pesnik... v kratkem osvojil si vse omikano občinstvo slovensko... S to knjigo jc postal Gregorčič najpopularnejši [lesnik slovenskega ljudstva: učenega ln preprostega. Simon Gregorčič jc tako zrastel z našim narodom, on in njegova pesem sta postala tako simbol nas in naše zemlje, dn je ob smrti svojega ljubljcnca žalovalo vse slovenstvo (Glonar) Simon Gregorčič sc je slovenskemu ljudstvu takoj priljubil. Nastopil je skromno in preprosto, podpisal sc je s skromnimi pseudonimi X. in Gorski. Ljudstvo je ludi vzljubilo način njegovega opisovanja. »S svojim podrobnim, intimnim opisovanjem slovenskega domu, ki je v resnici občuteno in doživeto, tega našega doma in njegove usode, jc lako prijetno domač in naš, slovenski poet. (Glonar.) Šc bolj ko vsebino, pa jc vzljubilo ljudstvo obliko njegove pesmi. .... ti verzi mestoma kar na papirju zapojo, toda v njih ne poje samo poet svojc_ osebne boli, v njih pojo ves slovenski svel, naše zvezde in uaša vas.7 (Glonar.) Vsi lcdauji lisli so spregovorili o Gregorčičevi zlati knjigi'-. Tudi kritiku so je oglasila. Nje- gov največji kritik jc bil dr Anton Maluiič, tedaj profesor v goriškem bogoslovju, mož neizprosne načelnosti. V svoji sodbi Gregorčičevih pesmi je šel siccr nekoliko predaleč. Toda kljub ostri polemiki Gregorčičeva Muza ni utihnila. Zapisal je: Namen mi jc bil kot solnčece čist . L. 1888. jc izdal drugi zvezek poezij. Občinstvo jc sprejelo la zvezek precej hladno iu Gregorčič je za javnost za nekaj časa obmolknil. Ne smemo misliti, da ga je ubila kritika, ampak iz čislo drugih vzrokov. V prvem in drugem zvezku poezij jc podal vse, kar jo imel najboljšega. V teh dveh zvezkih je njegova mladost in vsa pesniška sila. Toda kljub temu ni molčal, ampak vztrajno delal. Začel jc prevajati Joba. Prevod je izšel 1. 1904. Gregorčič jo bil rahlega zdravja, šel ga jc iskat na različne kraje, pa ga ni našel. L. 1901. je nevarno zbolel. Misli in čuvstva, ki so ga navdajala pred pragom večnosti, jc zlil v .Prcdsmrtiiice : in Posnirtnice , ki so izšlo kot tretji zvezek s Poezije I. 1902. Šo jc okreval, toda ozdravel ni več. Med mašo v domači kapeli ga je zadel mrtvoud in 8 dni kasneje (2-1. novembra 1906), jo za vedno za-tisnil trudne oči. Devet let po njegovi smrti jo že zadivjala prek njegovega groba svetovna mo- rija, ki jo je videl v svoji čudoviti pesnil iSočk. Četrti zvezek njegovih poezij jc izdal Mcško lota 1908. Gregorčič jc bil pesnik prave pesniško narave, lirik v polnem pomenu besede. Posebni znak njegovih pesmi pa je lahkota; pesmi mu vro iz srca — dejal bi — samo ob sebi. V njegovih pesmih ni nič prisiljenega, nič mučnega, ne težavnega. Ni I i treba razlage, da jih razumeš; nc višjo izobrazbe, da si jih prilastiš. Iz nnrtida so vzete in zato segajo v srce. Gibčnost, živahnost, raznoterost, izvirnost so ti pokaže kolikorkrat obrneš list. Sedaj razprostre peruli domišljija, sedaj modruje, vnema srce, pojasnjuje, drobi, druži. — Če pregledujemo njegovo duševno obzorje, moramo reči, da je predvsem »mož časar. Narodnost mu jo najljubši predmet. Domovinska ljubezen mu kipi iz srca in domovini prerokuje boljšo bodočnost (V pepel-nični noči!). Ljubezen do bližnjega zna Gregorčič vzbujati s posebno spretnostjo. Vsak verz, ki ga je vtripnilo Gregorčičevo srce, je prevzel tiiiovdano otožnosti, matere poezije, kajti naš poet jo obilno izkusil, kako plodovita jc žalost in kako jalovo je veselje. S svojimi deli si jo zagotovil trajen spomin med narodom. Njegove pesmi z veseljem čita inteligent kakor preprosto dekle. Iz srca in za srce so.. Mi vsi, ki vemo, kako globoko jo Gregorčič zapisal svoje ime v naša srca in v našo zgodovino, mu bomo ohranili hvaležen spomin. Tudi niomu veljajo besede, ki jih je napisni Jurčiču v spomin: Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov.uporabljajte preizkušeno sredstvo. ODOL seje v 40 letih izkazal povsem svetu. OD OL ni nikoli razočarat Pomnik tvoj prvi tvoja dela, ki vek no vniči jih noben! J. P. Slovenski misijonar v rokah kitajskih handitov Ameriški Slovenec« od 4. t. m. poroča iz Chikaga: — NaS slovenski misijonar - frančiškan P. Baptist Turk jc v rokah kitajskih banditov. — Tako sc glasi poročilo njegovega škofa Msgr. Mas-sija iz Hnnkovvn. Frančiškan p. B. Turk - ugrabljen P. Baptist je doma iz Toplic na Dolenjskem, kjer je zagledal luč sveta 29. okt. 1874. V frančiškanski red je stopil 16. sept, 1895, Posvečen jc bil 28. sept, 1899, Komaj je dovršil bogoslovne nauke sc je priglasil za kitajski misijon, kamor jc od-hitel 4. dec. 1901. Celih 30 let že neumorno deluje lam. Domovine med tem ni več videl. Zadnje čase je v okolici Hankovva oskrboval misijonska sirotišča in bil obenem misijonar raz-sežne predmestne župnije. Tam ga jc zajela zadnja strahotna povodenj. Z bojaznijo smo pričakovali poročila, da je postal njegova žrtev. Zakaj on je eden tistih, ki mu je miecl na rešitev lastnega življenja zadnja. Oddahnili smo se, ko jc došla vest, da noben misijonar ni postal žrtev valov. Pač pa jc tri nale klerike vodovje prehitelo in požrlo. Te dni pa smo zvedeli, da so ga na misijonski postaji Kichov, kjer je žc prej dolgo misijonaril, zajeli roparji in odvedli s seboj. Njegova nadaljna usoda nam jc trenutno neznana. Bojimo se za njegovo življenje že radi lega, ker je izčrpan od misijonskega dela in slaboten. Molimo zanj!« Najdeno truplo ponesrečenega Mandlja Sostro, 23. novembra. Pretekli četrtek 19. novembra so našli na senožeti blizu Zavoglja ob Ljubljanici vtopljcnca Mandlja Valentina, ki se jc ponesrečil v Ljubljanici 29. oktobra, ko jo lovil v strugi odnesene plohe in so ga deroči valovi odnesli. Odpeljali so ga v mrtvašnico v Sostreni, od koder jc bil v soboto popoldne pogreb. Zapušča vdovo in šest nedoraslih otrok, katerih najstarejši ima 12 let. Bij jo priden in marljiv gospodar, splošno priljubljen pri vaščanili. Pokazal jc ludi pogreb, katerega sc jo udeležilo ne pričakovano veliko ljudi. Bivši vojaki v svetovni vojski so bili skoro vsi navzoči, ki jim jc bil rajnik tudi tovariš kot čelo-vodja. Ko so ob odprtem grobu zajokali zapuščeni otroci in njihova mati, se ni mogel skoro nihče vzdržali solz. io decembra $ časnikarski v koncert v v „Umonu" Varuh Blejskega otoka Trojni jubilej mojstra g. Bijola llled, 22. novembra. Pred kratkim jc praznoval na Blejskem otoku g. Jožef Bijol svojo 2."> letnico, odkar je prišel nn ta prekrasni kraj in prevzel službo cerkovnika. Obenem jc praznoval v krogu svoje družine in svojih ožjih stanovskih tovarišev ludi 25letnico, odkar jo poslal samostojni mizarski mojster. Poleg tega je tudi združen jubilej njegove jioroke, ki bi ga lahko praznoval žc pred dvema letoma in Л je lo pridrža), da so se vse lri 25 letnice nn enkrat sc mu jc ludi že udri. Tudi otroci so bili že večkrat v taki nevarnosti. Najmlajši sin mu jo padci v jezero, ko je imel dve leli. Slučajno ga je rešil mizarski pomočnik. Kadar sc jc pripetila na jezeru kaka nezgoda, je jirihitel s čolnom vedno on prvi. Tnko jo v 25 ; letih rešil življenje gotovo 8 osebam. Da je dober in vesten cerkovnik, se pozna že ' i>o tem, da je cerkvica na otoku vedno snažna in I čista kakor ludi red na otoku. * I praznovale. Obenem se je tudi dal slikati s svojo družino. Jubilant je povsod znan kol dober mizar, mojster in je tudi svoja dva sinova izučil v lej stroki. Znan je ludi kol dober družinski oče in zelo veren mož. Marsikdo bi mu zavidal la lepi kraj na Blejskem otoku. Toda nihče ne ve, s kolikimi težavami je združen njegov cerkovniški poklic. Na primer po zimi, ko začno jezero zamrzovati iu mora od otoka do obrežja polagali deske po komaj dva cm debelem ledu, du more njegovo družina v cerkev k fari nn Bledu, in v prejšnjih letih otroci v šolo. Pomladi, ko sc začne lajati led, je še večja življenjska nevarnost. Led je videti močan, toda od juga razpokan in drobljiv kakor skorja. Večkrat Na vprušaujc kaj bi najrajši imel za svoje tri 25 letnice, mi je izjavil: Samo to, da bi obiskovalci tc lepe božje pot i nc pisali po stenah cerkve svojih imen. nMogo se je že trudil za to in opozarjal, toda vse zaman. Mnogi duhovniki, voditelji večjih romanj ga poznajo. Saj kar njemu pišejo, da preskrbi toliko čolnov, da se lahko jirepeljc večjo število romarjev na otok. Vedno je Ireba dajati jiojasniln, razkazovati, kar naš Joža prav rad slori. Nas vseh želja je. da bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo pri zdravju iu da bi mu ob 50 letnici zo|)ol lahko čestitali na Blejskem otoku na mnoga i letal Sipa prerezala vrat Lilija. 23. novembra. Nad 15 let jc bil vratar v litijski topilnici 40 letni Franc Kovač, ki jo svojo službo vršil v popolno zadovoljstvo. V splošnem je bil precej trezen mož. Včerajšnjo nedeljo je prišel proli ve čeru malo dobre volje domov Ier legel, dn sc od počiie, na posteljo. Medtem je njegova žena odšla k prijateljici na obisk ter pustila moža samega v njegovi podstrešni sobi v postelji. Ko je čez nekoliko časa prišla domov, je na svojo grozo pred oknom v parterju opazila možu v mlaki krvi in mrtvega Takoj ji je bilo jasno, da je moral mož iz jmslelje vstati lc rholel po strmih stopnjicah doli. Pri tem je jiadel tako nesrečno s podstrešja v parter, da jc z glavo prilelel v okensko šipo. katera mu jc na mah prerezala žilo dovodnico, vsled čc-čar je nesrečnež zaradi Irenolnc izkrvavitve takoj izdihnil. — Pokopali ga bodo v torek na farno pokopališče na Vače. N. v m. p.! Dr. Stofan Brajša naznanja, dn jo odprl svojo odvetniško pisarno v Splitu, Trumbićeva obala br. o Smrt na sprehodu Litija, 23. novembru. (10letni čevljarski mojster Piki. -tanujoč na Savi pri Litiji, je pojioldne odšel po stezi nad Savo k svojemu prijatelju. Pred hišo pod orehom mu jc nenadoma jiostato slabo. Zadel ga jc mrtvoud ter je mož na mestu obležal mrtev. Domači sii ljubljenega očeta spravili domov Pokopan bo v lorek nn farnem pokopališču na Savi. Naša prva veterinarska razstava Belgrad. 21. novembra. Jugoslovansko veterinarsko društvo proslavlja le dni desetletnico svojega obstanka. Slovesnosti se vrše v Belgradu iu so pričele danes z otvoritvijo jubilejnega kongresa jugoslovanskih veterinarjev, ki bo trajal tri dni in katerega so se udeležili delegati iz vseli delov države, iu |iosebne veterinarske razstave, ki je prva te vrste pri nas in za kntero so prirejeni jirostori v paviljonu Srbskega gospodarskega društva v Belgradu. Po razstavljenem materijalu je razstava več ko zadovoljila. Prostori, ki sicer niso majhni, skoraj ne zadostujejo. Posebej mnogo izložnega gradivu je prispelo iz Zagreba (z veterinarske fakultete in iz šole narodnega zdravja). Da bi se prostor kolikor mogoče racionalno izrabil, je organiziranih na razstavi dvajset različnih oddelkov, ki so zelo smotreno urejeni. Po vrsti slede: statistični oddelek, zgodovina veterinarstva, patološki pojavi, anatomija domačih živali, modeli hlevov, higijensko naprave, konjereja, čebelarstvo, perotninarstvo, higijenskii prehrana živali, nalezljive bolezni, higijena mleka in mesa itd. Poseben oddelek jc uredila belgrajska mestna klavnica s preparati okuženih živali. Društvo za varstvo živali in rastlin je napolnilo poseben oddelek, ki je v celoti posvečen propagandi. Omeniti moram Se, da je nn veterinarski razstavi v Belgradu zastopano tudi inozemstvo, predvsem Nemčija. Razstava v Belgradu bo spremenjena v potujočo veterinarsko razstavo, ki bo iz prestolnice lirepeljana v Zagreb in kasneje v Ljubljano in še nekatera večja mesta, kar bo brez dvoma zelo dobro in koristno vplivalo na tisočere, ki sc s temi problemi vsakodnevno pečajo Zavedati se moram" namreč, da ravno v perulninarstvu tnko močno stojimo. da pomeni drugi največji (za lesnimi produkti) naš artikel (po vrednosti za 1. 1930. 785 milijonov Din) v inozemskem izvozu. Zato je tudi docela razumljivo, čc sc celo tujci zanimajo za racijonalnejšo gojitev perutninarstva pri nas. Za desetletnico jc pred dnevi izšla posebna jubilejna številka Jugosl. veterinarskega glasnika«. Ciganova nezgoda M. Sobota, 22. novembra. V tukajšnjo bolnišnico jc včeraj prišel iz IJo-rejec 20 letni cigan Cener Štefan, katerega je po nepriliki zadela <*csrcča. Imenovani jc ves obupan prišel v bo.niško pisarno. Roko jc imel na debelo ovilo. Ko so ga vprašali, kaj se mu je zgodilo, jc odvrnil, da si je z revolverjem dlan prcstrelil. Pri nadaljnjem izpraševanju je povedal, da inm revolver pri sebi. Revolver so mu nato odvzeli. Cigan jo izpovedal, da jc revolver našel. V njem jo bil en naboj. Fant so jc začel z revolverjem igrati in ker ni poznal dobro ustroja in ni bil dovolj previden, so jo orožje sprožilo. Krogla jo zadela nesrečneža v roko in mu jo predrla dlan. Ker si cigan v prvi zmedi ni vedel takoj pomagati, jo izgubii precej krvi. Minilo bo precej časa, preden bo roka zdrav* Ljubljanskemu prebivalstvu 1» du je vedno oalrejša. Mnogo je vidimo, Se več pn je skrile, a lem strašuejže bede. Sinovi | naroda, dobri in zvesti državljani nimajo najskrom-nejšili življenjskih potrebščin: lačni so starši, lačni bledi in bolebni so nedolžni olroci, matere morajo krik po kruliti tolažiti le s solzami. Sinovi brez posla, a mnogi očetje prinašajo mnogoštevilni rod-oini komaj Ioliko zaslužka, kolikor jo potrebno za eno osebo. Brez dobre obleke in čevljev gazijo po blalu, z bojaznijo gledajo uirazn nasproti. Temni m tesni stanovanjski prostori bi bili komaj primerni za prezimovanje živali — kako šele za bivanje človeka-brata. Žalibog je med nami šo vedno premalo sini--la za dosledno in učinkovito dobrodelno pomoč bližnjemu. Mnogim rodbinam v našem mestu, možem, ženam i n otrekom preti lo zimo glad. Vemo, da trpi pod težko krizo, ki up prizanaša nikomur, tudi ljubljansko prebivalstvo. Vendar pa je ogromna večina izmed nas najhujšega obvarovana. Mi ne vemo, kaj je glad in kaj jo zima za ouega, ki jo pričakuje brez obloke, kuriva in toplega stanovanja. Čas gospodarskih iu socijabiih kriz, doba nemirnega političnega vrvenja, doba krize družabnega reda nujuo zahteva poglobitev iu razširitev socijaluegu duha. krščanske morale in etike. Mestna občina ljubljanska stori, kar more storili. Njena sredstva pa so omejena in krijejo Ip del potreb socijalnegn skrbstva. Razna karitativna društva sproti izčrpavajo svoje dohodke, ki morejo učinkovati le malenkostno. število tistih, ki so še v službah, je neprimerno večje od števila listih, ki so izobčeni iz gospodarske zajednice. verujemo, da ti se dalo poskrbeli vsem lem vsaj kruha, če bi jim priskočiti na pomoč vsi listi, ki so še v službah iu ki imajo dohodke od samostojnih obrti in premoženja. Vsi skupaj bi ustvarjali čudeže. Že en skromen odstotek Odtrgan od naših mesečnih dohodkov in darovan za podpiranje gladujočih, bi nam najbrže omogočil, da bi obvarovali v našem mestu sleherno rodbino gladu. Pod vodstvom mestne občine ljubljanske in njenega župana sp je po vzoru drugih mest. doma in v tujini osnovala posebna pomožna akcija«, katera naj ostane tr.tjna dobrodelna skupna ustanov« dobrega ljubljanskega prebivalstva iu vseli ijegovih dobrodelnih organizacij. Pomožna akcija* ima pričeti s svojim intenzivnim {letovanjem vsako jesen, da blaži strahote zime in mraza. Pomožna akcija hoče ohraniti in obvarovati samostojnost vsake dobrodelne organizacije. Dna uaj bo samo izpopolnitev posameznikov, v Kaj bo danes? 1>глша: Vosi . Red l> Opera; l.aterna . Red R. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar. Celovška r. 3-1. * 7.л pokojninski fond časnikarjev gre čisti izkupiček vsakoleinega rednega časnikarskega koncerta dne 1. decembra, časnikarji vrše ogromno propagandno delo za vsa mogoča društva in vse mogoče javne namene, enkrat na lelo pa pričakujejo od javnosti, da se ta spomni tudi njih. Naša javnost je do sedaj vsako leto dne 1. decembra fijajno manifestirala svoje simpatije do slovenskih časnikarjev in gotovo je, da bo to storila tudi letos. Volil; uspeli časnikarskega koncerta jc torej zagotovljen. Že .-o izšli veliki in okusno tiskani lepaki. ki vabijo javnost na to prireditev. ■ Opozarjamo čitatelje na ogla- g. Ante Uln-iifa. ki jc otvoril dam*ki salon Pred »kotijo 10. • Proslava »v. Elizabete. V nedeljo se jc vršila v vpliki unionski dvorani, kakor je obširno poročal včerajšnji Slovenski lisi . krasno uspela proslava 700 lelnice velike dobrodelnice -v. Elizabete TurinSke. Proslavo so organizirali oo. frančiškani. Občinstvo je najiolnilo dvorano do zadnjega kotička, prav tako tudi calerije. Proslavo so počastili s svojo prisotnostjo g. knezoškol dr. Hožman, frančiškanski provincijal p. dr. Gvido Rant, kanonika dr. Klinar in dr. Sušnik, dr. Levičnik in mno- Zimske suknje, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 njej naj bo združena avtoriteta vseli dobrih src občanov. Pomožna akcija naj s skupnim nastopom poglablja in razširja smisel za karilativno (lelo, vsepovsod, Kjer lega smisla ni, ali je preslabo razvit. »Pomožna akcija« naj bo viden znak popolne kulturne popolnosti, socijalncgtt čutenja ter krščanske morale ljubljanskega prebivalstva. Pomožna akcija naj druži vse, skrbi naj s svojim dobrini srcem zn socijalni mir in red meti nami. Darujte I o zimo vsaj en odstotek Vaših mesečnih dohodkov za gliuiiijoče! Karkoli morete pogrešali, naklonite eni podpisanih organizacij, obleko, obutev, perilo, živila, denar. Darujte z dobro voljo in dobro besedo! Ne bodite gluhi za prizadevanje posameznih dobrodelnih organizacij ali socijalnega urada mestne občine. Vsi zamoremo z malimi žrtvami vsp. Zato mora pri podporni akciji sodelovati sleherni izmed nas od onega z najskronmejšimi do onega z največjimi dohodki. Večje blagostanje pa nalaga še prav posebne moralne dolžnosti. Mestna občina in karitativne organizacije sodelujejo združeno v tej veliki akciji. Vsi sodelujoči faktorji si bodo skupno prizadevali, da se doseže skupen veliki cilj: da se obvarujejo to zimo brezposelne in revne rodbino in brezposelni in revni posamezniki v našem mesta pred gladom in zinm. Vse eno je, komu iza-oGile svoj prispevek. Po \seh potih zbrani prispevki bodo služili temu enemu cilju, da: izpolnimo svojo dolžnost trpečim bratom in sestram. Župau in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r. — Za Karilativno zvezo Učak Valerijan. prior — Za Delavsko zbornico: Mihael Čobal, predsednik. — Za Društvo skrb za mladino: Urbas Miroslav, predsednik. — Za društvo ^Soča- : Sancin Ivo, podpredsednik. — Za društvo Sv. Elizabete: Sušnik Ivan, kanonik, predsednik. — Za Klub Primork: Maša Gromova, predsednica. — Za Ko!o Jugoslovanskih sester: Kranja Tavčarjeva, predsednica. — Za Krajevni odbor Rdečega križa: Dr. Fettih Oton, predsednik. — Za Krščansko žensko zvezo: Lebar Anica, predsednica. — Za Krščansko žensko društvo: Mara Brejčeva, predsednica. — Za Sokolsko župo ljubljansko: l»r. Pipen-bacher Josip, starosta. — Za Vincencijevo družbo: l>r. Božič Mirko, predsednik. — Za Zbornico za trgovino obrt in industrijo: Jelačin Ivan, predsednik. — Za zvezo delavskih žena in deklet: Brezar Štefka, predsednica. Med. univ. Dr. Viktor Kocijančič ordinira od 2 do 4 ure popoldne Resljeva resta 30/1 (v hiši kamnoseka Tomana). Miklavžev večer v U ni ona dne 5. decembra ob 7 zvečer nc. bo nudil zabave in razvedrilu sumu otročiecm, lejn-vee bodci tudi odrasli tičurnnl nad prekrasno režijo te prireditve. I.nhkci se pn ludi 7,godl. komur ni namenil darilu Miklavž, dn gu v letu slueu.iu doleti sreeu iu so ua spomni L u k e I. - b r u d a , ki bo tekmoval •/. Miklavževimi darili. Zato pridite nu prireditev vsi, inludi iu odrusli. ker zu vsakega bo odločeno mnogo lepeftu in dobivuti. gi zastopniki raznih krščanskih dobrodelnih ustanov. Spored proslave je bil zelo srečno izbran. Otroci, to je mali Frančiškovi križarji in sestrice sv. Klare, so pogumno deklaniirali, ljubko prepe^ vali. igrali iu rajali na odru. Operni pevec,, tenorist g. Gostič je občuteno zapel dr. Dolinarja solo-spev »Sv. Elizabeta . P. dr. Roman Tominec pa je predaval o verskih in kulturnih razmerah v Evropi v XIII. stoletju ter o življenju sv. Elizabete. Predavanje so spremljale skioptične slike. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno s sijajno uspelo proslavo. © Zadnja pot -f- gosp. Marka Kostanjevca je pokazala, kako splošno priljubljen je bil rajni med nami. Na čelu sprevoda jp korakala za svojo dru-štvpno zastavo dolga vrsta članov Kat. rokod. pomočnikov. za njo še mnogo daljša članov Križan-skp moške kongregacijp z zastavo, za vozom pa številna duhovščina, delavni in podporni člani Stolne Vinc. konference in delegalje ostalih ljublj. kon ferenc, slednjič pa nepregledna vrsta gospej in go-spodičen iz najrazličnejših slojev. Pred mrtvašnico in ob odprtem grobu je pevski zbor moške kongre-gacije zapel svojemu jiožrtvovalnemu voditelju ganljivi žalostinki, eden izmed ožjih prijateljev pa je rajnkemu v slovo izpregovoril globoko v duše zbranih -egajoč žalni govor. 0 Vse prijatelje krščanske dobrodelnosti vabimo uljudno k otvoritvenemu predavanju, ki ga priredi Karitativna zveza v Ljubljani drevi ob 8 v beli dvorani hotela »Union«. Predava ga. Milica dr. Grafenauerjeva o temi »Karitas in družinac. Vslop prost. A rito 0 Violinist Karlo Rupel priredi pred svojim odhodom v Pariš v petek, dne 27. t. ni. svoj poslovilni koncert v Filharmonični dvorani. V zvezi s prof. Janko Ravnikom, našim priznanim pianislom je naštudiral popolnoma nov program čisto komornega značaja. Izvajal bode klasično Mozartovo sonato v g-duru, dalje Corlijev Andantino con varia-I ion i. Tansnmnovo Sonatino in Schulhofovo Sonato. Tako imamo nn sporedu dvoje slovanskih del. t češko iu 1 poljsko, eno nemško klasično in t italijansko novejše dobe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Božidar Јакас »O Ameriki« je naslov predavanju s filmom, Ui ga priredi srednješolska organizacija vžar na klas. gimnaziji v Ljubljani v sredo, dne 25. novembra ob 5 popoldne v dvorani Delavske zbornice. Znani naš umetnik, ki je pred letom prišel iz Amerike, nam bo v živi besedi in v filmu, ki ga je sam izdelal ua svojem potovanju, pokazal \se ameriške lepote in : grdo-te , vsa glavna mesta in vse največje naravne in kulturne zanimivosti. Že zadnjič pri prvem delu smo se prepričali, da je lilm poln res zanimivih in poučnih slik, katere nam je razlagal g. Jakac s prepričevalno in zanimivo besedo. To-pot bomo gledali inesla Detroit, Chicago, VVashington, Pittsburg in v zvezi z umetnikovim odhodom še enkrat Nevv Vork, poleni Azore, Lissabono, Gibraltar in Ma-jorko. Z ozirom na poučni pomen predavanja vabimo vse ljubljansko dijašlvo. da se prireditve udeleži. O 11 letni mali vijolinist Miran Viher, gojenec g. Karla Sancina, ravnatelja v Celju, nastopi na časnikarskem koncertu v Ljubljani 1. decembra 1931 in bo izvajal E. Griegovo sonato v G-duru op. 13. Nastop najmlajšega v generaciji slovenskih goslačev bo gotovo zanimal našo javnost. Mali Miran je nov lalent med našimi najnadarjenejšimi goslači in obela mnogo, kakor pričajo ocene nekaterih li-slov, ki jih imamo pred seboj. Njegove male gosli (mojstrsko delo ital. mojstra prejšnjega stoletja) zvenijo poti nežnimi prsti tega otroka jasno, odločno in očarujoče. Njegova igra je tehnično zrela, topla in poglobljena. 0 Alpinski film »Durmitor« v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo bo predvajalo prihodnji leden v kinu Dvor alpinski film »Durmitor«. Film je last Hrvatskega turistovskega kluba ,Sljeme-ter predstavlja v divnili slikah po svojih lepotah znamenite, pri nas pa Se skoro ne poznane planinske pokrajine gorovja Durmitor in sosednjih gorskih velikanov Volujak, Maglič, Bioč. Film je v glavnem delo predsednika H. T. K. Sljeme gospoda dr. B. Gušiča, ki je v družbi svoje soproge ponovno prepotoval le kraje. Znani predavatelj, foto-amater in filmski operater Karlo Koranek je vršil pri snimanju filma kinematografska dela. Njegovo ime jamči, da je film v tehničnem in estetskem pogledu prvovrsten. Opozarjamo že danes slovenske alpiniste in ostalo ljubljansko občinstvo, , da si gotovo ogleda to zanimivo delo, ki je poleg skalaškega filma »V kraljestvu Zlatoroga. edini alpinistični film v naši državi. 0 Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932. Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1932 in sicer: mestnega zaklada, 0 odslot. obligacijskega posojila iz 1. 1927, 0 odslot. gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928, zaklada meščanske imovine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestup elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, meslne zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada so dogotovije-ni in bodo po določbi S 37. občinskega reda 14 dni I. j. od 24. novembra 1831 do vštetega 7. decembra 1931 občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg št. 2) med uradnimi urami od 8 do 2 na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretresovanju proračuna v premislek. © Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani priredi v sredo dne 25. novembra t. I. v društvenem domu, Karunova ulica 14, III. prosvetni večer, ki bo posvečen sinji Adriji, Dalmaciji iu Grčiji. Predaval bo g. Vinko Zor, tajnik Prosvetne zveze. Začetek točno ob 8. Vstopnina: sedeži 2 Din, stojišča po t Din. 0 Poziv krvodajalcem. KirurgiSni oddelek potrebuje krvodajalce za transfuzijo krvi. V poštev pridejo le laki, ki stanujejo v Ljubljani. Honorar jp 300 Din z.a enkratno transfuzijo. Interesenti naj .se javijo dne 27. t. m. ob 9 na kirurgičnem oddelku obče državne bolnice v svrho preiskave in določitve krvne skupine. 0 Ljubitelji belega športa ne pozabite na ve* liko skloptično predavanju O smučarstvu-, ki se vrši dne '4. decembra t. 1. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj g. Ante Gnidovec nam bo povedal vse tako lepo in kralko, da si ga bomo želeli še večkrat slišali. Pokazal nam bo nad 100 diapozitivov. Videli bomo domačo kraje ob raznih smučarskih prireditvah Itd. Pridite pogledat, no bo Vam žal, tudi sami se morda vidite. © Umrli v Ljubljani. Od 14. do 20. novembra 1031 so v Ljubljani umrli: Pirnat Ivana roj. Sprei-Izer, sopr. trgovca, Bleivveisova cesta 9. Golob Fr., obratov od j«. 57 let, Metelkova ul. 4. Keršič Josi-pina, 20 let, hčerka predsed. dež. sodišča, Gospo-svetska cesta 4. Kahr Štefan, 39 Jet, čevljar, Vidov-danska cesta 9. Rant Hubert, 61 let, vojni superior v pok., šubičeva ul. 3. Lukežič Ana Marija, (i mesecev, hči žel. uradn., Jemejeva ulica 24. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Debevec Marija, 18 let. zas. uradnica, Dvorakova ul. 10. Verbov-šek Justin, 15 let, sin dnuiarice, Gradec 10. Judež Anton, 3 leto, sin žel. čuvaja, Ponoviče, srez Litija. Peterca Ivana, 3 leta, hči delavca, Stranska vas 32 pri Dobrovi. © Govedina po Din 0—, 8,— na stojnici Zaje Anton. 0 Dva ponesrečenca. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela dva ponesrečenca. 50 letni Karel Grebene, rudar v Hrastniku, je v nedeljo padel z. brvi v jarek in si zlomil obe roki. — Žrtev običajnih nedeljskih fantovskih pretepov je topol poslal 35 letni Ivan Dragar i/, Podgorice 34 pri Dolu pod Ljubljano. V nedeljo zvečer je sedel v neki gostilni, ko so se gostje naenkrat stepli in ga je nekdo med prepirom z nekakšnim trdim predmetom pretepel po glavi ter ga močno poškodoval. Dragarjevo stanje je nevarno. Dr. J. JProdon. ord. od »/2IO—11 ure in od 3—4 ure v palači „Grafike" Trbovlje Naše gledališče. Otvoritev v nedeljo je obenem veljala Finžgarjevi 00 letnici. Uvodoma se je govornik zahvalil vsem, ki so pomagali oder urediti in spOpolniti, da ne zaostajamo dosti za mestnimi gledališči in je lako dana lepa prilika za razmah izobraževalnemu delu v Trbovljah. V glavnem delu govora pa je bilo orisano Finžgarjevo idealno in velikopotezno delo za slovensko kulturo, da ga jo vsak slovenski človek vesel, mu hvaležen in ponosen nanj. Nato so igrali najznačilnejšo Finžgarjevo igro Naša kri -, v kateri je tako dobro predstavljen značaj našega naroda. Igrali so nadpovprečno dobro. Z rednimi vajami in nastopi pa se bo še marsikaj -/.boljšalo v mnogoštevilnem zboru igralcev, katerim je nabito polna dvorana pokazala, da si ljudstvo želi dobrih domačih iger bolj ko oniledne tuje robe v kinu. Blagoslovljena in slovesno otvorjena je bila v nedeljo električna napeljava v Knezdol in Planinsko vas. Popoldne ob 2 je g. duh. svetnik Gašparič ob asistenci g. kaplana Gorogranca izvršil cerkvene obrede v Rovtah, kjer se odcepi vod 11a Planinsko vas. Nato je bil ogled napeljave iu pogostitev pri Stujcu v Knezdolu. Predsednik Cestnik je pri tem izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali k izvršitvi koristne naprave. Z akcijo za napeljavo se je začelo pod prejšnjim županom Sitarjem, ko so prvič prišli izvoljeni zastopniki kmetov in delavcev v občinski odbor. S složnim delom vseh pa so jo zadeva izpeljala. Nova naprava naj služi zdravemu napredku trboveljske okolice! Ptui Prenovljenje ntinoritske cerkve. Pred pelinil ledni je Slovence poročni o prenavljanju niino-ritske cerkve. Sedaj so dela že končana. Prenovljena sla tudi dva stranska oltarja v istem slogu in tonu kakor glavni oltar, če (»gledamo sedaj oltarje iz sredine ladje, predstavljajo ta tri posamezna dela pozno baročno umetnost kakor kakšen triptihom Čeprav je isti umetnik napravil vse tri oltarje, vendar se opazi, da sla stranska oltarja v kompoziciji in konstrukciji bolj umetniško dovršena. Tukaj se jasno vidi, kako je umetnik konstruiral ornaraentiko z arhitekturo. Posebno lepa je na teh dveh oltarjih plastika. Oltarje je pod nadzorovanjem konservatorja dr. Sleleta mojstrsko prenovil Zoralli iz Maribora. Murska Sobota Otvoritev kmetijsko nadaljevalne šole. V sosednjem Krogu se je pod vodstvom šolskega upravitelja g. Horvata Adalberta otvorila kmetijska nadaljevalna šola. Obiskuje jo okrog 35 mož in fantov. Razrešen službe. Z odlokom banske uprave jp na gimnaziji razrešen službe bon. veroučitelj g. kaplan Fr. Kolenc. »TarakaiK. Slikoviti plakati naznanjajo, da nastopi v Kroni Tarakan, ki bo kazal občinstvu čudovite stvari. Kuliurn* obzornik PSIHIČNE LASTNOSTI JUŽNIH SLOVANOV. (Ob drugi knjigi Cvijičevcga 'Balkanskega polotoka«.) Doiiej največji in v svetu najbolj renomirani naš zemljepisec Jovan Cvijič, ki je umrl pred skoraj petimi leti, je že v samem začetku svojega kapitalnega proučevanja prebivalstva Balkanskega polotoka napisal 1. 1902 zelo važno študijo z naslovom »Anlropogcografski problemi Balkanskog poluostrva«, s kalero je načel raziskovanje tega ažnega pioblema in dal svojim učencem smer, \ kateri naj dalje delajo. Njegov načrt je rodil sijajen sad. To je štiri in dvajset knjig, naslovljenih »Naselja i pore'do stanovništa ■ in »Naselja srpskih zemalja-', ki so jih njegovi učenci pod njegovim vodstvom izdali. Delo je to, Ui po svoji zamisli in vrednosti prav nif ne zaostaja za zbiranjem naše narodne pesmi in pripovedke, ki ga je zapoćel in razvil slavni Vuk. Samo da gre v drugo Biner, pa prav tako preiskovanja vredno in potrebna. Jovan Cvijič je podrobno preiskoval Balkanski polotok vzdolž in povprek. Skozi 37 let je po nekaj mesccev potoval po njem, kakor so mu pač dovoljevale moči in zahlevale potrebe. Poleg morfologije Balkana je študiral ludi ljudi, ki prebivajo na njem, medsebojne vplive in posledice večnih selitev v zgodovini, ki so v odloćivni meri vplivale na stanje in psihično opredelitev današnje Jugoslavije. L. 1918 je v Parizu izšlo kapitalno Cvijičevo delo >La Pdninsulc ba!kanique«, v katerega drugi polovici je pisatelj dal približno dokončno sliko o duševnih lastnostih Južnih Slovanov. Prvi del te knjige je še pred smrtjo velikega znanstvenika izšel v srbščini v Belgradu (1922), in sicer v precej popravljeni in razširjeni obliki in pomeni zadnjo, Cvijičevo redakcijo. Tudi drugi del svoje franco- ske knjige je Cvijič ponovno študiral, popravljal in pripravljal, da bi jo nazadnje izdal v dokončni obliki. Pa ga je sredi dela I. 1927 prehitela smrt. Zapustil je nekaj v srbščino prevedenih strani francoskega originala in pa celo rešto večjih in manjših pripi.sov in razpravic, ki jih je nameraval uporabiti za zadnjo, srbsko izdajo drugega dela -'Balkanskega polotoka«. Njegova vdova jc po njegovi smrti začela urejati moževo zaostalino in približno zbrala vse Cvijičeve koncepte za delo o psihičnih lastnostih južnih Slovanov. Potem je naprosila dva profesorja belgrajske univerze, gg. dr. Borivoja Drobnjako-vića in dr. Jovana F.rdeljanoviča, da priredita ma. terijal za srbsko izdajo. Oba sta šla z ognjem na delo. Prvi je prevel drugi del v francoščini izišlega Balkanskega polotoka«, drugi pa je koncepte, ki jih je zapustil Cvijič v tej smeri, priredil za tisk. Tako smo s sodelovanjem več ljudi dobili pred nekaj tedni pomembno delo z naslovom Psihičke osobine južnih Slovena« na 256 straneh kvart-for-mata in s priloženo karto, ki ga je založil znani Geza Kohn. Jovan Cvijič je prebivalstvo Balkanskega polotoka študiral sistematično, kritično in s čudno znanstveno intuicijo. Zato je tudi dal delo par exellance. On je prvi, ki je spoznal in pravilno ocenil številne znane in tajne selitve Balkancev, ki jih je narekovala zgodovina in življenjska potreba. Prebivalstvo je po duhovnih lastnostih razdelil v štiri glavne tipe: dinarski, ki je po obsegu ozemlja, na katerem prebiva, največji, centralni, vzhodnobalkanski in panonski. Najpodrobneje jc obdelal prva dva iz čisto razumljivega razloga, ker sla mu bila najbliža, dočim je panonskem in vzhodnobalkanskem bolj splošen v sodbah. Posamezne od teh štirih glavnih tipov je potem delil v manjše enote, v skupine, Tako ima po njem dinarski tip sedem takih skupin: šumadijsko, er-sko, dinarsko, liSko, bosensUo, jadransko in mo-hamedansko. Dinarski tip po Cvijiču zavzema pretežni del našega državnega ozemlja in ima svoje ime po Dinarskih alpah, kjer je najtočneje ohranjen. Za- vzema večino Srbije in Hrvatske, Bosno, Hercegovino, Črno goro in Novopazarski sandžak. Ljudi, ki prebivajo v teh predelih, karakterizira z nadarjenostjo, bistrostjo, veliko občulljivosljo za pravico in čast. Dinarski tip je dal serijo ljudi-samo-ukov, ki so imeli vodivno besedo pri osvoboditvi in kulturnem procvitu svojega naroda. Imena kot so: Karadorde, Vuk Kara^džič, vladika Njegoš jasno govore za to. Cvijič posamezne skupine dinarskega tipa, ki sem jih že zgoraj naštel, obsežno raziskuje in podrobno razpravlja o vsaki. Dinarci so živeli in ponekod še danes žive v zadrugah in docela patrijarhalno. Posebej oni v večjih hribih. Centralni tip je doma na ozemlju stare Srbije in Makedonije. Cvijič jc te kraje neštetokrat prehodil v 1. 1887—1915. Tu so najjasnejši in najvidnejši ostanki stare srbske kulture. Na tem ozemlju so bili vplivi z vzhoda, bizantinski in kesneje islamski, najmočnejši. Ta tip je (v nasprotju z dinarskim) mehek in molčeč in ljudje, ki pripadajo njemu, so mnogo in krvavo služili gospodovav-cem. Svojega knjižnega jezika in literature sploh nima. Pač pa je mnogo senzacionalnosti in intimnosti v teh ljudeh. Cvijič je pri centralnem postavil sledeče skupine: kosovsko-melohijsko, zapadno-makedonsko, moravsko-vardarsko, južno-makedon. sko in šopsko. Vzhodno-balkanski tip je razvit na ozemlju današnje Bolgarije. V dolnjedonavski skupini prevladujejo lipi turanskih plemen, dočim je južna skupina (pod Balkanom) precej vplivana od juga (bizantinska) in vzhoda (orientalska kultura), Četrti, panonski tip zavzema severozahodno, večinoma ravninsko stran Jugoslavije: IJanat, Bač. ko, Srctn, Slavonijo, slovensko ozemlje (kar po moje ni prav točno). Nas Slovence tako-!e označuje: »Vredni, postojani, snažni i melodični, imajtt smisla za organizaciji!. Kod njih se nailazi na iste osobine kao kod Dinaraca, ali samo utančanije. U osnovi su demokrate. Zbog svih ovih osobina, a i zbog evoga geogvalskog položaja, oni su odredeni, da igraju vrlo značajno ulogu u današnjoj južno-slovenskoj državi. U njej če oni biti najjača indu-«triska i najvrše zapadnjačka grupa.« (Str, 254.) Cvijiče\o delo o Balkanskem polotoku z ozirom na psihične lastnosti njegovih prebivavccv ni definitivno in niti zdaleč popolno. Vendar je kljub temu prvo delo pri nas, ki v dovolj veliki meri označuje in sistematično tipizira posamezne predele našega peslrega polotoka. Tu je Cvijič prišel tudi do teze o narodnem jedinstvu Južnih Slovanov, ki jo je obrazložil in znanstveno podprl. Tone P. LEKSIKON ZA 45 DINARJEV. Med malimi priročnimi leksikoni sveta je do zadnjega veljal kot poraben in najcenejši »Pe-lil Larousse illustre« Njegova prednost in njegova liiba je bila v delitvi debelega zvezka na dva dela. lik pred božično piodajno sezono pa je vrgla založba Knaur v Berlinu na trg nemško leksiko. graisko delo, ki je dozdaj nedoseženo v vsakem pogledu. Priročnost oblike, bogaslvo izrazov, statističnega in drugega poučnega gradiva, štednja e prostorom, da bi stisnjeno besedilo čim več nudilo, povrhu tega pa rekordno nizka cena 45 Din za v čvrsto platno vezani izvod Knaurovega kon-verzacijskega leksikona store, da si more nabaviti tudi največji siromak ogromno zakladnico znanja in — če hoče — nositi jo kar v žepu pri sebi, kar doslej ni bilo mogoče še z nobenim konverza-cijsliim leksikonom. Ker je uredništvo zasledovalo dogodke tik do izdaje, vsebuje Knaurov leksikon mnogo podatkov, ki jih veliki leksikoni še ne jemljejo v poštev. Tako navajam zu primer, da omenja Knaurov leksikon že novo jugoslovansko ustavo, skupščino in senat. — Da je leksikon izdan v versko indiferentni založbi, je seveda hiba, ki jo bo občutil katolik pri tolmačenju prenekalerega izraza, zalo svetujemo, da bodi posestnik Knaurovega leksikona v teh stvareh previden. Nc moremo pa zamolčati, da je v drugih zadevah leksikon resnično na višini in zasluži zato vso hvalo. — Naroča se pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Dnevna kronika Gasilski avto zgorel Kranj, 28. nov. Prostovoljno gasilno društvo v Kranju je v nedeljo zadela huda nesreča. Zgorel je znani rdeči avtomobil, ki je hil kupljen junija meseca 1.1927 in je skupno z veliko brizgalno stal okrog 13O.C00 Din, tako da na avto sam odpade clrka 100.000 Din. Nesreča se je zgodila takole: V letošnjem poletju jo avtomobil začel sem-patje nekoliko nagajati. Zlasti je znan slučaj, ko je v začetku novembra gorelo na Primskovem in je avto na potu odpovedal popolnoma, da so gasilci iz Kranja prepozno prišli k ognju. Ker društv* rabi brezhibno delujoč avtomobil, so bile zadnje mesece izvršene razne reparature, ki so stale 30.000 Din. Kupili so novo pnevmatike, magnet itd. Da se no ponovi slučaj kakor na Primskovem, je načelnik g. Mayr odredil, naj avtomobil temeljito popravijo in preizkusijo. Po končanem popravilu so v nedeljo avtomobil preizkušali z vožnjo. Nekaj časa sta avtomobil vozila špediter Likozar Stanko in šotor Franc Troha, nato pa ga je proti večeru odpeljal še enkrat šofer Troha po cesti proti Kokrici. Z njim jo bil občinski sluga Česen Slavko. Že sla prišla na cesto, ki se malo pred Kokrico cepi levo proti Mlaki. Bilo je okrog šestih zvečer. Nenadoma je v motorju nastal ogenj — najbrže so jo vnel razpllnjač — šofer je voz hitro ustavil in hotel ogenj pogasiti, lako da ga jo Česen v zadnjem trenotku potegnil z voza. Avtomobil pa je bil v hipu v silnem ognju, česen je tekel po pomoč na Kokrico v gostilno Lakner, pa nobena pomoč ni mogla ognja pogasiti. Zgorela je vsa karoserija, zadnja in rezervna pnevmatika, 2 posodi bencina in 1 posoda olja. Ostala je vsa prežgana šasija in motor, kar je pa vse neuporabno. Zgorelo pa je tudi do 20 kosov 14—17 m dolgih cevi, spojke, orodje, skupno v vrednosti do 20.000 Din. Cevi so namreč na vozu že kar pripravljene za slučaj požara in stane meter cirka 40 Din. Istotako orodje. Le slučaju se jo zahvaliti, da zadaj na vozu ni bilo male brizgalno, ki je ludi vedno žo pripravljena nn vozu. Avtomobil, ki je predstavljal le žalostno razvalino, so odpeljali še zvečer z Likozarjevim avtomobilom v Kranj, ker je na ozki cesti oviral promet. Danes so ga hodili ljudje gledat za Narodni dom. Poleg avtomobila, ki je bil star štiri lota, in bit še razmeroma dober, je uničena reparatura, ki je stala 30.000 Din in pa cevi ter orodje v skupni vrednosti 20.000 Din. — Z zavarovalnino škoda še t zilaleka ni krita. Kranjsko gasilno društvo zasluži I vsestransko podporo javnosti, da si bo moglo na-■ bavili nov avtomobil. Koledar Torek, '24. novembra: Janez od Križa, spo-znavavec. Novi grobovi -f- Na. gradil Lesno brdo mol Drenovim gričem je po dolgotrajni bolezni umrl graščak g. Franc Oolob, star 52 let. Svoj čas je imel lasten premo-gokop v Pitomači pri Belovaru, pred osmimi leti pa je ta premogokop prevzela delniška družba, nakar se je preselil na Lesno brdo. kjer je ueianovil največji perntninarski zavod v državi, v katerem rede nad 3000 kokoši lepe bele angleške pasme Leghorn. Blagi pokojnik je bil posebno zaradi svoje dobrosrčnosti splošno priljubljen. Pokopali ga bodo danes dopoldne ob 10 na domačem pokopališču. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! •f No Dolgem lirilu pri Libueah je j>o dolgem trpljenju umrl vzorni posesinik in podpredsednik okr. kmetijskega odbora ter dober družinski oče ™oso. Štefan Kralj. V petek smo ga spremili na zadnji poli na mežiško pokopališče. Dolgi sprevod je pokazal, kako priljubljen in spoštovan ie bil rajnki med prebivalstvom, ki se je od blizu in daleč udeležilo njegovega pogreba. Oinljiv govor g. župnika KorenbOcka je ganil vsakogar. Pod vodstvom ravnatelja mešč. šole g. Hergautha So učenci in učenke prav lepo zapeli >VigredReiningtou<, 1 moški suknjič, I ženski jopič in več štampiljk. Razmetali so tudi več listin in papirjev, medtem ko so blagajno pustili nedotaknjeno. Svari ee pred nakupom teh predmetov in zlasti pred izplačili za račuu Gradbena zadruge na Duplici, koje šiani-piljka je bila t»4 ukradena, ali pa za tvrdko Remec in Co. _ prelep v Litiji. Martinova nedelja, ki je bila drugu leta vedno burna in viharna, to je, da se je končala v znamenju nožev, par mrtvih in težko ranjenih, jo lo pot bila povsem mirna, v Litiji kot v Sina rt neto in v celi litijski okolici, tako da zdravniki niso imeli posla s šivanjem ran oziroma obdukcijami in orožniki so dali pretepaskim fantom ludi mir. Zato ao pa to nedeljo funtje v Litiji ves popoldan popivali, in šele okoli polnoči zapustili vinski hrani, seveda dobro nasekani . Najbolj glasna sta bila oba Franceta, eden hlapec, drugi pu čevljurski pomočnik. Na koncu Litije, pred Rebčevo trgovino, pa jo naenkrat zgrabil čevljar France svojega prijatelju hlapen Franceta ter ga prav grobo vrgel na tla. Ko je France vstal, se je metanje zo|>et nadaljevalo, toliko časa, da je hlapec France potegnil iz žepa nož, s knterim je prav nevarno oklal junaškega čevljarčka, ki ima ves vrat prerezan. — Orožniki so vse prireditelje tega nočnega pretepa zaslišali, na sodniji pa bodo vročekrvni fantje prejeli zn svoja junaška prelepaška dejanja zasluženo plačilo. — Morilcem na sledu. Pred dnevi smo poročali o zahrbtnem umoru v Hudem pri Radomljah, kjer je bil umorjen delavec Alojzij Pire. Za ta umor se je najprej zdelo, da sploh ne bo pojasnjen. Orožnlšku preiskava pa je ugotovila nekatere okol-nosli, ki izdajajo važno sled za morilci. Orožni-štvo sicer Se nima morilcev, vendar pa ve, kakor nam poročajo iz Kamnika, zu njihova imena. Pričakovati jo, da bodo morilce kmalu prijeli in da bo ves umor v kratkem razjasnjen. — Vlom v zagrebško pekarno. V noči od sobote ua nedeljo so neznani zlikovci vlomili v pe-karijo Krpiča Močilarja. Odnesli so za 20.000 Din drobiža. Lotili so se tudi jeklene blagajne, v kateri je bilo 30.000 Din, pa je niso mogli vlomili; samo premaknili so jo. Polici,ja zasleduje vlomilce. — Smrtna nesreča na Donavi. Pri Apatinu se je pripetila tožku nesreča. Žena Ivana Bacherta in neka Marija Duva sta se s čolnom prejieljali na apatfnsko stran Donave, da bi po obdonavski goščavi nabirali drva. Ko sta popoldne zopet veslali čez Donavo, je nenadoma potegnil silen veter in prevrnil čoln. Bachertova je izginila v valovih, preden je prišla pomoč, Marijo Duvo so pa prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnostmi! občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — S konja je padel. Topniški poročnik A. .lova novic v Subotici se je hudo ponesrečil. Ko je jezdil, se je konj splašii, skočil v slran in vrgel jezdeca na tla. Poročnik je pri tem padel tako nesrečno, da se je težko poškodoval na glavi. Njegovo stanje je brezupno. — Življenje sv. Elizabete. Spomin 700 letnice smrti te velike svetnice, vzorne zene, skrbne matere in velike dobrotnice najrevnejših praznuje ta mesec ves krščanski svet. Življenje sv. Elizabete, grofice Turnske, nam jako lepo opisuje v knjižici: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete, j>. Ilrisogon Majar. Cenu knjižici je 25 Din, naroča se Lonce in ponve čisti V! M brez brazgotin 2 malo Vima na vlažni krpi boste očistili hitro in lahko ponve in vso ostalo kuhinjsko pripravo. Vim je izdaten, deluje hitro in pri tem ne opraska predmetov ter je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. VIM čisti vse i v J v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani. Vsem predavateljem, članom Elizabetnih konferenc, posebno pa našim ženam in materam to knjižico toplo priporočamo. — Dne 2. decembra bo prepozno, zakaj že 1. decembre t. I. bo žrebanje velike poštarske loterije. Zato hitite z nakupom srečk, ki jih po 10 Din prodajajo pošle in pismonoše. Glavni dobitek; kompletno pohištvo za celo stanovanje. Drugi dobitek: voz — zapravljivček s konjem in konjsko opremo. Skupaj 600 dobitkov v vrednosti 60.000 Din. Vabimo cenj. občinstvo, da si ogleda nekatere dobitke v izložbah tvrdk; Prelog, Мауег, Tiskovna zadruga in Urbane. — Močno kajenje povzroča rumeno, rjavo ali črno tvarino na zobeh. Za kadilce in kadilke jc torej neobhodno potrebno, da si redno večkrat na dan očistijo zobe z Odolom. Z Odolotn se očistijo zobje temeljito brez poškodbe dlesen. Odstrani vso nesnago na zobeh kakor tudi neprijeten duh, ki ga |x>vzroći kajenje in ostanke jedi, ki ostanejo na zobeh in v ustih. Odol naredi zobe bele iu daje čist duh. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Itcich. Marfhor Strah Maribora in okolice nu zatožni klopi Ivan Magerl obsojen na 8 let ječe Marca meseca se je pričela v Mariboru cela vrsta tatvin in vlomov, ki so spravili v strah celo mesto, ker policiji kljub vnetemu iskanju ui bilo mogoče takoj izsledili krivca. Šele 28. julija se je dolgoprstnež ujel v past, ko se je po noči na Pohorski cesti krčevito trudil, da se izogne patrulji dveh stražnikov. Radi sumljivega obnašanja je bil aretiran in naglo izvršena preiskava je dokazala, da je jiadcl jioliciji v roke že dolgo zasledovani vlomilec in strah Maribora. Ivan Magerl je prišel niarca meseca iz zapora ter se takoj podal na stari svoj posel. V Betuavskem gozdu za streliščem si je uredil v gostem grmovju na skritem mestu prebivališče pod šotorom, kjer je prebil dneve, dočim se je po noči spuščal v mesto na tatinske in vlomilske pohode. Tckoin svojega šo-torovanja je izvršil v Mariboru nič manj kot 14 večjih vlomov in tatvin. Cilj njegovih podvigov so bile predvsem bran j arije, trafike, trgovine, kradel pa ie sploh vse, kar mu je prišlo pod roke. Tako je vlomil v skladišče uprave državnih železnic ter odnesel raznovrstnega zdravniškega kirurškega orodja, med tem 14 klešč za izdiranje zob — vse skupaj v vrednosti 5000 Din. Drugokrat je zopet si privoščil naenkrat S000 komadov finih cigaret, liotein nogometne čevlje, zlatnino, obleko, denar, ženske obleke, nahrbtnike, blago, sploh vse, kar mu je prišlo |>od roke, skratka, bil je prava sraka v pogledu tatvine. Seveda ni zarnetoval najrazličnejših dobrot za želodec, ki so mu prišle jx>sebno prav v njegovem robinzonskem skrivališču pod Uboj v Razvttnju pred sodiščem O uboju, ki sc jc dogodil dne 2. oktobra letos v Razvanju pri Mariboru, smo svoječasno že obširno jioročali. Včeraj je našel ta krvavi dogodek svoj zaključek pred mariborskim okrožnim senatom. Kot obtoženec se je zagovarjal pred senatom 23 letni Borak Marko, ki je omenjenega dne zaklal z nožem Srečka Pukla z kuhinjskim nožem. Obtožnica slika j>otek krvavega dejanja sledeče: Dne 1. oktobra zvečer so kožuhali pri posestniku Štefanu Dregariču v Razvanju. Na kožuhanje se je pripeljala iz Hoč in iz Reke večja skupina fantov, med njimi tudi umorjeni Pukl, ki so bili vsi že nekaj dobre volje, ker so se ustavili mimogrede v neki gostilni ter popili več litrov vina. Pred Dre-garičevo domačijo so se oborožili s koli, vilami in raznim orodjem, katerega so našli ter začeli kožuhače izzivati ter pozivati na koraižo zlasti dva fanta, ki sta se poleg domačih nahajala na podu. Ko je pogledal eden skozi vrata, ga jc udaril zunaj stoječi fant s teležnikom po glavi in to je bil povod zn splošni pretep, tekom katerega je bilo več oseb lažje poškodovanih. Dobil je tudi obtoženi Borak clva gorka udarca, ki sta ga tako raz- Pohorjem. Po njegovi izjavi so mu del ukradenih predmetov razpeeali soobfoženi llaury Anton, njegova žena Neža ter njun sin Ivan, ki so to v polti i meri priznali. Magerl ima za seboj kljub 30 letom že dolgotrajno in zelo uspešno tatinsko karijero, ki ga je privedla v opetovano nasprotje s |>ara-grali ter je radi tatvine sedel nekoč že dve leti. Vsega skupaj je bil sedemkrat preiti<*/:novaa. Po aretaciji je priznal skesano vse tatvine, ko |>a se je nahajal v preiskovalnem zaporu, je dal poklicati k sebi policijskega detektiva ter mu izjavil, da ga je na vse tatvine, katere je v Mariboru izvršil, nagovoril paznik ietnišnice Josip Visočnik, ki ga je žc za časa |ireiskovalnega ž&pora napeljal k nepoštenim dejanjem ter mu je tudi označil vse žrtve, pri katerih bi naj vlomil. Plen naj prinaša k njemu, da ga bodeta delila na polovico. Seveda je treba to Magerlovo izjavo sprejeti z veliko rezervo, ker je neverjetno, da bi ga paznik, ki je poznan po svoji vestnosti, nagovarjal na pot nepoštenosti, pač pa bo jk> vsej priliki vzrok tej izjavi želja Magerla, da se nad Visočnikoni maščuje, obenem pa sebe razbremeni. Razpravo je vodil ss Lenart, prisednika dr. Čemer in Kolšek; državni pravduik dr. Dev. Obtoženec Magerl je bil obsojen na osem let robije in petletni pridržek jx) prestani kazni ter trajno izgubo častnih pravic. Haury Ivan je dobil tri mesece strogega zajjora in 120 Din, globe; Anton Haury 2 meseca strogega za-jjora in 120 Din globe. palila, da je stekel v kuhinjo, zgrabil za kuhinjski nož ter mahal z. njim na slepo okrog sebe, dokler ni zadel Pukla. Rezilo se jc zasadilo v vsej svoji dolžini omenjenemu v levo stran hrbta, |)redrlo pljuča, ter prerezalo srčne žile, da je Pukl umrl na mestu radi notranjega izkrvavljeuja. Obtoženec se zagovarja s silobranom, velikim razburjenjem in pijanostjo. Zagovor glede silobrana pa ne bo držal, ker jc jjo dobljenem udarcu stekel šele j)o nož ler se vrnil z njim v namenu, da se maščuje ter je podana s tem domneva, da je prizadel Puklu poškodbo nak!e|x>ma, tako da je pripisati poško-dovančevo smrt obtoženčevi malomarnosti. Marko Borak je bil obsojen na 3 leta težke ječe in na 5 letno izgubo častnih pravic. * □ Proslava 700-lelnice smrti sv. Elizabete, katero jc priredila preteklo nedeljo tukajšnja Krščanska ženska zveza, je prav lepo uspela. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila nabito polna, K prisrčni slovesnosti so prihiteli tudi zve-zini prijatelji, prevzvišeni vladika dr. Andrej Kar-lin, pomožni škof dr. Ivan Tomažič, tajnik Marko Kranjc, stolni in mestni župnik kanonik mortsg. M. Umek, stolni kanonik gosp. Časi Fr. in drugi odlični goslje. Prvi točki sporeda sta bili dcklamaciji, katerima ie sledil slavnostni govor č. g. voditelja prof. P. Živortnika, kateri je v svojem govoru podal v jadrnati obliki zgodovino in življenjepis sv. Elizabete in je navzoče navduševal h krščanski dobrodelnosti, nakar je sledila trodejanka »Vnebovzetje Device Marije«, katero so odlično izvajali člani tukajšnjega Ljudskega odra. □ K časnikarskemu koncertu. Občinstvo eo opozarja, da odpadejo ob priliki novinarskega koncerta dne 1. decembra v Narodnem gledališču vso običajne ugodnosti; jirosti bodo samo recenzent-ski sedeži. Te dni se bodo pričele prodajati vstopnice ter se občinstvo vljudno vabi, da sega jio njih. □ Napredovanje v policijski službi. Poveljnik varnostnih straž v Mariboru Franc Finžgar jo napredoval v šesto skupino. Naše prisrčne čestitke! □ Izstop iz občinskega sveta. Občinski svetnik dr. Viktor Kac sc je iz zdravstvenih razlogov odpovedal časti občinskega svetnika. □ Iz srednješolske službe. Na tukajšnjo realno gimnazijo jo bil nastavljen kol jirofesor za lingvistične predmete Vinko Košak, že V svoji akademski dobi znan kot kulturni delavec. □ Na 13. oblelniro razorožitve zelene garde jo bila včeraj v vojašnici domačega 45. pešpolku svečana iu tradicionalna slava, ki se je pričela ob jkiI 11. Na dvorišču je bilo razvrščeno vojaštvo. Najprej so se vršili predjiisani cerkveni obredi in sicer je opravil obrede za katoliško veroizpoved gamizijski duhovnik Pavel Zavadlal, za pravoslavno veroizpoved pa prota Trbojevič. Slavnostni govor na vojaštvo ter vse navzoče je imel domačin polkovnik Vilim Lulič, ki jo, svoja izvajanja zaključil z vzklikom »Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander!« Z gromkim trikratnim »Živijo so odgovorili vojaki, nakar je sledila defilacija mimo navzočih dostojanstvenikov, ki jih jo domačin nato povabil k zakuski. Sla\ju so prisostvovali odlični predstavniki posameznih oblastev iu uradov. Prc-vzvišenega vladiko lavantinskega je zastopal pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Popoldne jo bilo v vojašnici živahno veselje vojaštva, ki je s strum-nostjo iu navdušenjem obhajalo ta svoj domači praznik. □ Akademska koagregacija. Jutri v sredo ob 20 izveiM'orkveni sestanek. Vsi pridali vljudno vabljeni. □ Iz ziiuskosportno pudzvoze. Jutri ob 20 v Aljaževi sobi pri Orlu važna soja. □ SSK Maraton. Ziinskosportnu sekcij:): danes v torek ob LD jirvi trening. Dostop imajo vsi, ki so se vpisali. n Mariborski motociklisti zborujejo. V nedeljo jc imel mariborski inotociklistični klub svoj redni občni zbor, ki ga jo otvoril in vodil mnogo-zaslužni predsednik Anton Antončič. Uvodoma se јн spomnil preminulih Članov, blugopokojnega K. hebuvsa, Staneta Kende in Otona KUhurja, nakar se zahvali kluboveniu tajniku Jurjavčiču za njega-vo vzorno iu vestno lajnikovanjo. Iz poročil je bilo razvidno, da je znašal denarni promet v pretekli poslovni dobi 70.000 Din 30 par. Klub je v celoti organiziral 10 športnih prireditev in razen tega voliko nedeljskih izlelov. Pri volitvah so bili izvoljeni: Antončič, predsednik; Ivan Pelikan, prvi podpredsednik; Ernest Faschiug, drugi podpredsednik; l>. .lurjevčič, tajnik; Franc Majcen, blagajnik; Daieu Oton, inž. Kancler, D. štefančič, lt. Fras, I. Orebovsky, B. Divjak, Josip Nadele lor .1. Brunskole, odborniki. Revizorja; Dragu Štefančič in Kari Dadieu. □ Poziv hišnim posestnikom. Včeraj smo prejeli od mestnega načelstva; Mestno načestvo mariborsko poživlja hišne posestnike, njih namestnike (hišne upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujejo poškodb vsled mraza. Glede hišnih in vodovodnih inštalacij je iz istega razloga ob nastopu mraza paziti na to, da bodo okna na hodnikih, v klosetih in kletnih prostorih zaprta. Jaške z vodomeri je držati vedno v znažnem stanju. □ Mariborske športne vesti. V nedeljo dne 29. t. m. sc nadaljuje pokalno tekmovanje za LNP, in sicer se srečata v finalu SK Maribor in SK Železničar ob 14 uri na igrišču Maribora. Po močeh obeh nasprotnikov sklepajoč je izid tekme absolutno nesiguren. Železničarji eo se v zadnjem času zelo popravili zlasti se pozna napredek pri napadalni vrsti. Moštvo igra z ambicijo in voljo do zmage. O Mariboru bi ne mogli iolega trditi. Vzrok leži v tem, ker že dolgo časa nismo videli nastopiti moštva v kompletni postavi. Potek nedeljske tekme bo sigurno zelo zanimiv. — Hkrati opozarjamo na potrebo, da sc delegirajo za sodnik« k težkim tekmam ree samo sposobni ljudje. Bogastvo in beda ■ Malinov jHiiočevuluc Steplian Lau.--uii-ue, ki je spremljal ministrskega predsednika Lavala^ Newyork. priobfiuje zanimivo vtise - poti: Mesto nebotičnikov sc je hudo spremenilo \ leku zadnjih -Hrib let. Na vsakem koraku jo videti c apine, berače. slabo oblečeno brezposelno, ki prodajajo dolgčas. Nekoč som dve loli slauoval v Newyorku. pa se no spomnim, postavili trdnjave, ki so v resnici tako dobro zgrajene, dn bi jih ne bilo mogoče z ./"li l(u.- !> teh trdnjav prav poč.vi napreduje. d«'h.mu radi tega. ker In N'emci -zavlačujejo, deloma pa tudi radi njihove konstrukcije. >M- vitamini. Prof. \\ • •id;.u—iioilui::' n. .nameni; i »emik. ki jc I. I02s. ilobil Noblovo nagrado, je •edaj.iznašel način pridobivanja izoliranih vi »aminov. Ti vitamini imajo veliko zdravilno moč. 154 milijonov Rusov Sovjetski časopis Kkoiiomiccskaja /.i/,eu luiuaša podatke o poslednjem ljudskem štetje v sovjetski Rusiji. Oktolna 1931 jo bilo v sovjetski Rusiji 16;! milijonov prebivalcev. Od tega odpade ua mo-dn :!3,200.ооо ljudi in na deželo 129.800.000 Trocki v izgnanstvu IMnzis. evropski glavni poročevalec ameriških židovskih listov, jo obiskal Trockega na Modi (Prinčevi otoki), kamor se je ta preselil po požaru \ njegovem carigrajskem hotelu. Nekdanji vojni komisar sijajno izgleda, ribari, vesla in pravi, da jo mirno življenje v lepi naravi jako izboljšalo njegovo zdravje. Kokel jo ludi, da jo dobro uredil svoje dohodke. Sicer je zapustil Trockij Rusijo baje skoro brez denarja, n si jo kol stari časnikar kmalu vedel pomagati. Dobiva visoke honorarje za knjige in članke lev načeloma odklanja vsako brezplačno izjavo. Uredništvo Mau-chester Guardian mu je plačalo 500 dolarjev za pol ure dolg razgovor. — Dnnzis pripoveduje med drugim, kako je dospel Trockij ua Turško. Ko mu je slavil Staliti o* izbiro Sibirijo ali potovanje v tujino, ni marala no- i Policiji \ cilindru. Tako so oblečeni in uuifonni-bena inozemska država Trockeinu dovolili j rani policisti ue morda v kakem predpuetnem iMovo mesto Pred Zo Vf kraja Uo v \ drug i najemu Itrluiiiiijf pcv.kesa ilriMvn f'Orjauci'.. k.ruti;im .je imelo pevsko društvo (iorjanci svoj redni občni zbor. I/ pori il odbornikov, zlasti pa iz. predsednikovega poročila je razvidno, da je društvo močno napredovalo; ,-aj pn ima tudi agilnega predsedniku in vi-oko miobraženegii pevovodjo v osebi g. Ludrvika Prša. Z bo r je moral prestali i.j -c je mi nil seliti Iz enegn • tku je imelo društvo eno Jo-gimua/iji. !;o pa se je l<> po- i vo.j:išn !'■(>. je moralo društvu m. Po prizadevanju g. pevo- i /.:>silno nastanilo . v novi Sol i. : ni 'l'vKo i stalo. Predsednik je zopel ■Is', . liokodelskegM društvu za upo-i - -ho. kjer je pr.;eni ostalo do jotvo-1'vi «vetnegn loma. kjer se jc vendar ; lun nastanilo. Društvi) je imelo v pre- i ve.- lepih uiistopov, viši'li p;i je do- : v' otvoritvi Prosv. doma 2. avgu-li .i- »i pred-ta vi K< •mpo^teljski vo- j 1 avg. t. I. Tu j" zbor pokazal svoje • iiož.rlvevii'nost. ko jc v najhujši j pil. /• to svoje rfejo nn je bil tudi j ll:!UiM,ien 7. ZliloVeFjstVom r brili- I polnega vizuma. N zadnjem trenotku je posegel Muslafa Kemal Paša osebno v to zadevo. Kot sovjetski vojni komisar je priskočil svoje-časno Trockij Turčiji na pomoč v izredno težkem trenotku turško-grške vojne s tem. da je v Carigrad poslal velike zaloge orožja in strelivu. Ghazi so je spomnil lo usluge in brzojavno sporočil v Moskvo, da je Turčija pripravljena Trockemu nakloniti zavetišče. Smrt pod zemljo V rudniku |ni Doncasliu na Angleškem ■e je le dni zgodila velika nesreča. Iz doslej -o neznanih vzrokov je prišlo do eksplozije, vsled česar -e jo zrušil glavni rov. 24 rudarjev je bilo takoj mrtvili. 29 pn so jih bori s smrtjo . . Moderni Robinzoni. Pred leloni dni so trije Amerikanci napravili z malo jadrnico kratek izlet ob obali. Na morju jih je. doletela nevihta in vihar je. gnal njihovo ladjo več dni, dokler so ni razbila n a obali neobljudenega otoka. Nesrečneži so oelali ' živi in se lelo dui preživljali s sadjem in ribami, dokler jih ui pred par dnevi slučajno odkrila neka ladja in jih odpeljala v domovino, kjer so j i T t imeli že za izgubljene. Premog iz kave Kakor znano je sklenila brazilska vlada uuičiti velikanske zaloge kave, da se ne bi preveč znižale cene ua mednarodnem trgu. Samo oktobra meseca je stresla v morje 60.000 vreč kave predlanske Jetine, ker niso vedeli lastniki nasadov, kaj bi z njo počeli. Seveda jo obudilo to početje veliko ogorčenje v Evropi, ki mora drago plačali kavo. Brazilija je naposled poskušala ublažiti razburjenje s tem, da je Nemčiji ponudila velike množine kave popolnoma zastonj. Zahtevala je, da bi plačala Nemčija prevozne stroške in to kavo delila samo brezposelnim oz. revnim slojem. Nemci niso sprejeli darila, ker bi imeli z razdelitvijo preveč izdatkov. Nato so priporočili tehniški izvedenci brazilski vladi, da bi po-senza suomala Argentino, ki lutri lokomotive z ono cijo. Iz Amerike je prišla vest o veliki"zapu- ' ^or4zo' ЧЈеп' У staili" Padati. Izkazalo se Kari. Osvald iu Anton Seilern. Njihov oče* i ki zaostaja zn bri- bil pred vojno avstrijski diplomat in se je v , 2 , " f ?mhv Ameriki poročil s hčerko bogataša Woeris- i /drav,'a P°™mbeu izum«, holer. Njihova mati jo ob porodu najmlajšega . t sina umrla iu so od takrat prekinili zveze s svojimi sorodniki v Ameriki. Sedaj pa je na G0sp0d nadsvetnik pride v posredovalnico Dunaj prispela vest, da je stara mati, lci je ; /£( siužbJc, oddelek za j/,,,,.,,.^.1 Gospodična, kajne da sle mi vi pred štirinajstimi dnevi priporočili novo kuharico? Seveda, ravno jaz sem bila. Tako! Vabim vas danes k nam nt sprevodu, marveč v Barceloni. Nosijo čevlje iz. gumija, dn bi lažje zalotili tatove. Velilumska dediščina Dunajska aristokracija ima svojo Sčini, katere dediči so trije dunajski grofje 1 je' da.n.udi .zn,l.eta iu °Peko zgnctonalatva I keti iz premogovega prahu. Brazilski tisk po- nenadoma umrla, zapustila svojim nečakom ogromno vsoto denarja, približno 200 milijonov dolarjev. •'omnh / vodje seli jot ll.f rKVo •ilftri *?»:•!{! i »hi ■ i ■ T ji »Ili.' ' i K cev i V (Itn i dri d miš • i t K primerilo •"tvii. l'o kratkem 1 Milni je zho;- žc moral zn- . četi i . ijirnvljnt i гл veliki nnstop Pevske zveze v i .Ljtllil;mi ob prijiki odkritja sjone nika kralja IV !■■.) I. 'lin N. -'pt. . I. Pole,' t. gn ' drtistvo sode. v:i.o .še pr i.-i/.ni.li drugih priroiliivah in priredil« ludi več- lastnih nastopov. Delo, ki ga društvo uši prosNuoljno in brez kake nmterijclne nagrade. jt v dioiušnjili faeih občudovanja vredne, in Je j/boru. i ima tako požrtvovalne člane, le česli- i jali..\ii občnem zboru društva e bilo med drugim 1 tudi slilenjeno, dn s", prične s inoretičnim poukom ! . v polju. Društvo vabi vse svoje člane, da lega ! pouke eigurno udeleže, pa tudi vse Novomeščane. ki so pevci in imajo veselje do lepoga jietja. da ,-e pri društvu včlanijo In posefajo la teoretični pouk. lci je 7И Hi)nslrlle le poslovalnice: Ljubljnnn-Trnovo (Cerkvena ulica), Ljubljana (S\. Petra cesta 78), .ležita (Trojanska cesta 180), Zgornja šiškn (Vodnikova 24), Rudnik 71, Moste (Zaloška cesta 11). Iz lega je razvidno, da se jo poslovanje društva razširilo predvsem v ljubljanski okolici. S tem Ima društvo v Ljubljani iu okolici M poslovalnic, na Gorenjskem (i, nu Dolenjskem -1, na bivšem štajerskem 9 in ua bivšem Koroškem 4. Število članstva je kljub izbrisu velikega števila precej naraslo (radi ustanovitve uovili poslovalnic) ln je na koncu I. 1930, do 1931. znašalo 10.812 družin v primeri s 10.358 v začetku poslovnega lela. V primeri s prejšnjimi leli že od lela dalje članstvo stalno narašča: znašalo jo 30. junija 192« . . , 9.004 30. junija 1927 . . . 9.310 30. junija 1928 . . . 9.497 30. junija 192« . . . 10.371 30. junija 1930 . . . 10.358 30, junija 1931 . . . 10.812 Računski zaključek sam izkazuje dvig bilančne vsole od 7.5 na 8.04 milij. Din. Zadruga ima Slovensko delavstvo V 40. številki belgrajskegu tednika : Privredni pregled priobčuje znani Miltvoje M. Savfč članek pod tem naslovom: »Slovensko delavstvo se odlikuje s svojo delavnostjo iu vztrajnostjo v delu, z umevanjem za delo, pismenostjo, spoštovanjem do zasluženega denarja ter varčevanjem. To velja tako za moške kakor zn ženske. Slovenski kmet ni samo kmetovalec, ampak tudi gozdni delavec, ki seka, prenaša in struži svoj ter tuji les, in je že od mladosti skozi generacije navajen na težko in intenzivno delo skozi vse lelo. Že v XVIII. stoletju so se začeli razvijali v Sloveniji rudniki, visoke peči za produkcijo železa in jekla, steklarna ter izdelava sukna. Zaposlovale so mnogo delavcev in tu so se naučili ljudje vztrajno delali skozi vso lelo. Zaradi tega je slovensko delavstvo navajeno na stnlno in Vztrajno delo ter se lahko priuči tudi zn druge jiosle. Ženske na vasi so navajene vršiti vsa kmelovalska opravila in stalno dajejo hrano živini v stajah. Ker so moški bolj v gozdu, so sc tudi one navadile na stalno delo skozi vse leto. Število prebivalstva v Sloveniji znaša kljub Velikim gozdovom, ki zavzemajo 14.2% vse površine, 65 nn kv. km, in torej kmetijstvo ne more preživljali prebivalstvu. Zato mora presežek iskati posla izven kmetijstva. Poleg tega nasledstvom sistem spravi vse ostale otroke razen enega iz očetove hiše ali na delo nli pa se poroči drugje. Zato je v Sloveniji veliko število delavstva zn industrijo in za službo. Zgodnji razvoj premogarstva in železne industrije je usposobil slovenske delavce, da so kot rudarji in kovinarji šli v Avstrijo, na Madjarsko, v Ameriko in Vestfalsko. To izseljevanje je postalo veliko iz vinogradniških krajev, iz Dolenjske iu Štajerske, ko je filoksera uničila vinograde. Tako je v zgornještajerski Industriji od Gradca do Leobna in Judenburga zaposlenih veliko število Slovencev, ki so se deloma ponemčili. Na Madjar-sfceni so Slovenci v Totisu in Pečuhu, kjer jih je posebno mnogo nadzornikov v rudnikih, ki so se deloma pomadjarili. V Nemčiji (Vestfalska) so tlesettisoči Slovencev v premogovni in kovinski industriji. V severni Ameriki pa jih je okoli 900.000, od katerih se vrača domov največ 10% do 20%. Slovenke so prej šle služit v Gradec, na Dunaj, v Zagreb in Egipt kol sobarice v velikih hotelih iu kot delavke v industriji papirja na nemškem Štajerskem. Го letu 1918. slovensko delavstvo razen rudarjev malo hodi v inozemstvo, ker se je začela razvijati industrija iu tujski promet v Sloveniji. Del Slovencev in Slovenk pa hodi služIl v Zagreb in v Belgrad ter v ostalo državo, kjer jo njih število narastlo že nn lisoče. Nadalje je mnogo rudarjev v Hrvatski, Srbiji in Bosni. V tekstilni industriji, ki se je po prevratu zelo razvila v Sloveniji (Maribor, Tržič, Kranj, Celje, Ljubljana in Kočevje), so se izkazale Slovenke kot zelo pripravne in se morejo primerjali s češkimi in nemškimi delavkami. Zalo se razvija tekstilna industrija. Industrija se v Sloveniji razširjn dalje. Tako imajo Jesenice 2000 delavcev, Tržič 2000, Kranj 4000; Celje 4000, Ljubljana 2000, Trbovlje 5000, Maribor 8000 delavcev itd. Računa se, da je v Sloveniji 120.000 delavcev z rudarji iu železničarji, brez. njih pu 80.000. Zaradi kvalitete slovenskega delavstva se bo industrija v Sloveniji še bolj razvijala. Veliki interes države bi bil, da se povrne kvalitativno slovensko delavstvo iz. Amerike in Vestfalske, Nemčije, Avstrije in Madjarske v državo, da bi služilo kot podlaga za uvedbo velike železne industrije v Bosni in kovinske v Srbiji. Da bi se mogli vrniti izseljenci domov, je potrebno, da se veleposestva nad 100 oralov gozda ali zemljo in vsi vinogradi meščanov podržnvljo in razdele med prebivalstvo, ki so po rodn kmetje, a nimajo dovolj zemlje in gozda. Nadalje je potrebno, da država odkupi večino delnic Trboveljske premogokopne družbe io Kale ter skupno z državnimi premogovniki izvrši elektrifikacijo države, izkoriščajoč vodne sile in premogovnike, dn bi bilo dovolj cenene motorne sile po vsej Sloveniji in okolici, ki bi služita za razvoj nove industrije.c Isprentcmiui carinskega zakona. Belgrad, 23, i*ov. A A. Čl. 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se izpreuieni in so glasi: Finančni minister se pooblašča, da sme po potrebi s soglasjem predsednika ministrskega sveta povišati, znižati ali ukiniti uvozne nli izvozne carine za posamezne predmete, vendar mora to takoj predložiti narodnemu predstavništvu v naknadno odobritev, če takrat zaseda, drugače pa v roku 15 dni po sklicanju rednega zasedanja. ustanovitev fonda B. Belgrad. 23. nov. AA. Nj. Vol. kralj je proglasil zakon o konvenciji med švicarsko konfederacijo z. ene strani in Veliko Hri-tnnijo, Francijo, Italijo, Romunijo, Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo z druge strani glede ustanovitve posebnega fonda, imenovanega Fond B v ftvici, sklenjenega- in podpisanega v Bernu 21. nv-gueln 1931. Posojilo Prašleilionc v Parizu. Kakor poročajo, so je vrnil iz. Pariza glavni ravnatelj Prve hrvatsko štediortice dr. Branko Pliverič v Zagreb. Iz Pariza pn poročajo, da je bnnkn dobila pri pariški Hothschildovi hiši posojilo v znesku 245 mili-lonov frankov. lastna znatna sredstva: deleže v znesku 0.18 milij., deležno rezervo 0.67, rezervni zaklad 1.12 Iu kavcije uslužbencev 1.05 milij. Iz bilnnce je nadalje razvidno, da so se radi povečanja poslovanja dobavitelji povečali od 1.9 milij. na 2.2 milij. Društvo sprejema ludi hranilne vloge svojih članov, katerih je doslej nabralo 0.04 milij. (0.59 milij. v prejšnjem poslovnem letu). Zaloge blaga v poslo-\aluicnh so se radi povečanega števila poslovalnic zvišale od 4.0 ua 5.15 milij. Din, dočim so nasprotno zaloge manuf akt urnega oddelka padle od 0.89 na 0.79 milij. Din, povečala se je tudi zaloga v skladišču: od 0.5 na 0.0 milj. Din. Razveseljivo pn je dejstvo, da so se dolžniki zmanjšali od 0.7 na 0,5 milijona dinurjev. Zadruga je nadalje povečala svojo postavko nepremičnin /. nakupom novih hiš iu tako prihranila nn najemninah. Nepremičnine ol>segajo 12 hiš, ki so vstavljene v bilanco z. vsoto 0.01 milij. Diii, premičnine (t. j. prodajalniškn in pisarniška oprema) pa z vsoto 0.14 milij. Din. Zadruga bo kakor prejšnja leta izplačala članom 3% povračilo. Cisti dobiček je nekoliko manjši kot lansko leto in znaša 56.300 Din (prejšnje lelo 67.108 Din). Skupni promet je ostal na lanski višini: znašal je I9oJi milij. Din v primeri s 195.8 milij. Din v prejšnjem poslovnem lelu. Račun izgube in dobička kaže donos 3.45 (prejšnje loto 3.23) milij., od tega znaša prebitek pri blagu 2.8 (2.5) milij. XVI. poročilo HmeljarskegA društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, 21. novembra 1931. V minulih tednih je zopet oživela kupčija in je bilo vnovič prodanih kakih 2000 starih stotov po (i—7,/Z dinarjev za 1 kg. Večina tujih nakupovalcev je žo odpotovala. Najhitreje se pa bodo še vrnili, da pokupijo še neprodane ostanke hmelja. V javni Ozna-movalnici za hmelj se je do danes signiralo 2443 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor. Vpisi v zadružni register. V zadružni register je bilo vpisanih zopet 9 pašniških in gozdnih zadrug in sicer v tehle krajih: Burje-Ljubljana, Koroška Bela, Ljubno, Lom n. Tržičom, Ribno, Šmartno pri Litiji, Zabreznica, Tomišelj in Dolenja vas pri Cerknici. S fom je število pašniških in gozdnih zadrug narastlo na 215. — Nadalje so bile vpisane v zadružni register: Mlekarska zadruga v Šenčurju pri Kranju, Vodovodna zadruga v Strnžišču in pa Živinorejska selekcijska zadruga na Krki pri Stični. Potrjena poravnava. Pečovnik Ciril, trgovec pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah za 40% v 4 četrtletnih obrokih. Borza Dne 23. novembra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so' osfnli tečaji Curilia, Prage in Trsta neizpremenjeni, učvrstila sla se Newvork in Pariz, (točim so bili sla-bejši tečaji Amsterdama, Bruslja in Londona. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2267.18-2274.02, Bruselj 783.74—786.10, Gurih 1098.45—1101.75, London 207.19—214.69, Newyork 5039.14— 5656.14. Pariz 221.28-221.04, Praga 167.51—168.01, Trst 288.52 do 294.52. Zagreb. Amsterdam 2267.18—2274.02, Bruselj 783.74—786.10. London 207.19—214.69, Milan 288.52 do 294.52, Newvork kabel 5661.14—5678.14, ček 5639.14—5656.14, Pariz 221.28—221.94, Praga 167.51 do 108.01, Curih 1098.45—1101.75. — Skupni promet brez. kompenzacij 6,095.000 Din. Belgrad. Amsterdam 2271.18—2274.02, Berlin 1348.50—1375.50, Bruselj 783.14-780.10, Curih 1098.t5-IIOf.75, London 210.79—214.69. Ne\vyork 5052.39—5656.14, Pariz 22114—221.54, Praga 167.50 do 168.01, Trst 288.52—294.32. Cnrih. Belgrad 9.05. Pariz 20.16, London 19.05, Ne\vyork 516.12, Bruselj 71.35, Milan 26.48, Madrid 43.75, Amsterdam 206.55, Berlin 122.10, Dunaj ne notirn, Stockholm 103, Oslo 103.50, Kopenhngen 103.50, Sofija 3.74, Praga 15.28, Varšava 57.28, Budimpešta 90.025, Afene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Ilelsingfors 10. Dinar notira: na Dunaju (valuta) 12.60. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nn zagrebški borzi stalna in so se tečaji deloma učvrstili, deloma pa popustili. Ravno tako je bila za domače državne papirje tendenca na belgrajski borzi slalna, dočim so dolarski nekoliko popustili. Na zagrebški borzi je prišlo do prometa samo v vojni škodi 200 in 7% Bler. pos 10.000 dolarjev. Nn belgrajski borzi je bilo nekaj več prometa kakor običajno. Zaključki so bili v promptni škodi: 564 komadov, zu noveinberski termin 500 komadov iu v begi. obv. 180.000 Din nominala. Ljubljana. 8% Bler, pos. 68 bl., 7% Bler. pos. 59 bl., Stavbna 40 den., Rušo 125 den. Zagreb. I)ri. pn/).: 1% inv. pos. 03—00, vojna škoda ar. 275—278 (275, 277), kasa 275—278, 12. 275 den., 8% Bler. pos. ar. in kasa 63—66, 1% Bler. pos. ar. 56—58, kasa 56—57 (56), 7% pos. Drž. hip. banke 61 den., 6% begi. obv. 43.50—44.50. Belgrad. 7% inv. pos. 64—65.50, ngrarji 31 do 34, vojna škoda 275.50—277 (275, 270), 11. z. 276, 275, 6% begi. obv. 43.75—44.50 (44.25, 44), 1% Bler. pos. 59 bl., 7% pos. DHB 63 bl. Dunaj: Don. sav. jan. 96.25, Wiener Bankve-rein 12.70, Kscompleges. 117, Živno 83, Mundus 75, Alpine 12.85, Trboveljska 27.50, Kranj. ind. 40.50, Prager Eisen 232. Žitni trse Novi Sad: Pšenica gonijebač., 80 k«, 1%, 255 z. Vse ostulo je neizpremenjeno. — Promet: 47 vag. Tendenca neizprenienjelna. Budimpešta: Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: dec. 12.03-t2.25, zaklj. 12.25—12.27; marc 12.85—13.15, zaklj. 13.15—13.17; rž: dec. 12.80-13, zaklj. 12.80—12.85, marc 14.03—14.20, zaklj. 14.05 do 14.10; koruza: marc 14.57—15.02, zaklj. 14.9B—15. Winnipcg (začetni tečaji): Pšenica: dec. 63.125, marc 68, maj 68.50. Chicago (začetni tečaji): Pšenica: Marc 58.625, maj 60.50, julij 61, dec. 56.75; koruzn: marc 45.875, maj 47, julij 48.50, dec. 42.75; ovos maj 28.875, julij 28.75, dec. 26.375; rž: maj 53.50, dec. 48.25. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Iv I v. Snborsk.v & Co.. Dunaj.) Na trg jo bilo prignanih 2045, iz Jugoslavije 166. Cene: voli najboljši 1.85 do 1.90, I. 1.60-1.75, II. 1.35-1.50, Hf. 1.10—1.25, krave najboljše 1.40, 1. 1.05-1.20, II. 0.85-1.00; biki najboljši 1.28; oslali 0.85—1 .'_>(); klavna živimi 0.50—0.83. Tendenca živahna. Cene so splošno poskočile za 5 do 15 grošev. Končno smo le videli zopet enkrat, kako igrajo nogomet, vodilnim je dala podzveza inicijativo. I ekme so se vršile za poškodbeni fond, v isti namen kol pomladi. Pravilno je, da je pričela podzveza orati ledino. Tekme sc morajo vršili vso zimol Želeli bi le, da bi podzveza organizirala v svoji režiji tudi mednarodne tekme. Mogoče bi bile res prireditve od početka deficitne, toda podzveza bo že našla sredstva, da bo krila deficit. Veliko lažje, kot pa posamezni klubi. Podzveza jc končno tudi za to tukaj, da skrbi za napredek športa, in to najbolj enostavno na ta način, da prireja tekme. Nihče ji ne sme zameriti ako povabi močnejši inozemski kluh proti kateremu ni nastopilo izbrano moštvo Ljubljane. Dobri igralci bi oslali j kondi-ciji. Tako dela že leta zagrebška pod/.veza. — Posnemajte! Pokalne tekme so v Ljubljani pokazale, da bo treba računati tudi s tretjim klubom. Razlika med prvima dvema in tretjim je veliko manjša, kakor prošla leta. Kar je vsekakor posledica reorganizacije prvenstvenega tekmovanja, ki smo ga ravno v našem listu zahtevali! Svoboda je proti Primorju igro zgubila s 4:2, največ radi teme, katero so rutiniranejši igralci Primorja s-pretneje izrabili. V polju pa ni bilo skoro nobene razlike. Kajti Primorje, ki je od početka zaigralo sveže — kakor smo vajeni od lega moštva — je kmalu popustilo. Drugačna je bila tekma Ilirija : Slovan, ki je končala s 4:1. Igralci belo-zeienih so pokazali, tako obvladanje žoge in preigravanje nasprotnika, da so presenetili. Prvič je prišla ravno v tej tekmi do izraza dunajska šola. Šele sedaj se bo videlo, kaj je igralce naučil bivši trener g. Baar. Razliko med moštvom, kako igra Ilirija in Primorje, bomo videli šele prihodnjo nedeljo. Eno moštvo goji kratko, točno kombinacijo, drugo pa z dolgimi pred-ložki največ po krilu izredno hitro napada. Kateri sistem je boljši, je vprašanje s katerim se bavijo sedaj celo Angleži. Poleg nogometa sta sc vršili tudi dve lahko-atletski prireditvi, V Ljubljani so smučarji imeli svoj gozdni tek, pri katerem je odnesel zmago nadarjeni Mariborčan Germovšek član najmlajšega — pa zato bolj agilnega — kluba »Maratona . Udeležba pri gozdnem teku je bila sramotna. Samo ljubljanska kluba imata okoli 500 verificiranih članov, —• da izvzamemo klube po Gorenjskem — starlalo pa je samo 7 tekmovalcev. Naravno, da se na ta način naši smučarji tekmovalci ne morejo dobro pripraviti za predstoječo sezono. V Mariboru so pa Železničarji priredili lahkoatletski miting, ki je za tamošftje razmere dobro uspel. V Mariboru imajo kar 4 klubi lahko-atlctskc sekcije. Tekme za državno prvenstvo se bližajo koncu. Prvak bo BSK, ki ima že sedaj naskok 5. točk in je edini nepremagan klub. Najtežjo tekmo proti Hajduku je v Splitu dobil s 2:0. Gradjanski je premagal Saška s 2:1. Concordia sc je rešila proti Mačvi v Šabcu s 0:0 — remis. Nekaj posebnega je bilo pa vseeno v tem kolu. V Zagrebu je sodil dr. Planinšek, ki pa, kakor posnemamo po zagrebških listih, ni zadovoljil. Kar ni nič čudnega v Zagrebu! ' Poleg prireditev na zelenem polju sta se vršili tudi dve važni zborovanji. Najvažnejše v Zagrebu. Zveza športnih Zvez je imela svoj drugi kongres. Zastopane so bile vse sporlne Zveze in pa najvišji zastopniki oblasti. Končno bo le prodrla ideja športa. Za nas je bilo najvažnejše vprašanje sodelovanje dijakov v športnih društvih. Le pri nas se je zakon da dijaki ne smejo sodelovati v športnih društvih, izvajal dosledno, kar se je poudarilo tudi na zborovanju. Povsod drugod so pustili dijakom, da so bili člani športnih klubov. Je pač konkurenca težka stvar! Minister prosvete je dovolil, da smejo biti dijaki člani športnih klubov, zakon bo pa izšel pozneje! S tem jc bilo rešeno vprašanje za katero snciO ec močno zavzemali v našem listu! Podrobnejše poročilo bomo še prinesli. * Težkoatlctska sekcija SK Ilirije iina treninge v ponedeljkih, srednli iu petkih od 18—20 v telovadnici Srednje tehnične šole. Boksači imajo trenerja. Vhod je odprl izključno samo do 18Л5. Pozneje nima nihče dostopa. — Načelnik. Naše dijaštvo Na 3. redni skupščini Z. S. A. U.. dno 14. novembra 1931 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik VVilfan Joža, abs. jur. stud. pilil.; podpredsednik Prezelj Marjan, stud. teHn.; tajnik I. Med-vešček Marjan, stud. jur.; tajnik 11. Vogelnik Adolf, cand. jur.; blagajnik L Bajuk Božidar, stud. phil.; blagnjuik II. Milčinski Breda, cand. phil.; gospodar Venigerholc B., stud. lehn.: zapisnikar Topož B., cand. telili.; načelnik akad. urada dela Mihclič Stane, cand. phil.; načelnik akad. podpornega fonda Kolman Ludvik, cand jur.; načelnik akad. propagandnega in informacijskega odseka Krnigher Uroš, cand. phil.; načelnik akad. odseka za počitniške kolonije Kulovec Tomaž, stud. med. Na jesenskem rednem občnem zboru Slovenske dijaške zveze V Ljubljani je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Brecelj Marijan, cand. iur.; blagajnik Kužnik Henrik, cand. iur.; tajnik: Ofnahen Franc, stud. phil.; referent za Рах Romano Kunstelj Vinko, stud. phil.; referent za Zvezo slovanskih akademikov Mailčep .loško, stud. phil.; referent zn lisk Žen Frane, stud. phil.; referent za srednješolce Malovrh Franc, stud. pedag.; referentka za visoko-šolke Rejc Ivanka, cand. phil.; referentka za srednješolke šorli Elza, stud. pedag. — Revizorji: Turk Lojze, stud. tlieof., Kukovič Kazamir, cand. iur., Jug Stanko, cand. phil. Na rednem občnem zboru Društva slušateljev juridične fakultete 21. novembra je bil izvoljen na- slednji odbor; Predsednik cand. iur. Joško šlander, podpredsednik stud. iur. Male Zftj-ok, tajnik stud. iur. Albert Kos. blagajnik cand, iur. Kazimir Kukovič, knjižničar prvi cand. iur. France Burger, drugI cand. Iur. Marjan Vivodn, gospodar cand. iur. Svctožflr Frantnr, odbornik ca Ud. iur. Tone Jakopič, revizorja cand. Ilir. Marjan Brecelj iu cand. iur. Miro Brečko. Ljubljansko gledališče DRAMA (Začetek ob 20.) Torek, 24. novembra: VEST. — Hod D. Sreda, 25. novembra: KltALJ NA BETAJ-NOVI. C. Četrtek, 2«. novembra: TAKŠNA JE PRAVA. A. OPERA (Začetek ob 20.) Torek, 24. novembra: LATERNA. Red B. Sreda, 25. novembra; KOŠTANA. Red K. četrtek, 20. novembra: LETEČI HOLANDEC. 1>. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 24. nov. ob 20: PTICAH. Ab. A. Radio Programi Radio-Ljtibfianat Torek, 24. novembra: 11.30 Šolska ura: Lovec, prijatelj prirode. (VI. Knpus.) — 12.15 Plošče. 15.45 Dnevne vesli. — 13 Čns, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (KadiO-tetkn). — 18 Salon, kvintet. 19 Dr. Iv. Urafciiauer: Nemščina. — 19.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. —, 20 Prenos z Dunaja: Čarobna piščAt (Moznrfl. SrciU, 25. novembra: Opoldanski program odpade. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.:-«) A. Steie: Deško vzgo.iovalište v Ponovičnh. — 19 Dr. Nikolaj f'roobraženskv: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Bogomir Mugajna. — 20 Dr. A. Dolinar: Glasbeno predavanje. — 20.30 Večer mladih pevcev I. Samospevi Lado Hribarja. — II. Samospevi Anico Kristanove. — III. Samospevi Drago Burgerja. 21.30 Harnionika-soto, igra g. Kovač, — 22 Č,t.>, poročila. Drugi programi» Sreda, 25. novembra: Belgrad: 12.05 Radio orkester. 11! Narodno pesmi. 18 Popoldanski koncert. 20 Ciganska glasba. 20.30 Slovanska glasba. 21.10 Arije in ilvospevi. 22.10 Koncert ia«r. Na|MU|il ogla* —• S Din. Oglaal na,i <«vtl vratle ae račuaafv »1K. Zm u&gonur uimkui к» \|im«iu|a lire« zoamlir »r, nagovarjam« i Službe iičejo Absolventinja orivatne šole, /možna itenografije, strojepisja, knjigovodstva itd., želi Slovenca« pod Upraviteljstvo" št. 13816. Za mesarijo in povrlnino na brezkon-kurenčni prometni vogalni točki se odda primeren lokal takoj. Naslov pri oglasnem oddelku Slovenca pod štev. 13.765. Nova hiša naprodaj. Več pove Mi.š-velj Mihael, Ljubljanska ul. 37, Moste. Hišo solnčno, prostorno, tudi starejšo, v sredini Ljubljane, kupim. Dopis na upravo Slovenca' pod Hišo plačam takoj . Hišo eno- ali dvostanovanjsko, z vrtom in pritiklinami, \ Ljubljani, na periferiji ali v Spodnji Šiški, kupim. Cena 40—70.000 Din. Ponudbe je poslati na upravo Slovenca« pod Denar lakoj« št. 13.696. Restavracija ■ ali kavarna v strogem j centru Jelačičevega trga, z bogatim novim inventarjem, se pod ceno proda radi naglega odpolo-vanja v inozemstvo. Pogodba večletna, stanarina zmerna. Vse informacije brezplačno v poslovalnici Slavija*, Zagreb, Baka-čeva ul. 8. I Dve leseni baraki kriti z opeko, prodam. Poizve se pri stavbni družbi Gradidom , Sredina 15. Pekovskega vajenca zdravega in močnega, 15 let starega dečka, ki ima veselje do pekovskega ilanu, iščem. Hrana in stanovanje brezplačno. 1'edenska nagrada 55 Din. Učna doba 3 leta. Gospodar ic Slovenec. Gradska •jarna pekarna v Splitu. Mizar, vajenca sprejme takoj Zavodnik Franc. Šl. Vid nad Ljubljano. Vajenec :a čevljarsko obrt se ta-«oj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Kari Ktičiš, splošno čevljarstvo, Rogatec. Štajersko. Pouk V mestu nn Dolenjskem prodam euonadstr. hišo z vpeljano elektriko, vrtom in njivo, 5 minul od postaje. Hiša jc pripravna za trgovino, mlekarno ali boljšega obrtnika. Hiša jc v najboljšem stanju in poceni. Naslov pri upravi ■ Slovcnca« pod 13.833 Kupimo Stanovanja Gospodična <*v.e sobico. Ponudbi upravo Slovenca Din 200 . na pod Čaniemikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, i konccsionirana. Prospekt j št. 16 zastonj. Pišite ponj! i Denar 2) en ar Srečke, delnice, obligacije ! kupuje Uprava »Merkur«, I Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, 11. nadslr. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, VVoUova ulica št. 3. Modele za izdelavo cementnih dobile na hipoteko. Pis- j cevi, že rabljene, kupim, mena vprašanja pod zn. [ Naslov v podružnici Slo-A. G. na upravo Slo- venca", Jesenice, venca v Mariboru. |l Posestva lic III Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »ln-ženier« na upravo »Slovenca« št. 11.713. Čisto svinjsko mast in suho, debelo hrbtno slanino dobavlja po dnevni ceni in vsako množino Bosiljkič-Vimer, Sremska Mitrovica. Vino! Prva vinarska zadruga plješiviških vinogradov v Gornjem Desiucu, pošla Jastrebarsko, ima na zalogi veliko množino prvo-I vrstnega plješiviškega be-i lega vina svetlo zelcn-I kaste barve v jakosti 1 i I Maliganda, kakor tudi Portugalca, vse iz letnika 1930. Nadalje ima nova vina iz leta 1431, namizna bela, enakega tipa in okusa, jakosti 11 Maligan. in pa Portugalca, jakosti 10 do 11 Maligan. in šilerja z 10 Malig. Na zahtevo pošljem vzorec zastoni. — Prodaja se v večjih in manjših množinah po zmernih cenah. Jabolka lepa, zimska, prodajam in razpošiljam po 2 Din za kilogram. Pačnik, Laško. Jabolka plemenita, primissima 1, prima 3, sekunda 2, ter-lia 1 Din za kg razpošilja Postržin, Krško. ШШ391 Klavir kratek, kupim. Ponudbe na upravo pod značko Dobre znamke 13.835. Otvoritev damskega salona Pred Škofijo 10 g Naznanjam cenjenim damam, da sem opremil svoj 0^00 ^ĆMt. S . ! ! '.. -O • _ Гч| t" = j sSS?^ = ^ILJ ccog a -> = ir — u S - 'ji 42 o K 5 v — — - _ o i -• . »j , 4. = f. Ш, sj * — Hj - O > - »J - ' n -i £ 2 a » ; 9 - • " '4 ...4 ~ '4. '.'■:>■ t. . ■' . Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju. — Zapustil nas je za . edno naš dolgoletni in častni načelnik, tovariš JANKO SAJOVIC odlikovan z .redom Jugoslovcnskc krone IV. st., Sv. Save III.. IV. in V. st. in z zlato kolajno za državljanske zasluge Blagopokojni lovariš si je pridobil velike in neprecenljive zasluge za naše društvo. Pogreb bo v sredo, dne 25. novembra ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti. Vzornega in požrtvovalnega tovariša ohranimo v trajnem spominu. V Kranju, dno 23. novembra 1931. Načelstvo Prost. gas. in reš, društva v Kranju. V? I Dr. Joža l.ovrcnčič: Anali izumrlega naroda ItOMian i/ drugega Stoletja p r. Kr. Ali lii Ijili fr vredni imena svojih očetov? Kotim vas, velmožje, in zaklinjam pri njihovem pralni in njihovih sencah, držite besedo, dano pred Belenoin: ()Živel Prono, živel Epulo! so vzklikali. Epulo, /beri nas, vodi nas! so prosili in zahtevali. Oglasil se je lipulo in je govoril: 3Zbral in vodil vas bom, velmožje, vas in vse junake iz vaših zadrug in gradišč v zemlji Karnov in Istrov in še Gale, zveste zaveznike naše, ki so se pri nas udomačili in ljubijo našo zemljo leot svojo rodno. Slišali ste: Rimljani so se utaborili in utrjajo se. Ne ene skale jim ne pustimo več iz naše zeml je, ne enega hrasta več iz naših lesov! Kresovi naj zagore na naših gorah in liolmih v vednost vsem, da Hesov čas ni minil in na večernih obronkih Karusadija se zberemo, kakor smo se zbrali pred letom. Liburni in obrežni Istri pa na morje in pred italska mesta! Naj vidijo Kimljani. koga izzivajo!« ne Naj vidijo! Živel Epu le, vej naš, živel! In še so se poklonili Belenu ob misli, da se mu bodo moRli ol> njegovem pcmladanjem godu v svetem gaju pri Timavlt, in odšli so iz svetišča 111 čelni so jih odnesli v vse štiri strani z otoka na ohn žje, kjer si, jih čakali hlapci s konji. Seko je obstal ped lipami v pristanišču, gledal zamišlen za niimi in ko so izginili, se je vrnil v svetišče in se \TR< I preti žrtvenik in klical: Helen, Helen!... VII. Kioi.vi so dogoreli, bojni r(,y je trobil v zemlji Karnov in Istrov in iz gradišč so se pomikale oborožene čete in se družilo in rastle in hrumele kakor hudournik, ki se zažene z gore, da s svojo silo pri-drevi v ravan in vse opustoši. Vojska Istrcv se je ustavila pred'Tergeslom. Velmožje Opalo, ICpo, Suro in Laso sojo vodili- Opalo je pri vede I svoje čete iz Nesakcija, utrjenega mesta v spodnji Islri ob reki Arsi, Epo jo zbral svoje v Mutili in okolici, Surc je prišel iz Faverije s svojimi in Laso i/. Albone. Vojska jc počivala, znanci so se pozdravljali, eni, ki so se proškv leto bili, so kazali preko morja, kje so si spoprijeli z Rimljani, in pripovedovali, kako je bilo. Velmožje so odšli, da se v belem dvorcu na griču poklonijo kralju Epulu in mu izroče svoje čete, ki naj jih vodi in razpolaga z njimi, dokler ne reši domovine nevarnosti. V Tergcstu je šumelo in hrumelo; od vseli-koncev in strani gradišča so ljudje hiteli pred dvor, da bi videli, koliko vojske se je zbralo iz gorenje Istre, in še, da bi se poslovili od svojih, preden jih kralj odvede nad sovražnika. Pripravljen na odhod je prišel kralj v bojni opremi iz dvcrca. Za njim sia prišli kraljica Ena, ki ie pestovala sina Dardana, in mati Sevna. Obema so se solzile oči, otrok se je pa veselo oglašal in stegal ročice, hoteč k očetu, ki mu je oprava lesketala v jutranjem solncu. Kralj se je ustavil, pregledal vojsko in kci je videl, da je vse v redu, se je poslovil od žene in matere ter vzel še sina v naročje, flaš ga je držal v rokah pred urejenimi četami, ko so prijeli Opalo, Epo, Suro in Laso in so slišali besede, ki jih je glasno spregovoril: Najdražje moram pustiti, a zato gorje jim, ki nam ne dajo miru in nas izzivajo! Gorje jim! je zaorilo med bojaželjnimi četami, kakor bi zdivjalo morje in se besno zagnalo ob čeri in visoko pečino, vrh katere se je dvigal beli kraljevi dvorec. Velmožje i/, spodnje, (..srednje in vzhodne Istre so tedaj pristopili h kralju in se mu poklonili in javili, da so njihove čete pripravljene in čakaj« preti mestom. Čete iz Nesakcija, našega močno utrjenega me' sta, iz Mutile in Faverije in iz Albone nas čakajo. Velmožje Opalo, Epo, Suro in Laso, ki so se že lansko leto hrabro postavili, so jih privedli. Čas je, da odrinemo! je obvestil kralj svojo vojsko, ki je vzklikala vel m oženi in je bila še bolj navdušen;., ko je kakor mogočen odmev se oglasilo tudi pred mestom vzklikanje kralju in njegovi vojski. Krali je pobožal in poljubil Dardana in ga izročil Eni. Otrok ni bil zadovoljen, spet je stegal ročice, a oče ga ni več vzel, vzela ga je Sevna in ga tolažila in motila. Ko se je vojska pomirila in je hotela Ena vzeti materi Dardana, ji je Sevna ob Epulu, ki je bil pripravljen, da zajaše konja, govorila: Za Jniraslovansko Ufkarno т tlublianl: Karel Oek Izdajatelj: Ivan Пакотсс. Urednik: Franc Iircnmir.