LJUBLJAN
St. 87.
V petih SI. Ko zoper s ha.
1831.
,, ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačnje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na doni v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vratlni del.
Vsled razpisa v ministerstva notrajneh opravil od 30. sept. t. 1. št. 21793 ima za izpeljavo cesarskega patenta od 25. sept. 1850 in od 11. aprila t. 1. to je za vstanovljenje in oskrrbništvo oprostivniga zaklada za krajnsko vojvodino, c. kr. vodstvo oprostivniga zaklada z vradniško lastnostjo cesarske deželne vikše vradnije v Ljubljani kot deželnimu glavnimu mestu ta perviga novembra t. 1. v djanje stopiti, kar se tedaj sploh na znanje prinese.
Ljubljana 31. oktobra 1851.
Od predsedništva c. kr. vodstva oprostivniga zaklada za krajnsko vojvodino.
C. kr. predsednik, Dr. Ullepič.
Vsled določil ces. patenta od 11. aprila t. 1. so gospod minister notrajnih vpravil zviso-cimi razpisi od 30. septembra in 15. oktobra t. I. št. 9,213 in 23,114 sledeče ude c. kr. deželne komisije za oprostenje zemljiš v Ljubljani in sicer, za predsednikoviga namestnika pri c. kr. vodstvu oprostivniga z:k!ada za krajnsko vojvodino gosp. c. kr. gubernialniga in denarstviniga svetovavca Dominika Brand-steterja, kot ude tega vodstva pa in sicer za vrednike, c. kr. derž. pravdnika namestnika Dr. Antona Schopl-na, in c. kr. računskiga svetovavca Jožeta Bosicio-ta, dalje c. kr. okrajniga komisarja grofa Dragotina od Hohemvart v lastnosti zastopnika vpravičenih in c. kr. okrajniga sodnika Emanuela Mataušek-a kot zastopnika dolžnih izvolili.
Ljubljana 26. oktobra 1851.
Od predsedništva c. kr. vodstva oprostivniga zaklada za krajnsko vojvodino.
Predsednik, Dr. Ullepič.
28. oktobra 1851 je bil LV. del, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade:
Ukaz c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko 28. Avgusta 1851, zastran izročenja pisem bivših sodnij sadanjiin c. k. sodnijam. — Okoljni ukaz c. k. št. il. denarstvinega dežel, vodstva 13. Septembra 1851. Razlaganje zastran ravnanja s kolkom pobotnih listov od štiftanih zneskov za maše, potem od odbresti od za maše štiftanih kapitalov. — Cesarski patent 7. Oktobra 1851, s kterim se za vse kronovine cesarstva razpišejo neposrednji davki s prikladi vred za vprav-no leto 1852.
tfevradni del«
Ljudske mestne šole v Terstu.
(Iz Danice.)
Od marsiktere šole in od marsikterih šolskih poskušinj po Slovenskim seje že v »Zgod-
nji Danici" in v »Novicah" bralo, in gotovo marsikteriga kateheta in učitelja razveselilo, vnelo in k toliko pridnišimu prizadevanju spod-bodlo. V ravno ta namen naj služi tudi pričujoči, pa še le nepopolni popis l judskih mestnih šol v Terstu, in nekterih ondašnjih šolskih poskušinj in slovesnost. Nekaj zmed tega je dopisnik sam vidil in slišal, drugo pa po pri-jatelskim naznanilu zvedil.
Med mnogimi očitnimi in postranskimi šolami, ki se v Teržaškim mestu najdejo, zaslužijo ljudske ali začetne mestne šole bolj spoznane in čislane biti, kakor se je pred nekterimi leti in še pred malo časam godilo. Sej so začetne šole stališe, na ktero se vsa daljejši izreja in omika opira in zida, ne le pri nižjih, ampak tudi pri srednjih in višjih stanovih; od tod pa se blagor posameznih družin, in iz tega blagor celiga mesta izhaja. O nekim času razun ces. kralj, normalne glavne šole v novim mestu in dveh dekliških glavnih šol v Terstu nobenih druzih ni bilo, kakor le nektere postranske šole ali samske šolske naprave, ki so jih pa le otroci premožniših staršev obiskovati zamogli, ker je bilo za poduk plačevati treba; nepremožni in ubožni ljudje pa so iz tega vzroka zmiram bolj zastajali, in njih otroci so od dne do dne v veči nevednosti, srovosti in malopridnosti rastli. Tode božja previdnost je dala Teržaškimu mestu in celi Teržaški pokrajni v prevzvišenim grofu Stadionu previdniga in modriga vstano-vitelja in neutrudljiviga pospeševavca ljudskih šol. Po njegovim blagim prizadevanju in po vnetim podpiranju visokočastitiga školijslva in mestniga predstojništva se je ondi v mestu in na kmetih več ljudskih ali začetnih šol napravilo, ktere se v prid mladine čedalje bolj okrevajo in oživljajo, in se po neutrudljivi vnemi v. č- šolskiga svetovavca gosp. Kovači-ča in prizadetniga v. č. šolskiga nadzornika gosp. Dr. Schneiderja na nar vikši stopnjo oblaženstva povzdigniti utegnejo, ako se bo tudi od drugotne vikši oblasti potrebna pomoč skazala. Ako se premisli mladost pred nekterimi leti in zdaj, se precej velik razloček vidi, de je zdaj po. umu in vernim zaderža-nju veliko bolj izobražena, kakor je nekdaj bila. Vzrok tega je pomnoženje in zboljšanje šol in ojstrejši občuvanje verniga zaderžanja in spolnovanja šolskih postav. Hvalniga spomina je vredno, de je na prošnjo visoko ča-stitiga škofijskiga konsistorja, ondašnjc ljudske šole pomnožiti in več pripravnih učenikov in učenic pridobiti, slavno mestno predstojni-šlvo rado dovolilo, in si prav prav prizadeva, de bi se ljudske šole povzdignile. Vender pa, ako se preudari, de je ljudska omika in prava izreja mladosti ena nar težavniših reči, se mora obstati, de je silno težko, vse to s pravim pridam izpeljati, dokler nar potrebniših pripomočkov ni, namreč dosti pripravnih učenikov in učenic, in pa boljši prihodine. Upati pa je, de se bo tudi v teh zadevah kmalo pomagalo, zlasti po očetni skerbljivosti in pri-zadetnosti visokočastitiga škofijstva.
Kar se je ondi v ljudskih šolah letašnje
leto storilo, se je pri šolskih poskušnjah očitno pokazalo. To je novo spričevanje napredovanja ondašnjih ljudskih šol. Tako so se v ljudskih šolah pri stari šrangi (Bar-riera vecchia), na novi reni (Rena nuova), na vodotoku (Acquedotto), v starim mestu (Citta vecchia) in v skorkoli (Scor-cola) šolske poskušnje z vso slovesnostjo in v posebno zadovoljnost pričujočih poslušavcov obhajale. — Pri stari šrangi je čast. gospod Ferdinand Staudacher vodja in katehet, 5 druzih učiteljev v fantiških, 6 učiteljic v dekliških šolah in 1 učenik /,a petje. Na novi reni je čast. gosp. Mihael Debelak vodja in katehet, s 4 druzimi učitelji v fantiških in 3 učiteljcami v dekliških šolah. Na vodotok u je čast. gosp. Friderik Ettel vodja in katehet, s 5 druzimi učitelji v fantiških, 4 učiteljcami v dekliških šolah in 1 učenikam za petje. V starini mestu je čast gosp. Janez Revelante vodja in katehet, 6 druzih učiteljev v fantiških, 6 učitelje v dekliških šolah in 1 učenik za petje. V skorkoli pa je čast. gosp. Matija Godina vodja in katehet, s 5 druzimi učitelji v fantiških, 2 učiteljcama v dekliških šolali in 1 učenikam za petje. — Učč se v teli šolah keršanskiga nauka, branja laškiga in nemškiga, lepopisja, računstva (rajteng) iz glave in s številkami, slovnice s pravopisjem laškiga in ncmšMga jezika; deklice se zraven tega tudi v ženskih delih urijo. Vsiga skupej se fantini 20 ur, deklice pa 30 ur v tednu uče. Verh tega se v drugim razredu dve uri v tednu posebej v petju vadijo.
—	Letašnje šolske poskušnje v imenovanih šolah za vsakdanje in nedeljske učence in učenke so od 10. velikiga serpana do 7. kimovca terpele. Slovesna razdelitev častnih daril v omenjenih šolah pa je bila 22. velikiga serpana, in 5., 6. in 8. kimovca.
V spričevanje tega, kar smo rekli, pa zdaj eno zmed omenjenih šol — na stari šrangi
—	nekoliko bolj popisati hočemo, ktera gotovo zasluži v izgled postavljena biti. V tej šolski napravi je deset učilnic ali šolskih izban z eno pisarnico za gosp. vodja; spodej je pet izban za fantine, in zgorej pet za deklice. Izbane so vse prav svitle, vsaka s štirimi visocimi okni, vsaka za sto učencov ali učenk obilno prostorna.
Poskušnje v tej šolski napravi so se v nedeljo 24. velikiga serpana z nedeljskimi učenci 1. in 2. oddelka začele; iz perviga oddelka je bilo 10, in iz druziga 24 učencov. Med temi so se tisti učenci, ki so malo poprej že v šolo hodili, veliko boljši skazali memo unih, ki niso še v nobeni šoli bili, ali ki so le dolgo časa poprej v šolo hodili. To šola in pridnost stori in pomaga. — Drugo nedeljo, 31. velikiga serpana je bila pa po-skušnja nedeljskih učenk 1. in 2. oddelka; v pervim oddelku je bilo 15, in v drugim 19 učenk. Sploh so se prav dobro obnesle, tudi izpiske ali konte, pobotne liste ali kvi-tenge i. t. d. spisovati znale. — Ako se pa pri tem zdaj pomisli, de je v tej šolski napravi 434 vsakdanjih učencov in 303 vsak"
danjili učenk bilo — nedeljskih učencov in učenk pa le po 34; ako se pomisli, de je v vsih petih imenovanih napravah ljudskih šol v Terstu vsakdanjih učencov skupej 1463, in vsakdanjih učenk v ravno teli šolah skupej 1325 — nedeljskih učencov pa vsih skupej le 239, in nedeljskih učenk vsih skupej v teh šolah le 190 bilo: se z žalostjo iz tega zani-kerno obiskovanje ondašnjih nedeljskih šol spre-viditi more. Potreba in prid nedeljskih šol zlasti se še vse premalo pozna. V nedeljskih šolah se zamorejo mladenči in deklice, ki v vsakdanjo šolo hoditi več ne utegnejo, posebno keršanskiga nauka do dobriga izučiti, de jim toliko bolj v spominu in v sercu ostane, in de se napeljujejo in navadijo v mladosti, po naukih svete vere tudi živeti, in jo v djanju in zaderžanju pokazati. To je gotovo za vsa ciga človeka perva potreba in nar veči dolžnost. V nedeljskih šolah se zamore že bolj odrašena in spreumetna mladost v nedolžnosti vedno poterdovati in ohraniti, pohujšanja in zapeljevanja, ki se ga nikjer ne manjka, pa v živo svariti in obvarovati. Kaj pak jc boljšiga in blagejšiga, kot pošteno, čisto, nedolžno serce ? V nedeljskih šolah se mladost tudi posebno navaditi zamore, nedelje in praznike po volji in zapovedi Božji in po zapovedi Cerkve prav posvečevati; ker veliko ljudi ravno te svete dni nar bolj z lenobo, s prepovedanimi deli in opravili, s pijančevanjem, s pregrešnimi pogovori in kratkočasi, z razujz-danostjo in hudobijami zapravlja, svoje duše pogublja, in srečo in blagoslov Božji od sebe in od svoje hiše odganja. Pri mladosti pak se še vse popravili in poboljšati da. Zraven tega se v nedeljskih šolah učenci in učenke tudi še v druzih koristnih rečeh in vednostih še bolj zuriti in zbrihtati zamorejo, kar jim bo tudi v polajšanje tega življenja služilo. Naj bi torej vsi starši skerbeli, kjer koli lo napravo in priložnost imajo, de bodo njih sinovi in hčere pridno v nedeljsko šolo hodili! Naj bi duhovni pastirji in učeniki z živo besedo ljudi od tega prepričevali in jim k temu prigovarjali! Naj bi zlasti vikši duhovske in deželske oblastnije si vse prizadjale in potrebno pomoč skazale, de se bodo tudi nedeljske šole bolj pridno in stanovitno obisko vati začele!
(Dalje sledi.}
Austrijansko cesarstvo. Horvaška.
Iz Zagreba piše »Sudsl. Zeit." : Nova vrav-nava občin (županij) na Horvaškim in Slavonskim po osnovi začasne Banove vstave je po dohodu sviti. Bana iz Dunaja sopet ustavljena ker se celo nova vravnava županij, za vse dežele cesarstva veljavna, kmalo pričakuje. Kakor se sliši, bojo občine veči; vlada bo izvolila župane, kterim bojo tudi opravila ni žjih cesarskih politiških vradij izročene; zato imajo pa nek okrajne poglavarstva (Bezirks-hauptmannschaften) jenjati. — Mestni odbor seje začel posvetovati, kako bi se dala ume-tijska (realna) šola v Zagrebu napraviti. Dalje je sklenil, da naj se sedaj po vsih kotih Za-grebškiga mesta raztresene pokopališa v eno zedinijo na tistim mestu , kjer je sedaj poko-pališe ubozih. — V zboru družtva za povestnico jugoslovansko je bilo pismo g. Jožefa Chmel -a, vodja-namestnika c. k. dvorniga in deržavniga arhiva, predbrano, v kterim družtvu naznani, da je v omenjenim arhivu , razun svedočanskih pisem, po Šafariku in Miklošiču prepisanih, še veliko druzih za zgodovino jugoslovansko znaminivih pisunj, ktere bi zamoglo družtvo po prošnji sviti. Bana pri ministru knezu Sclnvarzenbergu za porabo dobiti. — »Matica" si močno prizadevaje nov
epoznansk časnik, ki naj se „Neven" imenuje malo na noge spraviti. Tudi bo Jukičev »Prijatelj Bosanski" na stroške »Matice" na svitlo prišel. Toliko zaželjeni enakolični pravopis slovanskih jezikov osnovati, je bilo dalje sklenjeno: mutasti e pred pismenko r, ki seje dosedaj e ali a pisal, po izgledu Serbov in Čehov, iz pisanja izpustiti. (Deržavni zakonik ga že davnej spuša tudi v slovenskim jeziku. Vred. Nov.) — Bogoslav Šulek, poprej-šni vrednik »Slavenskiga Juga" je dobil od Teržaškiga magistrata 100 gold. renumeracie za berilo, ki ga je v narodnim jeziku pod na-slovam „100 povestic za mladež" spisal.
(Novice.)
# Društvo za jugoslavensko dogodivščino je imelo do 21. t. m. 381 udov. Dohodkov je imelo za 2436 gold.
Avstrijanska.
54. del deželnega zakonika prinese sledeče zastran vkvartirovanja deželne žandarmerije.
(Konec.)
K a z n i v n i c e in zapornice žandarmov se imajo s pričnami, cehtami, koci, posodami za vodo in lampami po potrebnosti preskerbeti in morajo sploh dostojno zavarovane in okna s omrežjem previdjene biti.
K a j j e za žandarmerijski konjski hlev treba. 1.
Če je žandarmerijske konje v žandarmerij-skim hlevu hraniti, mora pri mnogih konjih s pregrajami prevideni konjski stan pet komol-cov širok in devet dolg biti; če so konjski stanovi dvojnati, mora osem komoleov širok biti.
2.
Tla morajo, če je mogoče, z diljami vložene ali pa z dobro ilovco vložene biti.
3.
Oprava tacega hleva je: Kjer eden ali dva konja stojeta: eno vedro za napajati, ene lesene vile, ena metla, ena klajnica, ena laterna, za tri ali štiri konje :
vsaciga dvoje in razun laterne, za pet ali šest konj:
vsacega troje in dve laterni. Dalje gre za vsak hlev ena lopata, en ovse-njak, posoda za sedla, opravo in kermo, potem en ali dva obesilnika za sedla in kolikor je obesilnikov za ujzde v vsakim hlevu treba.
4.
Če je več konj v enim hlevu, gre tudi posteljo za enega moža v njem napraviti, ki obstoji v prični z motrocom , z glavjem in eno zimsko odejo.
Orodje
in kaj je sicer za žandarmerijske regimentne krilne in vlakne pisarnice treba (orodje iz mehkega lesa z oljem preštrihano). I. Za regimentno pisarnico. a. Dve sobi regimentnega poveljnika regi-mentnega dela. 1 ormara za pisati (z zaklenjivo omrelo). 1 pisarnik za stoje pisati, 1 podblazinjena zofa z vsnjato prevleko, 6 stolov z vsnjato prevleko, 1 omara za pisma z ključavnico, 1 razpoloživna miza, 1 omara za obleko obešati,
1	omarica za vmivanje in kar k nji gre, 4 terila,
2	pljuvavnice,
1 pečatna preša.
1 miza za pisati, 6 stolov,
1	obešilnik za obleko ,
2	pljuvavnice.
b.	Ena soba za štabnega oficirja z
1 omaro za pisati (s zaklenjivnimi mizni-
cami), 1 pisarnik,
6 z usnjam prevlečenih stolov, 1 razpolovživna miza, 1 obešilnik za obleko,
1	omarica za vmivanje in kar k nji gre, 4 terili,
2	pljuvavnicama.
c.	Dve sobi za adjutante in pisarje z
4 mizami za pisati (z zaklenjivnimi mizni-
cami), 8 stolov,
1 omara za pisma, 1 polico za pisma , 1 dolgo mizo z zaklenjivo iniznico, 1 obešilnik,
1	omarico za vmivanje in kar k nji gre, 4 terili,
2	pljuvavnicama,
1 usnjatim žepom s ključavnico.
d. Fna soba za avditorja z
1 omara za pisati (z zaklenjivnimi mizni-
cami), 1 mizo za pisati, 1 pisarnikom, 6 stolov,
1 razpoloživno mizo, 1 omara za pisma, 1 polico za pisma , 1 obešilnik,
1 omarico za vmivanje in kar k nji gre, 4 terili,
iž pljuvavnicama.
e. Ena soba za ekonomijskega oficirja z laji-stimi orodji kakor k d razun omare za pisma, potem z za magazin potrebnimi predalnimi policami.
f. Tri sobe za ljudi računske pisarnice z 1 omara za pisati za računovodja, 1 pisarnikom za računovodja, mizami za pisati po številu furirjev in prak-
tikantov, 12 stolov , 1 omaro za pisma, 1 veliko polico za pisma, 1 dolga miza,
1	razpoloživna miza,
2	obesilnikama,
2 jerinama za vmivanje in kar k njima gre, 8 terili,
6 pljuvavnicama.
II. Krilna p i s a r n i c a z
a.	eno sobo za krilnega poveljnika z
1 mizo za pisati (z zaklenjivimi miznicami), 1 pisarnikom,
1 navadno mizo z zaklenjivo miznico, 1 omaro za pisma, 1 obesilnikoin, 4 stoli z usnjato prevleko,
1	mizico za vmivati in kar k nji gre, 4 terili,
2	pljuvavnicama.
b.	Eno sobo za manipulirajočega stražmojstra
in krilnega pisarja, 2 mizi za pisati (s zaklenjivimi predali) , 4 stoli,
1 polica za pisma ,
1	dolg obešilnik,
2	pljuvavnici.
III. Vlakna pisarnica z eno sobo za vlaknega poveljnika z takim orodjem kakor v II a
Orodje pisarske mize.
1	popolna pisarska priprava, bercljanasta
ali lesena,
2	lesena linirja,
2 mesingasta svečnika s osekovavnikom, I škarje za papir.
Sicer orodje za vsako pisarnico. 1 tleska za papir rezati z železnim linirjem in nožem,
I Verč za vodo z pokrovom in 2 kozarcoma, i omelo z dolgim ročem, I ročno omelo, 1 železna smetišnica , 1 pečatnik z prcšo.
Izmera kurjave
za kosarne, naturalne kvartirje , pisarnice in hleve c. k. dežel, žandarmerije.
A. Kurjava Dotična spodobšina obstoji v vsih kronovinah razun ltalie , Dalmacije in južnih Tirol v Kasarn:
To žandarmi, furirski praktikantje, regi-mentni in krilni pisarji iz svojih plač sploh špogajo. (Glej opombo.)
Naturalni (juartirji: za nižje oficirje v 3/4 sežna lerdih ali 1 sežnu
mehkih derv za pridružnike in primaplaniste, v '/3 sežna terdih ali % sežna mehkih derv. Za vsak zimsk mesec, kterih se šest rajta.
Za pisarnice in sicer: Regimentnega štaba: Po z razpisom dvornega vojsknega soveta 2'S. Februarja 1808 št. 932 odločeni izmeri. Kril, Vlakov : Iz 1 oknom '/a sežna, iz 2 oknoma a/3 sežna, iz 3 okni 5/e sežna, iz 4 okni in več 1 sežen mehkih derv za vsak zimsk mesec; tu pa 1 sežen mehkih derv 3/< sežna terdih enako velja. Sekcij, Korporalstev , Postaj : Polovica spodobšine za eno krilno ali vlakno pisarnico, če je treba jo posebeji imeti.
V	Italii, Dalmacii in južnih Tirolah pa, sicer v tajisti izmeri, tode samo za 5 zimskih mescov.
V	Galicii obstoji glede naturalnih kvartirjev gori razkazana spodobšina, glede pisarnic pa obstoji izmera derv za stanico z enim oknom v4, z 2 v 5, z 3 v 6 sežnih mehkih derv za celo zimo s 6 mesci.
In jih priskerbljnjejo: Soseske proti ustanovljenim kvartivnim pavšali m.
Regiinentno poveljništvo iz pisarniških pavšalov.
Soseske brez poplačila.
Izmera svečave
za kosarne, naturalne kvartirje, pisarnice in hleve c. k. dež. žandarmerije. H. Svečava. Dotična spodobšina obstoji v kosarnah zvunej: To žandarmi, furirski praktikantje,regimentni in krilni pisarji iz svojih plač sploh špogajo;
v kosarno znotrej: Kakor je treba;
naturalnih kvartirjev za nižji oficirje: 5 funtov litih lojenih sveč za vsak zimski in 3 funte za vsak letni mesec; naturalnili kvartirjev za pridružnike in primaplaniste :
2 funta za vsak zimski in 1 funt za vsak letni mesec;
Za pisarnice in sicer:
kril, vlakov: 4 funte litih lojenih sveč za vsak zimski mesec. Poleti gre 3 funte sveč, kakor za kvartir nižjega oficirja;
sekcij, korporalstev, postaj: 2 funta sveč za vsak zimsk mesec, če je namreč treba posebno poslopje za pisarnico;
Hlevov :
Koliko je treba, gre političnim oblastnijam dogovorno z regimenlnim poveljništvom. In jo priskerbe: Soseski proti;
regimentnega štaba : reg. poveljništvo iz pisarniškega pavšala.
Soseska brez poplačila.
Soseske proti poplačilu za konje spadajoče-ga dela spavnine konjikov in proti prepu-šenju gnoja.
Opomba.
1.	Žandarmom, furirskim praktikantom, re-gimentnim in krilnim pisarjem je bilo za zdaj po zimi 1851/51 dervnine in sicer, če so mehke derva več kot G gold. ter-de pa več kot 8 gold. drage, za vsak dan 3 kr., siser za vsak dan 1 % kr. privoljeno.
Za privoljenje dervnine še dalje se mora pa vsako leto z dostojnim razka-zanjem stanovitne dragine pri ministerstvu znotranjih oprav prositi.
2.	Derva morajo v 30 paleov dolzih polenih, po zd. avstr. meri, sežen C čevljev visoko in 6 široko na skriž zložene biti, in vsaka druga mera se mora na te nazaj zrajtati; vselej je pa % sežna terdih derv enako 1 sežnu mehkih.
3.	Svečavi) in kurjavo nižji oficirjev smejo tudi v naturalnih kvartirjih stanujočih av-ditorji, računarji in ekonomijski oficirji terjali, poslednji pa samo če so nižji oficirji.
4.	Verh kvartirnih pavšalov smejo nižji oficirji, primaplanisti in pridružbniki samo v tek le primerljejih, v kterih soseske niso dolžne kvartirje z orodjem dervini in lučjo dajati, svečavo in kurjavo terjati in sicer:
Oficirji, primaplanisti in pridružbniki, ki so pri general-inšpekciji, potem tisti doveršno postavljeni žandarmerijski oficirji, ki so zavoljo službe včasi pri regimenlnim štabu zvunej svoje postaje.
Na poskušnjo prideljenim oficirjem gredo v enačili razmerah samo derva tode sveče ne, ker za nje tudi armadi sveče niso odmerjene. Sveče dobivajo še le kadar pri krilu službo opravljajo in svoje kvartirje prevzamejo.
Pod temi posebnimi razmerami dobe omenjeni oficirji, primaplanisti in pridružbniki za derva in ozeroma tudi za sveče, po urednih teržnih izkazih spadajoče plačilo iz žandarmerijskega zaloga.
5.	Med zvunanjo svečavo kosarn se štejejo stopnice, mostovži, sekreti in drugi zvu-nanji deli.
# Gosp. dr. Konstantin Wurzbach, pisatelj „Poljskih prislovic", je dobil zlato medaljo za umetnosti in vednosti.
Galicia,
Cesar ima iz Galicie spet skoraj na Dunaj priti.
Tuj e dežele. Laška.
V neapolitanskem kraljestvu je 75,000 Ilir-cev, ki so gerško-katolškega verozakona, ki
so v letu 1453 iz Bosne in Albanie se na Laško vselili. Obderžali so do današnjega dne svoje navade in jezik.
Angleško.
General Klapka je prišel v London in se bo podal Košuta pozdravit v Sonthampton.
# Mazzini je nov manifest razglasil, ki je bil v časopisu „ltevoIulion" razglašen.
Turška,
Turški car je predsedniku francoske republike šest krasnih arabskih konj podaril.
Ljubljanski novičar.
Vrednik „Novic" je prejel pretekli teden po častilim stričniku g. Filipu Vertovcu iz Št. Vida rokopis v Novicah že večkrat omenjene zgodovine našiga rajnciga Vertovca. Poslal ga nam je imenovani gospod s temi besedami: „Malo dni pred svojo smertjo so moj preljubi stric ves rokopis še enkrat prebrali, in vse j za i, ki so bili po nasvetu „Novic" kot nepotrebni spoznani (Austria namest Austrija itd.) s svinčnikam izbrisali, ter mi ukazali, da naj, ako bi umreti utegnili, rokopis Vam izročim". Milo se mi je storilo, ko zavitek odprem, in zagledam 103 polpol tako čedno in tako tanj-ko popisanih! Koliko nepopisljiviga truda si je slavni mož prizadjal, vse to spisati in tako spisati — iz prave žive ljubezni do svojiga slovenskiga naroda! In pregledovaje rokopis zares zapazi povsod tisti) izbrisan, od kteriga mi njegov g. stričnik piše. Kolikšna marljivost še na smertni postelji! Ginjeni veselja, da nikdar pozabljivi rodoljub je to toliko za-željeno delo Slovencam še spisal, obžalujemo le, da ga je nemila smert prehitela, da ni mogel dela doveršiti. Kdo ga bo, še sedaj reči ne moremo. Iz rokopisa pa za zdaj toliko oznanimo, da Slara zgodovina obseže49 razdelkov na (55 polpolah. Zgodovina srednje dobe se začne s 50. razdelkam na 65. polpoli, in je izdelana do 87. razdelka na 103. polpoli. Poslednji 87. razdelk, ki pa ni popolnama dokončan, ima nadpis: „Fran-cozi in Ingleži. — Orleanske Divica. — Vojska med rudečo in belo rožo. — Stara zgodovina se začne s I. razdelkam: „Stvarjenje sveta in občni potop". — 2. razdelk: „Pervi po svetu razkropljeni ljudje". — 3. razdelk: „Živinofeja perva stopnja človeške omike". — 4. razdelk: „Žitoreja še veči spodbadek k omikanju". — 5. razdelk: „Cloveški rod razpade v več vest". — 6. razdelk: „Razrašenje jezikov". — In tako sledi zgodovina od leta do lela tako izverstno in prijetno, kakor je rajnki slavni pisatelj vse svoje dela spisoval. Bravcam „Novic" bomo včasih nektere razdelke za poskušnjo podali, iz kterih se bojo prepričali, kolikšno pomnoženje je slovensko slovstvo po tem čeravno ne doveršenim delu prejelo.	(Novice.)
# V poslednjim zboru je meslni odbor sklenil , stražiše nekdanje Ljublj. narodske straže v mestno lastnine prevzeti, in to hišico ali v najem (štant) dali ali jo scer za kaj porabiti; muziko ravno te straže pa je priporočil mestni strelišni družbi, ki si bo veliko hvalo pridobila, ako to muziko tudi v prihodnje mestu ohrani. — Sklenil je odbor na dalje, vse storiti, kar postave velevajo, da bojo prihodnjič vsi učenci rokodeleov in obertnikov (Lehrjun-gen) pridno v nedeljsko šolo hodili, ktero sedaj nekteri zlo zanemarjajo; tudi nedeljski nauk iz mehanike in kemije, ki je po smerti g. prof. Kersnika nehal, se ima zopet pričeti« — Prašano je bilo tudi: zakaj da se letos ni v Ljubljani kakor v družili meslih realna šola začela?	(Nov.)
Cestopis.
(Dalje.)
Šc edna zevsema vlastovita vrsta ljudstva so plotniki. *) Velika večina vsih hiš v Ru-skoj je iz lesa, i sicer iz zgol samoga lesa. Zato so plotniki v Ruskoj tako brojni (številni) i pomenlivi, da v niednej drugej deželi ne tako. Na vesnicah je po pravem vsak mužik zajedno tudi plotnik. Vsak zna hiše stenariti, soštaviti i vrediti. Plotniki po mestih posebno v Moskvi nisu tedej nič druga ko družba, to-varštvo unili običnih kmetov; ne kakor vNem-čii navlašč cehovno izobraženi rokodolci; vender pak so tako čudovito prebrisane glave! Na plotnikih se vidi uni narodni značaj, une sposobnosti ruskoga ljudstva, ktere so jemu v ob-čnej zgodovini imenitno mesto uže do seli dob odkazale, i mužebiti pribodnič še bolj odkazale bodo, se vidi moč nepogojne pokornosti, tenki
*) Plotnik = stenar, tesar = Zinimermann.
Odgovorni vredn
občut za vsaku meru, praktičen um za prilične naprave, dar neznatnim orodjem i malimi po-močki ne samo liipoma si pomoči, nego tudi kaj velikoga stvoriti, izverstno delo zgotoviti. Plotniki v Moskvi so zvezani v ednu popolnama i dobro ustrojenu občinu svejami i panogami, s ebčinskimi hišovavstvi pod izobrammi starešinami, kterim gre nepogojna pokornost. Red i lepo zadržanje je pri njih ugledno; vse to pak se nikakor ni po ukazih i zakonih od zgor dol osnovalo, nego se je razvilo od zdol iz potrebe, po prirodnem sočutji i redoljubji ljudstva..
Zevsema čudovita mera na oko, lehkota in urnost i nagli progled vsaku zvijaču pri deli pohasniti, je pri plotnikih dapače, pri vsem ruskem ljudstvu.
Pravi ruski plotnik neima po navadi nika-kvoga druga orodja ko sekiru i dletvo. S se-kiroj za pojasoni prehodi državu od kraja do konča, on išče i naide dela. Neverjetno je kaj plotnik sekiroj opravi; vse mnogovrstno orodje naših učenih rokodeleov mu je zevsema nepo-
ik: Dragotin Meteor. — Založnik in tiskar
znato, pak vender njegovo delo ni lagoše do-pače prikladnie ko naših kam izobraženih rokodeleov. Večkrat ne boš verjeli da je nio-guče težkoj sekiroj in ednini priprostim debelim dletvom tako prelpibeznive kinčarie izrezati, kakve na brodili i ruskih hišah naideš.
Likurg je Spartanom prepovedal, drugo orodje rabiti, da bi vsaku kinčariu kav meh-kuženju mravov *) preprečil. Ruski plotniki bi leliko bili Likurga pokazali, da se prirod-jena nagnjenost za krasotu, lepota i kinč tem ne zaduši, ako se pomočki, pak doseže poslednič vendar svoj namen.
Pravi plotnik u sredini države še za noiču pilu, kteru i pak moskovski plotnik jakedobroj rabiti zna. Na severu, kder je še obio lesa, podere on, ako ednu desku potrebujel, celo drevo, pak je seka od obiuh strani tako dolgo, dokler zaželjena deska ostane.
Mravi = Sitten.
(Dalje Hledi.)
i- Jožef Blaznik.
Vradiii list št. 73.
št. 8 60. Oznanilo dražbe. c«»Oc*
Ker pri dražbi 13. oktobra t. 1. ktera je tukajšno c. k. okrajno poglavarstvo napravilo s razširanju in iztrebljenju ozke ceste pri Garčarevcu med milokazavnikama IV/11 in V/O s ponudbo 4717 gold. 26 kr. se ni mogel dober vspeli doseči, bo po ukazu častitega c. k. vodstva deželnih stavb od 15. oktobra 1851 št. 3232 druga dražba, ki je na 11. novembra t. 1. dopoldne od devetih do dvanajstih odločena, in h kteri se tisti, ki menijo to reč prevzeti, s pristavkom povabijo, da se zamorejo zadevajoči obrisi, mera, in prerajtanje stroškov in pogoji dražbe, potem stavbeni popis, pri podpisanj okrajnej stav-binej vradnii pregledati, in de je za dover-šenje dela 10 % kavcija odrajtati.
Zapečatene ponudbe, ako so po predpisu sostavljene in s 5% vadiumum preskerbljene se le takrat prejemajo, če se pred ustno dražbo komisii izroče.
Ti stavbeni predmet zapopade.
a)	366° — 4' — O" merila skale izsekati poleg in pri cesti, iz ktere se bo kamen za često posuti, napravil,
b)	Zemlje prevoziti rtierila 126» — 1' — O" šest čevljev globoko in posutjem zmešane persti, jo speljati na take kraje, da so ne zgodi škoda ne cesti ne osebujnim ljudem.
c)	Stari zid zdreti v merilu 2° — 5' — 4" z razdeljenjem kamna in šote , iz kamnja se bodo dveljuknje zazidale pri oveli vo-dotočih.
d)	Naprava 24° — dolgega zida in treh vo-dotočev iz lomnenega kamnja in moltra v merilo 18» - 1' — 11".
d) Flaštranje treh vodotočev in enege poleg novega zidu v merilu 22" — 4' — 9" iz kamnjev 6 do 7 paleov globoko v zemljo položenih in okroglih iz skaloma.
f)	Pokritje treh vodotočev z 3' — 6" širo-cih, 2 do 2'/e" dolgih in 9 paleov debelih ploš, v merilu 8» — 4' — 6".
g)	Priprava in prestava 240 navadnih okraj-nocestnik kamnjev (paračarov).
C. k. stavbina vradnija vPostonji 23. oktobra 1851.
Št. 9143.	Razglas.	(l 89.) 3
Nasleduje se vsled visociga denarstvinega ministerstva 8. t. m. št. 14733 visoki patent 7. t. m. občno razglasi, s kterim se n. v. določbe zastran neposrednjih (nepremenljivih) davkov za upravno leto 1852 razpišejo. C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 16. Otobra 1851.
Gustav grof Chorinskg I. r. c. k. poglavar.
Mi Franc Jožef Pervi, po Božji
milosti cesar Avstrijanski; kralj Ogerski in Češki, kralj Lombardski in Reneški, Dalmatinski , Hrvaški, Slavonski, Gališki, Vladi-mirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d., nadvojvoda Avstrijanski , velki vojvoda To-skanski in Krakovski; vojvoda Lotarinski, Sol-
nograški, Štajerski, Koroški, lvrajnski in Bu-kovinski; velki knez Erdeijski; mejne grof Moravski; vojvoda Gornje- in Dolnje-Siležki, Modenski, Parmezanski, Piačenski in Kva-stalski, Osvetimski in Zatorski, Tešinski, Fri-ulski, Dobrovaški inZaderski; pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Kiburški, Goriški in Gradiškanski, knez Tridentinski in Briksan-ski; mejni grof Gornje - in Dolnje-Lužiški in Istrijanski; grof Huhenembski, Feldkirchski, Bregenski, Sonneuberški i. t. d. gospod mesta Teržaškega, Kolora in Slovenske meje, velki vojvoda vojvodine Serbske i. t. d. i. t. d.
Glede na potrebšine deržave, ki nastopijo v upravnem letu 1852, spoznamo za dobro, po zaslišanju Našega ministerskega zbora in deržavnega svetvavstva sledeče odločbe izdati:
1.	V upravnem letu 1852 se imajo zemljišni (gruntni) davek, davek od poslopij, pridob-nina in dohodnina (davek od dohodkov) s pri-kladi k tem dačam vred v tej izmeri in po teh odločbah odrajtati, ki so bile za upravno leto 1851 predpisane, kolikor Naš nasoči patent kaj druzega ne zapove.
2.	Kronovinain , v kterih se zemljišni davek po iznajdkih stanovitnega katastra nalaga, se za upravno leto 1852 priverstijo kronovina Siležka in Dalmatinska, po tem mesto Krakovsko in Krakovska okolica s tim pristavkom, da se ima ondi redni zemljišni davek s šestnajst odstotki čistega katastralncga doneska izmeriti.
3.	Ko se je stanovitni kataster v Krakovu in Krakovski okolici vpeljal , se bodo na mesti doslej obstavših, pod poprejšno vlado vpeljanih neposredn jih dač, tudi ostali pod 1) našteti neposrednji davki po odločbah za Ga-licio veljavnih jemali.
4) Ker se na Ogerskem, Erdeljskem, Her-vaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini in Temeškem Banatu dela provizorija zemljiškega davka v tekočem upravnem letu še niso mogle do konca dognati, se imajo v teh deželah po Našem sklepe 2. novembra 1850 za tekoče upravno leto zavkazani neposrednji davki tudi v upravnem letu 1852 poberati.
5. V louibardo-beneškem kraljestvu se imajo neposrednji davki po odločbah Našega patenta 11. aprila 1851 v tisti izmeri poberati, ki za celo upravno leto 1852 pride.
Našemu ministru dnarstva je naloženo, te zaukaze izpeljati.
Dano v Našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju 7. oktobra v letu tisuč osem sto eden in petdesetem, Našega cesarjevanja v tretjem letu.
Franc Jožef, s. r.
Sdmarzenberg, s. r. F. hrauss, s. r.
Po najvišjem zavkazu : Ransonnet s. r. ministerskega zbora kancelijski vodja.
št- 9411. Razpis konknrza. u»')c8
V krajnski kronovini je spraznjena stopnja okrajnega komisarja druzega razreda, s plačo letnih 800 gold. Kdor se za to stopnjo ali za konceptnega adjunkta z pripomočkom
400 ali 300 gold. oglasi, ima svojo osvedo-čeno prošnjo, ako je v deržavni službi, neposredno po predstojništvu vradnije in na vsako vižo do 15. prihodnjega mesca pri deželnem poglavarstvu vložiti.
Ljubljana 10. oktobra 1851.
Gustav grof Chorinskg, r. s. deželni poglavar.
št. 278«. Oznanilo. (•»«■)1
Od i. novembra t. I. se bodo sedaj med Kočevjem in Ljubljano obstoječe trikratne poštne potovske vožnje na teden na petkratne pomnožile, s kterimi se v zvezi med Kočev-j i m in Černomljem obstoječo poštno vožnjo, ki bo od tega časa dvakrat na teden obstala, na tako vižo vsakdanja poštna zveza vsta-novi.
Po tem takem bodo od te dobe vožnje iz Kočevja v Ljubljano vsak pondelik, torek, četertek, petek in vsako seboto odrinule ob petih zjutraj, in vsaki drugi dan se ob enakej uri zjutraj spet vernule, tako, da dospe v Ljubljano kakor tudi v Kočevje naj pozneje ob štirih popoldne.
Potovska pošta med Kočevjem in Cernoin-Ijem pa bo druga dva dni, t. j. vsako sredo, kakor dozdaj, in potem vsako nedeljo zjutraj ob šestih; iz Černomlja nazaj pa vsakbart drugi dan ob devetih zjutraj odrinula, tako, da bode v Černomelj naj pozneje ob treh popoldne, od tod v Kočevje pa ob petih zvečer dospela.
To se s pristavkom sploh naznani, da se imenovana potovska pošta z pisemskimi in vožnjopoštnimi poslatvami peča.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 21. oktobra 1851.
Hoffmann s. r.
št- 10G1°- Razglas OKfa
posojivcem zapustnine.
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 7. aprila 1851 umerlega posestnika pol zemljišča Janeza Čermana iz Žlebe hiš. št. 34, kakor posojivci kaj tirjati, 19. novembra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati, razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 21. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 10481.	Proglas. (l 93.) C 3
Visoko c. k. deželno sodništvo v Ljubljani je z ukazom od 14. oktobra t. 1. št. 4180 Antona Cibarja izMatenji vasi za zapravljivca spoznati za dobro spoznalo.
To se s pristavkom sploh naznani, da se mu je gospod Janez Gams i/. Loke za varha dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 18. oktobra 1851.
Heinricher s. r.
-----—-