Slovenske višje šole v Trstu z bogato ponudbo Perpetuum Jazzile navdušil v Rossettiju Kemica prireja dan odprtih vrat Primorski št. 28 (20.961) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 5. FEBRUARJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Da bi bilo »gledališke« napetosti že enkrat konec Poljanka Dolhar Slovensko stalno gledališče ima nov upravni odbor, ki ga povečini sestavljajo »stari« člani. To torej sama po sebi niti ne bi bila velika novica, če ne bi bili v zadnjih mesecih priča pravi psihodrami: ne na odru, kot bi v gledališču pričakovali, temveč na gledaliških hodnikih, v raznih (tudi ministrskih) uradih in celo na sodišču. Okrog edine profesionalne kulturne ustanove Slovencev v Italiji se je nabralo res veliko negativne energije, vzdušje je bilo (in je) zelo napeto. Razlogov za to je nedvomno več in bodo najbrž ostali vsaj delno skriti. Vsaj dva pa sta na dlani: zelo slabi odnosi med sedaj že bivšima predsednico in umetniško koordinatorko, zaradi katerih je prva celo ovadila drugo. In milo rečeno nerodna gesta sedaj že bivšega upravnega sveta, da umetniški koordinatorki poveri mandat, ki zapade sredi sezone, zaradi česar je SSG že šest tednov brez umetniškega vodstva. Najbrž je nerealistično pričakovati, da bo zamenjava na predsedniškem mestu, do katere je prišlo na včerajšnji skupščini SSG, imela čudežne učinke. V danih pogojih pa bi bil že velik uspeh, če bi se ozračje nekoliko umirilo in če bi interesi gledališča, torej v prvi vrsti skrb za kakovostno gledališko ponudbo in gledalce, prevladali nad interesi posameznikov oziroma organizacij. Doseči to, da bi v manjšini že enkrat odpravili pogubno delitev na naše in vaše ter se raje prepričano opredelili za tisto na dobre in slabe, primerne in neprimerne, sposobne in nesposobne, pa ostaja očitno utopija. ITALIJA - V Strasbourgu je prekinila govor predsednika Napolitana Severna liga inscenirala protesta v italijanskem in evropskem parlamentu ŠTIVAN - Burgo Papirnica: končno dogovor SSG - Včeraj zasedala skupščina Novo vodstvo Nova predsednica je Breda Pahor - SSO zapustil skupščino r TRST - Slovensko stalno gledališče ima novo predsednico. Na včerajšnji skupščini so namreč predstavniki ustanovnih članov gledališča imenovali nove upravitelje: nova predsednica je Breda Pahor, podpredsednik bo še dalje Alessandro Malcangi, v novem odboru pa sedijo še Marta Verginella, Paolo Marchesi, Adriano Sossi in Maja Lapornik. Skupščina je novemu upravnemu svetu tudi naročila, naj v čim krajšem času imenuje novega umetniškega koordinatorja in tudi tehnično-upravnega koordinatorja. Nov upravni svet je bil imenovan soglasno, a ob odsotnosti predstavnice Sveta slovenskih organizacij, ki je protestno zapustil skupščino. SSO postavlja v dvom legitimnost glasovanja, njegova predsedniška kandidatka pa je bila Maja Lapornik. Na 10. strani DEVIN - Plameni so izbrunili nekaj po 20. uri v bližini dimnika Požar opustošil vilo Nastala je velika škoda - Dim lažje zastrupil tri stanovalce - Posegli gasilci z Opčin in iz Trsta DEVIN - Sinoči je nekaj po 20. uri izbruhnil požar in hudo opustošil vilo v Devinu. Gre za dom Elene Paulina in njenega moža Enrica Ghezza s hišno številko 71/C, ki stoji za devinsko osnovno šolo. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, razpolagamo z nepopolnimi podatki. Kaže, da so plameni izbruhnili v bližini dimnika. Takoj so posegli gasilci z Opčin in iz Trsta (na delu je bilo 15 mož), a so ogenj le s težavo ukrotili, tako da je nastala velika škoda. Na kraj požara je prišel tudi rešilec 118. Trije izmed stanovalcev so se namreč zaradi dima lažje zastrupili, tako da so morali v bolnišnico na pregled. Njihovo zdravstveno stanje ne vzbuja skrbi. RIM, STRASBOURG - Napetost v italijanskih političnih krogih se stopnjuje. Vodja Gibanja petih zvezd Bep-pe Grillo je včeraj ponovno napadel predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini, češ da s svojim samovoljnim vodenjem sej tepta temeljna načela demokracije, tako da naj bi bilo mogoče govoriti o pravem državnem udaru. Grillo se je nanašal na incidente, ki so se zgodili minulo sredo. Toda včeraj je za nov incident v poslanski zbornici poskrbela Severna liga. Kamen spotike je bil vladni odlok za razbremenitev zaporov, o katerem ligaši menijo, da spušča kriminalce na svobodo. Predstavniki Severne lige pa so včeraj inscenirali protest tudi v Evropskem parlamentu. Prekinili so govor italijanskega predsednika Napolitana z gesli proti evru. Na 11. strani BURGO CAFtflÇRA r>F L T1MAVO h iiiii; i m us i tuiE VREME Ledeni oklep ne popušča LJUBLJANA, ČEDAD - Ledeni oklep po Sloveniji še ne popušča, na najhuje prizadetih območjih številni kljub trudu ekip na terenu še vedno ostajajo brez elektrike. V Furlaniji-Julijski krajini pa je najhuje v občini Tipana v Benečiji, kjer sta kraja Prosnid in Plestišča še naprej odrezana od sveta. Ceste in drevje (na posnetku NM) so odeti v debel ledeni oklep, ki onemogoča dostop do nekaterih krajev. Na 2. in 3. strani TRST - Lastništvo štivanske papirnice Burgo ter panožni sindikati Slc-Cgil, Fistel-Cisl, Uilcom-Uil in Ugl so končno dosegli sporazum. Dogovor so formalno zapečatili včeraj na sedežu pokrajinske uprave, potem ko so sporazum sprejeli na sindikalni skupščini. Skupščina delavcev je namreč razpravljala o dogovoru, ki so ga sklenili in podpisali v Vicenzi v ponedeljek na srečanju, ki so se ga poleg tržaških udeležili tudi predstavniki državnih panožnih sindikatov. Dogovor predvideva med drugim mobilnost za 34 namesto 68 delavcev. Na 5. strani Obračun finančne straže za leto 2013 Na 2. strani Praznično ob 20-letnici srečanj kraških godb Na 7. strani Spevoigra Kresniček za jubilej Vesele pomladi Na 8. strani Evropski karneval bo v Trstu in Miljah Na 8. strani Zasegli nekdanjo vojašnico karabinjerjev Na 12. strani GORICA - Obveza delno uresničena Ob enojezičnih nova dvojezična znamenja 9771124666007 2 Sreda, 5. februarja 2014_ALPE-JADRAN SLOVENIJA - Ledeni oklep še ne popušča Na prizadetih območjih še vedno izredne razmere Palčje pri Pivki so še naprej v ledenem oklepu in brez elektrike že od sobote dalje MONOŠTER - 20. obletnica sporazuma Sporazum med Slovenijo in Hrvaško manjšinama prinesel pozitivne spremembe LJUBLJANA - Ledeni oklep po Sloveniji še ne popušča, na najhuje prizadetih območjih številni kljub trudu ekip na terenu še vedno ostajajo brez elektrike. Civilna zaščita, gasilci in druge intervencijske službe ljudem, ki so ponekod brez elektrike že od petka, pomagajo z agregati. Vremenska napoved za prihodnje dni pa žal ne kaže, da bi si lahko oddahnili. Na najbolj prizadetih območjih Notranjske, severne Primorske, Gorenjske, Koroške in Štajerske je še vedno velika nevarnost podiranja drevja, gibanje v bližini dreves je zato smrtno nevarno, posebej previdni morajo biti vozniki. Elektrodistribucijska podjetja zmanjšujejo število odjemalcev brez elektrike. Še vedno je brez elektrike okrog 50.000 odjemalcev na območju Postojne, delu občin Pivka, Bloke, Loška dolina in Cerknica. Brez električne energije so nekateri kraji na Kobariškem, Tolminskem, Trnovsko-Banjški planoti, Idrijsko-Cerkljanskem. Prav tako so brez elektrike v Logatcu in deloma še v nekaterih občinah v osrednji Sloveniji, pa tudi v Podravju, na Koroškem, v Šaleški in Savinjski dolini, na Gorenjskem pa v delu Poljanske doline, doline Kokre do Jezerskega in delih Pokljuke. Žled in sneg, ki sta prizadela večji del države, sta poškodovala ali uničila 30 kilometrov daljnovodov, izven obratovanja pa jih je 174 kilometrov oz. devet odstotkov. Intervencijske službe so že peti dan na terenu. Na Notranjskem, kjer so bile razmere najhujše, so včeraj prebivalci občin Loška dolina, Bloke in Cerknica ob dostavi agregatov na črpališča spet dobili pitno vodo. Tudi drugod za delovanje črpališč skrbijo z agregati, z njimi si pomagajo tudi pri zagotavljanju najnujnejših storitev, marsikje pa jih posojajo ljudem za občasno ogrevanje in priklop elektronskih naprav, denimo hladilnikov in skrinj. Slovenija je v ponedeljek iz tujine dobila 30 agregatov, včeraj so jih iz Nemčije poslali še 11. Prav tako je Elektro Ljubljana od svojih hrvaških kolegov prejel tri agregate. Nekoliko boljše so razmere v prometu, čeprav so številne ceste zaradi podrtih dreves in električnih drogov še vedno zaprte. V prometno-informacijskem centru tudi opozarjajo, da še vedno obstaja nevarnost padanja ledenih sveč z vseh via- foto marko primc i_ duktov in mostov ter nevarnost padanja ledu in snega z neočiščenih vozil. Na Slovenskih železnicah pričakujejo, da bo danes železniški promet na večini prog spet normalen. Po prvih ocenah je na železniški infrastrukturi škode vsaj med 15 in 20 milijoni evrov. K temu pa bo treba prišteti še škodo, ki je prevoznikom nastala z zaporami prog. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je že pojasnilo, da bo po neuradnih ocenah škoda v železniškem prometu znašala več deset milijonov evrov. Zaradi izpada električne energije od petka stoji tudi večina proizvodnje na Notranjskem in Postojnskem, kjer bodo z delom nadaljevali, ko bo omrežje popravljeno. Škoda bo velika, za prve ocene pa je prezgodaj. Večina podjetij sicer išče načine, kako bi vsaj deloma zagnali proizvodnjo, izpad pa bodo nadomeščali z nadurami in delovnimi vikendi. Vremenska napoved za prihodnje dni pa ne kaže, da bi si lahko oddahnili. Obetajo se nove padavine, ki pa jih ne bo obilo, pa tudi jugozahodni veter. Čeprav v normalnih razmerah takšno vreme ne bi bilo nič posebnega, pa lahko v sedanjih razmerah, ko so drevesa in objekti ujeti v led, povzroči še dodatno škodo na že prizadetih območjih.Počasna odjuga pa se nakazuje šele ob koncu tedna. (STA) MONOŠTER - Madžarska narodna skupnost v Sloveniji in slovenska narodna manjšina na Madžarskem sta ob 20. obletnici uveljavitve sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic obeh manjšin včeraj v Monoštru pripravili slavnostno sejo. Vsi udeleženci so se strinjali, da je sporazum prinesel pozitivne spremembe za obe manjšini. Seje sta se udeležila tudi ministra za zunanje zadeve Slovenije in Madžarske Karl Erjavec in Janos Martonyi. Erjavec je pohvalil madžarsko vlado, zlasti za sprejete zakone v zadnjih letih, »ki dejansko omogočajo večjo zaščito slovenski manjšini, ko gre za sistemsko financiranje, za zagotavljanje pravic v zvezi s šolstvom, za nekatere druge politične pravice«. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, ki je bil 6. novembra leta 1992 v Ljubljani pri podpisu sporazuma, pa pravi, da je takrat upal, da se bo položaj Slovencev na Madžarskem približal položaju madžarske skupnosti v Sloveniji in da je tudi v izjavah ministrstva takrat pisalo, da so sporazum podpisali v duhu recipročnosti, kar je bilo za porabske Slovence zelo pomembno. Slovenska država za madžarsko manjšino v Sloveniji namreč prispeva nekajkrat več sredstev kot madžarska država za Slovence na Madžarskem, kljub vsemu pa Hirnok pravi, da so na podlagi sporazuma ob pomoči obeh držav dosegli vidne rezultate. Popoldne sta ministra v Lendavi, v stavbi, kjer je tudi sedež Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, odprla konzularno pisarno veleposlaništva Madžarske v Sloveniji, ki je del veleposlaništva v Ljubljani. V njej bodo konzul in asistenta, ki naj bi ob običajnem delu pomagali tudi pri spodbujanju gospodarskega sodelovanja med državama. -/ Igor Gabrovec in Angelika Mlinar na Brdu o slovenstvu iz zamejske perspektive BRDO PRI KRANJU - »Slovenska poslanca na Dunaju in v Trstu - kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive?« je naslov okrogle mize, ki jo prireja Fakulteta za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju danes ob 18. uri. Tokratna gosta Akademskega foruma »Jean Monnet« bosta avstrijska državnozborska poslanka dr. Angelika Mlinar in deželni svetnik ter podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec. Spregovorila bosta o svojem poslanskem delu, s poudarkom na skrbi za izboljšanje položaja slovenske manjšine, o pogledu na Slovenijo ter o položaju v Italiji, Avstriji in EU. Battelli in Goncz zamenjala funkciji LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je včeraj s 64 glasovi za in nobenim proti za predsednika parlamentarne komisije za narodni skupnosti imenoval poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija, za podpredsednika komisije pa poslanca madžarske narodne skupnosti Laszla Goncza. Battelli in Goncz sta se zgolj zamenjala na funkcijah. Na podlagi dogovora in ustaljene prakse namreč velja, da polovico mandata komisiji za narodni skupnosti predseduje eden od poslancev narodnih skupnosti, drugi poslanec narodnih skupnosti pa je njen podpredsednik. Hrvaška bo Sloveniji izročila obsojenega dvojnega morilca ZAGREB - Hrvaška je na podlagi evropskega pripornega naloga v petek prijela 72-letnega Dragutina Kunšteka, ki ga je zahtevala Slovenija. Kunštek je bil v Sloveniji obsojen na 12 let zapora zaradi dvojnega umora.Slovenija ga je iskala dobri dve desetletji, potem ko se ni vrnil z vikend dopusta v priporu. Tako bo moral v zaporu preživeti še slabih sedem let. Zločin se je zgodil 3. maja 1988, ko je Kunštek s pištolo umoril brata Božidarja in Joža Gobca, hudo pa ranil njihovega soseda Matijo Pestotni-ka v Spodnjem Sečovem pri Rogaški Slatini. Kunštek je mirno živel na severozahodu Hrvaške, a so se zadeve spremenile po 1. januarju letos, ko je Hrvaška ukinila časovno omejitev za izročitve svojih državljanov na podlagi evropskega pripornega naloga. FINANČNA STRAŽA - Poročilo razvejanega delovanja na deželni ravni v lanskem letu 2013 Boj proti utajevalcem in kriminalu TRST - Boj proti davčnemu utajevanju in proti kriminalu ter zaščita javne potrošnje so od nekdaj med prioritetami deželne finančne straže. Zlasti v zadnjih dveh letih pa so preiskovalci svoje delovanje še okrepili, da bi na čim konkretnejši na- čin zaščitili javne prihodke in torej izrinili gospodarski in finančni kriminal, ki si vse bolj utirata pot v sodobni družbi. Deželni poveljnik, brigadni general Antonino Maggiore, ki to funkcijo opravlja šele šest mesecev, je novinarjem včeraj nazorno Brigadni general Antonino Maggiore je novinarjem predstavil podatke delovanja za leto 2013 fotodamj@n predstavil razvejano delovanje v letu 2013 in se poglobil v same podatke oz. dosežke. Dejavnost na področju davčnega nadzora poteka seveda v tesni povezavi z Agencijo za prihodke, transverzalne kontrole pa omogočajo razkrinkanje marsikatere goljufije in torej nezakonitih zaslužkov. Na deželni ravni so finančni stražniki opravili 3287 davčnih kontrol in odkrili skoraj 267 milijonov evrov neprijavljenih obdavčljivih vsot in nad 92 milijonov evrov utajenega davka na dodano vrednost IVA. Odkrili so 218 davčnih utajevalcev, ki so državo ogoljufali za 158 milijonov evrov (59% ugotovljenih utajenih vsot), 327 pa so jih prijavili, zaradi izdaje lažnih faktur (60%), lažnih izjav o premoženju (32%) in zaradi izogibanja plačevanja davka IVA (8%). Preiskovalci so razkrinkali tudi 12 primerov mednarodne davčne utaje, se pravi zlasti podjetij, ki imajo svoje sedeže lažno registrirane v tujini, in skupno odkrili skoraj 95 milijonov evrov utajenih davkov. Glede goljufij na račun javne potrošnje, velja opozoriti, da so preiskovalci odkrili kar 139 milijonov škode na račun državne blagajne in raz- krinkali 237 tako imenovanih »lažnih revežev«, ki so sleparili pri izjavah o premoženju, da bi neupravičeno prejemali javne prispevke in olajšave zlasti za zdravstvene storitve (ticket). V lanskem letu so prišli na sled 850 delavcem na črno, zaradi česar si je ovadbo prislužilo 141 delodajalcev. Seveda v poročilu brigadnega generala ni izostal podatek o boju proti kriminalu in nezakonitem prekupčevanju z nedovoljenimi substancami. Deželna finančna straža je lani zasegla 10 kilogramov trdih drog (kokaina in heroina) in 584 kg mehkih drog (hašiša in marihuane), pri tem so ovadili 119 oseb, 20 od teh je obsedelo za zapahi. Zabeležiti velja še podatek, da so zasegli skupno 5 ton pritihotapljenih tobačnih izdelkov in 129 tisoč ponarejenih oblačil oz. obutvenih artiklov blagovne znamke »made in Italy«, sodstvu pa prijavili 94 oseb. Poveljnik Maggiore je ocenil, da je dežela FJK v primerjavi z državnim trendom precej zgledna, še zlasti glede izdajanja računov v barih in lokalih. Pri tem pa dodal, da tukajšnje dejavnosti niso zelo primerne za utajevanje. (sas) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 5. februarja 2014 3 VREME - V Benečiji v občini Tipana nekatere ceste še vedno neprevozne Plestišča in Prosnid zaradi žleda in podiranja drevja še odrezana od sveta Do ponedeljka tudi brez elektrike - Pomoč deželne civilne zaščite - V goratih predelih FJK še težave zaradi snega TIPANA, VIDEM - Zadnja vremenska ujma je Prosnid in Plestišče v občini Tipana v Benečiji dobesedno odrezala od sveta. Zato so poklicali na pomoč Civilno zaščito iz Palmanove, da bi odstranili žled, zaradi katerega je v Tipani že od petka praktično nemogoča vožnja po krajevnih cestah, pogosto zmanjkuje električna energija, motene pa so tudi zveze na mobilni telefoniji. Kot je povedal podžupan Tipane Fabio Michel-izza, so v nedeljo prostovoljci iz Terskih dolin skušali očistiti tiste odseke krajevnih cest, ki so bili zaradi ledu najbolj nevarni. »Toda prisiljeni smo bili odnehati, saj je bilo delo preveč nevarno zaradi stalnega padanja polomljenih vej in dreves,« je povedal Mic-helizza. Zato so se občinske oblasti tudi odločile, da zaprosijo za pomoč deželno civilno zaščito v Palma-novi, da bi se tudi pristojne deželne oblasti zavedle, kakšne težave so na tem območju. »V nevarnosti so celo življenja ljudi,« je poudaril tipanški podžupan in dodal, da so prebivalcem nekaterih zaselkov svetovali, naj ostanejo doma, dokler se stanje ne bo izboljšalo. V ponedeljek so si razmere ogledali tudi tehniki civilne zaščite in gozdarji, ki so postavili tudi dva generatorja in tako za Prosnid in Plestišče zagotovili električno energijo. Poleg tega so začeli s čiščenjem cest in posipanjem soli, da bi omogočili ponovne prometne zveze med kraji. Kljub tem pa še naprej ostaja odredba župana o prepovedi prometa na cestah za Plestišča in Prosnid. »Občinska uprava je že pred časom opozorila Civilno zaščito, da je treba očistiti ro- bove cest, ki višje ležeče kraje povezujejo z dolino in kjer se žled večkrat pojavi. Vendar naših opozoril niso upoštevali. zato upamo, da bo odslej drugače in se položaj, kateremu smo priča v teh dneh ne bo več ponovil,« je še povedal Michelizza. Drugod v Furlaniji-Julijski krajini se položaj, vsaj kar zadeva pretoke rek in potokov, počasi umirja. Vodostaji so pod stalnim nadzorom. Zato pa ostaja položaj zelo kritičen v goratih predelih dežele, kjer je zapadlo izredno veliko novega snega. Še naprej so zaradi snega zaprte nekatere krajevne ceste. Tako je zaprta pokrajinska cesta št. 54 od Trbiža do Rajblja, cesta iz Tablje na Mokrine, pokrajinska cesta iz Paulara do kraja Arta Terme. Zaradi snega je še vedno velika nevarnost snežnih plazov. Krajevne ceste v Tipani so ponekod še v ledenem oklepu (desno), precej težav pa so na farmi Zore imeli z molžo krav, ker do ponedeljka niso imeli elektrike i.c./nm SOLIDARNOST Poziv Kmečke zveze lastnikom agregatov TRST - Glede na izredno hudo vremensko ujmo, ki je prizadela Benečijo in Slovenijo, kjer je povzročila izpad električnega toka in povzroča veliko škodo gospodarstvu ter težave civilnemu prebivalstvu, Kmečka zveza poziva posameznike in podjetja lastnike električnih agregatov (it. generatori elettrici), da jih začasno dajo na razpolago Civilni zaščiti Republike Slovenije za njihovo uporabo na prizadetih območjih. V ta namen naj se obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu (tel. 040362941 ali 3476849247 - odg. Erik ali 3384944504 - odg. Edi) in v Benečiji (tel. 0432703119 ali 3337442279 - odg. Stefano), kjer bodo dobili ustrezna navodila. PROVINCI A ™ dl TRIESTE Pokrajina Trst proslavlja Dan slovenske kulture, s podelitvijo Srebrnega pečata Alojzu Rebuli, pisatelju, docentu, prevajalcu in esejistu I/četrtek, 6. februarja, ob 11.30 uri V dvorani pokrajinskega sveta Trg Vittorio Ve neto 4 Trst Posežejo Elvto Guagnini, Profesor emeritus na Univerzi v Trstu Tatjana Roje, Docentka književnosti na Univerzi v Novi Gorici Ivo Jevnikar, Novinar RAI Mario Maver, Odgovorni urednik Mladike Dostop je dovoljen do razpoložljivosti sedežev 4 Sreda, 5. februarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Začelo se je vpisovanje v prvi letnik za prihodnje šolsko leto Višje srednje šole: od izmenjave s Podgorico do sodelovanja s Tallinnom S ponedeljkom je v vrtcih in šolah vseh stopenj steklo vpisovanje v prvi letnik za prihodnje šolsko leto 2014/2015, ki bo trajalo do 28. februarja. Kot znano, vpisovanje na slovenskih šolah poteka še po starem sistemu, se pravi s papirnatimi obrazci, medtem ko je na šolah z italijanskim učnim jezikom že drugo leto vpis mogoč samo preko spleta. Z začetkom vpisovanja potekajo tudi še zadnja informativna srečanja, ki so jih šole priredile že v lanskem decembru oz. letošnjem januarju, ponekod pa bodo stekla tudi v februarju. To velja tudi za višje srednje šole, kjer bo v prihodnjem šolskem letu med drugim pouk potekal v vseh petih letnikih na podlagi prenovljenih programov in učnih smeri. Potem ko smo že poročali o ponudbi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, smo se tokrat pozanimali o novostih na ostalih višjih srednjih šolah. Licej Prešeren: izmenjava z gimnazijo iz Podgorice Na Liceju Franceta Prešerna so pred božičnimi počitnicami in v letošnjem januarju priredili dve informativni srečanji, ki sta bili zelo dobro obiskani, veliko je bilo mladih obrazov, nam je povedala ravnateljica Loredana Guštin. Na liceju ostajajo štiri smeri (znanstvena smer, smer uporabnih znanosti ter jezikovna in klasična smer), pri čemer upajo, da bodo ohranili vse razrede. Na jezikovni smeri bodo vse tri tuje jezike (angleščino, nemščino in ruščino) poučevali v vseh petih letnikih, latinščino pa le do drugega razreda, poleg tega bo nekaj ur manj matematike in znanstvenih predmetov. Na smeri uporabnih znanosti se latinščina poslavlja, v trieniju pa bo precejšen zalogaj pouka naravoslovja, medtem ko bo na znanstveni smeri v glavnem ostal dosedanji predmetnik in bo manj ur pouka latinščine ter več ur pouka znanstvenih predmetov. Na šoli nadaljujejo tudi z izvajanjem raznih projektov, tudi v okviru šolske izmenjave. V tem okviru se je licej Prešeren skupaj z goriškim licejem Simona Gregorčiča vključil v projekt Kepass, ki predvideva izmenjavo med šolami na območju Jadrana. Tako bo tržaški licej v prihodnjem šolskem letu imel izmenjavo z gimnazijo Slobodana Škeroviča iz Podgorice v Črni gori: od sredine septembra do sredine decembra letos bodo tako trije dijaki četrtega letnika liceja Prešeren (trenutno obiskujejo tretji letnik) obiskovali pouk na omenjeni gimnaziji v Podgorici, medtem ko Na liceju Slomšek se utegnejo po novem učiti španščino arhiv bo tržaški licej gostil tri dijake gimnazije Slobodana Škeroviča. Licej Slomšek: španščina namesto nemščine? Precejšen obisk sta doživeli tudi informativni srečanji, ki so ju v letošnjem januarju priredili na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer se dijaki lahko šolajo na humanistični oz. na družbeno-eko-nomski smeri. Ob tej priložnosti so doživeli tudi obisk iz Slovenije, kaže tudi, da vlada zanimanje za vpis na to šolo tudi zdaj, saj so prejeli prošnjo, naj na nižje srednje šole pošljejo več obrazcev, nam je povedala ravnateljica Fulvia Premolin, ki pravi, da če bo povpraševanje, bodo informativno srečanje priredili tudi v februarju. Premo-linova nas je seznanila tudi z morebitno novostjo: v načrtu je namreč, da bi v prihodnjem šolskem letu namesto nemščine poučevali španščino. Za pouk tega jezika se je namreč izrekla velika večina družin, ki so sodelovale pri anketi šole, nato sta ta predlog osvojila tudi profesorski zbor in zavodski svet. Prošnjo za uvedbo pouka španščine so poslali na Deželni šolski urad in upajo, da bo odgovor pozitiven, čeprav je vse odvisno od osebja, pravi Premolinova. Ravnateljica liceja Slomšek tudi upa, da se bo tudi v prihodnjem šolskem letu nadaljevalo sodelovanje pri projektu Educ-hange, ki ga izvaja študentska organizacija Aiesec in v okviru katerega šole za določen čas gostijo univerzitetne študente iz vsega sveta, ki vodijo delavnice za dijake. Na liceju Slomšek so v tekočem šolskem letu za mesec dni gostili študenta iz Ukrajine in študentko iz Grčije, ki sta vodila jezikovne delavnice s pomočjo profesorjev tujih jezikov. Z delavnicami, ki so potekale pretežno v angleškem in delno tudi v nemškem jeziku, so bili dijaki zelo zadovoljni in upati je, da bodo lahko imeli taka gostovanja tudi v prihodnje. Drugače je med značilnostmi liceja Slomšek tudi delovna praksa za dijake obeh smeri, ki poteka od tretjega letnika dalje. Prav v februarju bodo dijaki za teden oz. deset dni šli na prakso v šole, javne uprave, domove za ostarele idr.. Zavod Stefan: sodelovanje z rusko šolo iz Tallinna Med šolami, ki bodo v teku februarja gotovo ponovile dan odprtih vrat, bo Izobraževalni zavod Jožefa Stefana. Kot nam je povedal ravnatelj Primož Strani, so se za to odločili, potem ko so prejeli veliko število prošenj družin nižješolcev, ki bi želele zavod obiskati v jutranjih urah, da začutijo, kakšno vzdušje vlada. To je dobro, meni Strani, ki dodaja, da so podobni informativni srečanji priredili že dvakrat v januarju, obisk pa je bil precejšen in si starši očitno skušajo istvariti popolno sliko. Letos bo matura še zadnjič potekala na podlagi starih poklicnih programov, pri- POKRAJINA - Z denarjem iz Sklada za Trst 837 tisoč evrov za vzdrževanje šol Pokrajinska uprava je preostali denar iz Sklada za Trst, s katerim je še razpolagala, namenila za redno in izredno vzdrževanje tržaških šol. Ustrezna dela so vključena v triletnem načrtu javnih del za obdobje 2014-2016, za vzdrževanje šolskih stavb pa je pokrajinska uprava namenila 837 tisoč evrov. Kot je povedala pristojna pokrajinska odbornica Mariella De Francesco, so se sprva osredotočili na šole, ki so v pristojnosti Pokrajine Trst in ki so najbolj potrebne vzdrževalnih del. Veliko večino finančnih sredstev bodo tako porabili v tržaški občini, in sicer za višje srednje šole Max Fabia-ni, Volta, Carducci (za to šolo je predvidena naložba pol milijona evrov) in Galilei. Preostali denar, tj. 90 tisoč evrov je pokrajinska uprava namenila okoliškim občinam, ki z razliko od tržaške niso prejele neposrednih finančnih sredstev iz Sklada za Trst. Pokrajinska uprava je namenila 20 tisoč evrov za Občino Devin-Nabrežina, 20 tisoč evrov za osnovno šolo De Amicis v Miljah, 25 tisoč evrov za osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku ter 25 tisoč evrov za osnovno šolo in vrtec na Colu v repentabrski občini. Temu gre dodati še 61 tisoč evrov, ki so jih namenili za nakup pohištva oziroma šolskih potrebščin: 41 tisoč evrov so namenili za višje srednje šole in 20 tisoč evrov za nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča v dolinski občini. hodnje leto bo že na podlagi prenovljenih programov in smeri, ki so kot znano tri: elektronika, mehanika in mehatronika ter okoljske biotehnologije. Vsako leto prenovijo vzgojno-izobraževalno ponudbo in postavijo prioritete, nekateri projekti pa so bolj dolgoročnega značaja. Med slednje je Strani vsekakor uvrstil tri, enega za vsako smer: glede okoljskih biotehnologij gre za projekt, posvečen krajevnim proizvodom, kot so olje, vino ali sir, z vidika kemije in biologije, medtem ko se na smeri za elektroniko krepi sodelovanje s tehnološko naprednimi podjetji, ki delujejo v znanstvenem parku Area pri Padričah. Na smeri za mehaniko in mehatro-niko pa se je začelo sodelovanje z mehansko tehnično šolo z ruskim učnim jezikom Tallinn Lasnamae School of Mechanics (TLMK) iz Tallinna v Estoniji. Na zavodu Stefan so že gostili profesorje te šole, zdaj pa se pripravljajo na izmenjavo, ko bo en razred gostoval na tallinnski šoli, ki deluje v podobni manjšinski stvarnosti (gre za šolo tamkajšnje ruske narodne skupnosti), poleg tega je sodelovanje zanimivo tudi zato, ker ima Estonija trenutno verjetno najboljši izobraževalni sistem v Evropi. Ivan Žerjal POKRAJINA Prošnje za prispevke za dijake Pokrajinska uprava bo na osnovi deželnega zakona 3/98 tudi letos izplačala finančne prispevke dijakom za nakup šolskih knjig in za uporabo javnih prevoznih sredstev. Prošnje za šolsko leto 2013/2014 bo mogoče vložiti do najkasneje 28. februarja. Pravico do prispevka imajo družine s t.i. družinskim ekonomskim stanjem (Isee) pod 30.000 evrov. Vse potrebne informacije in obrazci so na razpolago na spletni strani Pokrajinske uprave v sekciji Mladi, šola in šport. Na zavodu Stefan izvajajo zanimive projekte arhiv POKRAJINA - Jutri slovesnost ob 11.30 Ob dnevu slovenske kulture srebrni pečat Alojzu Rebuli Tudi Pokrajina Trst bo počastila praznik slovenske kulture, to pa bo storila s tem, da bo tržaškemu slovenskemu profesorju klasičnih jezikov, pisatelju, esejistu, kolumnistu, prevajalcu, dramaturgu in mislecu Alojzu Rebuli podelila svoj srebrni pečat. Rebula, ki je skupaj z Borisom Pahorjem najbolj znan tržaški slovenski pisatelj, bo julija letos obhajal svojo devetdesetletnico, kljub visoki starosti pa je še vedno zelo dejaven: pred nekaj meseci je pri založbi Mladika izšel njegov najnovejši roman Pred poslednjim dnevom, v slovenskem katoliškem tedniku Družina redno izhajajo njegove kolumne v okviru rubrike Alojz Rebula arhiv Credo, v reviji Zvon pa njegovi dnevniški zapiski. Alojz Rebula je tudi prejemnik številnih nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti Prešernovo nagrado leta 1995, literarno nagrado kres-nik leta 2005 in italijansko literarno na- grado Mario Rigoni Stern leta 2012. Srebrni pečat bodo Rebuli izročili na slovesnosti, ki bo potekala jutri ob 11.30 v dvorani pokrajinskega sveta v Trstu in jo bo vodila predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat ob prisotnosti predsednika pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija. Ob tej priložnosti bodo govorili zaslužni profesor na Univerzi v Trstu Elvio Guagnini, docentka književnosti na Univerzi v Novi Gorici Tatjana Rojc, novinar slovenskega uredništva na deželnem sedežu italijanske radiotelevizije RAI Ivo Jev-nikar ter urednik revije Mladika Marij Maver. / ITALIJA Sreda, 5. februarja 2014 ŠTIVAN - Po dogovoru s sindikati mobilnost za 34 namesto 68 delavcev, večja prožnost na delu 5 1 Papirnica Burgo: končno sporazum Lastništvo štivanske papirnice Burgo ter panožni sindikati Slc-Cgil, Fi-stel-Cisl, Uilcom-Uil in Ugl so končno dosegli sporazum. Dogovor so formalno zapečatili včeraj na sedežu pokrajinske uprave, potem ko so sporazum sprejeli na sindikalni skupščini. Skupščina delavcev je namreč razpravljala o dogovoru, ki so ga sklenili in podpisali v Vicenzi v ponedeljek na srečanju, ki so se ga poleg tržaških udeležili tudi predstavniki državnih panožnih sindikatov Slc-Cgil, Fistel-Cisl, Uilcom-Uil in Ugl. Za podpis sporazuma so bila potrebna dolga in poglobljena pogajanja, saj je bil namen lastništva usklajevati vprašanje 68 »odvečnih« delovnih mest s potrebo po novi organizaciji dela in zmanjšanjem stroškov za delovno silo. Med glavnimi vprašanji je namreč problem manjšega povpraševanja v obdobju interneta. V Štivanu sicer proizvajajo poseben papir, namenjen revijam, ki pa beležijo upad v oglaševanju. Po številnih srečanjih, na katerih so v zadnjih mesecih razpravljali o posameznih točkah, je število delavcev, za katere ni več prostora v štivanski papirnici, prešlo z 68 na 34. To so dosegli s tem, da bodo v papirnici Burgo v prihodnosti ponovno nekatere dejavnosti, ki so jih v zadnjih letih opravljala druga zunanja podjetja, nekatere druge delavce pa bodo po novem zaposlili v Tol-meču. Delavci, ki se bodo odslovili, pa bodo to storili v bistvu na prostovoljni ravni. Lastništvo bo upoštevalo prvenstveno tiste osebe, ki se bodo lahko predčasno upokojile oziroma izpolnjujejo pogoje za upokojitev, poleg tega pa bodo za delavce v mobilnosti predvideni ustrezni finančni prispevki. Dodatne postavke doseženega sporazuma zadevajo notranjo organizacijo dela in spremembo urnika. Namen družbe Burgo je, kot rečeno, povečati proizvodnjo z zmanjšanimi stroški za delovno silo. Od 1. marca bodo stekle med drugim nove delovne izmene 6-3 (šest delovnih dni in tri dni počitka), vodstvo podjetja pa bo skušalo zagotavljati čim bolj uspešno proizvodnjo ob upoštevanju pravic in potreb zaposlenih. A.G. Štivanska papirnica Burgo arhiv ŽELEZARNA - Tajnik DS Štefan Čok Programski dogovor naj podpre ves Trst Podpis važnega dokumenta, kot je programski dogovor o škedenjski železarni, bi moral biti priložnost, ko celotno mesto, z vsemi svojimi institucijami in komponentami, združi vse moči, da se tisti dokument uresniči. To bo moralo veljati še predvsem v takem primeru, ko se je izgubilo v teku desetletij toliko časa, energij in upanj. To je poudaril tržaški tajnik Demokratske stranke Štefan Čok včeraj v tiskovnem sporočilu, s katerim je tudi opozoril, da se je ta enotnost »skoraj« uresničila v Trstu, kjer je krajevnim upravam in Deželi FJK v dogovoru s pristojnimi ministrstvi uspelo doseči tak zgodovinski podpis. Škoda le za ta »skoraj«, pravi Čok, ki je odvisen od manjkajočega podpisa Pristaniške oblasti, ki je dokument očitno ni prepričal. Ta distinkcija pa je nerazumljiva za mesto. Večkrat govorim o o potrebi po ekipnem delu, je nadaljeval Čok, o tem, kako si občani pričakujejo konkretne rezultate, kako predvsem pričakujejo, da se pokaže želja po sodelovanju, gotovo ne po ločevanju za vsako ceno. Žal moramo ugotoviti, poudarja Čok, da znova ni bilo mogoče v tem našem Trstu dobiti potrebne složnosti, da bi odgovorili tem pričakovanjem. Upanje in predvsem nuja, glede na okoljske in industrijske probleme, ki jih železarna vsebuje, pa je, da se bomo v bodočnosti spomnili tega programskega dogovora kot trenutka, ko se je končno pričelo reševati večletni problem tega meseca in ne zaradi nove tekme po distinkcijah. INFLACIJA - Januarja +0,2% Dražja zelenjava, cenejši telefon Urad za statistiko pri tržaški občini je včeraj objavil podatke o gibanju cen na drobno v januarju, ki potrjujejo že večmesečni trend stagnacije cen. Že res, da so se tokrat cene v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju povečale za 0,2%, medtem ko je bilo decembra mesečno nihanje negativno za 0,3%, vendar v celoletni primerjavi z lanskim januarjem je stopnja inflacije januarja tako kot že decembra ustaljena na +0,4%. Podatek je očitno odraz še vedno trajajoče krize in padca kupne moči družin. Tudi med posameznimi blagovnimi in storitvenimi skupinami so nihanja zmerna, vendar z nekaterimi izjemami. Nekoliko nad povprečjem so se januarja podražili jestvinski izdelki (+0,5% in +0,9% na letni osnovi), pri čemer izstopa kar 5,5-odstotna podražitev zelenjave, in stroški za prevoz (januarja +0,8% in +2 odstotka v enem letu). Dokaj stabilne so cene oblačil, obutve, zdravstvenih storitev, rekreacije in kulture, zmanjšali pa so se stroški za dom in energijo (-0,5% v zadnjem mesecu in -1,9% v celem letu), kjer je cenejši plin kril rahlo podražitev ogrevanja in elektrike, najbolj pa so se pocenile telefonske storitve, ki so za celih 10 odstotkov cenejše kot pred enim letom. Predvidene stavke avtobusov danes ne bo Predvidene državne stavke avtobusov danes ne bo. Prevozno podjetje Trieste Trasporti je namreč obvestilo, da so stavko, ki so jo za sektor javnih prevozov razglasili državni panožni sindikati Filt-Cgil, FIT-Cisl, Uil-trasporti, Faisa-Cisal in Ugl, zaradi hudih vremenskih razmer preložili na drug datum. Dela v Ul. Ghirlandaio Tržaška občinska uprava je sporočila, da je družba Acegas-Aps začela obnovo omrežja za dobavo plina odjemalcem na območju Ul. Ghirlandaio, točneje v Ul. Ghirlandaio na odseku med Ul. Conti in Trgom Peru-gino. Dela bodo trajala predvidoma 45 dni, zaradi tega pa bo Ul. Ghirlandaio zaprta za promet. Po zaključku del bodo delno zaprli za promet Ul. Limitanea, in sicer na odseku med Drevoredom DAnnunzio in Ul. Ghirlandaio. Ta dela bodo trajala predvidoma 30 dni. Na tem območju bo vsekakor odprt promet za stanovalce. Pokrajina: na voljo tri nova delovna mesta Pokrajinski urad za zaposlovanje obvešča, da bodo v uradu na stopnišču Scala dei Cappuccini št. 1 zbirali prošnje za tri delovna mesta v okviru socialnega projekta pokrajinske uprave. Prošnje bodo sprejemali še do 7. februarja med 9.15 in 12.45, ljudi pa bodo zaposlili za 52 tednov 36 ur tedensko. Delovna mesta so namenjena izključno za osebe s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so v izredni dopolnilni blagajni oziroma v mobilnosti. Dela v Ul. Romagna Tržaška občinska uprava opozarja, da se bodo začela dela za redno in izredno vzdrževanje cevi za dobavo plina v Ul. Ro-magna na območju hišne številke 94. Dela bodo trajala predvidoma deset dni, zaradi tega pa bo odsek Ul. Romagna med hišnimi številkami 94 in 98 zaprt za promet. Dostop do Ul. Strabo-ne bo vsekakor omogočen. GORNIŠKI FILM - Jutri v gledališču Miela 24. festival Alpi Giulie Cinema V gledališču Miela se bo jutri ob 18. uri nadaljeval 24. festival gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte Analogo in bo potekal do 20. februarja, letos pa bo sovpadal z dvajsetletnico podelitve nagrade Scabiosa Trenta. Festival se bo jutri začel v znamenju poklona pionirjem slovenskega alpinizma in gorniške-ga filma: kot prvi bo namreč na ogled nemi film režiserja Ferda Delaka Triglavske strmine, ki je bil posnet leta 1932 ob sodelovanju samega Delaka, režiserja Metoda Badjure in pisatelja Janeza Jalna, v njem pa igrajo takrat znani igralec ljubljanske Drame Anton Cerar ter znana slovenska alpinista Miha Potočnik in Joža Čop. Po Triglavskih strminah si bo mogoče ogledati še film italijanskega režiserja Emilia Previtalija The waiting game, ob 20.30 pa bodo vrteli še francoski film Petzl Roctrip China režiserja Vladimirja Celliera in avstrijski film Climbers of the lost world režiserja Philipa Manderla. Festival se bo nadaljeval prihodnji četrtek, 13. februarja, ko bodo na sporedu filmi, posvečeni podzemnemu svetu in jamarstvu, ki se bodo potegovali za nagrado Hells Bells, ki jo bodo ob tisti priložnosti tudi podelili, medtem ko bodo 20. februarja v baru-knjigarni Knulp podelili nagrado Scabiosa Trenta, ki je namenjena gorniški filmski produkciji avtorjev iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Jutri in 13. februarja bo treba za vstop v gledališče Miela za ogled filmov odšteti pet evrov, 20. februarja pa bo vstop v bar-knjigarno Knulp prost. Festival Alpi Giulie Cinema je podprla Občina Trst, svoje pokroviteljstvo nudita Dežela FJK in Pokrajina Trst, sodelujejo pa še goriška in tržaška sekcija italijanskega alpinističnega kluba CAI s tržaško komisijo za jamarstvo Eugenio Boegan, zadruga Bonawentura, Arci in bar-knjigarna Knulp. VREME - Žledolom v Sloveniji prizadel tudi podjetje Prunk Kljub vremenski ujmi so Prunkove mesnice v Trstu odprte Vremenska ujma, ki je v teh dneh pustošila po Sloveniji z uničujočim žledolo-mom, je prizadela tudi lokavsko mesarijo Prunk, ki ima klavnico v Postojni, kjer je bil žledolom najhujši, vendar so tri Prun-kove mesnice v Trstu redno odprte in založene z mesom. Tako nam je včeraj po telefonu povedal direktor Marko Prunk, ki se je mudil v postojnski klavnici, kjer so bili tri dni brez električne energije. Zaradi vremenskih razmer in njihovih posledic niso mogli prepeljati živine (razen tiste, ki se nahaja v okolici Postojne) in niso mogli klati, poleg tega se je meso, ki so ga hranili v zmrzovalnikih, zaradi izpada električne energije skoraj v celoti pokvarilo in so ga morali odvreči. Zdaj so lahko začeli klati, ker jim električno energijo proizvaja agregat, vendar bo škoda zaradi izpada proizvodnje v prejšnjih dneh po Prunkovih besedah velika. Obračuna niso še naredili, obstaja pa bojazen, da bi škoda utegnila znašati okoli sto tisoč evrov. Podjetje na- Prunkove mesnice v Trstu (na sliki v Rojanu) so kljub ujmi založene z mesom arhiv mreč poleg lastnih mesnic oskrbuje z mesom tudi številne druge obrate in prav tu se bo poznal izpad proizvodnje, medtem ko bodo Prunkove mesnice na Krasu (npr. v Lokvi in Divači) ter v Trstu kot že rečeno preskrbljene z mesom. 6 1 0 Sreda, 5. februarja 2014 KULTURA / OPČINE - Prvi koncert jubilejne Revije kraških pihalnih godb Praznično ob 20-letnici srečanj godb s Krasa Na odru so se zvrstile godbe s Proseka, iz Ilirske Bistrice, Sežane in Vipavske doline Revija kraških pihalnih godb praznuje letos 20 neprekinjenih let obstoja -leta 1994 so si jo namreč zamislili godbeniki in godbe z italijanskega in slovenskega Krasa. Od vedno je bila revija odprte in netekmovalne narave, za sodelovanje niso bili nujni posebni pogoji in tako je še danes. Prvi koncert jubilejne izvedbe srečanja godb in godbenikov je potekal preteklo nedeljo v Prosvetnem domu na Op-činah. Glasbeni popoldan je uvedla Živ-ka Persič, pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za tržaško pokrajino, ki prireja revijo v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Sledil je nagovor Leandra Pegana, pobudnika Revije kraških pihalnih godb. Pegan velja za legendarno osebnost v primorskem godbeniškem svetu, saj je na svoji dolgi profesionalni poti ustanovil kar pet godb, med drugim pa je bil tudi ka-pelnik Godbenega društva Viktor Parma celih dvajset let. V svojem nagovoru je preletel svoje petdesetletne izkušnje, za katere je lani prejel Častni prstan Zveze slovenskih godb. Skozi njegovo glasbeno pot so lahko prisotni razbrali tudi dvajsetletno zgodovino revije. Svoje pozdrave je občinstvu poklonil tudi Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb. Pozdravni nagovori so potekali izmenično z nastopi protagonistov open-skega popoldneva - godbenih orkestrov, SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine vabi na potopisno predavanje BRUNA KRIŽMANA NO HAY FALTA DE COBRE EN CHILE (V Čilu nam ne manjka bakra) DANES, 5. februarja, ob 20.00 uri ¿i Čestitke Nastop Godbenega društva Prosek pod taktirko Iva Bašiča foto damj@n 3x hip hip hura za mojo sestrico ISABEL!!! Matija. Danes naša ISABEL 3. rojstni dan ima, rada poje, pleše in se igra, da bi še naprej tako pridna in nasmejana deklica bila, to ji voščimo iz vsega srca!!! Teti Fjona in Karin ter vsi, ki jo imamo radi! S Izleti seveda. Na odru Prosvetnega doma so se zvrstili Godbeno društvo Prosek (dir. Ivo Bašič), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič in Simon Tomažič) in Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič). Pestri programi so obsegali slovensko ljudsko glasbo in popularne skladbe iz slovenske ter svetovne zakladnice. Koncert je zaključila gostujoča Vrhovska vaška godba iz Vipavske doline, ki jo je vodil ravno Leander Pegan. Letošnjo 20. izvedbo Revije kraških pihalnih godb spremlja tudi bogata brošura. Sledili bodo še trije koncerti: naslednji bo v Kulturnem domu v Postojni 16. februarja ob 17. uri, nato bo na vrsti koncert v Lonjerju 16. marca in v Hrva-tinih 18. maja. Včeraj danes DSI - Gost ponedeljkovega večera je bil glavni urednik Jože Dežman Predstavili novo zgodovinsko revijo SLO - časi, kraji, ljudje »Ni greh, če si firbčen«. Tako meni Jože Dežman, glavni urednik nove slovenske zgodovinske revije SLO - časi, kraji, ljudje, ki je široko zasnovana in dobro ilustrirana, strokovna dognanja pa posreduje na človeški, poljuden način. Prva številka je komaj izšla pri Založbi Družina, do konca leta pa jih načrtujejo še tri. Kot je dejal glavni urednik, take revije v Sloveniji še ni bilo. Kljub temu, da niso ciljno usmerjeni, lahko v prvi številki, ki obsega kar 74 strani, preberemo trinajst zanimivih, z bogatimi ilustracijami opremljenih člankov: o slovenskem Stonehengu in odmevu megalitske tradicije v slovenski krajini izpod peresa Janeza Bizjaka in Pavla Jamnika, o trdnjavi Ad Pirum v rimskem obrambnem sistemu od Reke do Posočja piše Tin Kos iz Narodnega muzeja, dr. Matevž Košir predstavi velik potres iz leta 1511, najhujši potres, ki je prizadel slovenske dežele. Mag. Barbara Kalan iz Gorenjskega muzeja nam predstavi organizacijo proviantne službe avstrijske vojske med notranjeavstrijsko - beneško vojno (1615-1618). S pomočjo mag. Francija Petriča spoznamo spomenik slovenskemu narodu in njegovi državnosti v Ljubljani, Irena Krajnc Horvat pa piše o največji cesarsko-kraljevi kadetnici in njeni obnovi. Ob letošnji stoletnici prve svetovne vojne pobliže spoznamo pot na bojišče - v Galicijo leta 1914, pa ljubljanski velesejem v Ilustriranem Slovencu in jugoslovanski berlinski zid iz časa železne zavese. Naslednja rubrika je prava paša za oči in predstavlja eno najdragocenejših pričevanj o kmečki kulturi na slovenskem podeželju, kar jih hrani Slovenski etnografski muzej. V zadnjih treh prispevkih beremo o spomeniku zmage, ki ga še vedno ni, na- Danes, SREDA, 5. februarja 2014 AGATA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob 10.05 in zatone ob 0.18. Jutri, ČETRTEK, 6. februarja 2014 DORA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 15/30 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Osmice [13 Lekarne Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. Loterija 4. februarja 2014 Zgodovinar Jože Dežman na večeru v DSI mesto slednjega pa so postavili napis na majhni spominski plošči na Roški v Ljubljani, Tino Mamič piše o rodbini Starman, Mateja Bremšak pa o slovenskih impresionistih v muzeju Petit Palais v Parizu. Na koncu je še kolumna Vaska Simonitija. Jože Dežman je po predstavitvi zgodovinske revije spregovoril o tabujih, pri čemer je ugotavljal, da smo družba, ki prehaja iz obdobja nasilja v obdobje nenasilja, to pa je možno edino z dialogom, ki ne pomeni pomiritve oz. pogrebnega miru, temveč dokazuje naš razum in naše srce, postavlja meje, nam oblikuje vest in samozavest. Opozoril je na dejstvo, da je v Sloveniji veliko spomenikov v čast revoluciji, ne pa zmagi. Če slavimo revolucijo, je po njegovem mnenju to čaščenje nasilja, drugo »slovensko težavo« pa predstavlja kult narodnih herojev, ki da so danes precej po- zabljeni, njihovo nasilno simbolno sporočilo pa še ostaja. Dežman je kot primer omenil Franca Rozmana Staneta, ki da je »kot poveljnik dal jeseni leta 1943 pobiti tisoč ljudi in se sploh ni spraševal o vrednosti človeškega življenja«. Obračuni žrtev so zelo pomembni, obenem pa je to velik in dolgoročen problem. Dežman je mnenja, da je treba spremeniti odnos do vseh totalitarizmov, kar je temeljni problem slovenskega naroda. Tako je s primerom Hude jame, ki je po petih letih še vedno odprto vprašanje. Naštel je tudi nekaj primerov posebnih zgodb upora, ki jih je drugače nešteto: Narte Velikonja, Franc Jeza, Ciril Žebot, Ljubo Sirc, Angela Vode, Jože Pučnik in Lojze Grozde. Svoje predavanje v Društvu slovenskih izobražencev je zaključil z mislijo Pedra Opeke: »Prej se boste vi naveličali krasti, kot jaz odpuščati«. (met) Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al- Bari 12 42 90 32 58 pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Cagliari 74 20 64 82 14 Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 Firence 24 30 15 29 11 208731 - samo s predhodnim telefon- Genova 41 29 20 35 4 skim pozivom in z nujnim receptom. Milan 9 64 46 1 52 Neapelj 30 40 8 4 50 Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Palermo 80 57 29 48 41 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Lar- Rim 84 51 69 46 10 go Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Turin 33 82 56 54 84 Sesljan - 040 208731 - samo s pred- Benetke 84 61 3 82 62 hodnim telefonskim pozivom in z nuj- Nazionale 42 19 78 55 2 nim receptom. NOČNA SLUŽBA Super Enalotto Št. 15 Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. 3 12 25 33 59 85 jolly 77 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 9 dobitnikov s 5 točkami 1.053 dobitnikov s 4 točkami 36.123 dobitnikov s 3 točkami 10.131.897,90 € --€ -- € 26.644,37 € 230,43 € 13,35 € Superstar 12 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 23.043,00 € 180 dobitnikov s 3 točkami 1.335,00 € 2.975 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.964 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.181 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ITALIJA Sreda, 5. februarja 2014 7 1 U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 20.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00 »La mia classe«; 21.30 »Red Krokodil«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.00 »Nebraska«; 16.20, 20.00 »Music emotion: Filarmonica della Scala - Daniel Harding«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »47 Ronin«; 19.00, 20.40 »Agent Ryan«; 18.00, 20.15 »Ameriške prevare«; 15.20, 21.30 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40 »Herkul: Začetek«; 16.00 »Jaz, Frankenstein«; 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 21.10 »Ona«; 16.00, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 16.50, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 16.45, 19.20 »Zoran, moj nečak idioKt«o. ledar 2 KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Inside Llewyn Davis«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 22.15 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«; 16.40 »A spasso con i di-nosauri«; Dvorana 3: 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.15 »Belle & Se-bastien«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Justin Bieber believe«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.00, 21.00 »The Wolf of Wall Street«; 16.20, 18.25 »Belle & Sebastien«; 16.30, 19.05, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 16.30, 19.00 »I segreti di Osa-ge County«; 16.30, 19.00, 21.30 »La gente che sta bene«; 16.30, 19.00, 21.30 »Hercules - La leggenda ha ini-zio«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Justin Bieber believe«; 20.30, 22.15 »Paranormal activity - Il segnato«; 16.30, 18.50, 21.30 »Ercules - La leggenda ha inizio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.15 »A spasso con i dinosauri«; 17.50, 20.00, 22.10 »Tutta colpa di freud«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Dallas Buyers Club«; 16.30, 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »I segreti di Osage County«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »La gente che sta bene«. H Šolske vesti UČITELJI NA COŠ S. GRUDNA v Šem-polaju vabimo starše bodočih prvo-šolcev na dan odprtih vrat, ki bo danes, 5. februarja, od 14.30 do 15.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa 7. februarja, od 16. do 19. ure. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. prej do novice DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. □ Obvestila www.primorski.eu] KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje o socialnem kmetijstvu, ki bo danes, 5. februarja, ob 18.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. Na temo bo predaval Paolo Righini, sodelavec pokrajinskega Foruma za socialno kmetijstvo. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo danes, 5. februarja, zaprta. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo danes, 5. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. Po predsedniškem, tajniškem, blagajniškem poročilu in razpravi bodo sledile volitve novega odbora. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov, s sledečim urnikom: danes, 5. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v ponedeljek, 10. februarja, od 19. do 20. ure v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v četrtek, 13. februarja, od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2. TEČAJ ŠIVANJA: te zanima? Odvijal se bo v društvu V. Vodnik v Dolini s pri-četkom danes, 5. februarja, ob 17. uri; za nadaljevalce in začetnike. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Dom-jo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni! PLAY & LEARN: Tečaj angleškega jezika za otroke od 6. do 9. leta bo začel v četrtek, 6. februarja, 17.30-18.20. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, info@me-lanieklein.org. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu. SLOVENSKI ABC - tečaj slovenskega jezika za otroke od 3. do 8. leta se bo začel v četrtek, 6. februarja, 16.2017.10. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. TPK SIRENA, Miramarski drevored 32, vabi v četrtek, 6. februarja, od 16.30 dalje na družabni popoldan ob tomboli in prijetni družbi. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu Barolo. Pokušnjo vina bomo izpeljali v petek, 7. februarja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpisnina: 333-9857776 in trie-ste@onav.it. SRENJA BORŠT vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI iz Občine Dolina (Domjo, Ricmanje -Log, Boršt - Zabrežec, Boljunec, Dolina - Mačkolje - Prebeneg) in ZB iz Sežane organizirajo (avtobusni pre- voz) v soboto, 15. februarja, obisk zanimive razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani »Tito - obraz Jugoslavije«. Po ogledu in kosilu bomo obiskali še nekatera zgodovinska obeležja protinacifašističnega odpora. Prijave do 8. februarja. Tel. št.: 040228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina), 333-6843573 (Germano). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na in-fo-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osoj-ščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! ALT - ZDRUŽENJE DRUŽIN ZA PREVENTIVO ODVISNOSTI organizira 17. februarja prvo brezplačno srečanje skupine za samopomoč za družine odvisnikov, ki jo bosta vodili psihologinji Roberta Sulčič in Daniela Belviso. Srečanja bodo potekala enkrat mesečno ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 v prostorih ALT - Ul. An-drona dei Orti 4. Informacije na tel.: 040-635830 ali 345-7661858. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. 0 Prireditve SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi danes, 5. februarja, ob 20. uri na potopisno predavanje Bruna Križ-mana »No hay falta de cobre en Chile (V Čilu nam ne manjka bakra)«. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 5. februarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo: »Kaj je feng šuj?«. Spregovorili bosta arh. Špela Kryža-nowski in arh. Barbara Zetko. OBČINA DOLINA vabi na kulturni večer ob pesmi in besedi v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta občine Dolina. Večer bodo oblikovali MoPZ Fran Venturini od Domja z dirigentom Ivanom Tavčarjem in bivši konzul SFR Jugoslavije v Trstu Livio Jakomin, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Na Meji« o dogodkih v naših krajih med letoma 1986 in 1990. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri na Prešernovo proslavo »Zvoki knjig - knjige zvokov«. Kulturni popoldan bodo oblikovali gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem: Max Zu-liani, Rok Dolenc in Simon Kravos. Spregovoril in povezoval bo Vladimir Vodopivec. DRUŽIJO NAS BESEDA, PESEM IN PRIJATELJSTVO - KD Istrski Grmič, KD Hrvatini in DSMO Kiljan Ferlu-ga vabijo na prireditev 3 sosednjih kulturnih društev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v petek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma na Škofijah. KRD DOM BRIŠČIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Gosta večera bosta MoPZ Kraški dom in slikar Marjan Miklavec. NŠK vabi na odprtje Oddelka za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Fil-zi 14, ki bo v petek, 7. februarja, ob 16. uri. Nastopila bo otroška folklorna skupina OŠ F. Milčinskega s Katina-re, ob 18. uri pa bo na sporedu pravljična urica. BESEDA GLASBE GLASBA BESED - Občina Milje in DSMO Kiljan Ferlu-ga, v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabita na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto v soboto, 8. februarja, ob 20.30 v gledališče Verdi v Miljah. Predstavlja Tatjana Rojc, za glasbeno izvedbo poskrbijo Martina Feri, Pao-la Chiabudini in Aleksander Ipavec. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: MePZ Mačkolje in člani Mladinske skupine. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman. PREŠEREN MED NAMI - SKD France Prešeren in Skupina 35-55 iz Boljun-ca vabita v soboto, 8. februarja, ob praznovanju Dneva slovenske kulture na kulturno karavano. Začetek ob 17.30 v G'r'n konce - p'r špini. Vabljeni. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Merku »Trine«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Denis Volk. Glasbeni utrinek bo, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, zaupan kitaristu Francescu Cenciju šole Marka Ferija. Urnik razstave: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure do 28. februarja. ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje. O Amiših, prebivalcih Pensilvanije, članih protestantske verske skupnosti, poznanih predvsem po preprostem načinu življenja, bo govorila zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja. FRANKO VECCHIET: »MEMORABILIA« - Trst, Mestni muzej Revoltella od 15. februarja do 30. marca. Otvoritev razstave bo potekala v avditoriju muzeja v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JERNEJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 347-4879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040-823828. GOSPA z izkušnjami išče delo kot negovalka starejših ali drugo pomoč. Tel. št. 340-3486273. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15 v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 329-4068919. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. Prispevki V spomin na moža in očeta Lucijana Volka daruje družina 150,00 evrov za Športno združenje Bor. V spomin na Irmo Purič daruje Marica Skabar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Draga DANIELA, do solz smo se s tabo nasmejali, z grenkimi solzami se od tebe poslavljamo. Ana, Davorin, Dean in Ester Draga Daniela, tvoj nasmeh bo vedno ostal v najinem spominu. Norma in Moreno Draga Daniela, prerano si odšla. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Družine Škabar in Sancin 8 1 0 Sreda, 5. februarja 2014 KULTURA / OPČINE - Ob 35-letnici pevskega društva Vesela pomlad Praznovanje z mladinsko spevoigro Kresniček Neutrudni prostovoljci društva so vložili v realizacijo vso svojo ustvarjalnost Redna dejavnost z ustaljenim koledarjem dogodkov je pri kulturnih društvih pohvalni dosežek truda in vztrajnosti, presežek z izjemnim projektom pa je izziv, ki predstavlja predvsem na mladinski stopnji nujno spodbudo za napredek. 35-le-tnica delovanja je bila za slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad z Opčin enkratna priložnost za preskok s projektom, ki je združil mladinsko vokalno skupino in otroški zbor pri izvedbi prve slovenske mladinske spevoigre. Skladatelj Radovan Gobec je uglasbil svojega Kresnička po istoimenski pravljici Marije Jezernikove leta 1928, skladba pa je tokrat doživela prvo uprizoritev na tej strani meje po zaslugi pedagoginje in zbo-rovodkinje Andreje Štucin Cergol, ki je uvidela možnost, da bi skladba po zahtevnosti in zasedbi idealno ustrezala pevkam mladinske skupine Vesela pomlad. Tako je tudi bilo, kot je potrdil uspeh nedeljske premiere v nabito polni dvorani Finžgarjevega doma, kjer so mladi izvajalci presenetili svoje gledalce z nastopom, ki je nadomestil klasični zborovski koncert s štiridesetminutno predstavo s petjem, igranjem, plesom, sceno, kostumi in videoposnetki. Neutrudni prostovoljci društva so vložili v realizacijo vso svojo ustvarjalnost, pevke pa so od začetka pevskega leta vadile, da bi lahko nadgradile zborovsko izkušnjo s solističnim petjem, ki so ga morali spremljati še koreografije, beseda in odrski nastop. Režiserka Mani-ca Maver je uspela pričarati pravljično vzdušje s sproščenimi nastopi v lepo povezani celoti in s pomočjo videoposnetkov Erika Gelettija, ki je s sodobno iluzijo nočnega travnika s čarobnim migljanjem kresničk, zvezdami in luno dopolnil lepo in funkcionalno sceno Magde Samec in Veronike Škerlavaj. Slednja je podpisala tudi zamisel za kostume in se je izkazala s suvereno izvedbo vodilne, glavne vloge Kresnička. Sopevke so se navdušeno vživele v vloge Maka, Kraljice rož, Slaka, Mra- Mladi nastopajoči so presenetili občinstvo z igranjem, petjem in plesom fotodamj@n vlje, Polža, Kresničk in Vil (otroci pa sodelovali kot nagajivi škratje in v vlogi Medveda), da je publika sledila s posebnim zanimanjem skupinskemu poustvarjanju in zgodbi porednega kresnička, ki izgubi svojo lučko in jo išče po travniku in na nebu. Odgovorno nalogo klavirske spremljave, ki je vseskozi podpirala pevske in plesne točke, je prevzela Jana Zupančič. Poleg nedvomne prikupnosti postavitve in prepričljivega nastopa mladih pevcev, je bila tudi tehnična izvedba Samuela Kralja brezhibna, predvsem na področju uravnovešene alternacije petja z naglavnimi mikrofoni in brez. Koreografije v klasičnem slogu je podpisala Karmen Kobe. Skrbno in lepo izpeljano, večstransko delo, se ne bo zaključilo z enkratnim uspehom premiere, saj bo Kresniček v naslednjih mesecih obiskal še nekaj domačih odrov. ROP NABREZINA Krožek Igo Gruden Boris Pahor častni član Lions Cluba iz Nabrežine Pisatelj Boris Pahor je postal častni član Lions Cluba De-vin-Nabrežina. Članstvo so mu podelili na predstavitvi knjige Tatjane Rojc Tako sem živel - Stoletje Borisa Pahorja, ki je bila pred kratkim v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. Častno članstvo sta Borisu EVROPSKI KARNEVAL - V Trstu in Miljah med 13. in 16. februarjem Godbe od vsepovsod Pričakujejo več kot 800 udeležencev iz šestih držav -15. februarja povorka 28 Guggen bandov V Trstu bo med 13. in 16. februarjem gostoval Evropski karneval 2014, v sklopu katerega se bosta med drugimi z združenimi močmi predstavila tudi tržaški in miljski karneval. Večji poudarek bo predvsem na godbah, v katerih bodo nastopili našemljeni glasbeniki, ene največjih pustnih prireditev v Evropi pa se bodo udeležile maske iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Švice in Italije. Podrobnosti prireditve je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu tržaške Občine predstavil predsednik organizacijskega odbora Karnevala Trst Roberto De Gioia, ki je spomnil, da bodo tuji gostje svoja opravila začeli že ob prihodu v Trst 13. februarja. Več kot 800 mask, ki bodo združene v 28 tako imenovanih Guggen band-ov, bodo že zvečer začele svoje poslanstvo odganjanja zime in zla v zameno za pomlad. Pustni praznik v Trstu sta pozdravila tudi župan Roberto Cosolini in predsednica Pokrajine Maria Theresa Bassa Poropat, ki menita, da lahko s to pobudo tudi turistično promoviramo naše mesto. Program štiridnevnega srečanja v Trstu je v nadaljevanju predstavil Roberto De Gioia, ki se je zahvalil vsem javnim in privatnim ustanovam, ki so podprle ta praznik. Množica pustnih mask bo v Trst, kot rečeno, prišla Evropski karneval bo pripeljal v Trst pustne godbe iz šestih držav arhiv v četrtek, 16. februarja, že naslednji dan pa se bodo gostje z ladjo Delfino Verde odpeljali k svojim kolegom v Milje. Tam jih čaka sprejem na županstvu in še nekatere obveznosti, nato pa povratek v Trst. V soboto, 15. februarja, bo maske v Trstu sprejel tudi tržaški župan, ob 15. uri pa se bo začel ključni dogodek Evropskega karnevala; povorka, ki bo krenila z Oberdankovega trga proti Ul. Carducci, Imbriani in Korzu Italija, od tam pa do Borznega in Velikega trga. V povorki se bodo predstavile različne glasbene godbe, v katerih bodo nastopali našemljeni muzikantje. Naj pove- mo, da bo tržaške barve med drugimi zastopala tudi godba iz Saleža. Pomemben segment praznika je tudi, da bodo pustne maske v dneh, ko bodo gostovale v Trstu, nastopile tudi v nekaterih rajonih, zabavali pa se bodo vse do nedeljskega dopoldneva, ko bodo igrali še na nekaterih odrih, ki bodo postavljeni do njihovega odhoda. Na včerajšnji predstavitvi evropskega pustnega praznika smo tudi slišali, da bo ta dogodek uvod v Tržaški karneval, ki bo vrhunec dosegel na pustni torek, ko bodo vsi sodelujoči lahko pokazali letošnje delo. (sč) Pahorju podelila predsednik devinsko-na-brežinskega Lions Cluba Massimo Romita in predsednik okrožja A Sandro Giardina, ki sta povabila pisatelja, naj sodeluje pri organizaciji, ki nudi pomoč ljudem v težavah. Pahor, ki se je na srečanju pogovarjal s Tatjano Rojc, je vabilo rade volje sprejel. OPČINE - Nocoj Potopisno pripovedovanje B. Križmana Nocoj ob 20. uri bodo pri Skd Tabor na Opčinah gostili domačina, popotnika in potopisca, Bruna Križmana, ki bo posredoval vtise s potovanja po severnem Čilu in Velikonočnem otoku. Za Križmana je bil tokrat posebno zanimiv obisk mesta Iquique in njegovega zaledja. Gre za visoko planoto, kjer je pred stoletjem cvetelo kopanje tedaj dragocenega solitra, ki je služil pri izdelavi gnojil in eksploziva. Šlo je za eno največjih delavskih epopej in vanjo so se vpletli številni priseljenci. Tudi iz naših krajev. Križman je med starimi dokumenti izsledil celo Slovenca, ki je bil pred stoletjem zelo angažiran v tamkajšnjem političnem življenju. Skoraj ločeno poglavje je obisk Velikonočnega otoka, ki politično pripada Čilu, čeprav je od celine oddaljen celih pet ur letenja. Sredi Tihega oceana se domači Polinezijci oklepajo svoje kulture, prišleki iz celine pa jim jo spodjedajo. Tujci prihajajo in odhajajo, trdno na svojih mestih pa so skrivnostni kamniti monoliti »moai«. Zakaj pa nosi predavanje tako nenavaden naslov - No hay falta de cobre en Chile (V Čilu nam ne manjka bakra) in še marsikaj bodo obiskovalci izvedeli zvečer v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Zvoki knjig in knjige zvokov jutri v Tržaški knjigarni V Tržaški knjigarni bodo jutri ob 18. uri poskrbeli za prav posebno Prešernovo proslavo. Na pobudo pianistke in profesorice na Glasbeni matici Tamare Ražem bodo glasbeni popoldan med knjižnimi policami oblikovali njeni gojenci Max Zulia-ni, Rok Dolenc in Simon Kravos. Vsi trije so zelo nadarjeni pianisti, ki so se že uveljavili na številnih glasbenih tekmovanjih; vsak od njih bo jutri pred občinstvom zaigral po dve skladbi. Prireditev bo povezoval Vladimir Vodopivec, ki bo postregel tudi za kulturno misel oziroma bo skladbe uvedel s posebnim verzom. Kounellisov kamen vspomin Kogar je v preteklih mesecih likovna poetika sodobnega grškega umetnika Joannisa Kounellisa v nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju povsem prevzela, lahko seže po njej -za spomin. Sredi ribarnice je namreč bila postavljena velika inštalacija, z okrasnih odprtin v obokih na stropu pa so se spuščale vrvi, na katerih so bili privezani kamni. Ravno slednje si bo lahko vsak zagotovil jutri od 10. do 18. ure v nekdanji ribarnici. Prvi sneg v Mieli V sklopu niza Film Outlet, ki ga v gledališču Miela prirejata Cappella Underground in zadruga Bonawen-tura, bodo drevi ob 19. in ob 21.30 predvajali italijanski film La prima neve (Prvi sneg) beneškega režiserja Andree Segreja. Film pripoveduje zgodbo o priseljencih, v njem med drugimi nastopata Giuseppe Batti-ston in Anita Caprioli. Vstopnina znaša 4 evre. Romanje na goro Atos V Novinarskem krožku (Korzo 13, 1. nadstropje) bo danes ob 16.45 gost kulturni delavec Marino Vocci, ki bo občinstvu predstavil svoje romanje na sveto goro Atos v Grčiji, središče pravoslavnega in duhovnega življenja menihov. Ob predvajanju fotografij, bo orisal izjemne lepote in presenečenja, ki jih je doživel. Poklon Ugu Guarinu V avditoriju muzeja Revoltella se bodo drevi ob 18.uri spomnili velikega tržaškega umetnika - likovnika, kiparja in grafika Uga Guarina, kateremu bo maja oz. junija posvečena večja razstava ob 80. rojstnem dnevu. Srečanja se bodo udeležili Francesca Tramma in Silvia Magi-strali (v imenu Sklada Corriere del-la sera iz Milana, ki bo sodeloval pri postavitvi), Michele Zanetti, Peppe DellAcqua, Franco Rotelli, Guido Botteri in Claudio Erne. Ženski svet skozi japonske razglednice iz 20. stoletja V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic bo danes ob 17.30 srečanje posvečeno ženskam na japonskih razglednicah na začetku 20. stoletja. Gre za redke in dragocene razglednice, ki razkrivajo spreminjanje ženskega sveta - od gejš do sodobnih delavk. Grško-pravoslavni muzej tri dni odprt za javnost Muzej grško-pravoslavne skupnosti v Trstu Constantino in Mafalda Pisani bo danes odprt za javnost, in sicer od 15. do 18. ure. Vstop, ki je brezplačen, je možen z nabrežja III. novembra (vhod ob cerkvi sv. Nikolaja). Muzej bo odprt tudi jutri in v petek, in sicer od 10. do 13. ure. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 5. februarja 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Komisija za Slovence na Deželi FJK Ace Mermolja_ Imenovanje nove posvetovalne komisije za Slovence na Deželi Furlaniji-Julijski krajini potrebuje dodaten komentar in ni dovolj novica, da je bila imenovana. Pravna osnova za komisijo je 16. člen zaščitnega zakona št.38/2001. Člen predvideva skrb in podporo za »Inštitucije in dejavnosti slovenske manjšine«. Je torej eden izmed bistvenih členov za obstoj in razvoj slovenske manjšine v Italiji. Sorazmerno s pomenom je člen uvrščen na 16. mesto in »po italijansko« meglen. Skrb za podporo kulturnih, umetniških, športnih in drugih dejavnosti manjšine dodeljuje Deželi FJK (slednja »provvede al sostegno delle attivi-ta« ...). Obenem pa člen predvideva, da država nakaže letno posebnemu skladu na Deželi določeno vsoto denarja. Nakazilo iz leta v leto določa državni finančni zakon. Kako in komu dodeliti sredstva se »Dežela posvetuje z inštitucijami in združenji slovenske manjšine«. Zakonodajalec je tako dal Deželi FJK bistveno odločilno moč pri porazdelitvi sredstev. Od tu izhajajo najrazličnejše možne interpretacije, čigav je pravzaprav denar. Po eni strani je jasno, da ga država namenja slovenski manjšini. Po drugi strani pa odvzema manjšini vlogo subjekta in dodeljuje denar Deželi, ki ima končno besedo pri tem, komu naj gredo sredstva. Manjšina je tu v osnovi pasivni element, ki lahko samo »svetuje«. Nadaljnji zapleti imajo svoj izvirni greh v samem osnovnem zaščitnem zakonu. Slednji »ščiti« manjšino, ker ji pač mora nekaj dati, čeprav preko deželnega »filtra«. Koliko naj država da dejavnostim slovenske manjšine v Italiji je pač stvar trenutka, včerajšnjega finančnega zakona in današnjega zakona za stabilnost. Arbitrarno tolmačenje 16. člena in pomen »posvetovanja« delno omejuje tretji člen zakona, ki ustanavlja »paritetni odbor« in določa način njegove sestave in imenovanja. V zakonu št.38 je še nekaj členov, ki potrebujejo »mnenje« in »posvetovanje« tako, da je Dežela FJK nedorečenosti zakona lahko vsaj delno uredila s svojimi normami. V posvetovalni komisiji za Slovence je upoštevano torej načelo »najbolj reprezentativne organizacije manjšine« (sta dve, in sicer SKGZ in SSO) in predvidena je »skupščina izvoljenih predstavnikov«. Obe kategoriji sta omenjeni v tretjem členu državnega zakona. V komisiji je tudi predstavnik šolske stvarnosti, za katero predvideva zaščitni zakon posebne organe. Komisijo vodi in sklicuje pristojni deželni odbornik. Mnenja komisije so namenjena deželnemu odboru, ki porazdeli sredstva. Posvetovalna deželna komisija je v resnici dovolj reprezentativna glede na stvarnost slovenske manjšine v Italiji. V njej so predstavniki upraviteljev teritorija, kjer velja zaščitni zakon, nadalje so v njej predstavniki manjšinskih in-štituciji in organizaciji in v njej je še predstavnik šolske stvarnosti. Kljub temu pa ostaja vloga komisije posvetovalna in različni deželni odborniki so lahko vlogo komisije različno interpretirali. Sedanji odbornik za kulturo Gianni Torrenti je dal vedeti, da se bo osebno angažiral pri vodenju komisije in da ne bo le nek »notar«. Njegov predhodnik De Anna je prepustil delovanje komisije deželnemu funkcionarju in pristojnemu uradu, odbornik Molinaro je aktivno posegel v razdelitev sredstev ob krizi SSG, Illyjev odbornik Antonaz je dodelil komisiji »substancialno« avtonomijo itd. Osebno menim, da je najboljša interpretacija komisije tista, ki vidi v njej (komisiji) odraz »subjektivnosti« slovenske manjšine. Pri tem ne spregledujem »slabosti« slovenskih komisarjev, ki vnašajo v svoje delo šibkosti manjšine, ki jo predstavljajo v dobrem in slabem. Slovenci se glede sredstev in prioritet ne znamo ali nočemo dogovarjati. Ta nezmožnost se odraža tudi v komisiji. Določene odgovornosti je predstavnike manjšine razbremenil sistem razdeljevanja »polpol«, ki je sicer ideološko-političnega značaja. Po osamosvojitvi Slovenije je tako v Sloveniji kot na Deželi FJK prevladalo mnenje, da je potrebno uravnovesiti podpore in zaključiti z obdobjem, ko je bil privilegiran del manjšine pro-jugoslovanska stran oziroma SKGZ. »Uravnovešanje« moči in podpor je potem postalo stalnica, formula »pol-pol« se je uveljavila kot vodilo podpor slovenskim inštitucijam, organizacijam, tisku itd. Formulo sta SKGZ in SSO skušali vsaj delno spremeniti in dopolniti s programsko konferenco, a je prevladalo mnenje, da je najbolje, če stvari ostanejo na štartni poziciji »tehtanja«. SKGZ je pozneje zavzela stališče, da je vendarle treba uvesti v financiranje neka kulturno-vse-binska določila in upoštevati kakovostne kriterije. V Sloveniji je pozicijo, da bi prišlo do nekih »meritokratskih« zasukov najjasnejše zagovarjal minister Zekš. Spremembe najavlja tudi sedanji odbornik za kulturo Torrenti. Nobeno stališče ni zlahka uresničljivo. Osebno sem zagovornik sistema, ki po eni strani zagotavlja življenje bistvenim ustanovam in organizacijam, določeno kvoto pa dodeljuje na osnovi principa »boljšega«. Skratka, ne bi bilo modro, ko bi zašli v drugo skrajnosti in dali vsakič vse na rešeto. K določeni previdnosti in zadržanosti me vodijo trije dovolj tehtni razlogi. Prvi je v tem, da ima manjšina le posvetovalno komisijo in da v zaključni fazi odloča deželni odbor, kjer večina članov ne pozna slovenščine in, upam si trditi, niti slovenske kulture. Kako naj ti ljudje določajo, kaj je v slovenski kulturi, umetnosti, v tisku itd. kvalitetnega ali ne? Skratka, manjšina je objekt ocene ljudi, ki je ne poznajo. Drugi razlog je v tem, da je sama komisija rezultanta različnih stališč v manjšini in da bi v določenih primerih potrebovala dodatna strokovna mnenja. Lahko komisarji meritorno določajo o kakovosti gledališke sezone, o dobroti letne bere določene založbe itd.? Tretji razlog je v tem, da manjšina nima neke svoje skupne »vlade« z večino in manjšino in da v zakonih ni načina, kako bi lahko preprečili nastopanje, prošnje in dotacije inštitucijam, ki se lahko zdijo anomalne. Če npr. zapišem, da je zame absurd, da imamo maloštevilni Slovenci kar dve glasbeni šoli, mi bo vsaka šola izpostavila svojo specifičnost, zasidranost na teritoriju, kakovost itd. Marsikateri odgovor bo držal. Podobno velja za založbe in druge stvarnosti. Skratka, ocene po »kakovosti« so na mnogih področjih subjektivne in lahko povzročijo škodo. Prejšnja komisija, kjer sem bil nadomestni član, je kot zadnji akt razdelila 739 tisoč evrov različnim slovenskim prosilcem. Prebral sem upoštevane in neupoštevane predloge in videl, kako so bili točkovani. Poskus ocenjevanja je bil precej »tragičen« in kar diletantski. Izpadlo je nekaj kakovostnih predlogov in sredstva so prejeli načrti, ki so vsaj nepotrebni. Točkovalci so dokazali zaskrbljujoče nepoznavanje stvarnosti, predlagateljev programov in celo imena avtorjev in umetnikov, ki jih stroka določa kot pomembne akterje slovenske (npr. likovne) kulture, toč-kovalci pa so jih ocenili za nepomembne diletante. Ko bi z enako »strokovnostjo« ocenjevali ustanove, organizacije in društva, bi vrgli v manjšinsko dejavnost bombo. Ne navajam primerov, ker je zvoniti po toči prepozno. Opozarjam pa na nevarnost, da se politika loti ocenjevanja zadev, ki niso v njenem dometu. Zato zagovarjam načelo, da mora biti tako manjšini kot Deželi jasno, kaj Slovenci najbolj potrebujejo in to stalno podpreti. Bolj subjektivnim ocenam pa prepustiti le del sredstev, kjer tudi napaka ne povzroči prevelike škode. Konec koncev je v samem zaščitnem zakonu napisanih nekaj prioritet. Naj navedem le eno: prav nekoliko meglen člen 16 (dejavnosti slovenske manjšine) daje vsaj eno prednost z besedami: »Za namene, o katerih govori ta odstavek, ima prednost delovanje tiska v slovenskem jeziku«. Od Trubarja dalje je res tako. Dosedanje izkušnje dodeljevanja sredstev mimo »avtomatičnega« modela, pa se je izkazalo vsaj za kontroverzno. Zato se je v moj prepričani »reformistični« pogled zaril črviček »konservativnosti«. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu ODPRTA TRIBUNA Manjšina Na naslovni strani Primorskega dnevnika berem: »V volilnem zakonu nobenih novosti za slovensko manjšino«; »Slovenska manjšina nima veliko časa ...«. Il Piccolo prinaša na goriški strani naslov »Minoranza slovena penalizzata con il trasferimento del tavolare«. Iz navedenih primerov ugotavljam, da se za slovensko narodno skupnost v Italiji stalno uporablja izraz manjšina oziroma »minoranza«. Ta izraz se je tako globoko ukoreninil v vsakodnevni in vsesplošni uporabi, da smo izgubili smisel in kritično presojo pomena, ki ga beseda manjšina vsebuje. V rubriki Primorskega dnevnika Jezik na obrobju prof. Lelja Rehar Sancin ne opozarja samo na slovnična pravila slovenskega jezika, ampak tudi in predvsem na pomen in vsebino uporabljenih izrazov. Izraz manjšina vsebuje na prvi pogled pojem številčnosti. Vsem je znano, da naša narodna skupnost zahteva na podlagi ustavnega zakona uveljavitev narodnostnih pravic brez preštevanja. To pomeni, da pojem številčnosti zmanjšuje zahtevo po uveljavljanju zakonskih pravic za našo skupnost. Obenem beseda manjšina prikliče sorazmerje večina / manjšina, v katerem manjšina nosi v sebi pomen šibkosti in manjvrednosti. Izraz manjšina ustvarja umetno in podzavestno cezuro - rez oziroma oddvojenost naše skupnosti od slovenskega naroda kot matice. Slovenci v Italiji stremimo, da bi uveljavili pravico ne samo do obstoja, ampak tudi do razvoja naše narodne skupnosti. Zato si ne moremo dovoliti, da bi z našim neprimernim izrazoslovjem izkazovali držo, ki spominja na manjvrednostni kompleks. Če primerjamo stanje naše narodne skupnosti v Italiji s skupnostmi v evropskem prostoru, bomo opazili, da je marsikatera skupnost, zaradi zgodovinskih razmer, ločena od matične skupnosti. V našem primeru tega ni; mi smo neločljivo vezani na naš matični narod. Zato uporaba izraza manjšina ne prikaže resničnega in nedvoumnega stanja naše skupnosti. Da- nes smo v EU še močneje sestavni del slovenskega naroda. Uporaba izraza manjšinski, povezanega z raznovrstno aktivnostjo posameznikov ali skupin v raznih sektorjih kot npr. manjšinska kultura, manjšinsko gospodarstvo, manjšinsko šolstvo, manjšinski šport in podobno zveni neprimerno in celo zavajajoče. Si lahko predstavljamo, kakšno predstavo vzbujamo v ljudeh, ki ne poznajo naše realnosti, ko te izraze uporabljamo v oblikah, ki sem jih navedel? Še huje je takrat, ko ta pojem zmanjšane vrednosti izrabijo tisti, ki bi hoteli imeti pri tem določene prednosti, kot se to prevečkrat dogaja v politiki. Tako izražanje je razumljivo kot nivo dosežen v zgodovinskem procesu dozorevanja zavednosti našega stanja in identitete. Danes se te stvari drugače postavljajo. Razvoj je presegel staro in okostenelo zaznavanje in predstavitev našega stanja. Da mi temu razvoju ne sledimo, naj kot dokaz omenim, da pri vseh nastopih predstavnikov italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, v javnosti in v medijih, nepogrešljivo uporabljajo izraz »gruppo nazionale italia-no« in nikoli »minoranza italiana« ne glede na dejstvo, da so v Sloveniji prisotni res v majhnem številu. Tako se predstavljajo, ker so prepričani, kakor tudi mi, da narodni skupnosti pripadajo pravice ne glede na njihovo številčnost. Tremulu, najvišjemu predstavniku italijanske skupnosti v Sloveniji, se nikoli ne zareče, ko imenuje skupnost, kateri pripada, »Gruppo nazio-nale italiano« in nikoli »minoranza italiana«. Kako predstavniki večinskega naroda dojemajo našo stvarnost in našo skupnost, ko se mi sami predstavljamo kot »minoranza«? Kakšen odnos nastavljamo z močnejšo skupnostjo, če mi sami ponujamo zavest osamljenosti in šibkosti, ko uporabljamo izraz manjšina? Zavedam se, da je navada železna srajca, vendar mislim, da je dozorel čas, da te navade spremenimo in da se moramo v to vsi skupaj zamisliti. JEZIK NA OBROBJU Poleg ekonomske krize nam na jezikovnem obrobju povzroča težave tudi kriza našega maternega jezika. Skupaj s krčenjem prispevkov se pri nas krči tudi slovensko besedišče. Stvari sicer nista med seboj povezani, ali druga od druge odvisni, pa vendar hodita vštric, kakor, da bi hoteli potrditi stari rek »Nesreča pride redko sama«. Zakaj sem začela tako pesimistično? Ker sem ugotovila, da se naši poročevalci, publicisti ali novinarji večkrat zmotijo. Ne vem, kdo je tisti grešni kozel, ki ne ve, kako pravimo s skupnim imenom prekaje-ni šunki, pršutu ali klobasam. Razglasil jih je za suhomesnate izdelke in s tem »postavil na ogled« svoje pomanjkljivo jezikovno znanje. Mesnata je žival ali del telesa, ki ima razmeroma veliko mesa. Zato živinorejci redijo prašiče mesnate pasme, ki dajajo odlično gnjat, prašiče pršutarje pa vzrejajo za pršute. V naših krajih uporabljamo za kuho olje, zato ne bomo našli veliko prašičev špe-harjev, ki jih gojijo zaradi slanine in masti. Za pečenje vzrejajo mesnate kokoši, medtem ko nesnice pridno nesejo jajca. Mesnate so lahko tudi rastline, mednje spadajo kaktusi, ki imajo v sebi veliko tkiva in vode. Pri sadju je drugače. Mesnate češnje so tiste, ki ne vsebujejo veliko vode. Če je med zorenjem preveč dežja, postanejo vodene. Mesnat je v italijanščini carnoso, polposo ali tudi succulento. Kako bi torej moral pisati naš pisec, da se ne bi pregrešil? Mesnat bi moral spremeniti v mesen, pa bi dobil suhomesne izdelke, suhomesnatih namreč sploh ni, to ime si je kar sam izmislil. Suhomesni izdelki so iz suhega ali prekajenega mesa. Sem spadajo tudi klobase in salame, ki jim v italijanskem jeziku pravijo insaccati. Pravkar sem pogledala v Šlenca in na veliko presenečenje ugotovila, da je za in- saccati napačno navedel suhomesnati izdelki, poleg tega pa še pravilno mesnine, ki so carni affumicate, v njegovem Slovensko - italijanskem slovarju te napake ni. Zato se piscu opravičujem. Šunka je knjižno pogovorni izraz za gnjat. Je prekajena in potem kuhana ali v testu pečena, medtem, ko je priprava pršuta drugačna, saj vemo, da je pršut posušen; (it. essiccato). Slovenska klobasa pečenica je po italijansko salsiccia da arrosto o arro-stita. Pridevnik mesen, -sna -o se torej nanaša na meso, zato poznamo mesno (tudi govejo) juho, mesne izdelke, mesno konzervo, mesne jedi, mesni dan (nasprotno od postni dan). Kar je v italijanščini prosciutto affu-micato, je v slovenščini gnjat, to je preka-jeno svinjsko stegno, pogovorno pa šunka, ki smo jo skovali po nemški der Schinken. Naš kraški pršut (z zaščitenim poreklom) je na zraku presušeno svinjsko stegno. Zdaj se za priznanje zaščitenega imena in porekla poteguje Hrvaška, radi bi priznanje za istrski pršut. »Konec dober - vse dobro!« bi lahko rekli, če bi bili Slovenci dobri diplomati. Tako pa.? Saj vemo, kaj se dogaja z našim vinom na Proseku. Lelja Rehar Sancin 1 0 Sreda, 5. februarja 2014 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Na včerajšnji skupščini v tržaškem Kulturnem domu Nov upravni odbor Skupščina ustanovnih članov izvolila nove upravitelje - SSO protestno zapustil zasedanje »Never ending story,« je med včerajšnjim preko dvournim čakanjem na stopnišču tržaškega Kulturnega doma komentiral kolega snemalec. In ni se motil. Polemikam okrog Slovenskega stalnega gledališča res ni videti konca. Včeraj popoldne je zasedala skupščina članov Slovenskega stalnega gledališča, ki jo sestavlja šest zastopnikov prav tolikih ustanovnih članov SSG. V foajeju balkona na Petronijevi ulici so se zbrali: deželni odbornik Gianni Torrenti, pokrajinska odbornica Mariella De Francesco, občinski odbornik Franco Miracco, predsednik Društva Slovensko gledališče Adriano Sossi, predstavnica Sveta slovenskih organizacij Jelka Cvelbar in predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič. Prisotni so bili tudi nekateri člani upravnega in nadzornega odbora ter predsednica Maja Lapornik. Prisotnost novinarjev na stopnišču (skupščina je zasedala za zaprtimi vrati) je upravičevala napovedana izvolitev novega upravnega sveta. 19. člen statuta izrecno omenja, da je predsednik imenovan na podlagi predloga treh slovenskih ustanovnih članov, neuradni viri pa so napovedovali, da se ti niso mogli zediniti glede imena novega predsednika oziroma predsednice. SSO je podpiral dosedanjo predsednico Majo Lapornik, SKGZ in Društvo pa sta na to mesto predlagala novinarko Bredo Pahor. Ugibanj, kako se bo odločila skupščina, je bilo na pretek. Dobro uro po začetku zasedanja so skupščino zapustili dosedanja predsednica upravnega sveta in predstavnika obeh krovnih organizacij ter se po nekajminutnem sestanku vrnili v rdečo dvorano. Izjav seveda niso dajali. Ko pa je približno pol ure kasneje Jelka Cvelbar dokončno zapustila skupščino in novinarjem, ki smo jo prosili za izjavo, rekla samo »se ne strinjam«, je po- stalo jasno, da je vzdušje v dvorani napeto. Dobre pol ure kasneje so dvorano zapustili vsi. Večina ni želela dajati izjav, novinarjev sta se naposled »usmilila« odbornica De Francesco in Livio Semolič. Pojasnila sta, da je skupščina izvolila nov upravni svet, ki ima triletni mandat in ga sestavljajo Alessandro Malcangi (Avtonomna Dežela FJK), Marta Verginella (Pokrajina Trst), Paolo Marche-si (Občina Trst), Adriano Sossi (Društvo Slovensko gledališče), Maja Lapornik (SSO), medtem ko je bila za novo predsednico izvoljena Breda Pahor (SKGZ). Upravnemu svetu so priporočili, naj v čim krajšem času imenuje novega umetniškega koordinatorja in tudi tehnično-upravnega koordinatorja. Obe funkciji predvideva statut, prejšnji US pa je imenoval samo umetniške koordinatorje; kot zadnja je to funkcijo opravljala Diana Kolini, ki pa ji je kot znano de- cembra lani zapadel mandat (od takrat je SSG tudi brez te profesionalne figure). Odbornica je obžalovala, da je ena članica skupščine predčasno zapustila zasedanje in postavila pod vprašaj njegovo legitimnost. Po oceni predstavnice SSO naj bi 19. člen statuta, v katerem piše, da skupščina imenuje predsednika »po predhodnem imenovanju kandidata s strani Društva Slovensko gledališče, SSO in SKGZ«, pomenil, da morajo omenjeni slovenski člani predstaviti enotno kandidaturo. Ostali člani skupščine so bili drugačnega mnenja: »slovenski« kandidat je tisti, ki ima večjo podporo slovenskih članov skupščine. Skupščina je tako soglasno (ob odsotnosti predstavnice SSO Jelke Cvelbar) izvolila Bredo Pahor. Semolič je spomnil, da je SSG edina ustanova, »v kateri imata tako SKGZ kot Nova predsednica Breda Pahor: »SSG ima velik umetniško-tehnični potencial« Breda Pahor, dolgoletna kulturna urednica Primorskega dnevnika, je nova predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Na to mesto jo je včeraj imenovala skupščina ustanovnih članov SSG. »Imenovanja nisem pričakovala in se zanj nisem potegovala, je pa zame velik izziv. Vsa leta na Primorskem dnevniku sem delala z zavestjo, da je to ena poglavitnih institucij Slovencev v Italiji. Tudi Slovensko stalno gledališče je eden naših temeljev, ne samo obstoja, ampak tudi kulturnega razvoja. Brez njega bi začeli kulturno hirati. Mislim, da si tega ne moremo dovoliti in to je bil eden glavnih vzgibov, da sem sprejela to funkcijo.« Nova predsednica pravi, da bo v čim krajšem času sklicala upravni svet. Prvi glavni problem, s katerim se bo moral soočiti, je imenovanje umetniškega vodstva. Diani Kolini je decembra lani zapadel mandat, prejšnji upravni svet ji ga ni želel podaljšati in je medtem objavil javni razpis, ki pa je za enkrat še brez zmagovalca. »Ne poznam točno vseh razlogov, ampak milo rečeno se mi zdi sila nerodno, da so imenovali nekoga, ki mu mandat zapade sredi sezone. Ne glede na ljudi, ki so vpleteni, se mi to zdi velik nesmisel.« Drug problem upravnega sveta pa je finančne narave. »Gledališču je treba zagotoviti finančni okvir, v katerem se bo polno razvijal. To gledališče je izredno, specifično in z velikim umetniško-tehničnim potencialom: dati mu moramo možnost, da se polno izrazi.« (pd) SSO pravico in dolžnost do imenovanja članov in predloga za predsednika«, medtem ko je v ostalih skupnih članicah ta pravica zaupana članom posameznih ustanov. Pri tem skušamo poiskati najbolj primerne ljudi, zagotavlja Semolič: SKGZ-ju se je glede na naelektreno ozračje in konfliktualnost, ki jo je bilo čutiti v SSG in katere zadnje polemike in sodne ovadbe »so le špica ledene gore«, zdelo primerno, da pride do novega imenovanja. Nova predsednica ni članica SKGZ, pravi Semolič, in njena kandidatura se ni rodila v tej organizaciji, temveč na podlagi širše konfrontacije s številnimi zunanjimi sogovorniki. Njegovi kolegi iz SSO-ja niso bili istega mnenja in so vztrajali pri potrditve dosedanje predsednice Lapornik. Po izvolitvi Brede Pahor so v tiskovnem sporočilu napovedovali tudi »možnost posega pri pristojnih organih zaradi nespoštovanja določil 19. člena«. Polemik očitno ni konec. (pd) KONCERT - Vrhunsko petje Perpetuum Jazzile »Slovenski« Rossetti Odlična vokalna skupina privabila številne ljubitelje njihovega modernega pevskega sloga Slovenija je zelo prepoznavna po bogati zborovski kulturi, danes tudi nekoliko drugače z mednarodnim uspehom a cappella vokalne skupine Perpetuum Jazzile. Njena pop-disko-blues-latino-funk glasba v izključno vokalni preobleki je našla namreč pot do transverzalne publike, ki se ne omejuje na zborovsko področje, saj je skupina verjetno najbolj priljubljena pri publiki vseh starosti, ki se ne ukvarja s tradicionalnim zborovskim petjem. Uspešni pevke in pevci skupine Perpetuum Jazzile niso odkrili nič novega, a so bili sposobni pripeljati vejo modernega zborovskega izraza na raven množičnega fenomena. Lani je skupina praznovala svojo tridesetletnico na dveh večerih v areni Stožice, kjer je njenemu šovu sledilo okrog 20.000 ljudi. Velikopotezni podvigi so postali standard skupine, ki je tudi v tržaškem Rossettiju pričarala svojo »Vokalno ekstazo« v totalno razprodani dvorani. Na ponedeljkovem koncertu se je v tržaškem gledališču govorilo slovensko tako na odru kot tudi v dvorani, saj so velik del publike sestavljali domači privrženci skupine, katerih krog pa se je v zadnjih letih razširil tudi na italijansko govoreče ljubitelje tega modernega in dopadljivega obraza zborovske glasbe. Med pevci in po- slušalci je bilo vzdušje energetsko že od prvih not koncerta, ki je od samega začetka potrdil, da bo zabava zagotovljena. Perpetuum jazzile se ne odlikuje po posebno virtuoznih aranžmajih in vokalnih vragolijah, njegovi nastopi pa ponujajo prijetne občutke ob znanih popevkah, so razgibani, pestri in živahni. PJ pevci so iz svojega železnega repertoarja izbrali nepogrešljiva hita Africa in Jump, venček uspešnic skupine ABBA in Titanium Davida Guette. Za pogled onstran meje pa so ponudili Poletno noč, priredbo makedonske ljudske pesmi in še popevko Tonija Cetinskega. Dolg aplavz je ob koncu uradnega programa zahteval še kanček narodno-zabavne, podobe Ferskih otokov v skladbi glasbenega vodje skupine Pedra Karlssona, Beatlesovo Ticket to ride in Life on Mars Davida Bowiea. Večer sta priredila društvo Dru-gamuzika in Azalea Promotion v sklopu izvenabonmajskih pobud Stalnega gledališča FJK. Za Drugo-muziko je bil ta drugi večer novona-stalega sodelovanja z Rossettijem, ki se je začelo z ravno tako razprodanim koncertom orkestra Glenn Miller. Po dveh zadetkih v polno bo 30. maja na sporedu še tretji dogodek v soorga-nizaciji in sicer koncert priznanega dua 2Cellos. Čelista Luka Šulic in Stjepan Hauser bosta predstavila svoj železni repertoar oz. izvirne priredbe od klasične glasbe do hitov skupin Muse, ACDC ali Coldplay. Predpro-daja za ta koncert se bo pričela danes (sreda, 5. februarja) na blagajni gledališča Rossetti in na spletu (Ticke-tone.it, Eventim.si in Vivaticket.it). ROP Nastop vokalne skupine Perpetuum Jazzile in pogled na nabito polno dvorano tržaškega gledališča Rossetti foto damj@n / ITALIJA Sreda, 5. februarja 2014 1 1 POLITIKA - Vodja Gibanja petih zvezd zahteva odstop Boldrinijeve EVROPSKI PARLAMENT - Predvolilni izpad Grillo govori o udaru, Poslanci Severne lige še napetost v zbornici ^Mta™ r govor v Strasbourgu Poslanci Severne lige včeraj povzročili nov incident RIM - »V Italiji je v teku državni udar.« Tako je vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo včeraj zapisal v svojem blo-gu. V podkrepitev svoje trditve je navedel »nedopustno ravnanje« predsednice poslanske zbornice Laure Boldrini, ki je preteklo sredo z izredno proceduro prekinila obstrukcijo Grillovih privržencev in dala na glasovanje vladni odlok o davku IMU in o centralni banki, ki bi sicer zapadel. Grillo je včeraj zahteval odstop Bol-drinijeve. Predsednica poslanske zbornice je v svojem odzivu dejala, da je zanjo incident zaključen, ter pozvala vse k odgovornemu zadržanju. Vodja Demokratske stranke Matteo Renzi pa je po Twitterju bivšega komika ošvrknil, češ da je letos svaril že pred trinajstim državnim udarom ... Sicer pa je odločitev Boldrinijeve minulo sredo povzročilo »revolt« poslancev Gibanja petih zvezd, ki so tedaj zasedli sedeže vlade v poslanski zbornici, potem pa tudi preprečevali delovanje komisij. Po-slanci-kvestorji, ki so odgovorni za red v spodnjem domu parlamenta, so včeraj izročili Boldrinijevi poročilo, v katerem ugotavljajo, da je v neredih v zbornici sodelovalo kakih 40 poslancev, večinoma iz vrst Gibanja petih zvezd. Posebno pa so ožigosali dva poslanca, in sicer sredinca Ste-fana Dambruosa, ki se je fizično znesel nad neko poslanko, ter Grillovega privrženca Alessandra Di Battista, ki je vodji skupine Demokratske stranke Robertu Speranzi preprečeval nastop na tiskovni konferenci. Kršitelje reda čakajo disciplinski ukrepi, ni pa izključeno, da bo zadevo vzelo v svoje roke tudi redno sodstvo. Sicer pa se razmere v poslanski zbornici niso umirile. Včeraj so jih posebno zaostrili nekateri predstavniki Severne lige. Kamen spotike je bil odlok za razbremenitev zaporov, za odobritev katerega je vlada zahtevala zaupnico. Vodja skupine Severne lige Gianluca Buonanno je v svoji glasovalni izjavi dejal, da vlada spušča na prostost kriminalce, in je v znak protesta zalučal lisice na klop pravosodne ministrice Anne Marie Cancellieri. Zaradi tega je bila seja prekinjena. Poslanska zbornica je potem izglasovala zaupnico vladi s 347 glasovi proti 200, zaključno glasovanje o odloku pa bo na sporedu predvidoma danes. Vodja skupine Severne lige je v znak protesta zalučal lisice na klop pravosodne ministrice Anne Marie Cancellieri ansa GOSPODARSTVO - Medtem ko se Etihad pogaja z Alitalio Kuvajtski premoženjski sklad bo investiral 500 milijonov v Italiji KUWAIT CITY - Kuvajtski državni premoženjski sklad KIA bo investiral 500 milijonov evrov v strateški sklad (CDP) pri italijanski Državni hranilnici in posojilnici. Tako je povedal italijanski premier Enrico Letta ob koncu svojega obiska v Kuvajtu, kjer se je srečal s premierom, šejkom Jabrom Al-Mu-barakom Al Sabahom. Zadevni sporazum bodo podpisali prihodnjega marca, svež denar pa bodo uporabili za financiranje italijanskih podjetij, ki se večkrat soočajo s t. i. kreditnim krčem. Letta je pojasnil, da je kuvajtska investicija plod daljših pogajanj, pa tudi dejstva, da Italija znova pridobiva zaupanje v mednarodnih finančnih krogih. Sicer pa je italijanski premier v preteklih dneh obiskal tudi Združene arabske emirate, kjer je podprl načrt, po katerem naj bi letalska družba Etihad stopila v lastništvo močno zadolženega italijanskega prevoznika Alitalia. Pogajanja naj bi se zaključila v mesecu dni. »Gre za pomembne rezultate. Upam, da so jih opazili tudi v Confindustrii, kjer tako radi podlegajo malodušju,« je komentiral Letta. S tem je ošvrknil predsednika industrijcev Giorgia Squinzija, ki je pred nedavnim kritiziral Letto, češ da njegova vlada nič ne dela. STRASBOURG - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj v Evropskem parlamentu pozval Evropsko unijo, naj preseka recesijski začarani krog, v katerega je toga varčevalna politika pahnila Staro celino. V svojem sorazmerno dolgem govoru v Strasbourgu je tudi opozoril na negativen odnos do evropskih institucij, ki ga je gospodarska kriza sprožila v širokih ljudskih krogih zlasti v bolj prizadetih državah. Na te težave bi EU po njegovem EU morala odgovoriti z daljnovidno in odločno razvojno strategijo, pa tudi s pospešitvijo integracijskih procesov. Napolitanov nastop pa so prekinili nekateri evropski poslanci iz vrst Severne lige, in sicer tajnik Matteo Salvini, vodja skupine Lorenzo Fontana, Mario Borghezio ter Mara Bizzotto (na sliki, foto Ansa). Dvignili so napise proti evru ter vzklikali gesla proti skupni evropski valuti, a tudi proti samemu italijanskemu predsedniku. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dogodek ožigosal kot »zlorabo v volilne namene« (maja bodo evropske volitve), sam Napolitano pa ga je minimiziral, češ da gre za »običajne proteste Severne lige«. GLASBA - Vodil naj bi jih do l. 2020 Muti ostaja na čelu čikaških simfonikov CHICAGO - Italijanski Maestro Riccardo Muti bo vodenje čikaškega simfoničnega orkestra podaljšal do leta 2020. Mesto glasbenega direktorja čikaških simfonikov je v Neaplju rojeni dirigent prevzel leta 2010. »Chicago je moj dom v tujini in vesel sem, da bo še naprej tako,« je dejal dirigent. »Tukajšnji obiskovalci so nekaj posebnega, njihova podpora temu izjemnemu orkestru je bistvenega pomena za njegovo prihodnost,« je dejal Muti. Izpostavil je izjemne glasbenike, ki igrajo v orkestru, in dejal, da med njim in glasbeniki vladata simbioza ter topel, izjemen način sodelovanja. Muti je s svojim repertoarjem hitro prepričal Chicago, občinstvu se je približal tudi z odprtimi vajami in brezplačnimi koncerti v šolah, parkih in celo v zaporih. Mednarodni sloves orkestra utrjuje s turnejami, snemanji in projekti, kot je bil lanski prenos v živo Verdijevega Requiema, ki je pritegnil 100.000 gledalcev. Riccardo Muti arhiv Muti je bil med letoma 1972 in 1982 šef dirigent londonske filharmonije, med letoma 1980 in 1992 je bil glasbeni direktor Filadelfijskega orkestra. Od leta 1986 do leta 2005 je bil tudi glasbeni direktor znamenite milanske operne hiše La Scala. Pri vodenju čikaškega simfoničnega orkestra je nasledil svetovno poznanega izraelskega dirigenta Daniela Barenboima ki je orkester vodil do leta 2006 in zdaj deluje v milanski Scali. Manj pokojnin, a Inpsovi računi so v rdečem RIM - V letu 2013 je zavod Inps izplačal 649.621 novih pokojnin ali 43 odstotkov manj kot leta 2012, ko jih je izplačal 1.146.340. V letu 2013 pa je Inps skupno izplačal 18.607.422 pokojnin, medtem ko jih je leta 2012 18.518.301, se pravi približno 100 tisoč manj. Gre za učinke reforme nekdanje ministrice Else Fornero iz leta 2011, ki je občutno povišala upokojitveno starost. Kljub temu pa bilanca Inpsa za leto 2013 izkazuje 14,40 milijarde evrov izgube, medtem ko je je v letu 2012 izkazovala 12,21 milijarde. Papež pred veliko nočjo pozval k nesebičnosti VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj kristjane pozval, naj se v času posta pred veliko nočjo žrtvujejo in pomagajo drugim. Po papeževih besedah je post čas nesebičnosti in skromnosti. »Vprašati se moramo, čemu se lahko odrečemo in s tem pomagamo drugim in jih obogatimo. Prava revščina boli, nesebičnost pa ni prava, če se ob njej ne pokorimo. Ne zaupam dobrodelnosti, ki nič ne stane in ne boli,« je zapisal v sporočilu kristjanom. Post, dolg šest tednov, se začne na pepelnično sredo, ki bo letos 5. marca, veliko noč, najpomembnejši praznik katoliške vere, pa bodo verniki letos praznovali 20. aprila. Policija prijela enega mafijca, drugi medtem zbežal RIM - Policisti so včeraj v Neaplju prijeli šefa camorre Maria Riccia, znanega kot Mariana. Na begu je bil od leta 2011. Preiskovalci menijo, da je prvi mož klana Amato-Pagano. Medtem pa so tudi ves včerajšnji dan tako rekoč po vsej Italiji iskali 32-let-nega mafijca Domenica Cutrija, ki je zbežal iz pripora v ponedeljek, potem ko ga je skupina njegovih pajdašev prišla osvobodit pred sodiščem v Bustu Arsiziu v Lombariji, kjer bi se moral udeležiti sodnega procesa. V spopadu s policisti je bil smrtno ranjen Cutrijev mlajši brat Antonino, ki je vodil zli-kovsko akcijo. ZLATO (999,99 %%) za kg 29.812,27 -88,00 SOD NAFTE (159 litrov) 105,73 $ -0,29 EVRO 1,3519 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 4. 2. 3. 2. ameriški dolar 1,3519 1,3498 japonski jen 137,05 137,82 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,530 27,527 danska krona 7,4623 7,4621 britanski funt 0,82905 0,82590 madžarski forint 309,32 311,76 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2045 4,2242 romunski lev 4,4482 4,4938 švedska krona 8,8231 8,8318 švicarski frank 1,2215 1,2226 norveška kron 8,5200 8,4525 hrvaška kuna 7,6570 7,6525 ruski rubel 47,4312 47,4730 turška lira 3,0411 3,0533 avstralski dolar 1,5195 1,5346 braziljski real 3,2640 3,2478 kanadski dolar 1,4970 1,4950 kitajski juan 8,1963 8,1 798 indijska rupija 84,5310 84,3710 mehiški peso 18,1121 17,9892 južnoafriški rand 15,0304 15,0135 1 2 Sreda, 5. februarja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Županova obveza samo delno uresničena Nadomestili pet znamenj, na krožišču pa nič novega Obveza je uresničena. Skoraj. Občina je v Štandrežu poskrbela za zamenjavo petih enojezičnih smerokazov z dvojezičnimi. To je storila v Ulici Carso, na vaškem trgu in na krožišču pred telovadnico. Kljub obvezi pa so table Pedibusa ostale nespremenjene - še vedno so izključno italijanske. Enojezični ostajajo tudi smerokazi na štan-dreškem krožišču, kjer se cepita tudi poti za avtocesto in Slovenijo. Kljub temu, da je kro-žišče na območju Štandreža in torej na ozemlju, kjer se izvaja odlok o vidni dvoje-zičnosti, se postavljavci cestnih znakov za to niso zmenili. Problem bodo reševali še ta teden na goriški prefekturi. Obvezo o zamenjavah je v decembru lani sprejel župan Ettore Romoli na prigovarjanje goriškega predsednika SKGZ Livia Semoliča. Skupaj sta se tedaj odpravila v Štandrež in sestavila evidenco enojezičnih znamenj. Še isti dan je župan poveril občinski službi, da v roku januarja italijanskemu jeziku doda slovenskega. Januar je mimo, nekaj pa se je le premaknilo. V Ulici Carso je štandreško športno igrišče po novem označeno z dvema dvojezičnima tablama; zaradi obeh jezikov na isti tabli z ilustracijo žoge in puščico vred je ta bolj slabo berljiva. Dvojezično tablo z enakim napisom so namestili tudi na novem krožišču pred telovadnico. Na vaškem trgu pa so nadomestili znamenji, ki usmerjata proti mestnemu centru in bolnišnici. Birokracija je že tako »ušpičila«, da ostajajo le italijanske sosednje bele table, ki usmerjajo h karabinjerjem, prometni policiji in civilni zaščiti, da ne omenjamo modrih smerokazov z napisoma »Gradisca d'Is.« in »Sa-vogna d'Is.«, ki očitno nista v občinskem dometu. Nedotaknjene so tudi tri enojezične table za Pedibus v Ulici San Michele, od katerih stoji ena v bližini doma Andrej Budal. Januarski rok je veljal tudi za smerokaze na novem krožišču ob avtocesti. Pred časom je občina tam že dodala slovensko znamenje za Štandrež, tokrat pa se ni nič zgodilo. Na svojem mestu ostaja tako italijanski smerokaz za Gorico, ki ima iste značilnosti kot štandreški in bi ga zato morala doleteti zamenjava. Kar pa se ostalih smerokazov tiče, zataknilo se je zaradi pooblastil različnih ustanov, ki si rade podajajo odgovornost zato, da ne ukrepajo. Za krožiš-če je pristojna družba Anas. Tudi njeni predstavniki bodo v petek sodelovali pri delovnem omizju, ki je sklicano na goriški pre- ".T^gfl pisca pun í SAVOGNA D'IS.4. V Štandrežu novi dvojezični smerokazi ob enojezičnih (levo in spodaj); nedotaknjeno znamenje za Pedibus v Ulici San Michele (zgoraj) bumbaca fekturi, kjer naj bi pojasnili, kdo mora poskrbeti za nove smerokaze. »Tam bom odprl tudi vprašanje tabel, ki so jih pred nedavnim namestili na območju nove prometne ureditve v neposredni bližini nekdanjega mejnega prehoda pri Štandrežu in so ravno tako samo italijanske,« opozarja Se-molič, ki dodaja: »Nedopustno je vsako zavlačevanje. Od župana pričakujem, da se v prvi osebi angažira, da se na občinskem ozemlju ne krši več zaščitna zakonodaja.« KRMIN - Policija zasegla nekdanjo vojašnico Za karabinjerji kamora Poslopje naj bi kupila kriminalna združba z denarjem, pridobljenim z razpečevanjem in izsiljevanjem Zasežena palača v Krminu bumbaca Protimafijski oddelek DIA in policisti rimske kvesture so aretirali 29 oseb zaradi suma sodelovanja s kamoro, goljufije in izsiljevanja v obtežilnih okoliščinah, zato da bi okoristili kriminalno organizacijo družine 'Zazo (ali 'Zaza, poimenovana je po pokojnem začetniku Micheleju Zazi). V okviru iste preiskave so zasegli nekaj nepremičnin v Rimu, Genovi, Caserti in ... na Goriškem. Vest pa je še zanimivejša spričo okoliščine, da se zasežena goriška palača nahaja v Krminu in da je v njej do nedavnega bila karabinjerska vojašnica. Na podlagi policijskih ugotovitev naj bi kriminalna združba nakupila po Italiji vrsto nepremičnin z denarjem iz nezakonitih poslov, pridobljenim zlasti z razpečevanjem z mamili ter izsiljevanjem trgovcev in podjetnikov v neapeljski četrti Fuorigrotta. Klan 'Zazo naj bi tako kupil poslopja v Rimu, Genovi, Caserti in Krminu ter finančno podpiral še druge dejavnosti na nepremičninskem trgu, v gradbeništvu, hotelirstvu in gostinstvu ter na področjih iger na srečo, stav in prodaje vozil. Vrednost zaseženega premoženja znaša 400 milijonov evrov, med zaseženimi nepremičninami pa je tudi palača v Ulici Udi-ne 54 v Krminu. Do leta 2007 jo je zasebni lastnik dajal v najem karabinjerjem, ki so tam uredili vojašnico. V njej so bili dolga desetletja, še pred njimi, pod Avstrijo, pa je bila žandarmerija. Ko so karabinjerji odšli, jo je lastnik prodal, preiskava pa je pokazala, da naj bi kupec bila kamora. GORICA Pedibus zaostaja »Odvisen je od dobre volje staršev« Med nedotaknjenimi štandre-škimi tablami so tudi tri znamenja za Pedibus v Ulici San Michele. Problem niso le table, ampak tudi sam Pedibus, ki se kljub začetnim aktivnostim in občinskim investicijam ni prijel. Občina je poskusila uvesti več prog nadzorovanega pešačenja šolskih otrok, in sicer na šolah Fran Erjavec v Štandrežu, Oton Župančič v Ulici Brolo, De Amicis v Ločniku, Ferretti na Rojcah, Ungaretti v Ulici Cipriani ter Pecori-ni pri Sv. Ani in v Stražcah. »Po mojih informacijah - sicer ne poznam podrobneje stanja na ostalih šolah - se je Pedibus obnesel le na šoli Pecorini. Vsak dan varno pešači okrog trideset šolarjev, staršev, ki sodelujejo, pa je šest do osem,« je včeraj povedal odbornik za okolje Francesco Del Sordi. »Tudi tam, kjer se je Pedibus začel izvajati, je s časom zamrl. Odvisen je le od dobre volje staršev, ki razumejo njegov vzgojni namen in se zato angažirajo,« dodaja odbornik. Zato da bi zagotovila varno pešačenje, je občina vložila preko sto tisoč evrov: obnovila je na primer pločnike in namestila znamenja. POKRAJINA Prispevki za Rogos: Zotti napada Černičevo »Dvorano bi morala zapustiti vsakič, ko smo glasovali v zvezi s prispevki, ki so bili namenjeni zadrugi Rogos. Tega pa ni storila, kar se mi zdi sramotno.« Predstavnik Severne lige Franco Zotti je na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta ponovno napadel podpredsednico pokrajine Maro Černic, kateri očita, da je v minulih letih uprava podpirala doberdobsko zadrugo, ki upravlja center Gradina in sprejemni center Otok Cona. Zottiju se namreč zdi sporno, da je pokrajina od leta 2007 do leta 2013 namenila zadrugi Rogos za različne projekte okrog 18.000 evrov, saj je zadrugo do leta 2011 vodila sestra podpredsednice, Ana Černic. »Na podlagi enotnega besedila o krajevnih upravah iz leta 2000 upravitelji ne smejo glasovati za sklepe, ki so v njihovem interesu ali v interesu njihovih sorodnikov. Jaz pa sem našel dokumente o številnih prispevkih zadrugi Rogos, za katere je glasovala tudi podpredsednica. Pokrajina je denimo zadrugi namenila 451 evrov za ureditev igrišča ob Gradini, kar je povsem nepotrebno, saj je ob sramotno zapuščenem paludariju že nekaj igral. Lani je pokrajina zadrugi namenila tudi dva prispevka po 5000 in 6250 evrov za zaposlitev osebe s posebnimi potrebami, kar je samo po sebi sicer hvalevredno, Černičeva pa bi ne smela glasovati za ta sklep,« pravi Zotti in dodaja, da bi morala podpredsednica odstopiti oz. da je pripravljen vložiti tudi predlog za nezaupnico, če je Černičeva zavestno kršila zakonski odlok št. 267/2000. Zottiju je odgovoril predsednik Gherghetta, po katerem pokrajinska uprava ne zagotavlja prispevkov na podlagi prijateljstev ali sorodstva. »Svojemu odboru popolnoma zaupam. Pokrajina vsako leto odobri na stotine prispevkov, lani jih je bilo okrog 600: po pravici povedano ne vem, ali je bil med prejemniki tudi kdo, ki je v sorodstvu s kakšnim odbornikom do četrtega kolena. Pomembno je, po kakšnih kriterijih so bili ti prispevki dodeljeni,« je povedal Gherghetta. »Svetniku Zot-tiju sem na ta vprašanja že večkrat odgovorila. On izpostavlja, da bi se ne smela udeležiti nekaterih glasovanj, kar drži, problem pa je v tem, da je šlo za večje svežnje prispevkov, ki niso spadali pod moj resor. Nad vsebino paketov prispevkov za kulturo ali rekreativne dejavnosti nisem imela pregleda in nisem mogla vedeti, da je bila med 200 prošnjami tudi kakšna prošnja zadruge Rogos,« pravi Mara Černic. TRŽIČ - Ženska z avtom v ograjo Krč in trk Žensko so iz avta potegnili gasilci Zapustila je ambulanto Nova Salus v Ulici Bagni v Tržiču, vstopila v avtomobil in med vzvratno vožnjo pritisnila na plin, tedaj pa jo je v nogi naenkrat zgrabil mišični krč, izgubila je nadzor nad volanom in z vso silo trčila v ograjeni prostor z zabojniki za odpadke. Trži-čanka jo je odnesla z lažjimi telesnimi poškodbami, škoda na avtu znamke Ford fiesta pa je precejšnja. Nezgoda se je pripetila včeraj okrog 9. ure, kmalu potem, ko je ženska odšla iz rehabilitacijske ambulante. Zaradi krča v nogi ni več obvladovala avta, vzvratno je prečkala cestišče in podrla železno ograjo. Avto se je prevrnil in pristal med zabojniki. Na pomoč so priskočili ka-rabinjerji, iz vozila so žensko potegnili gasilci, služba 118 pa jo je prepeljala v bolnišnico. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. februarja 2014 13 RUPA - Vpliv na okolje Kemica odpira občanom vrata svoje tovarne Kemica prireja dan odprtih vrat. Tovarno, ki v Ulici Bratov Rusjan v Ru-pi proizvaja lepila in lepilne trakove, bodo lahko ob tej priložnosti obiskali vsi zainteresirani občani, vabilo pa je seveda namenjeno zlasti domačinom in tistim, ki jih kljub okoljskim dovoljenjem in zagotovilom skrbijo morebitni škodljivi učinki proizvodnih dejavnosti na okolje in zdravje. Pobuda bo potekala v soboto, 22. februarja, na predlog sovo-denjske občinske uprave, ki pozorno spremlja vprašanje tovarne in je pogosto v stiku z njenim vodstvom. Več srečanj in pogovorov je bilo tudi v zadnjih mesecih, potem ko se je svetniška komisija za okolje občine Sovod-nje seznanila z informacijo, da obrat občasno presega raven hrupa, ki jo na tistem območju določa nov občinski načrt hrupne obremenjenosti okolja. »Poudariti moram, da je bilo vodstvo obrata vedno pripravljeno na pogovor z nami in tudi na sprotno reševanje težav, do katerih neizogibno pride zaradi bližine naselja. Tako je bilo tudi v tem primeru, ko smo ugotovili, da tovarna presega vrednosti občinskega načrta za omejevanje emisij hrupa. Vodstvo tovarne je že poverilo izvedencem izdelavo načrta protihrupnih ukrepov: postaviti bodo verjetno morali nekakšne protihrupne pregrade, ki bodo ublažile šum,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin, po kateri se namerava tovarna Kemica priključiti tudi na plinsko omrežje - za napeljavo je občina Sovodnje poskrbela v okviru načrta širitve obrtne cone na Mal-nišču -, kar bo zmanjšalo tudi emisije tovarne, ki so povezane z delovanjem peči na kurilno olje. »Gradnja napeljave se je že zaključila, pri priključitvi tovarne nanjo pa je prišlo do zamud. Postopek je vsekakor v teku,« pojasnjuje županja, po kateri je uprava dala pobudo za organizacijo dneva odprtih vrat tudi zato, da bi občani lahko pobliže spoznali, kaj v tovarni proizvajajo, katere snovi pri tem uporabljajo in kako poteka proizvodni proces. »Cilj te pobude sta čim boljše informiranje občanov in transparentnost. Ogled tovarne smo sicer nameravali prirediti že v prejšnjih mesecih, dogodka pa so se želeli udeležiti tudi predstavniki lastništva družbe Kemica, ki ima sedež v Nemčiji. Naposled smo se torej dogo- vorili za februar,« pravi Floreninova. Dan odprtih vrat bo potekal v soboto, 22. februarja, med 9. in 13. uro. Sprejem in voden ogled prostorov proizvodnega obrata bo trajal do 11.30, nakar bodo predstavniki družbe spregovorili o podjetju in njegovih proizvodih. Sledili bodo pozdravi županje, generalnega direktorja podjetja Kemica Italija in lastnika podjetja Kemica, ob zaključku je predvidena pogostitev. Na dan odprtih vrat so v prvi vrsti vabljeni občani bližnjih vasi Ru-pa in Peč, dobrodošli pa bodo prav vsi, ki jih zanima pobliže spoznati delovanje ene izmed redkih še delujočih tovarn v neposredni bližini glavnega mesta goriške pokrajine. (Ale) Tovarna Kemica v Rupi bumbaca PEVMA - Nesreča Padla s kolesa Odpeljali so jo v bolnišnico, hujših posledic pa naj ne bi bilo. V ponedeljek zvečer se je na križišču pri pevmskem mostu zgodila prometna nesreča, v kateri je bila poškodovana 31-letna kolesarka A.O.. Ženska, ki je doma iz Pevme, se je okrog 21.10 s kolesom peljala iz domače vasi proti Gorici, v še nepojasnjenih okoliščinah pa je na križišču med Ulico Ponte del Torrione in Ulico Bella veduta pri mostu izgubila ravnotežje in padla s kolesa. Pri tem je udarila z glavo ob tla. Na prizorišče nesreče sta prišla rešilna služba 118, ki je kolesarsko odpeljala na urgenco v goriško bolnišnico, in goriška prometna policija. Reševalce je poklical avtomo-bilist, ki je kolesarko videl na tleh. Sprva policisti niso izključevali, da je bil v nesrečo vpleten tudi kakšen avtomobil, nato pa se je izkazalo, da ni bilo tako. GORICA - Presejanje Najzanesljivejša metoda za odkrivanje raka dojke Program preventive je brezplačen in ga bodo izvajali od 7. do 22. februarja V Furlaniji Julijski krajini je rak dojke najpogostejša oblika ženskega raka, saj predstavlja 26,6-odstotka vseh rakastih obolenj pri ženskah. Letno odkrijejo okrog tisoč novih primerov: največ - kar 43 odstotkov - jih zasledijo pri ženskah, starih od 50 do 69 let. Zaradi raka dojke umre v naši deželi vsako leto približno 300 žensk. Pomembno sredstvo za preprečevanje raka je presejanje (»screening«). Namenjeno je ženskam, ki spadajo v določene starostne skupine, ali tistim, ki so izpostavljene dejavnikom tveganja. Zdravstveno podjetje jih tudi letos vabi, da se udeležijo programa presejanja raka dojke: prvi krog presejanja za letošnje leto bo potekal od 7. do 22. februarja v Gorici, točneje ob poslopju B nekdanje splošne bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. Tam bodo postavili kontejner, v katerem bo usposobljeno osebje izvajalo presejalne mamografije ženskam, ki jih je dežela FJK pisno povabila na pregled. Pismo so prejele ženske, ki so mamografijo izvedle leta 2012 z negativnim rezultatom. Sprejemna pisarna bo odprta od 8.30 do 17. ure. Na osebje urada za presejanja, ki ima sedež v stavbi B ob nekdanji bolnišnici, se lahko v tem obdobju obrnejo tudi tiste ženske, ki pisma niso prejele, a spadajo v starostno skupino 50-69 in so opravile zadnjo mamografijo pred najmanj dvema letoma. Tajništvo bo odprto od 8.30 do 14.30. Mamografije bo izvajalo usposobljeno tehnično osebje, mamografske posnetke pa bosta odčitala izkušena radiologa, ki ju je pooblastila dežela. Ženske, pri katerih je vsaj en radiolog odči-tovalec opazil sumljive lezije, bodo podvržene dodatnim pregledom. Ko bodo vsi dvomi razjasnjeni in če bo rezultat preiskav negativen, bodo ženski svetovali, naj čez dve leti ponovno opravi presejanje. V primeru odkritja raka na dojki pa bodo žensko vključili v program zdravljenja. Celoten program preventive je brezplačen. Presejanje je danes najpomembnejša metoda, ki omogoča zgodnje odkrivanje prisotnosti malignih tumorjev in nam posledično omogoča, da se izognemo agresivnim tipologijam zdravljenja. Ob tem je zanesljiv in hiter tip preiskave. Naprave oddajajo minimalno količino sevanja, pregled pa traja približno deset minut. KRMIN - Med poukom odpadel kos ometa Evakuirali 400 otrok Osnovna šola Da Feltre in nižja šola Pascoli zaprti vsaj do petka - Iščejo alternativne lokacije v občini in drugod Krminska občinska uprava je bila včeraj iz varnostnih razlogov primorana evakuirati šolsko stavbo na Drevoredu Roma, v kateri imata sedež osnovna šola Vittorino da Feltre in nižja srednja šola Giovanni Pascoli. Že v ponedeljek je namreč s stropa ene izmed učilnic v prvem nadstropju odpadel kos ometa, včeraj pa se je enak problem pojavil v učilnici v drugem nadstropju. »K sreči ni bilo tam nobenega otroka in se ni nihče poškodoval,« pravi krminski župan Luciano Patat, ki je včeraj po drugem tehničnem pregledu stropov sklenil, da šolo zapre do nadaljnjega. »Tehniki in gasilci ocenjujejo, da je stavba stabilna in da vanjo ne pronica voda. Problem naj bi bila malta,« je povedal župan Patat, po katerem so strokovnjaki ugotovili, da bi se omet lahko začel krušiti tudi v drugih učilnicah, zato je morala občinska uprava iz varnostnih razlogov prepovedati vstop v stavbo. Do petka ne bo pouka, medtem pa bodo skušali za otroke osnovne in nižje srednje šole - skupno jih je okrog 400 - poiskati druga poslopja. »Večstopenjska šola Pascoli šteje skupno devetnajst razredov. Začasne prostore, ki jih bodo lahko uporabljali vsaj do konca leta, iščemo v naši občini, če jih ne bo dovolj pa bomo zaprosili za pomoč tudi sosednje občine,« pravi župan, ki upa, da bodo do petka že našli nekaj prostih učilnic. »Iz varnostnih razlogov bo treba obnoviti omet v celi šolski stavbi, ki ima pet nadstropij. Stroški bodo zato precej visoki,« zaključuje župan Patat. (Ale) Pred stavbo večstopenjske šole v Krminu NOVA GORICA - Posledice žledoloma Pomoč vojske V Goriških Brdih dva plazova - Z otoplitvijo tudi nevarnost Delavci Elektro Primorske odpravljajo škodo na električnem omrežju »Slovenska vojska bo pripeljala 30 ki-lovatni agregat za oskrbo 60 odstotkov stanovanjskih hiš v Lokovcu z električno energijo,« so včeraj sporočili iz novogoriške mestne občine. Preostale stanovanjske hiše so že oskrbeli z manjšimi agregati. Včeraj je bilo na terenu 60 članov civilne zaščite, gasilcev in drugih vpoklicanih, delo je oteževal ledeni dež. Agregate je po nekaterih območjih postavljalo tudi podjetje Elektro Primorska. Če bo treba, jih bodo tudi na Goriškem, so povedali. Omenjeni večji agregat bodo v Lo-kovcu skušali priklopiti na omrežje in tako zagotoviti električni tok do hiš, kjer so vodi celi. Ostale stanovanjske hiše so že oskrbljene z manjšimi agregati. Mestna občina Nova Gorica je v te namene nabavila deset agregatov, iz štaba Civilne zaščite pa je prišel tudi poziv občanom: vse, ki jih imajo in jih trenutno ne potrebujejo, so zaprosili, če jih lahko posodijo. Danes se obeta dvig temperatur, zato v štabu Civilne zaščite mestne občine upajo, da bodo zato lahko v celoti priklo-pili agregate v Lokovcu. Bo pa otoplitev prinesla tudi nevarnost - zaradi hitrega taljenja ledu je gibanje v gozdovih in povsod tam, kjer je žled, zelo nevarno. V Goriških Brdih je vreme povzročilo dva plazova: enega na Plešivem, drugega na Humu v bližini stanovanjske hi- še. Gasilci so kraj pregledali, z aktivnostmi bodo nadaljevali v prihodnjih dneh. V podjetju Elektro Primorska so po prvih zbranih podatkih ugotovili, da je na njihovem območju poškodovanih 150 kilometrov vodov, prizadetega je 50 odstotkov distribucijskega omrežja, kjer so težave z žledom. Na terenu imajo med 200 in 250 ljudi, začasna sanacija bo trajala dva do tri mesece, trajna pa kar dve do tri leta. Zahodni del Slovenije se trenutno napaja preko Hrvaške in Italije. Škoda, ki je nastala v minulih dneh je milijonska, pravijo na Elektro Primorska, o konkretnih številkah pa še ni mogoče govoriti. Zaradi vsega naštetega nastaja tudi škoda v gospodarstvu. V novogoriškem pohištvenem podjetju Gonzaga, ki ima enega od obratov tudi v Čepovanu, na območju Trnovsko-Banjške planote, smo preverili, kakšne posledice bodo imeli zaradi vremenskih razmer. »Pri nas smo bili v petek brez elektrike, včeraj pa so težavo predstavljale neprehodne ceste, zaradi katerih sodelavci niso mogli do tovarne. Danes smo spet zagnali proizvodnjo, nekaj zaposlenih še ni, računamo, da se bo jutri stanje normaliziralo. Ta dva izgubljena dneva bomo nadoknadili z kakšno delovno soboto, drugih večjih težav pa za sedaj na srečo nismo imeli,« je povedal direktor Iztok Bizjak. (km) 1 4 Sreda, 5. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Dodatne vsebine za e-Hišo na novi lokaciji v centru Eksperimente selijo Novogoriški eksperimentalno-izobra-ževalni center oziroma e-Hiša se iz Solkana seli v središče Nove Gorice. Nove prostore si je novogoriška različica tudi drugod že lepo uveljavljenih hiš eksperimentov dobila v nekdanjih prostorih Avdio Video centra tik ob Kulturnem domu. E-Hiša bo na novi lokaciji uradno zaživela 12. februarja ob 17. uri. Leta 2008 jo je zasnoval in finančno podprl mladi novogoriški podjetnik Luka Manoj-lovič. S skupino entuziastov je prvo zbirko postavil v štiri bivalne zabojnike na dvorišče solkanskega multimedijskega centra Mo-stovna. Od lanskega oktobra e-Hiša ob podpori novogoriške mestne občine deluje pod okriljem novogoriškega mladinskega centra. »Selitev v središče mesta bo prinesla dodatne vsebine, nove poskuse, vsekakor pa bomo odtlej bliže uporabnikom,« se veseli Lara Brun, direktorica mladinskega centra. Na novi lokaciji bodo vsebine dostopne v treh nadstropjih na skupaj dobrih 170 kv. metrih površine. »S priključitvijo e-Hiše novogoriškemu mladinskemu centru želimo postati kraj povezovanja znanosti, izobraževanja in gospodarstva ter pripomoči k povišanju deleža študentov naravoslovja in tehnike. Obiskovalce e-Hi-še v novih prostorih pričakuje prenovljena zbirka poskusov, ki jo bomo dodatno osveževali vsako četrtletje in tako stalno privabljali obiskovalce in radovedneže. Vrata e-Hiše bodo odprta tudi popoldan in ob koncih tedna,« dodaja. Dobrodošla novost bodo rojstnodnevne zabave. Tudi na dosedanji lokaciji v Solkanu so novogoriško e-Hišo rade obiskovale šole in druge organizirane skupine ter posamezniki. S preselitvijo v središče mesta bo obiskovalcev še več, se nadejajo. Z namenom, da medse povabijo tudi šolarje in posameznike iz sosednjega goriškega prostora, so vabilo na odprtje poslali tudi na tamkajšnje šole in društva. »Doslej nismo imeli veliko obiska iz italijanske strani,« pravi Lara Brun. Da bi se približali obiskovalcem, ki ne govorijo slovensko, bo zanje v e-Hiši na voljo knjižica s poskusi ter obrazložitve poskusov v dveh jezikih, v italijanščini in angleščini. »V prihodnosti pa bomo razmislili tudi o vodenih ogledih v tujem jeziku,« napoveduje direktorica. Sicer pa so programi e-Hiše namenjeni široki javnosti, od predšolskega pa vse do tretjega življenjskega obdobja. Gre tudi za dobrodošel način povezovanja praktične znanosti z učnimi vsebinami v šolah. Razvijajo jih v skladu z učnimi načrti in v sodelovanju z izobraževalno-raziskovalnimi institucijami Dosedanja (zgoraj) in nova lokacija e-Hiše (spodaj) k.m. NOVA GORICA Ples v »Sobi z razgledom« Govornica bo Neda Rusjan Bric S plesno predstavo »Soba z razgledom« bo novogoriška mestna občina počastila letošnji kulturni praznik. Osrednja slovesnost bo danes ob 20. uri na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Slavnostno besedo bo imela Neda Rusjan Bric, dobitnica Bevkove nagrade mestne občine Nova Gorica v letu 2013, sicer gledališka igralka in režiserka. Plesno predstavo so zasnovali in ko-reografirali Michal Rynia in Nastja Bremec ter Zavod MN Produkcija Nova Gorica. »Gre za celovečerno plesno predstavo, za 45 minut plesa. Nič ne bo govorjenja, komunikacija bo temeljila zgolj na gibih. Predstava obravnava različne odnose med moškim in žensko, zgodba bo predstavljena skozi tri različne pare, ki se nahajajo vsak v svojem najljubšem delu sobe. Predstava je še dovolj abstraktna, da dovoli vsakemu, da si naredi svojo zgodbo ...,« pravi Nastja Bremec, ki bo poleg Mic-hala Rynie, Vita Stasolla, Gabriela Mon-tarulija, Jureta Gostinčarja, Lize Šimenc, Tomija Čineja in plesalcev Umetniškega društva M&N DC nastopila na odru. Program bo povezovala Eva Longyka Maru-šič. Pri blagajni SNG je bilo včeraj na voljo le še nekaj brezplačnih vstopnic. Nocojšnji dogodek sodi v niz prireditev, ki jih novogoriška mestna občina letos posveča plesni umetnosti. (km) v regiji in zamejstvu. Z interaktivnimi poskusi, delavnicami, eksperimentalnicami, tečaji robotike, rojstnimi dnevi v e-Hiši in s festivalom znanosti spodbujajo učenje z izkušnjo. »Programi e-Hiše spodbujajo zanimanje za naravoslovje in tehniko, področji za kateri se odloča vse premalo dijakov in študentov. Sta pa to gotovo področji, na katerih temelji bodoči razvoj narodnega gospodarstva ter v ožjem pomenu potencial občine in regije,« je prepričana direktorica. V podporo promociji naravoslovja in tehnike bodo svoje unikatne poskuse in sponzorska sredstva prispevala tudi lokalna podjetja, katerih dejavnost je vezana na ti področji. Z e-Hišo sodelujejo Gen energija, Instrumentation Technolgies z najnovejšim izdelkom Red Pitaya in Letrika. Nove prostore E-hiše bo v sredo slovesno odprl župan Matej Arčon, nato bodo e-Hišnice in e-Hišniki strokovno predstavili razstavljene poskuse. Gostje, in kasneje vsi obiskovalci, bodo prav vse poskuse lahko tudi sami izvedli. Slednje je gotovo ena od posebnosti novogoriške E-hiše. Katja Munih SOVODNJE - Pravljice in likovne delavnice v vrtcu Čira Čara Najbolj jih je presenetilo, da ima vsaka knjiga vonj GORICA - Dogajanje v mestu Stalno omizje tudi s trgovci in gostinci Omizje na občini Vsak prvi ponedeljek v mesecu se bodo sestajali predstavniki krajevnih ustanov, gospodarskih dejavnikov in stanovskih organizacij ter skupaj programirali mestne dogodke. Pri omizju bodo soudeleženi Trgovinska zbornica, Ascom in zveza obrtnikov, dalje Fundacija Goriške hranilnice in agencija Turismo FVG ter univerzitetni študentje. Na pripravljalnem srečanju, ki je potekalo na goriški občini, so zlasti mestni trgovci in gostinci izrazili željo, da bodo aktivno vključeni v organizacijo prireditev in da bodo tudi sami pobudniki dogajanja. Že z letošnjim letom bodo skupaj sestavljali koledar dogodkov. S tem v zvezi so bili omenjeni pust, Expomego in Expo2015. Govor je bil tudi o ovrednotenju mestnega jedra zlasti na osi Travnik-Raštel-trga Cavour in Sv. Antona. Spet se bodo sestali v prihodnjem tednu. Pri projektu udeleženi sovodenjski otroci (desno); pri prvi risbi je bil uporabljen pametni material, pri drugi pa pečatniki iz odpadnega materiala (spodaj) V sovodenjskem vrtcu Čira čara se je zaključil tematski sklop Pravljice in likovnost, ki ga je otrokom ponudil Družinski center Hiša pravljic iz Sovodenj. Zajemal je pet srečanj, na katerih so otroci spoznali osnovna likovna področja: risanje, slikanje, grafiko in kiparstvo. Rdeča nit, ki se je prepletala skozi vsa srečanja, pa so bile pravljice. Srečanja je vodila vzgojiteljica in pravljičarka Martina Šolc, ki je s svojim pravljičnim košem, polnim presenečenj, vzbujala radovednost in kreativnost otrok. Na prvem srečanju je iz čarobnega koša potegnila cel kup knjig in skupaj z malčki raziskovala, kakšne so: ogledali so si, kakšne so platnice, listi, besedilo in ilustracije ter razmišljali o barvah, oblikah, teži,. Knjige so doživljali z vsemi čuti. Najbolj jih je presenetilo, ko so odkrili, da ima vsaka knjiga svoj vonj. Na risarski delavnici so nato iz navadnega papirja pričarali knjižico in vsak otrok je narisal svojo pravljico. Po uvodni multisenzorični motivaciji so bili otroci zelo kreativni in nastale so izvirne pravljice. Na drugem srečanju so otroci spoznali novo slikarsko tehniko, slikanje s pametnim materialom, ki ima dvojno vlogo: je hkrati izrazno sredstvo in motivacija. Iz naravnega in odpadnega materiala so otroci naslikali enkratne slike. Med ustvarjanjem so bili navdušeni in učilnica je bila nasičena s pozitivno energijo. Na naslednjih srečanjih so se otroci zabavali s tiskanjem s pečatniki iz odpadnega materiala in z oblikovanjem gline, iz katere so izdelali kipce za domače jaslice. Rdeča nit srečanj so bile pravljice, saj je primar- ni cilj Hiše pravljic razvijanje bralne kulture in ponujanje otrokom priložnost, da prisluhnejo lepi slovenski besedi, bogatijo besedni zaklad in razvijajo pozitiven odnos do jezika. Na zaključnem srečanju so otroci skupaj z mentorico obnovili glavne vsebine in si ogledali fotografije, saj je vzgojiteljica na vsakem srečanju dokumentirala potek dela in izdelke. Z zbranim gradivom je izdelala plakate, ki so jih razobesili v vrtcu, kjer so si jih lahko ogledali tudi starši. Stavka odpade Stavka avtobusov, ki je bila napovedana za današnji dan, odpade. Podjetje APT sporoča, da bodo avtobusi vozili po ustaljenem urniku. V Foglianu brez vode Podjetje Irisacqua obnavlja vodovodno omrežje v Foglianu. Zaradi tega bo jutri med 13. in 17. uro prekinjena dobava vode v občini. Beg mu ni uspel Goriška mejna policija je v minulih dneh aretirala 28-letnega romunskega državljana, ki ga je sodišče iz Milana obsodilo na desetmesečno zaporno kazen zaradi prodaje ukradenega blaga. Moškega, ki je nameraval pobegniti, so prijeli pri cestninski postaji pri Moščenicah. Polži v Jadranu V rotundi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bodo dre-vi ob 19. uri odprli razstavo podvodnih fotografij »Polži v Jadranskem morju«; posneli so jih člani potapljaškega kluba Mehurček. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. februarja 2014 15 GORICA - V Kulturnem domu Furlani privabljajo slovensko publiko Nastopajoča in občinstvo Gledališki niz Teatri comic Furlan 2014 je tudi letos »polnil« dvorano Kulturnega doma. Zaključil se je v soboto z nastopom že uveljavljenega komičnega dua I Trigeminus iz Manzana. Mara in Bruno Bergamasco, sicer brat in sestra, sta se predstavila z rafalom skečev pod naslovom »Il mior dal cabaret Furlan« (Naj ... furlanskega kabareta). Tudi tokrat nista »zatajila«: dvorana je bila nabito polna in obenem tudi »hrupna« zaradi glasnega smeha in ploskanja občinstva. Niz furlanskih komedij je bil po- novno uspešen, poudarjajo organizatorji. Tako kot že v minulih sezonah je pri njem sodeloval Kulturni dom, ki ima na tem področju »kilometrino«, saj že vrsto let prireja večjezični komični festival Komigo. Naveza Komigoja, gledališkega festivala društva Terzo Teatro in niza furlanskih predstav se iz leta v le- to utrjuje in bogati krajevno kulturno sceno. Omembo zasluži še okoliščina, da furlanski teater privablja v Kulturni dom tudi slovenske gledalce. »Vzgojni namen Komigoja se torej obrestuje, saj v jezikovni različnosti povezuje ljubitelje gledališča,« ugotavlja predsednik Kulturnega doma, Igor Komel. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. februarja ob 20.45 bo koncert skupine Tango Inmortal; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. februarja ob 20.15 bo nastopil pianist Lovro Pogorelic. 14. februarja ob 20.15 bo koncert kvarteta Mascara; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013. srcu čutiš, naj se v srečo in ljubezen zlije. Vse najboljše ti želijo P., S., V., M., S., G., A. U Kino ~M Gledališče fî Razstave ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO VRNITEV vabi na odprtje fotografske razstave z neobjavljenimi slikami »Devetaki '15-'18« v gostilni Miljo, Devetaki 2, Doberdob. Predstavil jo bo Aldo Rupel v petek, 7. febuarja, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo potekala tudi predstavitev kulturnega društva Vrnitev z možnostjo včlanitve in zakuska z družabnostjo. RAZSTAVA »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici; do 10. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. KC LOJZE BRATUŽ, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in galerija Rika Debenjaka vabijo na ogled razstave »Pavel Medvešček ob 80-letnici« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 15. februarja med prireditvami ali po dogovoru na tel. 0481-531445. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave »Generative Art« Bogdana Sobana v galeriji Ars na Travniku; do 28. februarja po urniku odrtja knjigarne. ~M Koncerti »ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: 8. februarja »Zlateh la ca-pra«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 7. februarja, ob 20.45 balet »Amarcord« (Luciano Cannito iz filma Federica Fellinija), nastopa Rossella Brescia; 13. februarja ob 20.45 »Il discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 6. in 7. februarja, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco), ob kulturnem prazniku ugodnejše vstopnice; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. H Čestitke znanje slovenskega jezika«. V sredo, 12. februarja, od 16. do 17.30 bo za otroke letnikov 2008 in 2009 odprtje ludoteke Pikanogavička s predstavo Damjane Golavšek. Za osnovnošolce bo v četrtek, 13. februarja, od 13. do 18. ure potekal prikaz pošolskega programa: ob 13.15 kosilo, ob 13.40 športne in ustvarjalne delavnice, ob 14.30 učna ura, ob 16.30 malica, ob 17. uri animacija s Stenom Vilarjem (za kosilo je potrebna prijava po tel. 0481-533495 do torka, 11. februarja). Za srednjo in višjo šolo bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri prikaz pošol-skega pouka in izobraževalnega programa, ob 18. uri predstavitev projekta »Mladi-I giovani al centro« z vi-deospotom »Rdeča Kapica in volk kadilec«, sledila bo zabava z glasbo do 20. ure. M Izleti Danes na Palkišču KATJUŠA praznuje 40. rojstni dan. Vse kar upaš, naj se izpolni, kar iščeš, naj se odkrije, kar želiš, naj se uresniči, vse kar v DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -20.00 - 22.10 »La gente che sta bene«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 18.15 - 21.30 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 14.45 - 16.30 - 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.50 -22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 15.00 - 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: 14.40 - 16.15 »A spasso con i dinosauri«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-ta colpa di Freud«. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 18.15 - 21.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 16.00 »Belle & Sebastien«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 3: 14.50 - 16.30 »A spasso con i dinosauri«; 18.10 - 20.10 - 22.15 »Tut-ta colpa di Freud«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.009.30, sreda 14.00-16.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na dneve odprtih vrat od 11. do 14. februarja: v torek, 11. februarja, od 17.30 do 19. ure bosta Suzana Pertot in Matejka Grgič vodili predavanje z nasveti in navodili za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, nezahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava do četrtka, 6. februarja, in prisotnost na sestanku istega dne ob 20. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave na an-drej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Rovinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). Ü3 Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenjski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 3290913340 (Maja), otroci po tel. 3403985280 (Ivana). POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013-14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj obrazne joge v Domu A. Budala v Štan-drežu ob sredah od 18.30 do 20. ure; informacije in prijave po tel. 347-0335969 (Petra) ali na info@visoinforma.it. H Prireditve ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FA- RI (Strada Colombara 11) je vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 5. februarja, ob 20.15 večer z goriškim literarnim klubom Govorice v sklopu niza »Art sredica«. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v gostilni Al Falegname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo potekala v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri. Vabljeni učenci osnovne in srednje šole; informacije po tel. 0481-533495. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Nataše Konc Lorenzutti »Kava pri dišečem jasminu«. UPOKOJENCI SINDIKATA SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabijo na kongresno zborovanje v petek, 7. februarja, ob 15. uri v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Tatiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni harmonikaši. SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri v prostore na Palkišču na proslavo ob dnevu slovenske kulture. Na programu odprtje razstave Vilija Prinčiča o bratih Rusjan in nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. DIJAŠKI DOM GORICA prireja v torek, 11. februarja, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Montesan-to) 84 v Gorici srečanje za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika. Nasveti in navodila za starše«. Sodelovali bosta Suzana Pertot, psihologinja, ki raziskuje in objavlja na temo večjezičnosti in Ma-tejka Grgič, jezikoslovka, znanstvena direktorica SLOVIKa. KD SABOTIN vabi na praznovanje sv. Valentina v soboto, 15. februarja, na sedežu društva v bivši osnovni šoli v Štmavru (Znorišče 4). Na programu bodo predavanje in fotografska razstava »Štmaver in Podsabotin pred 1. svetovno vojno« g. Alessia Stasija ter nastopom MoZ Štmaver in Kromberških Vodopivcev. V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri odprtje kioskov na sedežu društva in ob 14. uri maša. Sledila bo družabnost. ZA IZLET Z E'STORIABUSOM po sledeh prve svetovne vojne 15. februarja v spremstvu Lucie Pillon na ogled krajev in spomenikov prve svetovne vojne v goriški občini je še nekaj prostih mest. Za vse ostale izlete so že napolnili mesta na razpolago. Prijave pri združenju eStoria po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. Med izleti bo potekalo tudi fotografsko tekmovanje »eStoria-bus in un click«, v okviru katerega bodo nagradili najlepše fotografske posnetke izletnikov. 0 Mali oglasi DARUJEMO železne knjižne police; tel. 0481-531733. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Teresa Erjavec - sestra Leandra (z goriškega glavnega pokopališča ob 8.20) v zavodu Svete Družine (ležala bo od 8.30 dalje) in na glavnem pokopališču. DANES V ŠTANDREŽU: 9.10, Paolo Drosghig (iz goriške splošne bolnišnice ob 9. uri) v cerkvi in na pokopališču; 11.10, Giovanni (Ivan) Kerpan (iz goriške splošne bolnišnice ob 11. uri) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Lucia Nicolao vd. Gabrieli iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Claudio Stivanello (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VERSI PRI ROMANSU: 14.30, Livio Macor (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Oder Spang-hero (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Sreda, 5. februarja 2014 APrimorski r dnevnik Udineseju prva polfinalna tekma VIDEM - Udineseju v pokalu uspeva to, kar mu ne uspeva v ligi. V prvi polfinalni tekmi je namreč sinoči na stadionu Friuli z 2:1 (1:1) premagal Fiorentino. V 36. minuti je zadel Di Natale, a je ob izteku prvega polčasa izenačil Vargas. Odločilni zadetek je osem minut pred koncem s strelom od daleč dosegel Muriel, ki ga je trener Udineseja Guidolin poslal na igrišče 16 minut prej. Igrali so pod dežjem. V drugem polfinalu igrata Roma in Napoli. SOČI 2014 - Za Italijo bo nastopilo 113 športnikov Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Marquez najhitrejši na prvem testiranju SEPANG - Prvi uradni trening motociklistov razreda Mo-toGP pred začetkom nove sezone je bil najbolj uspešen za mladega svetovnega prvaka Marca Marqueza (na sliki), ki je bil najhitrejši s svojo hondo. Pol sekunde je zaostal Valentino Rossi (yamaha), ki pa je bil hitrejši od Pedrose in Lorenza. Bolj slabo s eje obneslo moštvo Du-catija. Andrea Dovizioso je dosegel 12., Cal Crutchlow pa 14. čas. Računajo na mlade SOČI - Previdnost je mati modrosti. Tako pravi stari pregovor, ki se ga tačas, morda predvsem zaradi vraževernosti, držijo v italijanski olimpijski odpravi. Po razočaranju v Vancouvru, od koder se je Italija vrnila samo s petimi kolajnami, letos pri napovedih o kolajnah štedijo. Nasploh se pred Sočijem poudarja mladost odprave (ki je za leto mlajša kot v Vancouvru) in o ženskah, ki jih je več kot pred štirimi leti. Smučarski tek, nekoč zastavonoša italijanskih olimpijskih športov, bo v Sočiju le medla figura tega. Tistih devet kolajn, ki so jih v Li-lehammerju leta 1994 osvojili »azzurri« samo v smučarskem teku, so že zgodovina. Tačas doživlja smučarski tek krizo, voz vleče le 23-letni Federico Pellegrino, sprinter, ki je nekajkrat že opozoril nase. V Sočiju naj bi na startu pri daljših preizkušnjah nastopil tudi Giorgio Di Centa, najstarejši član odprave, 41 let. Bolečine v hrbtu so ga prejšnji teden zaustavile, napovedal je le, da želi v Soči samo za boj za vrh. Nič pozitivnega ne napovedujejo niti v taboru alpskih smučarjev. Pred dnevi je bil direktor Ravetto kritičen nad neuspehi in dejal, da bi morda bilo dobro, ko bi smučarji ostali kar doma. Po dobrem začetku sezone so ostali »azzurre« domala prehiteli, zato so nad vsako napovedjo zelo previdni. Christoffer Innerhoffer, ki je dobesedno eksplodiral leta 2011 in bi moral vleči voz hitrih disciplin, je v svetovnem pokalu šele 13., najboljši je Peter Fill (10.). Najvišjo uvrstitev ima doslej v slalomu Patrick Thaler, 34 let, peti v skupnem seštevku, v veleslalomu pa je 9. Roberto Nani. V ekipi je spet tudi Giu-liano Razzoli, pa čeprav se na kriterijskih tekmah ni uvrstil. Pred štirimi leti je ravno on z zlato kolajno v slalomu vnesel nekaj dobre volje v italijanski tabor. Kot kaže, vanj še verjamejo. Ve se, da so olimpijske igre poglavje zase, kjer so možni preobrati in presenečenja. Teh si želijo tudi v ženskem taboru, kjer tačas nobena tekmovalka ne izstopa. Na lov na kolajne se bo podalo 113 »azzurrov«, štiri več kot v Vancouvru. V primerjavi s kanadskimi igrami je več žensk (44), odprava pa je tudi mlajša (srednja starost je 26,06, skoraj leto mlajša od Vancou-vra) - najmlajša je sankačica Sandra Ro-batscher, ki je komaj dopolnila 18 let. Med njimi je 57 tekmovalcev, ki bodo prvič nastopilo na Igrah. Najštevilnejši so olimpijci iz pokrajine Bocen (48), iz FJK jih bo sedem: Alessandro Pittin in Giuseppe Michielli (nord. kombinacija), Giorgio Di Centa in Marina Piller (tek na smučeh), Sebasitan Colloredo (skoki), Giacomo Matiz (freestyle) in Corinna Boccacni (deskanje). Edina ekipa bo letos hokejska. Kot kaže, bodo v italijanski odpravi tekmovalce v tradicionalnih športih, kot sta smučarski tek in alpsko smučanje, osenčili lovilci kolajn v drugih disciplinah. Napovedi govorijo o 7 do 8 kolajnah, piše Corriere della sera. Odličje si nadejata deskarja Omar Visintin in Roland Fischnaller, v biatlonu bi se v boj za ekipno kolajno vključila Lukas Hofer in Dorothea Wierer. Alessan-dro Pittin bo branil bron v nordijski kombinaciji, vendar se letos bori predvsem s strahom pred skakalnicami, v short traku pa bo Arianna Fonatana, 23 let, skušala dodati svojemu izkupičku še tretjo olimpijsko kolajno: v Turinu in Vancouvru je bila bronasta. Vprašljiv bo razplet na ledeni plošči, kjer bo olimpijsko odličje lovila Carolina Kostner. Pred posamičnim nastopom (19. in 20. februarja) bo že jutri nastopila na ekipni tekmi, kar je novost letošnjih olimpijskih iger. Potiho vsi upajo, da bo na zmagovalni oder spet stopil zastavonoša odprave, 40-letni Armin Zoeggeler, ki bo nastopil na šestih olimpijskih igrah. Doslej je Južnitirolec zbral po dve zlati in srebrni kolajni ter bron. Če bo njemu spodrsnilo, pa lahko igrajo sankači na drugo karto: 20 let mlajši Dominik Fischnaller se že uveljavlja na svetovni sceni. Letos je starosto italijanskega sankanja, od katerega se tudi največ uči, premagal na prvi tekmi svetovnega pokala, nato pa še trikrat stal na tretji stopnički. Veronika Sossa Južnitirolec Armin Zoeggeler, zastavonoša na petkovi otvoritvi zimskih olimpijskih iger v Sočiju, je konec januarja osvojil evropski naslov ansa f I »Sedaj šteje le še želja, želja po zlati olimpijski medalji in to je športnica na takšni ravni, kot je Mazejeva, sposobna storiti,«je '— Andrea Massi spodbujal Tino Maze po ponesrečenem slalomu v Kranjski Gori. I »Ne vem, za kaj gre. Nisem in nismo v nobenem sporu z Marušo Ferk, razen da sem ji rekel, da se mora naučiti pozdraviti Tino Maze in našofizioterapevtko, to je Nežko Poljanšek, kije starejša od nje,« je Andrea Massi komentiral novico, da je li'' | _ dobil poziv na sodišče v primeru smučarke Maruše Ferk zaradi dogod-» * f kov med svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu. I »Vučko? Seveda vem, kdo je Vučko in ga dobro poznam. A ga nimam. Kaj bo meni Vuč-ko doma, saj sem z 21 leti mlajši od njega. A kar sem slišal in sam spremljal, mislim, da je bil Vučko ena najboljših maskot olimpijskih iger do zdaj,« je moskoto z olimpijskih iger 1984 v Sarajevu »ocenil« slovenski smučarski skakalni adut Peter Prevc. I »Ne le tekmovališče, tudi olimpijska vas je odlična. Na začetku smo se malce pritoževali nad hrano, ki pa je iz dneva v dan boljša in res je za nas vse popolno,« so ruski organizatorji prrsegli pričakovanja glavnega trenerja slovenskih biatloncev Uroša Velepeca. KOŠARKA Ugoden žreb za Slovenijo BARCELONA - Slovenija je na žrebu skupin za SP 2014 v Barceloni, vsaj na papirju, dobila lahko skupino. Njeni nasprotniki so Litva, Angola, Južna Koreja, Mehika in Avstralija. Skupina D bo igrala v Las Palmasu na Kanarskih otokih, ki se dokaj oddaljeni od centra dogajanja, kar je edina negativna nota žreba. Najtežja skupina je brez dvoma A, v kateri bodo igrale Španija, Srbija, Francija, Brazilija, Egipt in Iran. V skupini B so Filipini, Senegal, Portoriko, Argentina, Grčija ter Hrvaška, v C pa Dominikanska republika, Turčija, ZDA, Finska, Nova Zelandija in Ukrajina. DVORANSKI NOGOMET -V polfinalu EP se bosta jutri pomerila Portugalska proti Italiji in Rusija proti Španiji. Četrtfinalni izidi: Slovenija -Španija 0:4, Italija - Hrvaška 2:1, Portugalska - Ukrajina 2:1, Rusija - Romunija 6:0. SCHUMACHER - »Michaelu Schumacherju vsak dan masirajo mišice, da te ne bi atrofirale, prav tako pa mu zmanjšujejo količino zdravil. Zmanjšujejo jo zato, da bi se prebudil, ampak bi lahko vse skupaj trajalo še nekoliko dlje," je dejala tiskovna predstavnica družine Sabine Kehm. Zdravniki so Schumacherju prav tako znižali telesno temperaturo, da bi se s tem zmanjšala oteklina na možganih. SMRT - Triintridesetletni mehiški boksar Oscar Gonzales se je v soboto v Ciudad de Mexicu pomeril za naslov regionalnega prvaka po verziji WBC, v dvoboju bantamske kategorije mu je nasproti stal Jesus Galicia. V deseti rundi je Gonzales po knock ou-tu ostal brez zavesti, z možganskimi krvavitvami pa so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar pa mu zdravniki niso mogli več pomagati. NOGOMET - V ponedeljkovi večerni tekmi A-lige je Sampdoria z 1:0 premagala Genoo. KOPER - V soboto bo v Kopru prijateljska pripravljalna tekma med FC Luko Koprom in FK Crveno zvezdo. Začetek ob 15. uri,. HALO SOCI Zastrašujoči snežni park Ameriški deskarski zvezdnik Shaun White, dvakratni olimpijski prvak v snežnem kanalu, je priznal, da je proga v Sočiju, ki je že zahtevala nekaj padcev, zastrašujoč izziv. Na njej je padel tudi sam, ob tem pa je dodal, da gre za šport, ki je poln nevarnosti, padci pa so sestavni del. »Proga je res zastrašujoča. Ko spoznavaš progo, moraš vedeti, kakšna je hitrost, kakšna je razdalja med skoki. Je pravi izziv,« je dejal 27-letnik in nadaljeval: »Vsakič, ko stopiš na progo, si izpostavljen nevarnosti, tvegaš za uspeh. Mogoče je ta še nekoliko bolj nevarna kot druge, vendar jo skušamo obvladati. Skušamo se prebiti skozi njo na varen način.« V ponedeljek se je na progi v Sočiju poškodoval Norvežan Torstein Horgmo, ki si je zlomil ključnico in ga ne bo na olimpijski tekmi, danes sta padla še White in Finka Ma-rike Enne, ki so jo odnesli na nosilih. Po besedah trenerja Matsa Lindforsa je ob padcu z glavo močno udarila ob snežno podlago. »Vedno je žalostno videti sotekmovalca, ki se spusti in ne konča vožnje. To je zastrašujoče, saj moraš za njim sam na progo,« je še dodal ameriški zvezdnik White. Tina v Soči s kolesom Andrea Massi, vodja ekipe Team to aMaze, je na brniško letališče pred odhodom na olimpijske igre v Soči prišel z goro opreme, med smučmi in drugim pa je bilo tudi cestno kolesarsko kolo, ki pa je na rolerjih. Na njem bo Tina Maze nabirala potrebno kondicijo. Soči v subtropskem pasu Soči je najtoplejše mesto, organizator zimskih olimpijskih iger. Soči leži v subtropskem klimatskem pasu, povprečna februarska temperatura tam pa je 8,3 stopnje Celzija. Na ciljni ravnini Najdaljša pot olimpijskega ognja iz antičnih Aten na prizorišče iger se končuje. Olimpijska bakla je prišla v pokrajino Krasnodar, kamor spada tudi olimpijski Soči. Bakla je bila pred tem na zanimivi poti, med drugim na mednarodni vesoljski postaji ISS, v Sibiriji na Baj-kalskem jezeru, ki velja za največjo zalogo sladke vode na svetu, in na ledolo-milcu z jedrskim pogonom na severnem tečaju. V Rusiji je ogenj prečkal devet časovnih con. V petek bo olimpijski ogenj po 65.000 kilometrih prispel na olimpijski stadion Fišt. Do takrat ga bo nosilo več kot 14.000 ljudi. Olimpijski ogenj v Sočiju bodo z baklo zanetili ob 17.14 po srednjeevropskem času ob odprtju XXII. zimskih olimpijskih iger. pise Marko Oblak ji še spomnite Abdu.a Omar* Tho- MET IZ IGRE ^^masa, Američana s slovenskim po-Kj tnim listom? Če se ne spomnite, bom na kratko obnovil dogodke: po odličnih nastopih v nižji ligi, Thomas, imanovan Black Jesus, pred sezono 2011/12 sklene pogodbo s prvoligašem Avellinom. Ekipa iz Kampanije ima že izpolnjen bonus tujcev izven EU, Thomas pa se predstavi kot slovenski državljan. Ko naslednje leto Thomasa ustavijo na rimskem letališču in mu zasežejo slovenski potni list, izbruhne afera, ki jo je sprožil slovenski časopis Žurnal 24. Kaže, da je potni list ponarejen in da na slovenskem notranjem ministrstvu Thomasa nimajo evidentiranega kot slovenskega državljana. Italijanska zveza ga nato suspendira za 16 mesecev, FIBA pa mu dovoli nastopanje z beograjsko Crveno Zvezdo, saj italijanska pravila ne veljajo v tujini. V naslednji sezoni igra za rusko Samaro, na začetku letošnje pa se vrne v Italijo k Sassariju. Tu je začel zelo dobro, nato se je njegov učinek nekoliko poslabšal, nekako tako kot njegovi ekipi, ki pa je še vedno v prvi polovici lestvice. V ligi pa igra še en, tokrat pravi, Slovenec. To je seveda Jaka Lakovič, ki je okrepil Avellino. Slovenski veteran se še kar dobro drži (skoraj deset točk in več kot štiri asistence na tekmo. preko 90-odstotni učinek pri prostih metih). Tudi po njegovi zaslugi Avellino ždi na zlati sredini lestvice, medtem ko se na vrh počasi prebija glavni favorit, milanski Armani. Medtem se v drugi ligi Adecco Gold stvari na dnu razpletajo tako, da je Imola že odpisana, drugi obsojenec pa bo bržkone izšel iz trojice Palla-canestro Trieste - Forli - Jesi. Tržačani so v nedeljo premagali ekipo iz Mark in jo dohiteli pri štirinajstih točkah, Forli pa ima dve točki manj. Do konca prvenstva pa je še veliko kol, glavna dilema pa je za vodstvo tržaškega kluba sedaj, katera dva Američana obdržati. Wood zaradi bolezni ni igral. Hoover pa je proti svoji bivši ekipi prikazal eno boljših predstav v celem prvenstvu. ŠPORT Sreda, 5. februarja 2014 1 J SK DEVIN 3. MED KLUBI NA TEKMAH TROFEJA JUNIOR BIKE IN JUNIOR CROSS V kongresni dvorani občine Pagnacco pri Vidmu je bilo nagrajevanje 12. trofeje Junior Bike in 6. trofeje Junior Cross za letu 2013. Obeh pobud so udeležili tudi najmlajši kolesarji SK Devin. Med drugimi so nagradili tudi italijanska prvaka v ciklokrosu Micheleja Chiandussija (Doni) in Saro Casasola (Jam's bike team Buja). Med dinamičnim nagrajevanjem so na oder poklicali naslednje Devinove najmlajše kolesarje ki so se takole uvrstili na sklepni lestvici. Trofeja junior bike, G0: Manuel Moimas; G1: 30. Emil De Luca; G2: 4. Petra Godnič (1. med dekleti); 6. Daniele Cucumazzo; G3: 9. Daniel Moimas; 13. Vanja Ražem; 14. Alessia Mastrangelo (3. med dekleti); G5: 2. Peter Chenda; 5. Thomas Balzano; 7. Thomas Balzano G6: 8. Jan Godnič Trofeja junior cross, G0: Manuel Moimas; G1: Emil De Luca; G2: 2. Daniele Cucumazzo; 4. Petra Godnič (1. med dekleti); G3: 10. Daniel Moimas; 13. Alessia Mastrangelo (2. med dekleti); 17. Vanja Ražem; G5: 2. Peter Chenda; 14. Tarek Nelson; 20. Thomas Balzano; G6: 9. Jan Godnič SK Devin je na obeh trofejah zasedel visoko 3 mesto med vsemi deželnimi klubi. MOTOCIKLIZEM - Pomanjkanje sredstev pogojuje španske sanje Mitje Emilija Denar, sveta vladar Lanski Emilijev nastop na dirkališču Vallelunga oliverfotoagenzia Po lanski zmagi v Trofeji Honda CBR 600 RR je nova dirkalna sezona Mitje Emili še pod vprašajem, čeprav mu ponudb ne primanjkuje. Z lanskim teamom Tecnicamoto iz Bergama si po zmagoviti izkušnji na sedlu Honde želi tudi nadaljnjega sodelovanja, saj ekipa iz Lombardije zasleduje nastope v vidnejših prvenstvih. Letošnjo novost predstavlja možnost dirkanja v španskem prvenstvu, kar dodatno navdušuje Emilija, ki bi lahko na Iberskem polotoku izbiral med dvema različnima prvenstvoma: 600 Superstock ali špansko različico prvenstva Moto 2. Emili nam je razkril, da ob španski možnosti obstajata celo še dve ponudbi v italijanskih prvenstvih 600 Superstock z Yamaho in italijanska trofeja Superbike 1000 z BMV-jem. Proseški motociklist pa ne skriva želje, da ga najbolj navdušuje ravno španska izkušnja v razredu Moto 2. Slednja ima v Španiji veliko medijsko odmevnost in daje možnost nastopanja na številnih progah, hkrati je prvenstvo odprto različnim motorističnim znamkam. Španska različica prvenstva 600 Superstock pa naj bi bila po Emilijevem mnenju manj kakovostna od italijanske. Emilijeve sanje o selitvi v špansko prvenstvo pa zavira predvsem finančna plat projekta. Večletni pokrovitelj mu še ni zagotovil podpore za letošnjo sezono, kar pred aprilskim začetkom sezone postavlja katerikoli odločitev pod velik vprašaj. »Dvomi se bodo težko razrešili pred koncem februarja ali začetkom marca, zato dokaj negativno gledam na dober razplet letošnje tekmovalne sezone,« nam je dejal Emili, saj ga finančna plat bremeni tudi pri izbiri »italijanskih ponudb.« Emilijeva strast do dirkanja pa je kljub že številnim tekmovalnim sezonam še vedno zelo razvidna. »Odnehal bom, ko bom izgubil željo po dirkanju in ne takrat, ko bo o tem odločal denar,« je dokaj prepričano komentiral, vendar izzivi so vedno na dnevnem redu. Vse do zadnjega bo upal v pokroviteljevo pozitivno odločitev in na pripravo tekmovalne sezone, saj pravi, da je pripravljen stopiti na motor čisto do zadnjega trenutka. Če se okoliščine ne bodo pozitivno razrešile, si bo privoščil leto premora v pričakovanju na bolj spodbudno sezono 2015. Emili pa pravi, da čuti pravo fizično potrebo po dirkanju, zato kljub finančnim težavam ne razmišlja o zaključku kariere in niti o vrnitvi v lanski razred, kaj šele, da bi popolnoma prenehal z motorističnim svetom. (mar) 13 Obvestila Cheerdance millenium: uspel krstni nastop ASD Cheerdance millenium se je v Dolu pri Hrastniku udeležilo tekmovanja 8. Rom pom pon prvenstvo cheerleading in cheer plesnih skupin v organizaciji ŠKD Feniks in Cheerleading zveze Slovenije. Nastopilo je preko 450 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Cheerdance millenium se je na tekmovanju predstavilo z otroško cheerleading skupino Zajčki (na sliki spodaj) in mladinsko cheerleading skupino Strele (zgoraj). Skupino Zajčki sestavlja 20 deklet od 6. do 10. leta starosti in jo vodita trenerja Jasna Kneipp in Ryan Starc, skupino strele pa sestavljajo dekleta in en fant od 12. do 15. leta starosti in jo vodita trenerja Katerina Iscra in Borut Gregorič. Za večino članov ekip je bilo to prvo tekmovanje nasploh, saj se je obema skupinama na začetku sezone pridružilo veliko novih članov. Trenerji so bili z nastopi zadovoljni, saj sta obe skupini točko lepo izvedli in se izkazali. Prvo mesto v obeh kategorijah so zasedle Žabice. Tri člani društva Maša Bizjak, Jasna Kneipp in Borut Gregorič so nastopila s slovensko raprezentanco, ki se bo aprila udeležila svetovnega prvenstva v Ameriki. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 335-5476663 (Vanja). SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. ALPSKO SMUČANJE Tekme PSP na Cerknem ne bo Letošnji Primorski smučarski pokal (PSP) se je rodil pod nesrečno zvezdo. Potem ko so uvodno tekmovanje za Pokal Nova v organizaciji SK Brdina odpovedali v začetku januarja zaradi visokih temperatur, so včeraj dokončno odpovedali tudi drugo tekmo PSP. Izredne vremenske razmere v Sloveniji so primorale organizatorje, da odpovejo tudi tekmo na Cerknem. Tekma v organizaciji SK Kalič bi morala biti v soboto, 8. februarja, a je naposled ne bo. V Postojni, kjer ima sedež klub, so že več dni brez elektrike, tudi na Cerknem je podobno in je torej vprašljivo, kdaj bodo smučišče sploh odprli. Novi datum bodo določili potem, ko se bodo razmere na Primorskem nekoliko umirile. PSP se bo torej letos začel 15. februarja, ko bo tekma na Cerknem v organizaciji SK Javornik. NAMIZNI TENIS Prva točka • ■ • v za najmlajšo ekipo Krasa Po daljšem premoru so se prejšnji konec tedna nadaljevale deželne lige v namiznem tenisu. Krasovim predstavnikom ni šlo najbolje, saj so zmagali samo v moški C-2 ligi. Dušan Michalka , Tom Fabiani in mladi Alessio Stibiel so namreč s 5:3 premagali goriško Azzurro in na najboljši način začeli povratni del prvenstva. Kot vedno je slovaški trener Michalka pustil nasprotnikom le drobtinice in osvojil vse tri svoje točke. Piko na i pa sta dodala Fabiani proti Simoni Liveri (3:0) ter Stibiel proti Robertu Petroniu (3:1). Z zmago je Kras pustil za sabo ravno goriško ekipo ter se povzpel na dobro 5. mesto. V D-1 ligi pa je Kras A doživel nov poraz, sicer z minimalnim 5:4. Cus Udine razpolaga z izkušenimi igralci, Krasu pa je zmanjkalo tudi nekaj športne sreče. Ko bi Simone Giorgi za las ne izgubil osmega dvoboja proti Gobbu, bi se tekma zaključila v korist krasovcev. Dve točki je z borbeno igro osvojila Sonja Doljak, po eno pa Damjana Sedmak in Ettore Malorgio. Zadnje mesto na lestvici ni ravno navdušujoče; v play offu pa je mogoče še marsikaj nadoknaditi. Kras B je s 5:1 izgubil proti Azzurri. Katarini Milič, Claudii Mico-laucich in Liviu Tagliapietri ni šlo najbolje od rok, edino točko je osvojila Claudia proti goriški Slovenki Jasmin Lutman (3:0). Kljub negativnemu rezultatu je zgo-niška ekipa obdržala 4.mesto na lestvici. V D-2 ligi so Monica Mosetti, Isabella Torrenti , Paolo Fabris in Alen Corbatti dvakrat izgubili s 5:1, najprej proti Astri San Vito, kasneje pa še proti DLF Isontino. Uspešna sta bila Fabris in Mosetti. Kras »mladi« pa je v nedeljo remiziral 3:3 s Quadrifogliom. Vsi trije igralci (Martina Bresciani, Giada Sardo in Andraž Štoka) so osvojili po eno točko; izgubili pa so s 5:1 proti DAroncu. V D-3 so najmlašji krasovci z izidom 3:3 proti Libertasu iz Latisane osvojili prvo točko. Luca Ceppa je ekipi prinesel dve točki, eno pa Matteo Parenzan. Nikiti Koren in Bruni Darshiki pa ni uspelo premagati nasprotnikov. V naslednji tekmi so izgubioi proti DAroncu iz Gumina z rezultatom 4:2. Spet je svoj doprinos dal Ceppa, uspešen pa je bil tudi Sebastiano Lewental. (R) Nogomet: Zarja že danes V zaostali tekmi 2. amaterske lige se bosta danes na proseški Rouni pomerili Alabarda in Zarja. Začetek ob 20.30. Visoka zmaga Sklada M. Čuk V nadaljevanju košarkarskega prvenstva so gojenci VZS Sklada Mitja Čuk s 33:2 (16:0) visoko odpravili postavo ekipe Anfa-stars. S to zmago so se povzpeli na drugo mesto na lestvici, na sami dve točki zaostanka za vodilnim moštvom Schultz. Za našo ekipi so igrali: Rebula 2, Com-per 2, Sfreddo 2, Jelenič 3, Fragiacomo 16, Maurel 2, Schergna 2, Spazzali 2, Corbelli 2, trenerja: Stefančič, Tomizza. MLADINSKA KOŠARKA - Prvenstvo U19 elite Jadran ZKB premagal Falconstar z levo roko Falconstar - Jadran ZKB 43:63 (16:21, 20:36, 28:55) JADRAN: Coretti, Sternad, Gregori 7, Leeghissa 4, Ridolfi 25, Peris, Mattiassich 5, Kocijančič 20, trener Oberdan. Prosti meti: 6:10; 2 točki: 19:38; 3 točke: 5:10. Jadranovci so na gostovanju brez težav premagali tekmece iz Tržiča: izenačena je bila samo prva četrtina, od drugega dela dalje pa so s consko obrambo povsem omejili nasprotnike in iz minute v minute večali prednost do končnih 20 točk. Trener Oberdan je bil po tekmi seveda zadovoljen: »Veseli me, da je bila koncentracija in volja do zmage na višku. Ob Ridolfiju je bil spet strelsko dobro razpoložen Kocijančič, nasploh pa gre pohvala vsem, ki so izkoristili zaupane minute. Naj spomnim, da smo v prvem delu visoko izgubili proti Falconstaru (minus 15), tokrat pa smo zmagali. Kaže, da fantje dobro delajo in da smo napredovali tudi v skupinski igri.« Jadran je tokrat zaigral brez Sardoča, po enem mesecu pa je trener Oberdan lahko računal spet na Mattiassicha, naslednji teden pa se bo vrnil še Regent. MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Romans - Kontovel 44:51 (9:9; 31:19; 36:36) KONTOVEL: Grgič, Milič 1, Malalan 12, Husu, Emili 11, Pečar, Perčič 2, Vecchiet 11, Paulina 4, Antler 1, Zgur 9. Trener: Gerjevič. Igralci Kontovela so osvojili zmago, zanjo pa so se morali v drugem delu tekme še posebej potruditi. Začeli so prepričljivo, še pred odmorom pa popolnoma popustili in dovolili, da so nasprotniki povedli 31:19. V nadaljevanju so se le zbrali in s hitro in agresivno igro že na koncu tretje četrtine izenačili in nato zmagali s sedmimi točkami prednosti. 18 1 0 Sreda, 5. februarja 2014 KULTURA / NEMČIJA - Za Merklovo je vstop Turčije v EU povsem odprto vprašanje UKRAJINA - Opozicijski politik Kličko Janukoviča Erdogan: EU . . . ^ . _ „.. svari pred novim potrebuje Turčijo zaostrovanjem BERLIN - EU potrebuje Turčijo prav toliko kot Turčija potrebuje EU, je ob včerajšnjem obisku v Berlinu poudaril turški premier Recep Tayyip Erdogan. Nemška kanclerka Angela Merkel je ostala nepopustljiva in poudarila, da so za nemško vlado pristopna pogajanja med EU in Turčijo proces brez vnaprej določenega rezultata, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Erdogan je pred nemškim svetom za zunanje zadeve poudaril, da v 21. stoletju brez Turčije ne gre. Spomnil je na dejstvo, da se zvišujeta tako turški BDP kot njen izvoz. Nemško vlado, Erdogan je uporabil izraz "prijatelji", je ob tem pozval, naj podpre Turčijo pri vstopanju v EU. "Radi bi, da bi se Nemčija za to zavzemala odločneje kot doslej," je dejal in zagotovil, da bo njegova država nadaljevala z izvajanjem reform. Turčija se o vstopu v EU pogaja že od leta 2005, potem ko je prvotno prošnjo za članstvo vložila leta 1987. Po več letih zastoja zaradi francoskega in nemškega nasprotovanja in napetosti v odnosih s Ciprom so pogovore konec lanskega leta znova oživili. Merklova je sicer po srečanju z Er-doganom poudarila, da rezultat pristopnih pogajanj Turčije z EU ni vnaprej znan. Nemčija je po njenih besedah za to, da bi se intenzivno pogajali o poglavju regionalne politike, prav tako obstaja možnost, da bi kmalu odprli poglavje o pravosodju. Krščanski demokrati (CDU) Mer-klove so do polnopravnega članstva Premier Recep Tayyip Erdogan in kanclerka Angela Merkel ansa Turčije v EU skeptični in bi si z državo prej želeli sodelovanje v obliki privilegiranega partnerstva. Sicer pa sta se Merklova in Erdo-gan včeraj dotaknila tudi vprašanja sirskih beguncev. Erdogan je namreč menil, da bi si njegova država zaslužila več mednarodne pomoči, potem ko je za približno 700.000 beguncev namenila že okoli 2,5 milijarde dolarjev. V zameno je od Združenih narodov prejela le 130 milijonov dolarjev, je poudaril. Erdogan je sicer zagotovil, da bo Turčija begunce iz Sirije sprejemala tudi v prihodnje. Merklova je pri tej temi dodala, da je Nemčija od leta 2011 sprejela 28.000 sirskih beguncev. "To v primerjavi s Turčijo ni veliko," je priznala. Zagotovila pa je, da se znotraj EU zavzema za večjo podporo državam, ki sprejemajo sirske begunce. Nemška kanclerka je tudi menila, da so razprave s Turčijo glede nevarnosti asimilacije turških prebivalcev Nemčije končane. "Sedaj nam je jasno, da si tega ne želi nihče," je menila. Erdogan je leta 2008 v svojem govoru v Kolnu Nemčijo opomnil, da je asimilacija zločin proti človečnosti. Tokrat pa se je z Merklovo strinjal. Integracija je po njegovem pomembna, asimilacija pa je nekaj povsem drugega. "Če takšnega razmišljanja ni, na naši strani ni nobene težave," je dejal. (STA) MICROSOFT - Pozitivni odzivi analitikov Nadella novi šef, Bill Gates se umika NEW YORK - Ustanovitelj Microsofta Bill Gates se umika s položaja predsednika upravnega odbora podjetja, so sporočili iz največjega proizvajalca programske opreme na svetu. Hkrati je podjetje včeraj dobilo novega glavnega izvršnega direktorja - Microsoft bo odslej vodil 46-letni Indijec Satya Nadella. Nadella, ki je pri Microsoftu že 22 let in je doslej vodil oddelek za oblačne in poslovne storitve, bo zamenjal dosedanjega šefa Stevea Ballmerja, ki je po treh desetletjih pri podjetju avgusta lani napovedal odhod v pokoj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gates medtem ostaja v upravnem odboru ameriškega tehnološkega velikana, a v vlogi "ustanovitelja in tehnološkega svetovalca", so zapisali pri Microsoftu. Njegovo mesto bo prevzel član odbora John Thompson. Microsoft se sooča z zahtevno tranzicijo s področja namiznih in osebnih računalnikov na področje ta-bličnih računalnikov in pametnih telefonov. "V tem prelomnem času za Microsoft ni boljšega človeka, kot je Sa-tya Nadella," je ob tem zapisal Gates. Analitiki so z Ballmerjevim naslednikom zadovoljni, opozarjajo pa, da podjetje potrebuje jasno vizijo. "Nadella mora najti novo usmeritev. Gatesova vizija je bila primerna za sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja," je za AFP dejal analitik Roger Kay iz podjetje Endpoint Technologies Associates. Kay pričakuje, da bo Nadella podjetje usmeril v še bolj poslovne vo- Satya Nadella ansa de. "Morda bo potrošniški segment celo ločil od matičnega podjetja," pravi. Karl Keirstead iz nemške banke Deutsche Bank prav tako pozdravlja prihod Nadelle. "Microsoft je velika ladja, a po našem mnenju jo bo Nadella kljub temu poskušal spremeniti v bolj okretno in inovativno podjetje, ki bo bolj podobno Applu in manj družbi IBM," je dejal. Microsoft je v zadnjem lanskem četrtletju sicer zabeležil 6,56 milijarde dolarjev čistega dobička in 14-odstot-no povečanje prihodkov na rekordnih 24,52 milijarde dolarjev. Dobri rezultati v lanskih zadnjih treh mesecih, ki so presegli pričakovanja newyorškega Wall Streeta, so bili posledica močnega povpraševanja po igralnih konzolah Xbox, tablicah Surface in Microsoftovih storitvah v oblaku. Zaslužek od prodaje različic operacijskega sistema Windows se je medtem zmanjšal za tri odstotke, kar je po pojasnilih Microsofta posledica slabšega povpraševanja po klasičnih osebnih računalnikih. (STA) FRANCIJA Proces o genocidu v Ruandi PARIZ - V Franciji se je začelo zgodovinsko prvo sojenje domnevno vpletenim v genocid v Ruandi, v katerem je leta 1994 umrlo 800.000 ljudi. Pred sodnika je stopil nekdanji vojaški poveljnik Pascal Simbikangwa, ki obtožbe sicer zanika. Če bo spoznan za krivega, mu grozi dosmrtna zaporna kazen. Simbikangwa se je na sodišču pojavil v vozičku, saj je po prometni nesreči ostal paraplegik. 54-letnika so aretirali leta 2008 na francoskem otoku Mayotte v Indijskem oceanu, kjer se je skrival tri leta. Kot vojaški poveljnik naj bi Simbikangwa spodbujal, organiziral in pomagal v pobojih v genocidu, še posebej z dobavo orožja, navodili in vlivanjem poguma hutujskim tolpam. Te so pobijale etnične Tutsije - moške, ženske in otroke, pa tudi zmerne Hutujce. Sojenje poteka na podlagi zakonodaje iz let 1996 in 2010, ki francoskim sodiščem omogoča sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Ruandi in drugih državah. Gre za zelo pomemben proces za Francijo, ki je po mnenju kritikov zatajila tako pri potrebnem posredovanju v času genocida kot tudi kasneje, ko je bilo potrebno žrtvam zagotoviti pomoč in preganjati odgovorne. Pariz je doslej zavračal zahteve Kigalija po izročitvi več deset osumljenih za genocid, ki so se zatekli v Francijo, prav tako pa ni sam aktivno preganjal odgovornih, kar opazovalci utemeljujejo z dejstvom, da je bila država povezana s hu-tujsko vlado, ki je bila na oblasti ob začetku pobojev. (STA) KIJEV - Ukrajinski opozicijski politik Vitalij Kličko je predsednika Viktorja Janukoviča včeraj posvaril pred zaostrovanjem že tako napetih razmer. Po besedah Klička lahko strasti v družbi pomiri le ustavna reforma. A opozicijski voditelj trdi, da Janukovič tega ne želi storiti in da tako samo zaostruje razmere. "S svojimi dejanji ljudi provocira in sili k radikalnim dejanjem, demokratični svet pa k sankcijam, o katerih se govori že dalj časa," je povedal Klič-ko, potem ko se ukrajinski poslanci včeraj niso uspeli dogovoriti o ustavnih spremembah. Kličkov opozicijski kolega Oleg Tjagnibok je poudaril, da ne vidi perspektive za nadaljevanje pogovorov z ukrajinskim državnim vodstvom. "Ne vem, o čem se lahko zedinimo, če predsednik jasno zagotavlja, da ni pripravljen na ustavne spremembe," je povedal vodja nacionalistične stranke Svoboda. Okrnitev ustavnih pooblastil predsednika Ukrajine sicer velja za poskus izhoda iz krize, v kateri se država trenutno nahaja. Opozicija zahteva ustavne spremembe za zmanjšanje pooblastil predsednika in tudi brezpogojno izpustitev zaprtih protivladnih protestnikov, a Janukovič vztraja, da se lahko to zgodi le, če bodo demonstranti prenehali z zasedami vladnih poslopij. Medtem na Ukrajino iz Litve letijo očitki o mučenju. Ukrajina je po mnenju litovskega zunanjega ministrstva morebiti kršila konvencijo Zdru- EU - Ljudska stranka Juncker kandidat za predsednika Evropske komisije Vitalij Kličko ansa Jean-Claude Juncker ansa LUXEMBOURG - Nekdanji luk-semburški premier Jean-Claude Juncker ima največ možnosti, da postane kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije na majskih volitvah v Evropski parlament. Podpirajo ga ključni evropski voditelji, tudi nemška kanclerka Angela Merkel, včeraj piše Financial Times (FT). Kot je za ugledni poslovni časnik povedal eden od uradnikov, ki sodelujejo v procesu nominacije glavnega kandidata evropske stranke, ki združuje desne in konservativne stranke evropskih držav, je Merklova Junckerju podporo izrazila osebno po telefonu. Doslej so sicer nemški mediji poročali ravno nasprotno, da ga Merklova ne podpira in da ga na konvenciji EPP marca v Dubli-nu ne bo podprla. Junckerju kljub zmagi na volitvah septembra lani ni uspelo oblikovati vladne koalicije, zaradi česar se je moral posloviti od položaja luksemburškega premiera, ki ga je zasedal skoraj 19 let, največ med vsemi sedanjimi evropskimi voditelji. Velja za predanega Evropejca. Od leta 2005 do začetka lanskega leta je bil tudi vodja skupine držav z evrom. (STA) ženih narodov proti mučenju. Na telesu ukrajinskega opozicijskega aktivista Dmitrija Bulatova, ki se zdravi v bolnišnici v Vilniusu, je najti "jasne znake dolgotrajnega mučenja in grozovite obravnave", so sporočili iz ministrstva. Ob tem so dodali, da bi morala Evropska unija Kijev pozvati k temeljiti in neodvisni preiskavi tega in drugih primerov ter kaznovanju storilcev. Bulatov trdi, da so ga v Ukrajini ugrabili neznanci ter ga osem dni zadrževali in mučili. Množični protesti v Ukrajini so izbruhnili konec lanskega novembra, ker Janukovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pridružitvenega sporazuma z EU. Hollandova ljubica vložila tožbo zaradi poročanja PARIZ - Francoska igralka Julie Gayet je zaradi medijskega poročanja o njeni aferi s francoskim predsednikom Fran-coisom Holandom vložila tožbo. 41-le-tnica se je po poročanju francoskega časnika Le Monde tako odzvala predvsem na objave fotografij, na katerih sedi za volanom avtomobila. Te fotografije bi namreč lahko predstavljale namerno kaznivo dejanje kršenja njene pravice do zasebnosti, za katero je v Franciji predpisana do enoletna zaporna kazen in denarna kazen do 45.000 evrov. Pristojno državno tožilstvo v pariškem predmestju Nanterre je že sprožilo preliminarne preiskave. Gayetova je že ob začetku poročanja o aferi vložila civilno tožbo, s katero želi od tabloida Closer iztožiti odškodnino v višini 50.000 evrov zaradi kršenja zasebnosti. Na domu pokojnega igralca našli 70 zavojčkov heroina NEW YORK - Newyorška policija je v ponedeljek na domu preminulega igralca Philipa Seymourja Hoffmana našla 70 zavojčkov heroina. Obdukcija 46-let-nega oskarjevca, ki je umrl v nedeljo v svojem stanovanju v četrti Greenwich Village, je predvidena za prihodnji ponedeljek, po domnevah policije je umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Obdukcija bo pokazala, kdaj točno je umrl, najverjetneje takoj po vbodu injekcije s heroinom. Šlo naj bi za nesrečo in ne samomor, saj policija ni našla poslovilnega pisma. Truplo sta v kopalnici našla prijatelj in prijateljica, ki ju je tja napotila pokojnikova življenjska sopotnica, saj Hoffman ni prišel pravočasno iskat njunih otrok. Philip Seymour Hoffman je 15 let živel z Mimi O'Don-nell, s katero sta imela tri otroke. / RADIO IN TV SPORED Sreda, S. februarja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.35 Linea Verde 12.00 Show: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 20.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Roma - Napoli, polfinale 23.10 Talk show: Porta a porta Rai Due ^ Rai Tre borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Come uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: I segreti di Borgo Larici 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Tg2 - Insie-me 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 1120.30 23.05 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: Tutta colpa dell'amo-re 23.20 Film: Blitz 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Mi manda Rai-Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Re-gione - Leonardo, Dnevnik LIS, Piazza Af-fari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Sconosciu-ti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette alTitaliana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.45 Film: I giganti del mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 23.30 Film: Un'ottima annata v Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomi-ni e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Le Ie-ne Show La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia ^ Tele 4 21.15 Film: Il curioso caso di Benjamín Button (dram., i. B. Pitt) 0.40 Film: Easy Rider - Liberta e paura 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (4. februarja 2014) Vodoravno: Masle, Spa, altimeter, Ita, Ilona, Croselli, ja, Nin, aker, Atal, Z. S., Ise, tonik, Bova, T. M., Rafael, Inari, RI, At I ant ida, onanisti, Ted i, kolo, Ato, Anan; na sliki: Jana Croselli. Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30 Poročila 8.30 Seje delovnih teles: 35. nujna seja Odbora za pravosodje, prenos 14.00 Seje delovnih teles: 31. seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos 17.50 21.45, 23.30 Kronika 20.30 Kontaktna oddaja z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak 21.30 Žarišče 22.00 Globus 22.40 Točka preloma Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Meridiani 15.30 Pogovor z... 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.30 Ciak junior 20.00 Servus, srečno, ciao 20.30 City folk 21.00 Folkest 2013 21.30 Dokumentarec 21.45 Avtomobilizem 22.15 Artevisione Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Požen' Evropo - Hrana za zdravje in delovna mesta 18.00 Pogovor pod murvo 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Lunos Maribor, Modra skupina - 2. krog, sledijo Naselbinska kultura na Krasu, Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 6.55 16.50 Nad.: Vihar 7.45 15.50 Nad.: Prepovedana ljube-zem 8.40 9.55, 11.15 Tv prodaja 8.55 10.10 Nad.: Ko listje pada 11.30 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.25 Serija: Tv Dober dan 13.25 Serija: Svingerji 14.00 22.50 Serija: Gasilci v Chicagu 14.55 Serija: Razočarane gospodinje 19.00 22.20 24UR - novice 20.00 Film: Dvojna igra 23.45 Nad.: Dvojnica 7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.05 Dok.: La Genuinita 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 19.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in di-retta 18.00 Calcio.Puntozero 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.55 Dobro jutro, sledijo otroške risanke in nanizanke 11.55 Dok. odd.: Kraj zločina - tropski deževni gozd 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.35 Risanke 15.45 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Mrzle duše 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.10 Odkrito 0.00 Turbulenca (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.55 Zabavni kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.05 19.05 Točka 14.50 Rože in luči, poezija in glasba z Dušanom Velkaverhom, 1. del 15.15 Igralci brez maske 16.25 Glasnik 16.50 Slovenci po svetu 17.20 Evropski magazin 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Odd.: Zima je zakon 21.05 Predstavitev olimpijske reprezentance, pon. 22.05 Odd. o modi: Bleščica 22.45 Film: Glasnik Kanal A 6.50 Risane serije 8.10 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Nad.: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Umor v vojaški utrdbi 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Godzila (fant.) 22.30 Nad.: Igra prestolov 23.35 Film: Globoka pustolovščina RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Tržaški Grki - naši someščani; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 7. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, Sreda, S. februarja Rai 4, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Fight club Režija: David Fincher Igrata: Brad Pitt, Edward Norton, Jared Leto in Helena Bonham Carter ZDA 1999 Celovečerec, povzet po istoimenskem delu ameriškega pisatelja Chucka Palahniuka je nekakšna kritika sodobni družbi, ki se skuša znebiti svojih frustracij in težav z izvajanjem vsakovrstnega nasilja. Tako se tudi protagonist filma odloči, da se bo udeležil skupinske terapije, ki naj bi mu omogočila premostiti številne probleme. Na enem od teh srečanj pa spozna Tylerja Durdena. Potom njega se naposled seznani s svojevrstnim klubom v katerem se člani družijo, da bi reševali osebne frustracije in to s pomočjo nasilne medsebojne borbe. 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima clas-sifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Sa-ranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfi-nando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priim-kova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ . Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda' 5- februarJa 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Po prehodu vremenske fronte bodo danes dotekali vlažni jugozahodni tokovi. Jutri zjutraj nas bo od severa prešla nova vremenska fronta, ki se bo popoldne že umaknila nad Jadranskim morjem. J 980 990 1000 1010 HELSINKI Oblačno bo, na zahodu bodo občasne rahle padavine, na vzhodu pa bo deževalo pogosteje in količina bo zmerna zlasti v hribih. Podnevi bo rahlo do zmerno snežilo nad 800-1000m, ponoči pa nižje. Ob morju bo pihal zmeren ju-gozahodnik. Po nižinah bodo ponoči možne meglice. Pretežno oblačno bo, ponekod na vzhodu države občasno delno jasno. V zahodni in osrednji Sloveniji bodo padavine. Dopoldne bo sneg v notranjosti Slovenije postopoma prehajal v dež, zato lahko ponekod spet nastane poledica. V višjih legah in ponekod po nižinah bo zapihal jugozahodni veter. Ponoči in zjutraj bo oblačno z zmernimi padavinami; nad 500m bo snežilo. Čez dan se bo delno razjasnilo, najprej v Carniji nato pa popoldne postopoma tudi drugod. V večernih urah bo po nižinah ponekod možna megla. Jutri bo sprva oblačno, padavine bodo dopoldne ponehale. Proti večeru se bo ponekod delno zjasnilo. Temperature bodo v notranjosti države še vedno le okoli ničle. Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 Dolžina dneva 9.56 Luna vzide ob 10.05 in zatone ob 0.18 Vremenska obremenitev se bo ponovno krepila. Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje občutljivih bo v noči moteno. Priporočamo večjo previdnost. Danes: ob 0.49 najvišje 40 cm, ob 7.28 najnižje -19 cm, ob 12.32 najvišje 5 cm, q ob 18.13 najnižje -25 cm. 2 Jutri: ob 1.21 najvišje 34 cm, ob 8.43 najnižje -17 cm, ob 13.40 najvišje -6 cm, ob 18.15 najnižje -13 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. Na Zlebeh...........590 ^¡g Vogel ................260 ■g Kranjska Gora .......130 cc Krvavec..............120 Cerkno...............110 Rogla..................60 REKA 7/12 JUTRI i? Piancavallo . . . . ......300 Forni di Sopra .......380 Zoncolan............450 Trbiž .................280 Osojščica ............180 Mokrine .............380 Trgovec izgubil milijone zaradi Super Bowla HOUSTON - Lastnik pohištvene trgovine iz Houstona je ostal brez 7 milijonov dolarjev zaradi zmage ekipe Seattle Seahawks na nedeljskem Super Bowlu, finalu lige ameriškega nogometa. S kupci pohištva, ki so v njegovi trgovini porabili na tisoče dolarjev, je namreč sklenil stave, zaradi katerih bo ob ogromen del zaslužka. Jim McIngvale, ki ga lokalni prebivalci poznajo kot "vzmetnico Ma-cka", je v desetdnevni akciji kupcem obljubljal, da jim bo vrnil denar, če bodo igralci Seattle Seahawks v finalu Super Bowla premagali Denver Broncos. Pogoji sodelovanja so bili, da so morali kupci kupiti najmanj za 6000 dolarjev kosov pohištva in ga iz trgovine odnesti do nedeljskega finala. V akciji je sodelovalo približno 1000 kupcev, ki so v povprečju porabili 7000 dolarjev. Ob kitajskem novem letu se skoraj polovica Tajvancev zredi TAIPEI - Zaradi velikih količin mastne hrane se 40 odstotkov Tajvancev med praznovanjem kitajskega novega leta zredi za okoli dva kilograma, kažejo izidi raziskave taj-vanske službe za promocijo zdravega življenja. Da bi opozorili na nezdravo prehranjevanje med prazniki, je služba rezultate ankete, izvedene v času lanskih novoletnih praznikov, objavila tik pred novim letom prejšnji četrtek. Anketo leta 2013 so izvedli med 1089 odraslimi, pokazala pa je, da se je 37,9 odstotka anketirancev zredilo, moški povprečno za 2,1 kilograma, ženske pa za 1,8 kilograma. (STA) NEMČIJA - Rezultat 26 let preiskav Kosti v katedrali v Aachnu so res pripadale Karlu Velikemu SLOVENIJA - Za ljudi nista nevarna Pobegla risa v živalskem vrtu sta uplenila gamsa AACHEN - Po 26 letih preiskav in natanko 1200 let po njegovi smrti so znanstveniki potrdili, da kosti, ki so shranjene v katedrali v Aachnu na zahodu Nemčije, resnično pripadajo Karlu Velikemu, prvemu cesarju v Zahodni Evropi po padcu Rimskega imperija. Karel Veliki je bil kralj Frankov in Langobardov in ga je papež Leon III. leta 800 kronal za prvega cesarja Zahoda, kar je kasneje postalo Sveto rimsko-nemško cesarstvo. Umrl je leta 814, star pa je bil okoli 70 let. Kot so pojasnili znanstveniki, je bil Karel dejansko vreden svojega imena "veliki", saj je bil tudi nenavadno visok za tisto obdobje. Človeške kosti, ki so jih našli v zlati skrinji relikvij, skrivaj odprti leta 1988, so pripadale visokemu, suhemu in starejšemu moškemu. Kot je povedal antropolog Joachim Schleifring iz Renskega urada za zaščito arheoloških spomenikov iz Bonna, so leta 1988 v skrinji z relikvijami popisali 94 kosti in delov kosti. Na pod- lagi rezultatov preiskav "lahko rečemo, da je to po vsej verjetnosti skelet Karla Velikega", je povedal profesor univerze v Zu-richu Frank Ruehli. Kasneje so preiskali še dele lobanje, ki so shranjeni v srebrnem in zlatem doprsnem kipu v zakladnici katedrale, ter go-lenico, ki je prav tako shranjena v zakladnici. Glede na dimenzije nadlahtnice, stegnenice in obeh golenic so izmerili, da je bil Karel Veliki visok 1,84 metra in tako precej višji od večine moških v tistem obdobju. Po grobi oceni je bil težak okoli 78 kilogramov. Na pogačici in v petnici so znanstveniki odkrili izrastke, kar naj bi dokazovalo, da je Karl na stara leta šepal, kar je opisal tudi njegov biograf, frankovski učenjak Einhard. Niso pa odkrili vzroka njegove smrti. Einhard je navedel, da se je veliki vladar pred smrtjo boril z ostrimi bolečinami v prsih in vročino. Znanstveniki domnevajo, da je šlo za pljučnico. (STA) Zlata skrinja v katedrali v Aachnu, v kateri hranijo posmrtne ostanke Karla Velikega ansa Češki jeleni se še vedno ustavljajo pred nekdanjo železno zaveso PRAGA - Čeprav je železna zavesa padla že pred četrt stoletja, je še vedno prisotna v zavesti mnogih jelenov na Češkem, je pokazala raziskava znanstvenikov v češkem narodnem parku Sumava na zahodu države. Jeleni ne gredo preko točke, kjer je nekdaj stala bodeča žica, ki je ločevala nekdanjo Češkoslovaško od Zahodne Nemčije. Meja med nekdanjim vzhodnim in zahodnim blokom je bila nekdaj močno zastražena. Ograja je padla s padcem komunizma v Evropi leta 1989. Jelene so spremljali s pomočjo ovratnic z oddajniki. Ugotovili so, da samice občasno sicer prečkajo mejo iz češkega v bavarski gozd, medtem ko se samci večinoma držijo na češki strani, pa čeprav je šlo zgodovinsko gledano za isti gozd, navajajo češki raziskovalci, ki so jelene spremljali šest let. Ozemlje jelena v češkem gozdu pokriva okoli 60 kvadratnih kilometrov in predvsem samci prečkajo precejšnje razdalje v iskanju samic. (STA) LJUBLJANA - Risa, ki sta ušla iz poškodovane ograde, sta ponoči uplenila samca gamsa, so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana. Ob tem poudarjajo, da risa za ljudi nista nevarna in da ju bodo poskušali ujeti z živolovkami. Kot so sporočili iz živalskega vrta, risa ograde kljub temu, da je bila poškodovana, od nedelje nista zapustila, to pa se je spremenilo v zadnji noči, ko sta ušla in uplenila gamsa. To se je zgodilo kljub obilici hrane v ogradi, ki so jima jo nastavljali oskrbniki. V živalskem vrtu so stalno povezani s strokovnjaki iz oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, ki proučujejo rise v naravnem okolju. Ris se nekaj dni vrača k svojemu plenu in se hrani z njegovim mesom, zato bodo v bližino postavili več živolovk, v katere ju bodo skušali čim prej uloviti. Zaradi posledice ujme se sicer v ljubljanskem živalskem vrtu še vedno soočajo s težavami. Včeraj so čakali na dostavo nove zaloge sena pogodbenih dobaviteljev. Zaradi težke prevoznosti lokalnih cest v Sloveniji prevoz ni bil mogoč, prav tako pa tudi ni bil mogoč po Večni poti do živalskega vrta. Podobno so čakali tudi dobavitelji briketov, rib za morske leve, sadja in zelenjave. Kot še navajajo, se z vsemi dobavitelji dogovarjajo za prevzem hrane pred zaporo Večne poti, od koder jo sami vozijo do živalskega vrta. Večna pot pa ostaja zaprta zaradi velike nevarnosti padcev dreves. (STA)