1928 MATI IN GOSPODINJA štis.
Zakaj moramo dobro
vzgalati svojje otroke.
V četrtem stoletju je živela v Cezareji v Kapadociji občudovana in občudovanja vredna družina: Bazilijeva in njegove žene Emelije. Bogata je bila ta družina in od vseh zelo spoštovana, ne zaradi bogastva in visokega pokolenja, ampak mnogo bolj zaradi čednostnega krščanskega življenja. Sveti zakonci so bili to. Venec deseterih otrok se je vil okoli družinske mize, pravi božji blagoslov.
Kako lahko se pri tolikem številu kateri izgubi! Toda vsi so pozneje izpričali čednostno krščansko življenje v svetu ali v samostanu, v službi države aH Cerkve. Največ izmed njih je Cerkev prištela svetnikom. Trije so bili škofje. Dva se blestita še danes kot zvezdi krščanske bogoslovne veJe: sv. Bazilij Veliki in sv, Gregor iz Nise.
Morebiti bi bili tudi ti otroci prišli na pregrešna stranpota, če ne bi bili rastli ob tako bogaboječih starših? Zgledno življenje le-teh je bil otrokom kažipot.
Pred leti je neki profesor v Ameriki zasledoval usodo ene same propadle družine v njenih potomcih. Izkazalo se je, da jc bilo v potomstvu te družine 142 beračev, 64 hiralcev v oskrbi ubožnice, 76 hudodelcev in veliko število nemoralnih ljudi. Vsi ti člani te družine so veljali državo ali javno dobrodelnost nad dva milijona.
Ta dva zgleda, kakor tudi sta si popolnoma nasprotna, jasno kažeta, zakaj morajo starši skrbeti za dobro vzgojo otrok. Ne le zaradi Boga, ne zaradi lastnega blagostanja, ne zaradi sreče otrok, ampak tudi zaradi splošnega blagra države in človeške družbe.
Srečna bodočnost države in človeške družbe zavisi od dobro vzgojene mladine. Odtod izrek: Kdor ima mladino, ima bodočnost, Za državo in človeško družbo pa pomeni prečno bodočnost ne le plodovi-tost zemlje, razvoj trgovine, razmah znanosti, ampak tudi in zlasti velike moralne vrednot« ljudi.
Zgodovina je že neštetokrat pokazala, da trgovina, industrija, znanost in umetnost niso obvarovale narodov in držav pred pogibeljo, da so kljub tem vnanjim dobrinam žalostno preminule, ker so odpovedale moralne moči v ljudeh.
Nravnost ali moralo pa ustverja dobra vzgoja. Kako naj v bodočnosti pričakujemo trdne nravnosti, če pa sedanjost našo mladino zavaja proč od Boga, ki ja začetek vse nravnosti? Kdo naj potem vzgaja našo mladino, ako družina in starši to delo zanemarjajo?
Kako resnične so besede, ki jih čita-"lo v neki vzgojni knjigi: »Družina tvori temelj človeški družbi. Od dobre ali slabe vzgoje otrok zavisi njen napredek ali povelj, Kjer je družina dobra, je tudi vzgoja dobra. Iz takih družin izhajajo dobri dr-
žavljani, zvesti vojaki, dobri sinovi Cerkvi, kratko: versko-moralen rod. Iz slabih družin s slabo vzgojo pa izhajajo ljudje, ki polnijo hiše sramote, ječe, bolnišnice, izginja poštenje in zvestoba.«
To dvoje izgledov družinske vzgoje naj premislijo zlasti naše matere, ki jim je vsa vzgoja izročena.
Dolžnosti krščanske matere.
1.	Čuvaj svoje otrokel Vedno moraš vedeti, kje so, kaj delajo, kaj govore in — če le mogoče — tudi kaj mislijo.
2.	Čuvaj delo in učenje svojih otrok! Pazi na knjige, ki jih porabljajo za učenje in zabavo. Odstranjuj od njih vse izdelke slabega dnevnega časopisja, ki bi mogli škodovati njihovim dušam. Pazi na igro, da se z igro ne vtihotapi nered in grehi
3.	Čuvaj nad vsemi kraji, kamor hodijo, nad družbo, v katero zahajajo, nad uslužbenci in družino, ki z njimi občujejo.
4.	Čuvaj zaradi otrok nad svojo hišo! Izženi iz nje vse, kar bi moglo otrokom biti v spotiko in bi jih omehkužilo.
5.	Čuvaj zaradi otrok sama nad sebojl Preudari vsako besedo, da ne boš sama zapeljivka svojih otrok!
6.	Svojo čuječnost nad otroki izroči božjemu vsevednemu očesu, da nadomešča tvojo pazljivost tam, kamor tvoja več ne doseže!
Dekleta, ohranite ~
ženstvo?
Sodobni čas imenujemo moderni čas. Duh modernega časa je sedanji rod okužil ter pomehkužilj vsled tega mnogokje odpadajo vsi naravni in moralni zakoni. Zelo se tisti motijo, ki mislijo, da je vse dobro in pametno, kar je modernega. Današnji človek, v prvi vrsti večina modernega ženstva, je pod tako močnim upli-vom časa ter ima v sebi tako malo odporne sile, zdravega razumevanja in čuta za resnično lepoto, da dostikrat tudi proti lastnemu prepričanju klone tiranu — modi. Danes se več ne vpraša: ali je to ali ono lepo in pametno, zdravju koristno ali škodljivo; aH na lepoti pridobimo aH izgubimo še to, kar imamo od narave. Po vsem tem se ne vpraša, ampak le, če je^ — moderno. Kadar imamo to zagotovilo, odpadejo vsi pomisleki, ki so bili morda poprej protivni.
»Domoljub« je namenjen v prvi vrsti našemu človeku, ki si slu^i svoj kruh s preobrazovanjem zemlje. Namenjan je torej tudi tebi dek'e in žena. Vama naj veljajo te vrste, ki sta edini med večino modernega ženstva ohranili največ zdravega razumevanja za pristnost resničnega življenja in sta povečini neokuženi od modernega časa.
Sodobna žena, izobraženka in pol-izobraženka. se je že več ali manj po-
možakarila. Večina njih opušča vse, kar je ženskega, prilašča si ono, kar je moškega. Kadar pa žena izgubi ženstvo, kar jo dela lepo in očarljivo, svoje žensko dostojanstvo, potem ni več ženska, ampak odbijajoče strašilo, brez duše in lepote. Neizpcdbita je resnica, kolikor bolj se žena oprijemlje moških navad in sploh moštva, toliko bolj postaja surova in brezčutna ter nravno propada. Zgodovina uči!
Šport kot tak, ki ima namen krepiti in utrjevati zdravje in voljo, mora vsak misleč človek pozdraviti. V zdravem telesu zdrava duša. Po tem pravilu so se ravnali že stari narodi. Toda šport, ki ga goji večina sodobnega ženstva, ne vodi k pravemu namenu, ampak v popolnoma zgrešeno smer. Odvzema ženski čut sramu, vodi k opcltnosti, jo posurovi in dela okrutno. Žalostni zgledi nas o tem prepričujejo. Pred časom smo čitali, da je v Belgradu v rokoborbi zmagala ženska nad moškim. Ali bomo rekli, da je junakinja? Zasluži drugo ime! Musolini je pred kratkim oborožil mlade Italijanke s puškami. Le-te so v Rimu z orožjem v roki izvajale razne vaje. Kaj moremo pričakovati od takih deklet! Narodu je zapisana smrt, kadar njega ženstvo izgubi visoki čut in vzvišenost ženstva. Poglejte premnoge ženske! Napačni šport ji mje zbrisal raz obraz mehki in dobrotljivi ženski izraz; na njega mesto so jim začrtane trde poteze, kar je značilno za moški spol. — Pri vseh igrah in tekmah vidimo ženske. Ona hoče preplezati najstrmejše pečine, vidimo jo pri plavalnih in vozilnih tekmah; hoče premagati morje in vse naravne sile. Prav in želeti je, da si tudi žena krepi telo, utrjuje voljo in duha, toda to naj vrši samo tako in s takimi sredstvi, ki so primerni njenemu telesu ter ne posurove njene narave in srca in ne žalijo dostojanstva, ki ji pritiče.
Kaj je lepšega pri ženi kot bujni lasje? Menda so pariški frizerji premalo zaslužili pri striženju in britju moških, pa so ostrigli par oboževanih lahkoživk in hajd na ulico. Kar pa imajo enkrat ženske v Parizu, to je po mnenju modernega ženstva merodajno za ves ženski svet. In danes smo prišli tako daleč, da ob sobotah popoldne in ob nedeljah v ranih jutranjih urah, ko hite turisti na vlak, ne ločiš žensk od moških po drugem kot glasu. Pa človek se ne čudi, če so mlade šolarke prismojene in dovzetne za vse traparije. Kadar pa hočejo stare in osivele ženske zabrisati precejšnje število let s striženjem las, no potem se vse neha. Toda le premnogo žensk se danes kesa prevelike gorečnosti v poizkusnem »pomlajenju«. Kadar so videle, da so izgubile vse kar so imele lepega, pričele so tolažiti sebe, da je to hi-gijensko, praktično in lc-po. Resni ljudje jim tega ne verujejo, ker ni vse resnično. Če ne drugo, resnica je to, da ni lepo in da ravno ženske s fantovsko glavo imajo več kot dosti časa za urv.ditev las.
Mi pa rečemo samo eno: Vsa resnična in prava lepota, ki se izraža na obrazu in povsod, je samo plemenitost in čistost srca. Imate to dvoje, dekleta, če tudi so vaše roke žuljave od trdega dela, lice ožgano od solnca in vas ni vseh narava obdarila s telesno lepoto, lepe »te in več spoštovanja vredne kot vse pobarvane, ostrižene in napol gole moderne dame. Resen človek vas spoštuje, one prezira. Po zunanjosti in notranjosti si ohranite
f>ravo ženstvo. Srečne družine, nepremagljivi narodi in države, ki imajo tako ženstvo. One širijo na vse strani in vsem samo blagoslov in dobrote.	S—lj.
V
Sen.
San. podpolkovnik dr. Matej Justin.
Pojavlja se šen torej povsod tam, kjer pridejo ti streptokoki v kako ranico pod kožo, če so preti z njimi okuženi, če se naravnost od bolnika s senom zanese šen na rano zdravega Človeka itd.
Iz ranice se ti strektokoki razširjajo ne po krvnih žilah, pač pa žilicah, ki so prav pod kožo in se tam na široko razpre-jajo kot mreža po celem površju. Zato se šen razširja na vse strani in raste, koža zateče, pordeči in postane vroča, včasih tudi z mehurčki obložena.
Lahko se šena ubranimo, če poznamo to pot okužbe in se skrbno pazimo. Vendar nikar naj se tisti, ki streže takim bolnikom ne hvaii in naj ne reče tako, kot je nek- moj bolničar-vojak na infekcijskem oddelku dejal: »A kaj, jaz se pa nič ne i bojim. Toliko bolnikov s senom je šlo skozi moje roke, pa meni se ni nikdar nič zgodilo in sem zdrav in čvrst.« In res, veselje sem imel s tein bolničarjem. Vedno je bil dobre volje, vesten v službi in pazil je na bolnike in jih negoval, kot neguje mati svoje otroke. Vse je poznal, od vse koncev in krajev — imair.o v bolnici včasih do 80 in več slučajev nalezljivih bolezni, med njimi dosti šenov — in bil je vedno vesel, nikdar ni tožil, da ima preveč dela.
Nekega dne vršim zopet obisk na tem oddelku, pa stoji ta bolničar ves pobit in klavern na hodniku. »Kaj se je zgodilo?« ga vprašani. ;>Tu na ušesu mi nekaj oteka,« mi reče. In res, staknil je šen na ušesih. Kako? On, ki je že toliko šenov »pozdravil«! Imel je navado, da je, če je kaj pripovedoval, s prstom svoje roke šel za ušesa in se popraskal." To je pa gotovo naredil v ognju svojega pripovedovanja, ko je pozabil si roke desinficirati (razkužiti). Malo prej je gotovo preobvezal bolnika in mu delal obkladke, pa se je z roko dotaknil okuženega mesta in iz navade segel pozneje z isto roko za ušesa in se popraskal. Legel je in drugi bolničar mu je skrbno stregel — saj imamo bolničarjev pri vojakih dosti — in danes je zopet zdrav in zagotavlja, da ne bo nikdar več kaj takega storil.
Če obolimo na šenu, zapazimo torej, da ono mesto, kjer se prijemlje šen, nekaj dni — navadno drugi ali tretji dan že prinese jasnost — kljuje, postaja boleče, nato zateče in pordeči. Nastane velika vročina, glavobol nastopi, človek ni za nobeno 8*
delo, tudi blesti se včasih začne, skratka: človek oboli, mora v posteljo, nima teka, ne spi in vsa njegova okolica se čudi, kako je mogla bolezen tako hitro nastopiti, ko se vendar ni nič »prehladil«, ne kašlja in ne bljuje. — En pogled na to obolelo mesto zdravniku pove, kaj je nastopilo.
Zelena.
Zelena spada h koreninkam. Liste rabimo kot pridevek k juhi in različnim mesnim omakam. Gomolj pa nam služi za pri-kuho in za solato. Za prikuho se napravlja kakor sladka repa, ki se surova zreže na kocke, ploščice, ali pa se cela skuha in potem zmečka. Ker ima zelena zelo močen duh, jo je treba surovo popariti, potem politi z mrzlo vodo.
Če se zelena rabi kot solata, se pripravi na tale način: Korenine se operejo in skuhajo v slani vodi. Se gorke se olupijo in zrežejo na tanke ploščice, na katere se vlije primerno olja, jesiha, malo popra in toliko soli, kar še rabijo. Ohlajena, na ta način pripravljena salata iz zelene je okusna in zdrava jed.
Za solato in prikuho morajo biti korenine precej debele. Da to dosežemo, jim postrežemo takole: Zelena naredi Ie v izdatno pognojeni zemlji debele korenine. Zemljo, kamor nasejemo zelenino seme, moramo že v jeseni prerahljati in dobro založiti z gnojem. Seme nasejemo prav zgodaj spomladi; če je zemlja pripravna, že meseca februarja. Zelena kali 40 dni. Ko so dobile sadike prve 4 lističe, jo pikira-mo oziroma presadimo, da postanejo rastlinice močne. Sredi maja jih nasadimo na vrtne grede 30—40 cm narazen, vmes nasadimo solato, da se prostor varčno izrabi. Pri saditvi je treba paziti, da pridejo korenine le do polovice v zemljo, le takrat dobimo lepe in debele gomolje. Med rastzo je zeleno treba prav pridno zamakati in skrbno rahljati zemljo okrog nje. V drugi polovici meseca oktobra se zelena izkoplje in poreže se ji liste do srca. Zelena prezi-mi v jamah kakor repa, ali se zakoplje v kleti v pesek. Če rabimo zeleno le kot pridevek k juhi in mesnim omakam, zadostuje, če jo spomladi redko nasejemo, potem pridno zamakamo, okopavamo in ple-vemo. če je pregosta, jo prerujemo in pre-ruvano presadimo.
Cenjene vrste zelene so: praška velika, erfurtska debela, jabelška in Haage-jeva s kratkim perjem.
Kuhinja.
MLEČNI JEDILNI LIST ZA KOSILO.
Ajdovi zganci z mlekom, krompirjeva jajčna jed z drobnjakom, žemeljni zrezki s črešnjami. Jedilni mlečni list za večerjo: Krompir v oblicah skislim mlekom, mlečni močnik (vsukanec).
Krompirjeva jajčna jed. Skuhaj 3 jajca v trdo, olupi jih in zreži na listke; ravno tako 5—6 kuhanih in olupljenih krompirjev. Namaži plitvo skledo ali kozo s surovim maslom, obloži jo najprej s krompirjevimi ploščami, nekoliko posoli in potresi
žlično drobno zrezanega drobnjaka. Nato položi jajca, sol in zopet krompir in drob-njak, čez vse pa polij 6—7 žlic kisle smetane in postavi v pečico za četrt ure.
Žemeljni zrezki s črešnjami. Zreži tri velike, en dan stare žemlje na plošče in jih polij s četrt litrom mrzlega mleka. Ko se nekoliko napoje, jih zdrobi in jim prilij še četrt litra mleka, v katerega si zbrodila 1 jajce. Ko so žemlje nekoliko napojene jih stresi v dobro pomazano kozo, postavi jih v pečico in peci četrt ure. Pečene zreži na kose, naloži na krožnih ter jih postavi s kuhanimi črešnjami na mizo.
Kuhane črešnje. Otrebi peclje in operi pol kilograma črešenj. Stresi jih v lonec, prilij eno osminko litra vode, prideni košček cimeta ali limone ter 1—2 žlici sladkorja. To kuhaj počasi, da postanejo mehke; hladne stresi v skledo ter postavi na mizo.
Mlečni močnik (vsukanec). Napravi v sukanec iz četrt litra moke in enega jajca ter ga zakuhaj v dva litra zavretega mleka, pusti, da počasi vre 10 minut; osoli ga (za kavno žličico soli), dobro zmešaj, stresi v skledo in postavi na mizo. Če hočeš red-i kejšega, prilij več mleka.
DRUGI MLEČNI JEDILNI LIST.
Kisla mlečna smetana, dušen krompir z mlekom, sirove palačinke. Večerja: v oblicah krompir z mešanico iz sira, mlečna kaša.
Kisla mlečna juha. Zmešaj v loneo tričetrt litra kislega mleka, eno osminko litra pšenične moke, nekoliko kumne in soli ter pol litra vroče vode. To godljo pristavi k ognju, še pomešaj in naj vre 7 minut, potem jo stresi v skledo na zrezane kosce črnega kruha.
Dušen krompir z mlekom. Olupi in operi 8 srednje debelih krompirjev; namaži primerno skledo s surovim maslom ali mastjo in naloži v kozo eno vrsto na listke zrezanega krompirja, potresenega z drobno zrezanim drobnjakom in soljo, zopet krompir. V lončku pa zmešaj četrt litra mrzlega mleka z 1 jajcem in to vlij na vložen krompir. Po vrhu še položi kosce surovega masla. Pokrij krompir, postavi ga v pečico, da se zmehča in nekoliko zarumeni. Potem ga zmešaj in stresi v skledo.
Sirove palačinke. Napravi palačinke in opeci tanke jajčne krpe iz 1 jajca, četrt litra nezavretega mleka, soli in 18 dkg moke. Zmešaj v skledi 3 žlice dobre kisle smetane, skodelico (četrt litra) sira, žličico sladkorja (ako hočeš tudi nekoliko drobno zre-zane limonine lupine) in en rumenjak, S tem namaži krpe, zvij jih skupaj in po« stavi s sladkorjem potresene na mizo.
Negujte va$ najlepši kras,
Vaše lase! Toda a popolno zanesljivim In preizkušenim sredstvom za lase s pomado Ane Cilag. Čllag-pomada se rabi že nad 50 let po celem svetu pri mllllonlh Hudi 7. najboUšlm vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu 1e potreben specialni šam-pon za 20 umlvanl glave 26 Din. Poštnina posebej. Naslavljajte svoje naročilo to6no: tAURORA' odd.7, Novi sad. Železni čka 47
Kriška domačija.
(Dalje.)
A vse je bilo zastonjl Prepoznol
Divji in bolestni jok se ji je zvil iz prsi. Potem pa je planila proti njemu in mu je zalučala v obraz: »Oguljufal si me, podlež, za vse si me ogoljufal: za moj dom, za mojo srečo, za moje življenje! Da bi te ne bila nikoli poznala! Tuje navade si prinesel k nam nevero, brezbožnost, — Moj mir si mi uničil, dom zapravil, za-pil---O, ti...«
Tedaj je zakričal, zgrabil za pasji bič na steni, ki je žvižgajoče padal na uničeno ženo
Ko je šlo poletje h koncu, so bila vsa poslopja preurejena, stroji vzidani, tuji l!udje tujega jezika so hodili po delavnicah. Ravnatelj je prišel. Otvoritev se je proslavila s pijačo in plesom dolgo v noč.
Drugo poletje je videlo tovarno v polnem obratu.
Marjanica se ni v nobeno reč več vmešavala. Trudna in brez besed je živela v samoti.
Samo enkrat se je še dvignila iz svoje samote, tedaj, ko je Nande hotel odstraniti križ konci hiše. Dva delavca z vsem orodjem sta pravkar poslušala njegova
navodila.
V«,a bleda je poslušala, pri oknu; potem je š'a do vogla hiše: »Samo preko mojega mrtvega trupla!« je zakričala. Potem je še pristavila: »Nande, ne dotikaj se križa!«
»Hudiča, molči!« je zakričal.
»Križ mora pasti! Dovolj dolgo sem se moral ogibati te ropotije, trpeti to neumnost pri hiši. Zdaj mi je dovolj I In nočem, da se mi smeje vsakdo, ki pride v tovarno, — Proč!«
In prijel jo je za rame in sunil proč. A ni se dala odgnati. Neznana moč jo je še držala pokonci.
»Križ bo stal tu pred tovarno, * je kriknila. »Svarim te: pusti križ, ne sili v nesrečo!«
Neprijetno je bilo delavcema poslušati ta prepir. Hotela sta posredovati: »Gospod, pa naj ostane, če gospa tako želi. Sploh pa: Boga lahko vedno človek rabi.«
»Pojdita! Pokličem vaju pozneje,«
Ko sta odšla, se je obrnil k Marja-nici: »In zdaj ga razbijem še prav nalašč!«
»Če se križa dotakneš, je z nama končano --ti bogoskrunec .., Potem te
spremlja ,.. moje prekletstvo preko groba ... moje prekletstvo ... da veš ,..«
Nekak strah ga je obšel. Take še ni videl svoje žene. — Če bi bilo res kaj na tem?...
Že je ležala Marjanica nezavestna pred njim.
Stresel se je. — Ah, babje čenče. — A ni se mogel otresti neprijetnega občutka, —
Prijel je nezavestno, zanesel jo v n^o in poklical dekle j sam pa je odšel.
Pa najsi je bil samo strah, ali kaj «ugega: križ je ostal.
Na Križu, v novi tovarni stolov so dr-
drali stroji in je ropotalo razno orodje. Zjutraj, opoldne in zvečer so bile ceste polne delavcev.
Kar je bilo tujcev, so ob sobotah iz-premenili tedenski zaslužek v alkohol in ga pognali. Domačini so pomišljali. Spočetka je prišlo le lažje vaško blago. A denar je vlekel; celo predujem si lahko dobil, če si se znal obrniti.
Pozneje so prišla še tudi dekleta, česar nihče ni pričakoval. Seveda vabljivo je bilo snažno in lahko delo; mnogo prijetnejše kot pa v hlevu in na polju. In — tovarnar je ponudil vsaki oddaljeni delavki za porabo novo žensko kolo, ki bi ga odplačevale v malih obrokih. To je bilo za dekleta merodajno.
Le nekaj je bilo: rjava in rumena barva, v kateri se je les bajcal, ni šla od rok. Pa temu se je že pomagalo; delavke so ob nedeljah nosile rokavice ...
Da, tovarna je bila sreča za celi okraj, četudi je imela v župniku, učitelju in nekaterih kmetih svoje nasprotnike.
Seveda pa je vladala pri delu čudna prostost. Čudno govorjenje in obnašanje, kot da hočejo tuji delavci postaviti na glavo vse dosedanje navade. To je bilo kar nalezljivo. Kmalu se je novodobni duh že poznal v vasi in fari. Cerkev je bila prazna, gostilne pa polne, kar je povzročalo sivolasemu župniku resne s krbi, V mnoge družine je že segal razdor.
Ko je nova tovarna in življenje in vrvenje v njej bila v zanimanju vseh, ni nihče opazil, da zgoraj v hiši gospodarjeva žena postaja vedno tišja in bledi od dne do dne.
Nekega dne jo je našla dekla mrtvo v naslonjaču, ko je prišla iz župnišča, kamor je nesla za maše za očeta in mater. Kap je pretrgala mladi ženi nit življenja.
Pa je župnik opravil plačane sv. maše že kar zanjo ...
Njen mož se je po prvem strahu hitro opomogel. Mrzlo in sebično njegovo srce ni poznalo kesa. Žena mu je postala tuja; bila mu je še samo živ očitek. Zdaj je tudi ta preminil...
Samo nekaj dni je ostal doma — več radi ljudi kot pa iz resnične žalosti — potem pa je nadaljeval v vasi in v mestu svoje navadno razkošno življenje.
Delo v tovarni je dobro napredovalo. Dvakrat v tednu so odvažali vozovi izgo-tovljeno pohištvo na postajo.
A kljub temu — je imel tovarnar resne skrbi, ki se jih je seveda rad otresel. V tovarni je ležalo pač preveč mrtvega kapitala, preden se je pokazal resničen dobiček. Plačila lesnih dobav je bilo treba takoj plačevati, plačila izdelkov pa niso prihajala takoj, ampak šele čez mesece. Poleg drugih stvari, namreč plačo delavcem in ravnatelju, pa je tovarnar sam največ porabil. Njegova zabava je požrla ogromne vsote, Tudi so se zaradi strupenih barv pojavile razne kožne bolezni in zdravljenje v bolnici je stalo podjetnika velike, nepredvidene vsote. Vse to je zahtevalo denar in zopet denar. Zadnje travnike je še prodal Nande, živina in kmetijski stroji so itak že davno prodani in ostalo posestvo ne prenese nobene vknjižbe več. Skrbi so ga mučile in davile, da Je komaj še dihal.
Eno, dve leti je šlo tako.
Jesenskega dne je Nande sedel pri pisalni mizi in je računal. Temno je gledal.
Kako je vendar to, da se še vedno noče pokazati kak dobiček, vedno in vedno le zguba. Od ženine smrti gre vse na-skriž. Kaj res ne zna stvari prijeti na pravem kraju? — Ali--je morebiti učinek
onega prekletstva — takrat pri križu?
Preračunal je ponovno in se strese!.,,
Prokleto, saj je---dolgovi mu segajo
čez glavo.
Kje rešitev? Kje pomoč? Strmel je mrko predse,
V hipu nova misel---vroče ga
je spreletelo. Tu bi bila rešitev!
Če bi--če bi slučajno prišlo do
nesreče, do požara ... Visoka zavarovalnina ... In potem--beg.
Če,,, seveda: če...!
Skočil je pokonci; vročina in mraz ga je spreletaval. Plašno se je ozrl. Če bi slučaj hotel,,, ali... če bi se temu slučaju nekoliko pomagalo? ,,,
Praktični migljaji.
Neznatne razpoke v dežniku lahko pokriješ na ta način, da jih prelepiš na znotra-nji strani s črnim obližem ali tako zvanim »heftpflastrom«.
*
Kadar pripravljaš testo za kako pecivo, n. pr. jabolčni povitek, prideni vodi par kapljic limoninega soka, pa bo izginil vsak okus po maščobi.
* .
Dobro in učinkovito sredstvo proti kurjim očesom je pšeničen kruh, namočen v kisu. S tem pokrij kurje oko, obveži ter pusti tako dvanajst ur.
*
Masti, v kateri hočeš nekaj cvreti, prideni malo žličko kisa. Meso bo popilo manj masti.
*
Ako hočeš, da bodo čipke izgledale kot nove, izžemi jih v vroči milnati vodi, nato v mrzli, končno pa v mleku. Zlikaj z ne prevročim železom.
*
Likalnik ni tako lahko očistiti, ako je za-dobil madeže. Med dva kosa stare flanele daj kos voska ter z vročim likalnikom likaj. Umazanost bo ostala na krpi in likalnik bo
gladek, tako da bo lahko likati z njim.
*
Vsakdo ve, kako težavno je človeka pripraviti do tega, da vzame vase ricinovo olje. V slučaju zaprtja je to jako učinkovito sredstvo, toda okus mu je tak, da človeka stresa že ko olje vidi. Vsemu temu pa se izogneš na sledeči način. Beljak enega jajca raztepi v skodelici ter prideni žlico ricinovega olja. Olje bo zgubilo vsak okus, učinek bo pa isti.
Z našo umetno
moStovo esenco ..Hosttn"
si lahko vsakdo i malimi stroSki pripravi isvrstno. obstojno in »dravo domačo Pijn o. Cena 1 stekle-nioi ia 150 litrov Din 20'-. po posti Din 40 -. Dobi so samo v drogeriji A. Kane sinova, Llul)-ijana ln drpftoriji Wolfram nusl. M. Ksno, Marl-bor. — Tudi letos kupujemo lipovo cvetje.
mm
e:

Za naše male,
i©X®I©.

pokritega s cunjami. V vročici je deček govoril samo o svojem ljubem ptičku kanarčku, ki so ga pustili v porušenem domu — saj so komaj rešili svoje lastno golo življenje. Po potresu je že poteklo 48 ur. Če tratnovje in kamenje ptička ni ubilo, je v tem času gotovo poginil od lakote in žeje. Dečkova mati je vsa obupana vila roke: »Otrok mi bo od žalosti umrli«
Tedaj se je stari menih poslovil. Dobro je poznal Koliev dom in napotil se je naravnost tja. Hiša je bila vsa razdejana, vendar se starec ni pomišljal ter je stopil v vežo. Takoj je zaslišal žalostno
Jasode.
Kaj ne, da ste tudi letos že našli prve jagode in ste si jih privoščili? Poslušajte danes povest o njih!
Nekdaj je bil deček, ki je naše! celo veliko planjavo jagod v gozdu in jo je skrbno prikrival svojim tovarišem. Ko pa so se igrali na vasi, se je skrivoma ukradel od njih ter odhitel v gozd, da se posladka s sladkodiše-čimi jagodami.
Ker pa je bilo jagod veliko, si je deček naredil ta-le načrt: jagod naberem polno košaro in jih drago prodam in bom imel mnogo denarja.
Bilo je vročega poletnega dne. Neznosna vročina je ležala nad zemljo že v dopoldanskih urah, da so ljudje posedali v senci. Naš deček se je že zgodaj odpravil v gozd po jag;ode. Ko so drugi ljudje tožili nad vročino, je on že korakal s košaro na roki po hladnem gozdu. Treba pa je bilo še napraviti strmo in utrudljivo pot do planjave, kjer so v solncu žarele rdeče jagode.
V	daljavi so zazvonili zvonovi. Nedelja je; zvoni k pozni maši. A kaj to? Baš prav, * da so tovariši vsi v cerkvi in ga nihče ne bo motil 1< maši bo šel pa drugič.
S temi mislimi je že začel nabirati jagode. Kaj hitro se mu je polnila košara in kmalu jo je napolnil skupom z najlepšimi jagodami.
In zd.j hitro domov! Varno je nosil košaro, da se mu dišeče sadje ne raztrese. Ze je bil zopet v hladni senci, pa je vnovič zazvonilo. Poldne. Deček se ni spomnil, da bi pozdravil Marijo; ves je bil v svojih računih, koliko bo izkupil za jagode.
»Bodi tako dober, pa daj pergišče jagod mojemu otroku, lačen ie in žejen. It od jutra sva na potu, pa nisva še nič jedla!« Tako je nagovorila dečka borno oblečena žena z otrokom v naročju.
Ni se mogel ločiti cd pergišča jagod, a odkloniti ni hotel prošnje. Zato se je zatekel le izgovoru in je odvrnil: »Saj jagode nič ne nasitijo!« in je stekel po rebri navzdol.
Žalostno se je ozrla žena za njim in je rekla: »Pa prav imej!« in je izginila.
In veste Jedo je bila ta žena? Marija z Detetom. In njena beseda je resnična do današnjega dne: jej jagode, kolikor hočeš, ne nasitiš se od njih. Dobre so in te osveže, a lakote ne uteše.
Počasna zgodfoca.
V	Plovdiju na Bolgarskem imajo irancoski asumpcijonisti (t. j. neke vrste red) veliko realno gimnazijo s konviktom za dečke. Potres je zavod zelo poškodoval ter so ga morali zapreti. Stari brat Firmin, ki zaradi starosti že davno več ne poučuje, ki pa vendar pozna vse gojence osebno in jc z njimi v prijateljskih stikih — nobeden ne zna bolj pridobiti zaupanja fantov — jc neprestano na nogah, da obiskuje svoje mlade prijatelje, prebivajoče s starši po šotorih. Tako jc obiskal tudi malega Koljo, Našel Ca je težko bolnega,
čivkanje in slabotno prhutanje. Posrečilo sc mu je priti do kletke in jo sneti s kavlja Ves srečen se je menih podvizal iz ra2. valin — in prišel naravnost v roke patroli ki ga je odvedla na mestno poveljstvo' Strogo je bilo namreč prepovedano hoditi po razrušenih hišah. Brat Firmin, ki so ga na poveljstvu osebno poznali, je povedal kaj ga je nagnilo, da je udri v tujo hišo,' Spustili so ga in mu rekli, da mu bodo kazen pismeno naznanili. Vesel je hitel starček s kanarčkom nazaj h Kolji, ki j t radosto stegnil roke po svojem drobnem ljubljencu.
Naslednji dan so brata Firmina pova bili k mestnemu poveljniku. Tam je morai plačati kot globo 1 lev. »To je moja prva kazen v življenju,« je rekel menili. A po-veljnik mu je rekel, da bo dobil zanjo od kralja odškodnino v obliki odlikovanja,
Kraljestva mefuSjčkov.
Ko so se gosenice dodobra najedle — saj veste, da včasih opustošijo vse zelnike — tedaj naenkrat gnezdijo. Vidimo jih še, kako lezejo po kakem zidu, po kaki ograji in vse trudne in lene so, potem pa ne vidimo in ne slišimo ničesar več od njih.
In vendar niso izginile. Ko so lezle po zidu in po ograji, so si šle iskat mirnega kotička, da se zabubijo. Ne vemo prav,
pravi metulj. A vmes je še mnogo časa, zato mora tudi življenje v bubi ubrati svoja pota, da se pripravi za čisto drugačno okolico, v kakršni je prej živela gosenica.
Metuljček bo moral letati po zraku, se zibati nad cveticami in srkati iz cveta sladki med. Vsega tega gosenica ni znala in v tem času mirovanja se mora prihodnji metuljček v bubi to naučiti.
kako se to zgodi, a v knjigah beremo, da se obdajo ali zapredejo v zamot, ki ga same izločujejo (kakor pajek). Ovijejo in zavijejo se popolnoma v siv, neznaten plašček in vise potem na tanki niti v zidni razpoki brez vsakega znamenja življenja celo jesen in zimo do pomladi, ko se zbude.
A vendar življenje v njih ne miruje, četudi se ne kaže na ztinaj.
Med tem časom, ko bube povsem mirujejo, se v notranjosti mešička izpreminja gosenica, ki se je zabubila v nove vrste živalco, ki bo v pomladi prilezla iz bube, namreč
Le poglejmo ga danes v naši domišljiji, kako se vadi hoditi po vrvi! Mati metuljka ga varuje in drži, da se mu, visoko tam na vrvi (travnata bilka je pravzaprav) ne zvrti v glavi. Mnogo dela ima; kajti, ko se eden na> uči, mora varovati drugega in tretjega itd. Saj veste koliko metuljev je vsako pomlad in poletje!
Do drugič naj se pridno tiče hoje in skakanja in kar je še metuljčkom treba. Drugič bomo pa videli zopet nekaj novega kol pripravo za bodoče metuljčke.