NO. 190 Ameriška Domovina . H IN SPIRIT JVNGUAGC 0 (VIC K N C/im— HO IW1 c 1 SLOVENIAN ONLY MORNING NCWSPAPfiR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MOBNING, SEPTEMBER 28, 1948 __________ LETO L. - VOL. E. VESTI IZ SLOVENIJE MARJETA KUHAR-PREŽI- je volivce z veliko vnemo in z ve- HOVA MATI. — Slovenski komunistični ..pisatelj Lovrenc Kuhar je naznanil v listih, da je 25. julija umrla njegova mati Marjeta. Marjeta Kuhar iz župnije Kotlje pobili iz Moskve no proti zapadnim državam. V jnalog, da je treba Tita spraviti s nekaterih spornih točkah je Sov- lnnti v nrihodniih tednih, jetska Rusija postopala tako, da se iz njenih korakov jasno vidi, da išče samo primernega trenot-ka za napadalno vojsko proti zapadnim silam. Sovjetska Rusija je onemogočila skupno svetovno kontrolo produkcije orožja, in oboroževanja ter tudi skupno kontrolo atomske sile. Zaradi svojih sebičnih diktatorskih namer je odklonila sodelovanje z velikimi in malimi narodi, ki nimajo popolnega vladne- London. — Minister za narodno brambo Aleksander je pred spodnjo zbornico podal obširno poročilo o poti v prihodnjih tednih. Preganjanje katoliške cerkve v državah za železno zaveso Rim. — Kakor v Jugoslaviji, tako hočejo komunistične vlade sedaj v drugih deželah in državah za železno zaveso zatreti katoliški verouk v šolah. V Čehoslovaški je pripravljen načrt sjildšnega preganjanja ga aparata v rokah komunistične'katoliške cerkve. Za prehodni stranke. Nosila bo edina vso od- jčas pa hoče vlada podpirati govornost za gorje, če bo to pri- protestantsko, češko narodno in šlo na človeštvo. Zapad je v ob- pravoslavno cerkev,. V Pragi je Anglija razpravlja o pripravljenosti Noče nazaj domov za železno zaveso Washington. — Poljski vojni ataše, general Modelski je zavrnil poziv svoje vlade, da bi se vrnil v Poljsko in zaprosil Združene države, da mu dajo pravico I političnega azila. Svojo odloči-uco tev utemeljuje s tem, da ne angleškem ..... „ . .. .. . oborožitvenem programu, ki je z ozirom na mednarodno situacijo nujno potreben. Povedal je da je Velikai Britanija danes že toliko pripravljena na obrambo, kakor je bila ob koncu druge svetovne vojne. Vsak čas lahko pokliče pod orožje tolike sile kakršne so bile potrebne, da je Velika Britanija izvršila častno svojo nalogo v zmagi nad Hitlerjem in njegovimi sateliti. Vlada je odredila že sedaj mobilizacijo posebne rezerve, ki bi bila na razpolago v nujni sili za tiste dni, ki bi bili Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Mrs. Julia Martinčič, 1068 E. 74. St. je bila odpeljana v bolnišnico in je srečno prestala 0-peracijo na slepiču. Prijatelji- »"“k— -«•;— akih oficirjev in se ne mure sma- ! 4,1 3 trati za samostojno narodno vojsko njegove domovine. Dewey za federacijo evropskih držav Washington. — Republikanski kandidat za predsednika Združenih držav governer Dewey se je izjavil za evropsko federacijo. V svojem govoru v .... ... Albuquerque, N. M. je rekel, da potrebni, da se mobilizacija iz- ameriška pomoč zunanjim drža-vriši. Minister za vojsko je po- ram naj ne ),0 2g0lj 30cialna in tem obrazložil vladine načrte o ekonomu^ ipomoč. Nadaljeval je: “V Evropi mora naša pomoč učinkovati kot sredstvo za združevanje. Narodi zapad-ne Evrope skupno z zapadno Nemčijo štejejo skoro dvakrat tako veliko množico prebivalstva kot je prebivalstvo Združenih držav. Razdeljeni pa so v 16 posebnih, slabotnih državic, od katerih vsaka pomeni povečanju vseh oboroženih sil in produkcije orožja in vojne opreme. ------o-----. Francijo zopet pretresajo delavski nemiri po Paris. Generalna stavka delavstva po vsej Franciji je'stalno skušnjavo za napad, trajala dve uri in je mirno po- Združene v močno federacijo tekla. Udeležilo se je nad 7 svobodnih narodov bi mogle te ter od 7 do 8 zvečer. Darovi za bolno ženo— Za bolno Mrs. Raymond roj. Mahnič je darovala hči Mrs. Mary F. Oblak v spomin svoje matere $5, ter $5 neimenovan iz Barbertona, O. Prav lepa hvala obema za velikodušen dar. Tajnik odsoten— Tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in njegova žena sta se podala za tri tedne na počitnice. V vseh društvenih zadevah vam bosta postregla sinova po 3 uri popoldne, poprej ni nikogar doma. Še na mnogo let— Poznana Mr. in Mrs. Frank Golinar, 21071 Arbor Ave. praznujeta danes 36-obletnico njiju srečnega zakonskega življenja. Otroci, vnuki ter številni prijatelji jima čestitajo ter želijo še mnogo let zdravja in sreče. Razprodaja pri Stampfelnu— V Pauline Stampfel modni trgovini na 6108 St. Clair Atve. se razprodajale nadaljuje. Le- Včeraj so vsi trije žogomet-ni krožki, ki se poganjajo za prvenstvo, počivali. Do nedelje mora vsak igrati še 5 iger, pri katerih bo dolo-, čeno, kateri bo odnesel zmago. V \ Zdaj je Cleveland na £ prvem mestu. Ker bo igral Cleveland vseh 5 iger doma, ima največjo priliko do zmage, saj je vsak najbolj vajen domačega igrišča. Danes in v sredo igra Cleve- 1 Demokracije zapada pa ne bodo r^os> nienih, ki je sovjetski državljan. Češka policija je znova zaprla tri katoliške duhovnike, komunistično sodišče ipa je obso- dopustile, da bi sovjetska vlada Washington.— USA zunanje'uporabljala druga ozemlja za minstrstvo je v posebno ostri svoje očitno agresivne imperija-noti zavrnilo prošnjo Bolgari- listične namene. Sovjetska Rusije, da bi bila sprejeta v Zvezo 'ja stalno ogroža svetovni mir. že’ končno narodov. V svoji noti pravi dr- vse zadnje mesece je teden za žavni tajnik Marshall, da je tednom povzročala incidente, ki sedanja vlada Bolgarije z naj- bi vsak izmed njih bil dovolj ve-; bolj grobimi sredstvi brezobzir-, lik razlog, da bi zaropotalo oro- no zatrla vsako sled demokra- žje, če ne bi zapadne demokraci- preti duhovnike, ki so s prižnic cije, izbrisala politično svobo- je z najstrožjo disciplino prema-'govorili proti odredbam vlade, do iz javnega življenja Bolga-'govale vse kar zahteva naglo in s katerimi je zasegla verske ka- land doma s čikaškim krož--stranke. Sedanja vlada je za- rije in organizirala nasilen re-1 odločno obračunanje s Sovjetsko žim manjšine komunistične Unijo. kom. Danes, jutri in v sredo bo igral Boston z Washingtonom, New York pa z Philadelphia. V petek, soboto in nedeljo igra Cleveland z Detroitom, v soboto in nedeljo igrata Boston in New York. Cleveland ima tudi zato priliko dobiti prvenstvo, ker ne bo igral nobene igre več z Bostonom ali New, Yorkom, zadnja dva pa med seboj še. ------o-----■ Trst. — Za pomožnega škofa v Pečuhu na Madžarskem je imenovan Dr. Franc Rogač ki je po rodu Slovenec. Tri na dan dilo opata dominikanskega samostana Antna Zemeka na 18 let ječe, češ da je pomagal tistim, ki so bežali iz Češke. Madžarska vlada je dala za- da'pomaga-fedferacijo. je trajala 24 ur. Tudi nekate-|To bi bil največji uspeh v zgori državni uslužbenci so stavka-jdovini diplomacije iri vogelni li, vendar so državni uradi v^amen v zgodovini dela za utr-glavnem delovali in vzdrževali ditev miru.” 0 Govor se smatra kot pro-bolj boji nove generalne stavke gramna izjava republikanskega vsega rudarskega delavstva, ki predsednika glede zunanje polije napovedana za prihodnji te- j tike, kakršno bo vodil v sluča-den. 'ju, da bo izvoljen. podzemne že-; leznice in vozačev avtobusov, ki mo ustvariti tako trla svobodo političnega organiziranja, svobodo opozicije v parlamentu, svobodo zborovanja, neodvisnost sodišč in svobodo tiska. Bolgarija je že enkrat brezupešno prosila za sprejem V Zvezo narodov, sedaj pa prošnjo ponovno vložila. Ni upanja, da bi bila sprejeta sedaj, ker pirotinjenemlu sprejemu govori tudi poročilo komisije Zveze narodov za Balkan, ki Bolgarijo obtožuje, da s svojim podpiranjem grških geril-cev ruši mir na Balkanu. - toliške šole. V Rumuniji so šolske sestre ostale brez posla, brez strehe in brez hrane, ker so vsi njihovi zavodi zaprti Oblasti jim ne dovolijo, da bi se izselile, dela in preskrbe pa tudi ne dobe. -------o------- Bodite previdni, kadar, gre tte preko ceste. Prekoračite 1» sto samo pri atonalni luči! Theodore Andrica o položaju v Belgradu Theodore Andrica, znani cle- stem trgu” se more kupiti mno- 38; blago za žensko obleko (print velandski časnikar in član ured-' go stvari. Toda cene na “pros-ništva devnika “The Press,” ki tem” trgu so tako visoke, da se potuje vsako leto v Evropi, spo-:mora človek čudoma čuditi, ka-roča iz Belgrada sledeče: j ko jih more kdo tam kupiti, ko Belgrajske trgovine imajo znaša povprečna mesečna pla- brezdvomno letos več blaga naprodaj kakor lansko leto. Seveda, druga stvar je, da-li blago, ki je danes naprodaj, zadostuje Pametni ljudje bodo volili za Wallacovo stranko, modruje neki Jurij Previc v Prosveti. No, na 2. nov. se bo videlo, koliko je prav za prav tistih “pametnih” v Ameriki. • * • Priimek “Wallce” je sklanjati v slovenščini. Mi ga1 go izboljšav v jugoslovanskem sklanjamo takole: Wallace, Wal- j glavnem mestu. Vse ruševine so aca, Walacu itd. Kakor na pri-'bile odstranjene in dozidanih je mer: pajac, pajaca, pajacu. ča v Jugoslaviji manj kot 4000 dinarjev, kar je $80 v ameriškem denarju. Vsak jugoslovanski državljan goods) $16 jard; ženske ročne trobice iz ponarejenega usnja $15. Radio aparate sem videl samo v eni trgovini naprodaj. Vsi so bili mali namizni modeli ter so se prodajali po $10. Nikjer pa nisem videl naprodaj mila. V Belgradu je četvero velikih za potrebe ljudstva ali ne. Toda je upravičen do gotovega števila ^ rodaja.len s starinami. Vse kar “točk” za obleko na leto. Na prodaj0 ljudje srednjih slojev, da podlagi teh točk dobi ljudstvo morejo živetij je tu na ogledi potrebščine po nizi ceni. Za vse kljub temu je letos opaziti tozadevno izboljšanje od lanskega leta. Splošno rečeno, Belgrad izgle-da čist. Ni dvoma, da si Titova težko vlada more lastiti kredit za mno- Ni dovolj, če se samo navdušujemo za Lauscheta, ampak mo- ostalo pa se morajo zatekati na “prosti” trg. Tu so navedene cene glavnih belgrajskih trgovin. Primerjajte jih s povprečno mesečno plačo, ki je nižja kot $80 in Zapomnite Rečeno je, da mora v Jugoslaviji vsakdo delati. Samo tisti, ki delajo, naj tudi jedo, pravijo vladni uradniki. bilo mnogo no^ih poslopij. On- si, da gredo skoraj vsi zaslužki kraj Save se deluje na novem moža z veliko družino za hrano razvoju: grajenje novega Belgrada. Ko bo ta del dokončan ramo tudi voliti zanj, da bo izvo- (]eta 1960), bodo nastanjeni tam ljen za guvernerja v Ohio. Nih- vs; vladni uradi, poslaništva in in stanovanje. In ljudje tu okoli imajo velike rodbine. Moška srajca stane $15; ženske nogavice $8; moška flanelasta če pa ne bo mogel voliti 2. nov. glavni stan komunistične stran- pajama $15; moški čevlji $80 do kdor ne bo registriran. Kdor še -ke. ni registriran za voitve, ima čas le do 4. oktobra. Obleka v Jugoslav, je racionf-rana, toda na tako zvanem “pro- $100 (z racijsko karto samo ($10); moško spodnje perilo $9; ženske rayon srajce (slips) domovini in to sedaj po najnižjih mogočih cenah. Posl užite se te prilike. Jim Sepic doma— Poznani Jim Sepic, ki ima zdaj trgovino v Houston, Tex., se je pripeljal v nedeljo zvečer z letalom domov radi opravkov tukaj. Stanuje pri hčeri Mrs. Rose Homovec, Wickliffe, O. Enkrat proti koncu tedna se vrne domov. Prav veseli smo videti. Razne najnovejše svetovne vesti PARIZ. — V krogih diplomatov in zastopnikov Zveze narodov je velik nemir radi prekinitve pogajanj medj zapadnimi silami in Sovjetsko Zvezo. Odločen nastop zapadnih sil je povzročil najpreje strah, da bi se mogla začeti težja obračunavanja že kar v prihodnjih dneh ali tednih. Sedaj se sodi, da so tele možnosti razvoja v situaciji: Možno je, da bo Sovjetska Zveza vložila veto proti temu, da se vprašanje Berlina in Nemčije sploh razpravlja v Varnostnem svetu in potem na generalni skupščini Zveze narodov, če bodo zapadni zavezniki, kar je verjetno da bodo, potem spravili v razpravo vprašanje ali ruski veto sploh onemogočuje delo Varnostnega sveta glede ureditve berlinske krize in Nemčije, je zopet verjetno, da bo. sovjetski delegat vložil drugi veto proti'nepravilnosti postopanja. V tem slučaju po sedanji ustavi Zveze narodov, 3koraj ni izhoda za pravilen nadalji postopek in se lahko vprizori samo nekako manifestativno govorjenje v generalni službo, kakor da bi ostali. Po- IT v v*vv • Uspesno čiščenje v ameriških federalnih uradih Washington. — 883 federalnih uslužbencev USA je raje prostovoljno zapustilo službo kot da bi prišli v preiskavo radi svoje lojalnosti in zanesljivosti v državni službi. Vseh uslužbencev je bilo v preiskavi 6344. Tudi mnogi izmed tistih, o katerih je preiskava dokazala, da so popolnoma nedolžni, so raje zapustili državno skupščini Zveze narodov, v katerem bi vsi zastopniki demokratičnih narodov obsodili postopanje Sovjetske Zveze. Sovjetska Zveza bi v tem slučaju ali izstopila iz Zveze narodov ali pa se omejila na kak manjši protest. Zastopniki demokratičnih narodov so vse-kako odločeni, da bodo Zvezo narodov obdržali nadalje tudi če bi Sovjetska Zveza in vse njene satelitske države izstopile. Daši se vsi zavedajo, da je mednarodna situacija na robu pred velikimi nevarnostmi, vendar ne prevladuje mnenje, da bi Sovjetska Rusija sedaj ali v bližji bodočnosti izzvala vojsko. Zapadne države vsekako vojne ne bodo začele. ročilo federalnega urada za preiskavo povdarja, da je v minulem letu federalni urad USA zelo uspešno prečistil vse vrste uslužbencev in se lahko zanesljivo sodi, da so v javni službi ostali samo ljudje, ki so se izkazali kot taki, ki ostanejo v vsaki politični situaciji lojalni in zvesti ter znajo čuvati državne tajnosti. WASHINGTON. — Sovjeti so predložili nek novi pravilnik o zračnih transportih v Berlin in iz Berlina. Ta pravilnik bi, kakor je rekel ameriški zastopnik, kratkomalo onemogočil vsako svobodno transportiranje po zraku v Berlin. Zato so ameriški, britanski in francoski zastopniki pravilnik gladko odklonili in sedaj če je to resnica, tedaj Bi je čakajo kaj bodo Rusi storili, da bi ta novi pravilnik vsilili. • * • BERLIN. — Zapadne velesile so izdelale “Belo knjigo,” ki vsebuje vse dokumente v zvezi z razgovori ambasadorjev z Molotovom in Stalinom o rešitvi berlinske krize. Bela knjiga podrobno popisuje poprejšnje dogovore med velikimi silami in podrobno navaja kako so Rusi vse dogovore prekršili in kaj se je v zadnjih mesecih zgodilo v Berlinu in v Moskvi. težko pojasniti, kdo so tiste stotine ljudi, ki se gnetejo v hotelih Moskva in Ruski car in v balkanskih kavarnah v Belgradu? Celo maršal Tito ne more odpraviti starega balkanskega običaja, posedanja po kavarnah, pitja in kramljanja. Mislim, če bi hotel Tito res izzvati revoucijo, mu ni treba drugega, kot pozapreti kavarne, LONDON, — Po celi Veliki Britaniji so odprli nove urade za prostovoljno vpisovanje v vojno službo za vojsko, mornarico in zrakoplovistvo. 1 Oboroževanje Anglije in Francije “za vsak slučaj” London. — Zunanji minister Bevin je povabil na sestanek francoskega ministra za državno brambo Pavel Ramadiera in ga informiral o angleškem novem oborožitvenem programu. Bevin hoče predlagati Franciji da se oboroži tudi cela francoska obrambna moč in opolno-ma pripravi za vsak slučaj v sedanji napeti mednarodni situaciji v Evropi. aM Ameriška Douovm ■\ vi i iioiii ERISKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, IMS «***» o—*«*. PublUhed d»lly mccpt Sltturttys, Sund»y« »ud HoU4«y» NAROČNINA Za Zed. države »8.80 na leto; za pol leta »6.00; za četrt leta »8.60. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6, za S mesece »3.50. _______ dobiti pri tohi volitvah polno sodelovanje celega naroda, da bi se mogli v velikih svetovnih odločitvah sklicevati nanj. Sedpj te dni do četrtega oktobra poskrbimo vsi, da bodo vsi volilci registrirani. To je predpogoj, da morejo volilno pravico izvršiti. Poskrbi vsak zase, pobrigaj se za svojega prijatelja in soseda. Sedaj ni nič opravljeno s “politiziranjem" in nazdravljanjem temu ali onem« kandidatu, sedaj je samo to važno, da si vsak preskrbi volilno pravico s tem, da je gotovo registriran. To je prvo in najvažnejše politično in državljansko delo te dni. lUmtUIHHIIIIIIMIMUllUIHIfi—! mt s»TEMaat R SUBSCRIPTION RATES United States »».»0 per year; |6 (or ( months; »8 for J months. Cant'd* and *11 other conn-tries outside United Ststes »10 per year. »6 for 6 months, »3.60 for 3 months. Batered u second-clus matter Jmutry 6th, 1(08, Cleveland, Ohio, under the Act of Mtreh 3rd, 1871. et the Poet Office at KSB1 12 MROM ....................... upamo, da nam ga bo Bog dal kaj kmalu. Drugače pa živimo tukaj kot po drugih državah, pomanjkanje stanovanj je tudi tukaj in če se kakšno dobi, je precej drago, po farmah kot po mestih. Eni bodo obogateli, eni so pa vedno bili reveži in bodo tudi taki ostali. Zadnjega mastno imeli sv. misijon, a le škoda, da ljudje tako hitro pozabijo na božje zapovedi. V oktobru smo imeli pa pri naši cerkvi malo prireditev in eicer večerjo in pa malo bazarja, ker T« in nnn h I a Salto veže eno leto. Jaz in vsi ostali naš* fara je vedno manjža in 10 in ono iz ta aaue ,______ . vedno , , -udi ker ta ml#d0 ■88 'se počutimo zelo srečne v tej u s,«., m. - rrr". da je v septembru obiskal svoje ^ nemškfi -n itaiijanske oku- ^.....rtatr-stss gel, ki je duhovnik frančiškanskega reda. Skozi dva tedna, ko je bil tu na počitnicah, je i-mel vsako jutro prvo sv. mašo. Slišal sem tudi, da bo kmalu poslan na neko faro gori v Minnesoti. Torej, če je to res, želim Fathru Roglu veliko uspeha, kjerkoli bo že deloval. Ima imeniten glas in pevski zbor bo prav lahko pet pri njegovih mašah. Zato pa Bog ga živi in farani, kamor bo prišel, mu 'le pojdite na rake in napredovali boste. Za enkrat iv mesecu novembru se pripravlja zopet ena igra v angleškem jeziku. Fantje in dekleta žele, da vas zopet razvesele; vsaj tako smo slišali nedeljo 19. septembra pri prvi maši, kjer so nam oznanili domači g. župnik Rev. Štefan Kasovič. Zato se pa le odločite in pokupite tiste vstopnice kadar bodo v predprodaji. Ves dobiček je namenjen za cerkev. Več o tem pa boste farani slišali še v cerkvi o pravem ča- Debata pri našem omizju o se- Jože. To se pravi, če ima le mr-litvi narodov v Ameriko, je pa- vico Grmkove trme v sebi, ne bi ladirala lepo naprej. Sestra nič zaleglo, če bi mu branili, če Micka nam je prinesla črne ka-1 se je zares namenil posvetu, mu ve, pri kateri pridejo v glavo1 je bilo tako usojeno in naj gre močne besede in hude misli. Jo- |v božjem imenu. “Japček,” mi že je že povedal svojo, Francelj je rekel Jože resno, “če bi se vaje bil kar ponosen na svojega ši ladji na morju kaj primerilo, «. c.uvcuccv U. -UM, uvw, bratca, ki si upa kam dlje kot pa! saj veš, kes obudi in vse bo dobilo nas je le par družin in par na šmarno goro. Sestra Micka je bro. Pa še tole bi ti fekel; to vedno manj ljudi, ker ta mlado sili vse v mesto. Ce bo šlo tako naprej, niti ne bomo mogli več vzdržati svojega duhovnika. Slovencev ni tukaj dosti; Ameriška demokracija zahteva naše sodelovanje Javni organi ugotavljajo, da je na stotisoče ameriških državljanov, ki bi.imeli volilno pravico, pa niso registrirani in se nič ne brigajo, da bi bili. To je tako važen, slab P°jay, da je vredno, da se ob njem zamislimo in določimo kaj je naša ameriška državljanska dolžnost. Državno življenje je del našega življenja. Bodisi^ da smo se rodili kot ameriški državljani, bodisi, da smo državljani postali po svoji svobodni volji, ko smo si Ameriko izbrali za svojo novo domovino, smo svoje življenje Ameriki posvetili in svojo srečo in nesrečo nanjo navezali. Državna in federalna ureditev in postavodaja je uplivala na šole v katerih smo se vzgajali, določa službene in poslovne odnose v katerih delamo, da si vzdržujemo življenje, za to državno življenje plačujemo svoje davke, za to državo so umirali naši sinovi, njena javna varnost' in sodstvo brani naše življenje in premoženje. Kjerkoli smo, karkoli delamo, kakorkoli se udejstvujemo, se gibljemo v tem ozračju in naše življenje je neločljivo povezano z ameriškm državnim življenjem. **! vplivamo nanj, ono vpliva na nas. Ameriška vlada naj bo po izročilih njenih ustanoviteljev vlada naroda z narodom za narod. Temu osnovnemu določilu dosledno je zgrajena naša ustava, naša demokratična parlamentarna ureditev, naša zakonodaja in državna in vsa javna uprava. Z druge strani pogledano to vprašanje pokaže, da je vsak državljan soodgovoren za to kakšna je ameriška vlada, kako se vodijo državni posli, kakšna je Amerika. Mi smo Amerikanci, Amerika je naš skupen dom. Nje- tako lepo vreme, da je koruza -.nn-jnia nnHnha jp pjegQYfi notranje življenje, njegovo ali turščica tako lepo dodelala, sedanje stanje in njegova bodočnost je zavisna od našega sodelovanja, naše skrbi in naše ljubezni. Slovenski pregovor pravi; Kjer družina s hišo drži, tam se vsak dan sreča rodi. So gotove državljanske dolžnosti, ki jih moramo spolnjevati po sili zakona, iz strahu pred kaznijo in drugimi slabimi posledicami, ki jih utrpimo, če jih ne izpolnimo in so zopet druge, ki jih izpolnjujemo iz popolne proste volje, kakor pravimo, iz čiste državljanske zavesti, radi naše lastne skrbi za domovino, iz prepričanja, da opravljamo delo v svoj lastni blagor kadar se udejstvujemo kot državljani. Tako na primer plačujemo davke po sili zakona, a k volitvam gremo po svoji svobodni volji, da si kot popolnoma svobodni državljani izbiramo in določamo zastopnike in javne uradnike, ki naj v našem imenu skrbe za ohranjevanje' in napredovanje države, ameriške unije in za njeno blagostanje. Kakor je, bistveno potrebno za pravilno zdravo in sposobno življenje in delovanje našega telesa, da vsak njegov del, vsak ud sodeluje, da je zdrav in v redu, tako to isto velja za vsako skupnost, tako je to v državni skupnosti. Državljani kot udje državnega naroda skupno predstavljamo Ameriko, smo sestavni deli skupnega ameriškega telesa. Nemarni državljani, ki te ali one državljanske dolžnosti ne izpolnjujejo, so kakor osušeni, mrtvi ali bolni deli telesa, ki sicer ob njem vise, z njim žive, od njega srkajo morda sile, svojega življenja ali ne koristijo mu nič, neuporabni so, če niso celo v nadlego in povzročajo skupnosti bo-lččinc. Izpolnjevanje volilne dolžnosti je osnovna potreba demokratičnega državnega reda. Demokracija more. živeti samo toliko časa dokler se narodni udje, člani svojih demokratičnih pravic poslužujejo in hočejo sodelovati pri vladi svoje domovine. Vlade z narodom ne more biti brez naroda in narod sam mora skrbeti, da je njegova vlada tudi resnično vlada v njegovo korist. Pri volitvah narod najneposredneje sodeluje z vlado svoje domovine. Tam vsak oddaja svoj glas, pove svojo voljo. Kadar narod začne zanemarjati volilno dolžnost je to najnevarnejše znamenje bolezni njene demokracije, vlada naroda takrat začenja propadati sama v sebi. Nemarni državljani so kakor usihajoča in propadajoča krvna telesca, ki ne dajejo telesu več življenjskih sil, povzročajo slabokrvnost In oslabelost. Čim več jih je, tem hitreje in nevarneje usiha življenje. V Ameriki smo sedaj pred važnimi, zelo važnimi volitvami. V velikem se bo odločala bodočnost domovine, ki bo morala iti preko eno najnevarnejših dob zgodovine človeštva. Sovražniki naši uporabljajo vsa sredstva, da bi pri tej priliki nas in domovino našo oslabeli. Zato se tudi trudijo, da bi vlili v narodne množice nekako nezaupanje, brezbrižnost za volilno dolžnost, da bi potem ob nemarnem narodu tem lažje opravili svoje načrte. V takih zgdovinskih časih je vsaka malomarnost dvakrat obsodbe vredna. Ob takih odločitvah je volilna dolžnost dvakrat važna. Mi danes in prihodnje dni, v tem volilnem času, posebno pa na dan volitev moramo pokazati, manifestirati, da je vsa Amerika na nogah, čuječa in pozorna za vse kar se godi in o čemer se odloča. Novi naši federalni in državni predstavniki morajo Tukajšnji farmarji so zelo veseli, ko jim je Bog naklonil Štoke ima kot polena in pravijo, da jo bo letos več kot milijon mernikov kot lani. Videti je, da so v farmarji v tem letu jako veliko sejali, za kar jim vsa čast. Še bomo jedli koruzni “duš” in poletno aha, nič nič aaa, je dobra. V soboto 2. oktobra bosta poročena Miss Theresa Furlan in Walter Kinczewski. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Joseph Furlan iz 1115 — 3rd St. Starši in vsa njih družina so velika podpora naši cerkvi sv.' Roka že mnogo let. Želimo in tudi upamo, da bo sedaj tudi njih hčerka nadvse srečna in zadovoljna v zakonu, Bog živi ženina in nevesto in sprejmita naše čestitke. Ravno tako bo stopil 2. oktobra pred oltar Louis Bučar, sin družine Mr. in Mrs. Louis Bučar iz 127 La Harps St. svojo izvoljenko Miss Mary Zdanovich, da ju župnik dobro poveže in blagoslovi, da bo vez držala do groba zvesto srečno. Čestitke tudi vama Bog z vama, da bi bila srečna in zadovoljna vse življenje, Pozdravljam vse rojake širom Amerike in Kanade. Anton Strukel, zastop. -------o------ Dragi mi Slovenci in Slovenke! fr veRJ*T AL PA NE čen teror iz gozda. Tudi v Avstriji so nam bile ure bridke. Nekateri smo bili zaposleni pri avstrijskih firmah, trdo delali slabo hranjeni in tudi slabo plačani, a mnogi živeči v taboriščih pa so imeli še slabše življenjske pogoje. Vsak si je želel proč, daleč proč iz Avstrije. Ker v domovini vlada komunistični teror, nam ni kazalo drugega kot iti daleč proč čez morje s “trebuhom za kruhom.” Rad bi videl, da bi še vi ostali udje slovenskega naroda, ki žive v Evropi po raznih krajih in taboriščih, kaj kmalu prišli sem v Ameriko. Že četrto leto morajo preživeti zimo v barakah brez drv, obleke in nazadostno hranjeni. Med njimi so družine z malimi otroci, starčki in invalidi, ki se ne morejo izseliti kot smo se mi. Zato pa, kdor ima kaj sr-ea in more, naj jim pomaga, da se rešijo tega obupnega življenja. Oni vam bodo zelo hvaležni. Življenje tu med nami poteka ponavadi naprej in še precej hitro. Glavna težkoča nam je, ker ne razumemo jetika; no pa saj se ,ga sedaj pridno učimo. ImanAj itudi angleški tečaj, katerega vodi eden izmed nas, ki že dobro obvlada angleščino. Pred par tedni nas je bil obiskal slovenski duhovnik in nam je bila dana prilika, da je vsak lahko v domačem jeziku opravil sv. spoved in bil pri slovenski maši. Pri tej maši so peli naši slovenski fantje, ki pojo' tudi drugače ob nedeljah pri sv. maši, ki jo daruje angleški duhovnik. V nedeljo smo se bili peljali na moško kanadsko katoliško zborovanje v Kingston ob Ontario jezeru. Udeležilo se nas je prav lepo število, kajti napolnili smo bili kar dva natrpana avtobusa. Na to zborovanje so bili prišli tudi fantje iz Batove tovarne in drugih bližnjih krajev, kjer delajo pri kmetih in so vsi stari znanci in prijatelji. Upam in želim, da pridemo zopet vsi skupaj 10. oktobra v Torontu, ko bo slovenski pevski koncert. Dolge večere nam krajšajo fantje s petjem in harmonikami. Tako naj bo za danes dovolj, pa drugič še kaj. Pošiljam prav lepe pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki in širom sveta, kakor tudi vsi ostali sotrpini aa progi. Bog živi! Marjan. pečlarjev, pa še to se je sedaj vse razkropilo. Zato sem prav vesela, da dobimo slovenski list, to je Ameriško Domovino, kaj-drugače bi še pozabili slovensko govorico. Tudi iz starega kraja dobimo precej pošte ali vedno bolj žalostna poročila, kakor izgleda, se tam prav nič ne obrača na boljše. Dobila sem tudi sliko, ko so v naši domači fari praznovali 50 letnico mašniškega posvečenja svojega župnika. Pisali so mi tudi, da ob tej priliki niso imeli ravno nobenih sitnosti. Kakor izgleda, so tam ljudje, ki imajo še vero in so bližje Boga kot so bili poprej Da bi le tudi tu ne prišlo tako daleč kakor je tam! Daj Bog ljudem pravo pamet, da bodo volili prav in take kandidate, ki vedo kaj je ameriška demokracija in svoboda. Pozdravljam vse dobre katoliške Slovence in za one pa, ki so pozabili Boga in zgubili vero, pa molim, da bi spoznali, dokler je še čas. Pozdravljeni ;si tu in onstran morja! Mary Košir, o------- Merricksville, Ont. — Zelo hvaležno se v prvi vrsti zahvaljujem uredništvu za redno pošiljanje Ameriške Domovine, katero zelo težko pričakujem in me najbolj razveseli, kakor tudi vse ostale Slovence tukaj. Posebno nas vse zanimajo novice iz Slovenije in vsega sveta. Tu v Kanado sem prišel pred petimi pieseci s mnogimi drugimi Slovenci. Delamo na železniški progi Toronto - Montreal. Cez en mesec pa bomo krampe, lopate in sulice zamenjali s spkirami in žagami; šli bomo namreč v gozd za šest mesecev. Take sme že v Evro- Iz Tower City ZatabjJniHfUe Unionville, 0. — Dragi sorodniki, prijatelji in znanci! Sprejmite vsi najino prisrčno zahvalo za vašo udeležbo ob priliki proslave 35, obletnice najinega zakonskega življenja. Prisrčna vam hvala za tako krasna darila, ki nama pričajo, da imava dosti dobrih prijateljev.* Ostala nama bodo v trajen spomin. Najlepša hvala Mr. in Mrs. Frank Arkotovim, ki so dali svojo hišo na razpolago za ta večer. Enako prav lepa hvala Mrs. Malči Stergar za ves trud, ki sta ga imeli z Mrs. F. Arko, da sta vse tako lepo skupaj spravili in nama pripravili tako lep večer, Dobro so znali molčati tudi naši sinovi in hčerke ter Demšarjevi in Vickovi. Tako, da sva bila resnično presenečena dotični večer. Želiva se zahvalti vsakemu posebej in če je morda slučajno katero ime izpuščeno, prosiva, da nama oprostite. Torej najino prisrčno zahvalo sprejmite sledeči: Mr. in Mrs. Anton Babič, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Joseph Demšar, Mr. in Mrs. Tom Legati, Mr. in Mrs. Charlie Vick, Mr. in Mrs. Anton Kapel, Mr. in Mrs. Joseph Fidel, Mr. in Mrs. John Zalokar, Mr. in Mrs. Anton Mah, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, Mr. in Mrs. Frank Benčič, Mr. ir. Mrs. Anton Gombač, Mr. in Mrs. John Kapel, Mr. in Mrs. John Rotar, Mr. in Mrs. John Prisei, Mr. in Mrs. Anton Jerman. Mr. in Mrs. Frank Novak, Mr. in Mrs. Anton Tomažič, Mr. in Mrs. Frank Zapret, Mr. in Mrs. Anton Srebot, Mr. in igrala še vedno vlogo vernega poslušavstva ter je lovila besede ob serviranju kosila milim gostom. Nazadnje je pa le pripomnila: “Nič ti ni sile hoditi v Ameriko! Doma ostani, oženil se boš če te bo katera marala in lepo boš živel.” “Pripravno besedo si rekla, Micka,” jo je pohvalil Francelj, “ki si pogojno omenila ženitev našega Japčka: če ga bo katera marala. No,” se je obrnil k meni, “pa se nekaj zazdiš, da si fant od fare. Na kaj bi te pa vzela, bi rad vedel, če pa ne premoreš drugega kot tisti bicikelj in kar nosiš na sebi. Kot tisti, ki je nesel v roki palčico in dežnik in ga je srečal prijatelj ter ga radovedno vprašal: “Kam pa z dežnikom in palčico?” Oni mu je pa moško pojasnil; “Selim se!” Vse svoje premično in nepremično premoženje je nosil s seboj.” ‘Naj bo že tako ali tako, samo tole vama povem,” sem se odrezal, “še ni padlo seme z drevesa, iz katerega eemena to zrasla bukev, iz katere bodo dobili le3 zb zibko, v kateri bo ajčkala moja bodoča. To-le si spravita za spomin. Joj, da bi zdaj v teh letih glej, da ti bo ostalo nekaj denarja,” ko dospeš čez lužo. Samo toliko imej, da bo dovolj za brzo-jav meni, da ti pošljem denar za pot domov. Lahko se zaneseš, da boš dobil potreben denar v nekaj dneh.” “Ja, ja,” doda še France poredno, “pa piše naj, s katerim vlakom se bo pripeljal, da ga bomo š'i počakat. Domžalsko godbo bomo najeli, Japček, in mlaje bomo postavili ob cesti.” “Oče bodo pa doma zaklali pitano tele in sklicali vso Meni-šijo skupaj, da se bo veselila vrnitve izgubljenega sina, ' kaj ne?” mu odjezljam nazaj. “To vam povem in le zapomnite si, kaj bom rekel, da če ne bom prišel s svojim denarjem domov, z drugim tudi ne. In nekaj Ljubljanice bo tudi steklo v Savo, predno si bomo spet segli v roke. Kaj mislite, da sem tak, kot je bil Tomažičev France, ki je bil prej kot v enem mesecu v A-meriki in zopet doma pri materi? Najmanj za pet let se podpišem, čeprav so mi gospodje pri glavarstvu toplo priporočali, da moram biti v šestih mislil na tako norčijo, kot je že- tam za Barjem?’ K-ssrrriS; nitev! Pred 35. letom se pameten kranjski fant ne ženi.” “To tx> od tega,” je modro dodal Jože, “ker ga šele takrat pamet sreča.” “Aha,” se zasmeje France, “ampak Bog se ga usmili, če takrat zamudi in ne stopi v vrsto, ko jo delijo.” / “Imam še dosti časa do takrat in bom že gledal, da nastavim posodo, da dobim svoj delež,” zavrnem .Franceta, ki sva si bila na roke in sem mu lahko več reke, ne da bi mi zameril, t “No, če se je že namenil v Ameriko, naj pa gre,” je rekel 't 8 . Ule, Mr. in Mrs. Anton Godlar. Mrs. Malči Strgar, Mrs. Angela Dolgan, Mrs. Jennie Novak, Mrs. Mary Kapel, Mrs. Amalija Božeglav in Mrs. A. Leopold. Želiva vam vsem povrniti ob priliki. Sprejmite iskrene pozdrave od vam udanih prijateljev. Bog vas živi! Anton in Antonia Fidel. Tower City, N. Dakota, r— Po dolgem času se 'zopet enkrat oglašam iz te naše North Dakote ter vam hočem malo povedati, kako se kaj imamo pri nas. Začela bom kar z lansko zimo, ko amo imeli precej snega in smo ga gazili kar do pasa. Sreča je bila le ta, da ko m Mrs. Anton Srebot, Mr. in Ime Alderika je bil zapadel, da ni bila zemlja Mrs. L. Rebol, Mr. in Mrs. Blaž »mrzla in je zato kmalu skop- Godec, Mr. in Mrs. John Pok, Amerika je dobila ime po nel. |Mr. in Mrs. Joseph Ceglar, Mr. znanem raziskovalcu Amerigu Pomlad je bila jako hladna ■“ Mrs. Frank Grlica, Mr. in Vespuciju, ki je Ameriko prvi do maja mesaca tako da je vse Mrs. Ludvig Gustinčič, Mr, in podrobneje opisal. Opisal je jako dobro rastlo. Letina je Mrs. John Perpar, Mr. in Mrs. vzhodno obalo Severne in Sred bila kar dobra in sedaj je pa »e Joseph Bradač, Mr. in Mrs. Jo- nje Amerike. Umrl je run L, u:_»Lil* i- ■ j.si. • aanh TJnlffan Mr in M ra UV 1iK12. Sonce in megla Proti večeru nekega poletnega dne vidi sonce gosto in nezdravo meglo, ki lega na najlepše cvetje na vrtovih in travnikih. “T.i si si izbrala čas mojega odhoda,” reče sonce, “da razli-ješ svoj kužen učinek in pokvariš lepoto narave. Veseli se nekaj ur v svoji škodoželjni zlobi; prišlo bom jutri zjutraj, da popravim škodo, .ki jo boš napravila in naredim konec tvojemu življenju.” Sonce je znak resnice, ki razprši prej ali slej meglo laži. ---------------o»----- leta pi podpisali pogodbo,' ki nas suho in bi rabili kaj dežja ia s»Ph Dolgan, Mr. in Mrs. Fr. 1612. ‘No. no,” me pogovarja Jože, “ne jemlji si naših besed tako k srcu. Omenil sem zastran denarja le zato, da boš vedel, kam se lahko obrneš, če boš v stiski. Nič ne veš, kaj se lahko primeri.” “Saj veš, Jože, da sem ti hvaležen za vse, kar si storil zame in si še pripravljen storiti. Bom že videl, kako bo. Rad bi pa pokazal, da znam stati na lastnih nogah. Nikjer tega ne tako lahko ko v tujini, kjer ležiš, kakor si postelj eš sam.” “Na misel mi je prišlo,” poprime Franeelj, “kako so v starih časih v Ljubljani kaznovali ljudi za kak prestopek. Devali so jih v velik škaf, ki je bil spodaj preluknjan. Dali so mu v roke kozarec ter vse skupaj postavili v Ljubljanico. Tisti v škafu je moral na vso moč zajemati vodo in jo metati iz škafa, da ni utonil. Tako nekako, mislim, bo V Ameriki, Japček ti naš.” “Hvala za ginljiv pouk,” sem rekel. “Obljubim ti, da bom zajemal vodo z dvema korcema, te bo potreba.” “Vidim, da si zares odločen,” povzame Jože. “Kdaj boš pa odrinil?” “Na '1. maja odrine ladja iz Trsta. Peljali se bomo doli po Jadranskem morju, povasovali nekoliko na Portugalskem, vriskali mimo Gibraltarja, potem pa krenili na visoko morje in jo rezali naravnost "v Kanado. Tam se bom nekoliko ustavil, da se malo razgledam, potem bom pa že videl, ali bi bilo bolje stopiti v Zed. države, ali pa preko Kanade v Avstralijo i« od one strani čez Rusijo nazaj na Meniči j o.” “Salabolt, če me že ne prijemlje, da bi šel kar s teboj. Fant, nekaj bi odnehal od programa, ker se mi zdi, da boš par točk izpustil sčasoma,” mi naroča Franeelj. In sem jih res črtal od zadnjega konca nazaj, kakor se bo pokazalo. ^ FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28. 1848 ~ ^ *" iiolgnl^n pnhrali prOBtQVOljUi d* “Ubijen} ga! Strem ga ka-skušale lajšaiti bolečine, ki bi kor gada. Kje je?”1 jbile rade strtemu vlile moč in Stresal se je od razburnje- pogum, nja, dvigal pesti, grozil in iz] Dokazi prijateljstva in soču-njegovih prsi so prihajali divji, tja so odprle Janezu srce, da se nerazločni glasovi. Razumelo'je razlilo, in česar ni Se nikdar se je le: 'storil, izpovedal je sedaj vso “Kje je? Kje? Dajte mi prisrčna ljubezen, ki jo je gojil ga!” j do nje, ki je pa padla v ostu- Vsi so videli, da Janezovo dne roke gospodarjeve, razburjenje ni narejeno, da gre] "Prekleti . . Kje je, pes? za res, da plamti v prijateljuj Želja po maščevanju je zatr-srd, da gori strast, ki Hoče po- la občutke žalosti in genotja končevati. in stiskal je zopet pesti in srd Od vseh strani so govorili s© mu je bliskal v očeh. vanj in mu prigovarjali. | Tedaj so ga pa gbstopili pri-“Bodi pameten! Ni vredno! jatelji. Prijateljske roke so za-Janez, saj nisi ob pamet!” 1 čele tipati po njegovih ramah, On jih je pa gledal. Ali ga res ne razumejo? Ne čutijo njegovih bolečin? In utrgalo se je v njem: "Manca . . .On . . Tedaj so ga premagali občutki, ni mogel več zadrževati solz, objel je najbližjega, naslonil glavo na njegovo ramo in zaihtel, da se je stresal njegov život. Vse je umolknilo ob bolesti, ki je podrla prijatelja, a nato so se čule besede tolažbe, ki so prisrčne besede tolažbe in so-čutja so podirale naklepe maščevanja, so pomirjevale valove srda in razburjenja. Povedali so mu, da se je Lah umeknil v svoj brlog na Preseki takoj, ko je dih svobode zavel v pokrajini, da je spustil volku podobne pasje mrcine z verig, ki ne puste nikogar blizu, in da se ne prikaže brez na bite risanke. “Jan^z! Ti bo že prišel na muho! Tedaj bo zgoda!” In ko so bili tako vsi enega duha, so se zbližala tudi srca vseh in iz vseh src je kipelo ogorčenje, ki so ga prikrivali doslej. Vsak Skriljan je imel logarja zapisanega v srcu, njegove zlobnosti niso bile pozabljene in komaj so čakali trenutka, ko ipu bodo mogli vrniti z oderuškimi obrestmi. “Vse dol! Menait s Preseke mora dol!” To je bila beseda Skrilj anov, ki so se ralzhajali tistega večera, beseda, ki je pomirila, tudi srce Glavanovega Janeza. Deveto poglavje.. Glavo ali pa urbar. V ponedeljek po kvatrni ne-deji v postu so se Ižanci steka- OELETNICE SMRTI NAŠE v VS‘S' T*m A*!" LJUBUČNE in nikdar pozabljene MATERE Caroline Opalek ki je urarla 28. sept. 1946. Dve leti grob Te krije, kar si v. večnost se podala, lepše zdaj Ti solnce sije, vsem v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi, v hladnem grobu zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi, bo živel med nami do konca dni. Žalujoči ostali: ANTHONY, LOUIS in JOSEPH, sinovi. Cleveland, O. 28. sept. 1948. jom ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Went Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobil« in pohištvo. IVanhoe 4221 1AM NEFF ROAD MCT BNOUOH ITAMINf? •momA M «4 lwk krt ugisizjsz jpftsgini — BTm+m* EKr Et£_. u _. KS** ti *tf. Ow-A. JfettpU Vita* ■Wiull »"'V ta ta* 4mp. » on t ONE ]a| DAY VVTJUttH ttPSUU* UMtATOUn, taC. ZVEZA KOVINSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. maja Clevelandu, 1038 “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJ8V. IMENA” Cutn! duhovni voditi RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vod)«: REV. VICTOR TOMC, 8018 Glasa Avo. častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. S3 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21404 Ntumann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3500 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245-15 St, Barberton, 0. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. niomolmik. I AU/DEVre DAWm Vršna Ana H. nadzornik: MICHAEL KOLAR, 1IS0 E. 71 St. m. nadzornik: MICHAEL ANZUN, 712 E. 15S St Raditalj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St, Seje se vrlijo vsako četrto nedeljo v mesecih: jtnuarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšepa Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. rove, je to biro oblast kratkoma-k> vzel*. Za državo v Jugoslaviji ne drži: Ne kradi. 0 rei svoboda! O res dežela, kjer ae cedita mleko in medi Sovjetska zveza vložila veto proti »prejemu šestih držav Paris. — Med zasedanjem Zveze narodov je Sovjetska Zveza doslej izgubila pri vsakem glasovanju. Ostala je sa- Farma naprodaj Obsega 32 akrov na Perry Pjrk Rd. blizu jezera in Perry ma v'manjimVln samo zastop- Park v Perry, Ohio. Jako blizu Iz urada tajnika Slovenske zveze društev Najsvetejšega Imena članstvo društev Najsvetejšega Imena se tem potom opozarja na tri važne dogodke za nas vršeče se v meseeu oktobru in sicer prvi in največje važnosti je “SKUPNO SV. OBHAJILO,” ki bo letos pri fari Marije Vneboviete v Collinwoodu v nedeljo dne 10. oktobra pri sv. maši ob 8. uri. Pričakuje se, da se udeleži sleherni član. Dajmo se izkazati, da smo dobri člani in javno pokažimo svoje prepričanje. Drugi dogodek, ki se vrši meseea oktobra je pa “ROMANJE SLOVENCEV” k Mariji na hribček v Providence Height?. Prostor je vsem znan in se tudi takrat pričakuje velike ude ležbe tudi od strani članstva društev Najsvetejšega Imena. Zadnjo nedeljo v, mesecu, to je 31. oktobra, se pa vrši redna seja “ZVEZE” in sicer pri fari sv. Vida ob 3. uri popoldne. Odbor ima v načrtu prireditev in bo na tej seji sporočal članstvu. Bratje, upoštevajte to moje poročilo in storite svojo dolžnost. Vas bratsko pozdravlja Frank A. Hochevar, tajnik. —— -------o—---------- 1 aker zemlje naprodaj Nahaja se na Richmond Rd. blizu Euclid Ave. v rastoči slovenski naselbini. Za podrobnosti pokličite HE 4307. One acre for sale on Richmond Rd. off Euclid Ave. in growing Slovenian neighborhood. Call HE 4307. (190) niki njenih satelitskih držav so glasovali z njo. Argentinija je predlagala naj se za člane Združenih narodov sprejmejo Avstrija, Finska, Italija, Irska, Portugalska in Transjordan. Predolg je bil sprejet proti glasu Sovjetske Unije, zato je poslednja morala vložiti veto, da jc preprečila sprejem teh držav. Nove žrtve čistke med komunisti na Poljskem Varšava, Poljska. _ poljska komunistična stranka je izključila 16 svojih dosedanjih voditeljev, ker so postali nezanesljivi vsled preveč nacijonalisti-čnih pogledov in vsled svoje opozicije proti Moskvi. Zagovarjali so stališče, da poljska komunistična stranka ni dolžna v notranih zadevah poljske republike v celoti ubogati odredbe 'Kominforme. Med tistimi, ki so izgubili mesta v vodstvu poljske komunistične stranke je tudi prejšnji predsednik vlade, Edvard Osubka—Moravski. ceste 20. Na farmi sta 2 novi poslopji iz cementnih blokov, precej zasajenih malin, preko 60 mladih sadnih dreves, 2 in pol akra mlade trte. oralna zemlja, pajnik ter gozdi, 1 konj, 2 kravi, prašiči in kokoši. Ta farma je v zelo lepem kraju in ima lepo bodočnost. Naslov lastnika izveste v uradu tega lista. (190) MALI OGLASI tik svoj dom in ker so bili prejšnji dan gostilne na Studencu presušili, se je bil preselil Iško vas tudi Krivanoga, kjer se je pri svojem prijatelju odpočil in prespal. Potem se je pa všotoril pri Vrenku, kjer so ločili vino in žganje. Za njim so pritisnili tudi drugi in pri Vrenku je bila kmalu gneča kakor med cerkvenimi vrati po končani službi božji ob žegna-nju: drug drugega so nosili. Se ,s Studenea, od fare, so šli- v Iško vas, kjer je človek lahko bolj široko zinil kakor na -Studencu, kjer je tako na očeh farovžu in na ušesih graščini. Maček iz Podgrada je krilil dolgimi rokami, iMalnarček se je oglašal z rezkim glasom in tudi Zdražba, Strumbelj in drugi so bili glasni. Govorili so največ in najprej prejšnjega dneva. “To smo dali grofu! To so jih dobili Ljubljane!!’’ Tako se je razleglo neštetokrat in ako bi bilo res, da so VESTI IZ SLOVEMIJE riboru. Leta 1941 je bil z drugimi štajerskimi duhovniki od Nemcev pregnan. Tudi po vrnitvi je rad pomagal, kjer je le mogel v dušnem pastirstvu. -Na poti iz frančiškanske cerkve, kamor je hodil maševat, ga je zadela kap, na posledicah katere je umrl. SLOVENEC POMOŽNI ŠKOF NA MADŽARSKEM, -r-Na svetega Petra in Pavla letos je bil posvečen za pomožnega škofa s pravico nasledstva dr. Frane Rogač. Pomožni škof je postal v škofiji Pečuh na Madžarskem. Imenovani je bil rojen leta 1880 v Tišini v Prekmurju, o dogodkih No, posebnih dobrot pod sedanjo madžarsko vlado ne bo užival. •ELO DOBIJO Mož za splošna dela Delo dobi moški za splošna dela. Plača in hrana. Zglasite v Hasty-Tasty Drive In, 18482 Lake Shore Blvd. (192); Dekle dobi delo Sprejme se strežkinjo. Hrana in uniforma. Plača. Zglasite se v Ha3ty-Tadty Drive In, 18482 Lake Shore Blvd. (192) Znamke! Jugoslovanske znamk* prodaja August Hollander 6419 St- Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) Dve ženski sprejme Ameriška družina, ki namerava sprejeti begunsko družino, potrebuje začasno 2 ženski za posestvo v okolici Clevelanda in sicer: 1 žensko, ki bi skrbela za 2 otroka, 2 in 4 leta stara, ter žensko, ki bi pomagala pri splošnem gospodinjstvu ali kuhi. Ženski dobita zaposlitev, dokler ne pride begunska družina iz Evrope, najbrže do konca leta. Pokličite Chagrin Falls 7673. (191) (Nadaljevanje « 1. strani.) .izgnani, samostan pa so zasedle tehet na klasični gimnaziji v Ma- “ljudske” oblasti. V Celju so ka-pucini delovali 200 let: Niti Nemci niso ž njimi tako podlo ravnali kakor domači sovražniki krščanstva. Letos na popmlad so mora’i kapucini že drugič zapustiti samostan v Ptuju, ki je bil ustanovljen leta 1922, ko so slovenski kapucini morali bežati pred Lahi iz Gorice in svetega Križa na Vipavskem. Istega leta so kapucini ustanovili novo postojanko v Studencih pri Mariboru, odkoder so jih pregnali Nemci leta 1941. Ko so se re-dovpiki po nemškem porazu leta 1945 vrnili, so jim partizani odstopili samo tri sobe. Pri samostanu nimajo nič govoriti. Za kapucinski red je tudi ta samostan izgubjen. Pred kratkim smo Confectionery Naprodaj Nahaja se v slovenski naselbini na St. Clair Ave. Zraven je stanovanje 5 sob, ki je na razpolago takoj. V prodajalni je velika zaloga, nove pregra-je z mizami za goste, nov predal za karte, nov držaj za ma-gacine, pripravna omara za cigare, dober fountain za sladko pijačo, izdelovalec, za ,brizganec, led*moe*ea‘»Jadoled z 12 duplinami. Kogar bi to zanimalo, naj_pokliče_EN_M33. (192) RAZPRODAJA SE NADALJUJE Razprodaja v naši trgovini ae že nadaljuje. Dobite lahko več različnih stvari, ki jih lahko pošljete svojcem v staro domovino po najnižjih cenah. Se priporoča PAULINE STAMPFEL 6108 St. Clair Ave Hiša za eno družino Naprodaj je šest-sobna lesena hiša na Kewanee Ave. od 185 ceste; 3 sobe spodaj in 3 sobe in kopalnica zgoraj. Vse udobnosti, garaža za 2 avtomobila, šiijok cementen dovoz. Takoj prevzem; cena zmerna. Za nadaljna pojasnila se zglasite pri East Shore Realty 778 E. 186 St. IV 6561 zvečer KE 1691 (Tues.,Thurs,&Fri.) DelaVce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA Nickel Plate Freight House Starost 18 do 50 Plača $1.09 od ure. Čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps Nickel Plate R. R. Co. E. 9ih St. & Broadway (Sept. 28,30) Delo dobi strežkinja, stalno delo. Zglasite v Perrotii Cafe, 390 E. 156. St. (192) Hiša naprodaj Krasna 5 sob hiša v prvovrstnem stanju; lep yard in garaža ; nahaj a se na 172. cesti. Pokličite EV 1197. (192) DUHOVNIŠKA IM E NOVA- zvedeli, da so morali kapueini za- pustiti tudi svojo za silo urejeno i postojanko v Stepanji vasi pri Ljubljani letos meseca maja. Poiskati so si morali prostore v pri- NJA NA ŠTAJERSKEM. — Za župnika v Veliki Polani v Prekmurju je imenovan Hozedel An-jih grof in Ljubljčani toliko |t0n, ki je bil sedaj tam upravi-dobili, bi ne bilo grofa in Ljub- župnika pri svetem Mar- vatni hiši, čeprav so se v zasilno e ljančanov več med živimi. W;nu v Rožni dolini je imenovan Pogum je rastel, podjetnost Kokošinek Janko, doslej tajnik je postajala večja, že so se ra-jv gk0fij8ki pisarni. Za župnika zločevali iz hrupa posamezni !na pertoči v Prekmurju je bil klici: “Pobijmo gospodo!” In že odgovarjali: “Dol z gospodo!” imenovan Pribožič Peter, doslej stolni vikar v Mariboru. Isti je istočasno imenovan za dekana Upirali so oči v Toneta, ki je dekanije Dravsko polje. Za ka-sedel in premišljal. Poznalo se' plana v Hofiah je ostai dosedanji mu je, da še ni prave volje, da i zažasni upravtelj Rudolf Gašpa-ima skrbi. Tudi ni pil kakor. .. po navadi. Živahen je postal, BIRMOyANJE V CELJU. -šele, ko ga je zdramil Ahtik, ki y £e)ju je bilo birmovanih 4. ju-je pri sosedni mizi krilil z f-|Hia 1847 birmancev. Pri sv. Jur-kami in se napenjal dotlej, do-, bj]o u julija birmovanih kler ni prevpil vseh in je bilo H(ml|Ilcev. sirnU njegov glas povsod: , KAPUCI- J.VZX ’ŠSZZ.** - j- Kmet bo gospod, ko ne bo več smo *>ralt v casopi-Ju o p urbarja. Urbar je tisto, kar n« Procesu Prot] kapucmom tlači in mori kmeta. Urbar! Colju. Po tem laznjtvem proce-Dokler je urbar, kmet nikdar s0 8a PartlZam nalašč vpn. ne bo svoboden.” zorili, so bili kapucini iz Celja ■ urejeno postojanko vselili šele' lansko pomlad. Na prisilno delo so bili obsojeni sledeči patri: Dionizij na 13 mesecev: Elija, magister in Ignacij na dve leti; Avguštin na 10 !et in Anzelm na 16 let. Razen teh je v Ljubljani zaprt še en pa-ter iz Reke. Obsojen je na 8 let.! Thomas Flower Shop CVETLICE »m prilike Šopke in cvetlice lahko J brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tome), lastnika, 14311 St. Clair Ave. GL 4318 Res.: EN 8635 13600 Waterloo Rd.—IV 3200 V BLAG SPOMIN DEOGE OBLETNICE SMRTI NAŠE ljubljene in nikdar pozabljene matere in hčerke Mary Zaletel KAKO.STRAŠNA STVAR j ROJ. KOROŠEC JE BIRA ZA PARTIZANE. — ]id je ia vedno zatisnila svoje mUe o«! Sledeče poročilo je samo po sebi j a- seP‘*mbra 1946- malenkostno, pa vendar za raz-1 Drag* mati, odšli ste od nas v boljše mere na Slovenskem tako zna- j “/stfS čilno. Na Trsteniku na Gorenj- združimo v nebeških višavah. skem je za duhovnika Poljanec. Opravlja tudi sosednjo duhovni-jo Gorice. Ljudje so tu vedno j vzdrževali svojega duhovnika z biro. Hoteli so to tudi v sedanjih razmerah. Toda bire v Jugoslaviji ni več, pa če bi bila še tako prostovoljna. Ko so ljudje za du- Žalujoči ostali: DVA SINOVA; MATI, BRATJE ih SESTRE. Cleveland. O., 28. sept. 1941 Je zdaj v zraku T« zanimiva povest zgodovine Ohio, romantika, osebnosti in kraji, je zdaj na radiu tri večere v tednu v vašo zabavo. Vsako poglavje OHIJSKE ZGODOVINE je predstavljeno ▼ dramski obliki od talentiranih igralcev in godbenikov. V pondeljek, sredo is petek 4:30 popoldne WTAM Cleveland TU 0119 BIU THIMBU CBMPA1T »j [-'j ... J..,.*,); , ; j j AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1948 HI Summerlee je bil drugi. Ka- zgor, pa boste videli, da b0 še ka trdna duša se je čudežno težje priti navzdol. Ujeli ste skrivala v tem na videz slabo-'se v mišnico, vi, proklete pris-tem telesu! Vztrajal je na tem,'mode, vsi skupaj 1” da bi mu obesil za pleča kar dve ■ Preveč smo bbstrmeli, da bi puški: na ta način bi bila oba'mogli govoriti. Stali smo sa-profesorja oborožena takoj, mo in začudeno gledali. Debe-čim bi dospel na ono stran.'la odlomljena veja, ki je leža-Potem sem prišel jaz na vrsto la v travi, nam je takoj pove-in sem moral'napeti vso voljo, dala, kje je dobil Gomez vz-da ne pogledam v grozno brez- vod, da je zvrnil v prepad naš dno, katero sem moral preko-'most. iNjegov obraz je izginil, račiti. Summerlee mi je ste-'a kmalu se je prikazal zopet, gnil naproti kopito svoje puške, še bolj divji kakor popre}, in trenutek pozneje sem že la-1 “Malo da vas nismo potolkli hko zagrabil njegovo roko. Lord ta.krat s kamnom ob jami,” je John pa je kar odkorakal po Vsopet zatulil, “a tako bo še bo-bukvi — dobesedno odkorakal ]jge> Dalje časa bo trajalo pa kakor po trdih tleh, ne da bi vse veg boste trpeli. Dež bo po- imate prav — tudi ta je moral pomagati.” Zdaj, ko smo bili na jasnem, se je spomnil vsak izmed nas, kako dvomljivo se je obnašal mešanec poprej, kako je stalno hotel zvedeti naše načrte, kako smo ga zasačili poleg našega šotora, kjer je prisluškoval, kako je včasih presenetil tega ali onega izmed nas njegov potuhnjeno sovražni pogled. Še vedno smo se pogovarjali in poizkušali pretehtati naš novi položaj, ko je vzbudil našo pa-žnjo nov, čuden prizor, ki se je odigral globoko spodaj, sredi planjave. Človek v beli obleki, ki je moral biti samo preostali mešanec, bili poprej v vsem svetu doma, smo zdaj bili doma samo na planoti. Prišli smo v povsem drugačen in poseben ppložaj. Tam spodaj je ležela ravan, po kateri bi lahko prišli do naših čolnov. Še naprej, onstran meglenega, vijoličastega obzorja jeitekla reka, ki je vodila v kulturni svet. A med tem in onim svetom ni bilo nobene zveze. Človeški razum ne bi bil zmožen izumiti način, kako premostiti brezdno od naše preteklosti. Sam samcati dogodek je popolnoma spremenil vse naše življenjske razmere* . V sličnem trenutku sem naj-rila, ju je preživel. Na noben jbolj spoznal, iz kakega testa so način se nismo mogli povrniti zgneteni moji trije tovariši. za petami. Takoi za njim, v nekolikih yardih razdalje,srna zagledali visoko, čmo postavo, Zamboja, našega zvestega zamorca. Baš ko smo gledali, je skočil begunlcu na vrat in ga sitsnil z rokami. Oba skupaj sta se zvrnila na tla. Prihodnji trenutek je že planil Zam-bo zopet na noge, pogledal nepremično stegnjenega človeka, nam veselo zamahnil z roko in na vso moč stekel nazaj proti nam. Bela postava pa je obležala sredi 'široke planjave in se ni več gibala. Oba naša izdal j ca sta jo iz-kupila, a zločin, ki sta ga sto- je letel, kot da bi mu bila smrt nazaj na šilasto skalo, če smo Ostali so, čeprav resni in zamiš- vas. se česa oprijel 1 Ta človek mora imeti jeklene živce. belil vaše kosti, pa nihče ne bo vedel, kje ležijo, da bi prišel Tako smo prišli vsi štirje tja, ;n jjh pokopal. Ko 'boš umiral, v pravljično deželo, Maple'ge je spomni Lopeza, ki si ga W'hiteov izgubljeni svet. Vsi -ustrelil pred petimi leti ob re-š.irje smo občutili ta trenutek ki Putomayo. Njegov brait sem, kakor našo največjo zmago. La naj pride kar hoče, bom Kdo bi mogel misliti, da je bila!z{jaj srečen umrl, ker sem ma-samo začetek naše največje ne-1gčeval njegov spomin.” Besno sreče? Dovolite, da na kratko |nam je zažugal s pestjo in zo-povem o grozpvitem udarcu, ki p6( Zginil. se je zrušil na nas. Zapustili smo rob prepada in se vrnili za kakih petdeset jardov v gosto grmovje, ko se je če bi samo zadostil mešanec svoji maščevalnosti in potem pobegnil, bi se lahko srečno izmazal. A za latinske narode nenadno za nami razleglo stra- Iznačilna otročja, nepremaglji-hovito hreščenje in padec. Ne-jva naklonjenost k bahaškemu hote smo planili takoj nazaj giumaštvu je postala zanj uso-po isti poti. Mosta ni bilo več 1 dna, Roxton, ki si je v treh dr- Pogledal sem navzdol in zagledal .globoko spodaj ob vznožju stene štrleči kup vej in trsk. To je bilo naše, bukovo deblo. Zdrknilo je morebiti zato, ker žavah zaslužil priimek Božje šibe, ni bil človek, ki bi se lahko dovolil tako zasmehovati. Mešanec, ki se je skrival za skalo, je lezel navzdol, « še -je- odkrušil rob planote? preden se je -spotil, je že Trenutek smo bili vsi istega mnenja. A trenutek pozneje se je počasi prikazal bolj spodaj izza ogla špičaste skale mrki obraz, Obraz Gomeza, našega mešanca. Res je bil to Gomez, a nič ni bil sličen prejšnjemu Gomezu s ponižnim smehljajem in kakor krinka nepremičnim obrazom. To je bil spačeni obraz z divjimi očmi, ki je drhtel od divjega sovraštva in veselja nad posrečenim maščevanjem. “Lord Roxton!” je “lord Roxton!” “Well,” se je oglasil naš tovariš, “tukaj sem.” Onstran brezdna se je razlegel porogljivi j?rohoit. “Kaj pa, vem da si tukaj, angleški pes, a tukaj boš tudi ostal. Čakal sem in čakal, pa vendar je prišla moja ura. Težko se je vam zdelo prilezti nav- lond John ob robu planote in slednjjj našel točko, odkoder je videl svoj cilj. Nato je počila njegova puška in začuli smo, dasi nikogar nismo videli, stok in trenutek pozneje zamolkli padec telesa. Roxton se je k nam povrnil z okamenelim obra- | zom. “Potoval sem kakor slepi bedak,” je rekel bridko. “Samo moja neumnost je vam vsem nakopala to nesrečo. Spomniti bi se moral, da dolgo ne po-zavpil, zabijo ti ljudje na krvno maščevanje, pa biti bolj oprezen. “Kaj pa je z drugim mešancem? Morala sta najbrž dba skupaj dvigniti deblo do bu?” “Tudi drugega bi lahko ustrelil, a rajši sem ga pustil. Morebiti ni toil udeležen. Morebiti pa bi vendar bilo boljše še njemu vzeti življenje, ker — -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šel« pride 1926 1948 JVaznanilo in Ztah'Oala Žalostni in v dno duše potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno na tej zemlji zapustila naša ljubljena in draga hčerka in sestra Julija T. Poji« ki je previdena z svetimi zakramenti za umirajoče zaspala v Gospodu dne 24. avgusta 1948. Pokojna je bila rojena v Clevelandu, Ohio, dne 30. aprila 1926. Pogreb se je vršil dne 28. avgusta iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po pogrebni sveti maši zadušnici, katero je daroval preč. g. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. V prvi vrsti izrekamo prav iskreno zahvalo preč. g. Rt Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo zadušnico ter za vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnico. Za vse to naš iskreni Bog plačaj! Dalje se iskreno zahvalimo vsem številnim sorodnikom in prijateljem za poklonjene vence, s katerimi so tako lepo ozaljšali Julijo, ko je počivala na mrtvaškem odru. Prav enako zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo pokojne. Izkrena zahvala dekletom, ki so nosile krsto pokojne. Dalje zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno. Še posebno zahvalo pa dolgujemo društvom: Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, sv. Cirila im Metoda št. 18 SDZ ter sv. Katarine št. 29 ZSZ za vso pomoč in naklonjenost, ki smo jo bili deležni ob tej za nas tako žalostni uri. Naša zahvala tudi vsem onim tako številnim, ki so pokojno kropili, ko je počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njene duše. Prav tako se zahvalimo tudi vsem, ki so se udeležili pogreba in svete maše ter vsem onim, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti vse do njenega groba. Našo posebno zahvalo pa še dolgujemo družinam naših dragih sorodnikov, kakor Mrs. Rose Vovk, Mrs. Mary Debevec in družini Frances Kovačič ter družini Žnidaršič za vso tako velikodušno pomoč, ki so nam jo nudili ob izgubi naše nikdar pozabljene Julije. Dalje se zahvalimo za izraze sožalja ter za vso pomoč, ki so nam jo nudili na eden ali drug način. Naša zahvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. A Ti, predraga Julija, ki si nas tako zgodaj zapustila, počivaj sladko; naj Ti bo lahka gruda Tvoje rojstne domovine, a duši Tvoji blagi pa večni mir. Bog Ti daj sveta nebesa, pa se ondi spominjaj tudi na nas tukaj v dolini solza, a mi pa se bomo na Tebe spominjali vse dotlej, dokler nas večna ljubezen ne združi skupaj: nad zvezdami. Pa Ti kličemo: Draga Julija naša, sladko zdaj počivaj; duša pa pri Bogu, sveti Raj uživaj I Tvoji žalujoči: JOSEPH in FRANCES POJE, starti LILLIAN VOVK, sestra HERMAN J. VOVK, svak Cleveland, Ohio, 28. septembra 1948. ljeni, neomajno mirni. Za sedaj ničesar drugega nismo mogli početi, kakor potrpežljivo sedeti v senci grmovja in pričakovati Zambovega povratka. Kmalu se je izza skale prikazal njegov pošteni črni obraz in potem je zrastla vrh špice vsa njegova orjaška postava. “Kaj naj storim?” je zaklical, “povejte, pa storim!” Lažje je bilo zastaviti to vprašanje kakor nanj odgovoriti. Samo eno je bilo nedvmono. Zamorec je ostal edina zanesljiva zveza med nami in ostalim svetom. Na noben način nas ne bi smel zapustiti. “Ne, ne!” je zavpil, kot da bi čital naše misli. "Ne zapustim Naj pride kar hoče, najdete me vedBo tu. Samo Indijancev ne morem zadržati. Pravijo, da preveč kurupuri prebivajo na tem kraju pa hočejo iti domov. Zdaj sem z njimi Sam pa jih ne morem zadržali.” Naš Indijanci so res večkrat kazali v zadnjem času, da so se naveličali psovanja iu bi se 'prav radi povrnili domdv. | Ralzumeli smo, da ima Zambo prav pa jih ne'bi mogei> zadržati. “Povej jim, Zambo, naj ostanejo vsaj do jutri,” sem zaklical, "potem lahko z njimi pošljem pismo!” “Dobro, sarr! Obljubujem, da i -1 * * fl: !'■!:•! if::i:>!' ,, ' 'l '' -LiLrf--------------- že počakakjo do jutri,” je odgovoril zamorec. “A kaj naj zdaj storim za vas?” (Dalje prihodnji!) i V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE FRERANE SMRTI NADVSE LJUBLJENE IN NIKDAR POŽABUENE SOPROGE Ijt MATERE . Genovefe Supan ki Be je preselila v večno življenje 28. sept. 1946. V tihem grobu tam počivaš in večho smrtno spanjd jspiš, ne mile prošnje ne solze,' te iz tega sna več ne zbude. Žalujoči soprog * JOSEPH ZUPAN Cleveland, O. 28. sept. 1948. Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). ■ :i CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE z« polno Izgubo (tptal loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. , t,/ :Ti' ' 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $13.00 V čepi so vračunani, vsi otroški za zavarbvanje proti polni izgubi (total losa), kof tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako rič bo prejemnik'plačal nobenih stroškov, ko prejme moko. . > inij Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,’' je prvovrstne kvalitete, vsebujoča vi?oko količino proteina, najmanj 13J4%. ! STANDARD PAKETI za naročijev naših NOVIH , Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forrtis). Dostava moke in Standard-paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo den^r. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. , _ Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na ‘TOBROVOLJ-NI ODBOR.” . . J , URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt. DOBROVOUNI ODBOR 245 We»t 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtktau 4-801« Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom 'j KR AN JSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA mim Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 * Premoženje nad $6,000,000 ) Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 % Ce hotel Mn aoM la mSm dntfm, zararoi at |>I nslboUH. se* tlenj la nadaolrentnl »odporni orpnlaeUl KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer n lahko nmM m vrtnine, zmm oolkodhe. tpenolle, oroU L K K. JEDNOTA opnjema motke In ienoke od II. de N. letal otroke pa takoj po nijrin In lo M. leta pol prejo okrilje. K. B. K. JEDNOTA Isdaje majmodernejte note oorilflkato oeSaaJo , laka od NUN do KUM*. K. S. K. JEDNOTA Je mra mali Tiar la liro«. Ga le nhl tla* all ttaaloa ta ooocotne ta konta kitalMko podporno orranlzaolle, po-tndl oo In prlotoM takoi n okrnita na mlnJka ta mlake krajevnih take? K. S. K. Janeta, oh pa no: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, UL