Leto LXXn, it. 73 P^m * I*"**- - »« Prebito ter bc»Mt rirdt • ceni l I PredaUtv« . aprc«. Ljubljaaa, v«pt»rje»« 1 leleloa «Ml) «UM U'«*6m aaroAniaa U Ur. h ts» lemitvo 11.» Ur. - Cek raA Ljub-ijsn« 10 640 u atroAnto« la K>-W4 u taierato. - likljoAne »stupstvo ■ -ing Is -»1U» ta inoeetnelvai DPI & a MIlana. Bskepitav a* SLOVENEC MArtfcC IV4t 30 CEI K IEK Durchhruchsversuche in wechselvollen Kampfen abgewehrt Hohe Material- und Mensehenverluste der Sowjets - Nikolajev befehlsgemass geraumt - Keine besondere Ei gnisse in Italien - Zwei britisehe Schnellboote im Kanal versenkt Ana dem F&hrerhauptqaartier, 29. 3. Das Oberkommando der Vvehrmacht gibt bekannt: Am unlerea ukrainisehen Bud seheiterten erneut starke Angrilie und Ober-setzvefsuche der Sowjets. Mehrere mit Geachiitzen und Inianterie beladene Fah-ten wurden durch Artillerie vernichtet, zahlreiche Gelangene und Beute einge-bracht. Die am Ostaler des Bug gelegene Stadt N i k o 1 a j e w wurde nach vvochen-langer Zerstorung aller kriegswichtigen Anlagen befehlsgemass geraumt In den Kampien der Vortage hat sich dort der Hauptmann Staude, Bataillonskomman-deur in einem Grenadierreglment, besonders ausgezeichuet. Zwlschen Bug and P r n t h sehlugen deutsche und rumanisehe Truppen starke Angriiie der Sovvjets zum Teli im Ge-(jenangrifi ab. Siidlich Proskuroiv, nordlich Tschernowlts and am oberen D a i e s t r stehen unsere Truppen zu-sammon mit ungarisehen Verbandcn v/ei-ter in wechselvollec Angrilfs- und Ab-vrehrkjimpfen. Die Besatzung von Tarnopol sehlug starke, von Panzern nnd TieiOiegern unterstiitzt« leindliche Angriffe ab. Auch bei B r o d 7 wurden mit wirksamer Unterstiitzung durch Nebei-werfer alle Angriife der Sowjets abge-wehrt. Einer unserer Panzerverb&nde zersehlug in sehneidigem Vorstoss stiirkere leindliche Kampfgruppen. Bei den harten Abwehrkampfen im Raum siidlich Proskurow hat sich die wiirttembergisch - sudctendeutsche 101. JSgerdivision unter Fiihrung von Gene-ralleutnant Vogel durch besondere Ta-plerkeit nnd Standfestigkeit hervorra-gend ausgezeichnct. Die Sow]ets griffen auch gestern wie-der die Stadt K o w e 1 vergeblich an. Nordlich der Stadt brachen unsere Truppen starken feindlichen Widerstand and stiessen weiter nach Osten nnd Siidosten vor. In diesen Kampfen hat sich das Sl-cherungsbataillon 670 anter Fiihrung von Hauptmann Borgert besonders bevvahrt. Zvvischen Dnjepr und Tschans-s y , sovvie siidostlich W i t e b s k fiihrten die Bolscheuristen mit neu herangeiiihrten Kr Iten, von zahlrcichen Paazern und Schlachtfliegern unterstiitzt, starke An-grifle. Unsere tapleren Grenadiere nnd Panzergrenudiere vereitelten in hervor-ragenden Zusammenvvirken mit Artillerie, Sturmgesch&tzen und Kampfiliegerver-bSnden alle feindlichen Durchbruchsver-suehe und fiigten den Sowjets wiederura hohe Menschen- und Materialverluste zn. Auch siiddstlicU O s t r o w und an der Narwa-Front vvurden heftige Angriiie des Feindes von dentsehen Truppen und lettisehen SS-Freivvilligenverbandeu in harten K&mplen zerschlagen. Wachfahrzeuge der Kriegsmariae schossen iiber dem Finnischen Meerbusen drei sovvjetische Bomber ab. In Italien verliel der Tag ohne besondere Ereignisse. Ein starker Veiband deutscher Kamif-flugzeuge griff in den Abendstunden des 28. MSrz erneut den feindlichen Insel-stfitzpunkt L i s s a an. Im Haiengebiet und in Verteidigungsanlagcn entstanden schwere Zerstorungen. Kampifahren der KriegsmaHne wchr-ten im Golf von G e n n a Angriife briti-scher Schnellboote ab nnd beseh dlgten eines der Boote so schvver, dass mit sciner Vernichtung za reehnen ist. Deutsche und italienische JSger brach-ten iiber Norditallen 12 nordameri-kanisehe Flugzeuge zam Absturz. In der vergangenen Nacht wurden in hollfindlschen Gewasscrn and vor der westiranzdsischen K ii s t e im Verlauf erfolgreicher Abwehrge!echte deutscher Sicherungsstreitkrfiite zwei britisehe Schnellboote versenkt nnd ein drittes so schvver beschadigt, dass seln Untergang vvahrsclieindlich ist. tiber den besetzten W e s t g e h i e-t e n vernichtete Flakartlllerie der Luft-walle gestern sieben feindliche F'ugzeuge. Flakartillcrieverfcande des Feldlaitgaa-kommandos Belgien- Nordfrank-r e i c h haben sich durch die Vernichtung von tiber 1000 feindlichen Flugzeugen besonders bewiihrt. Posledice napada na Bristol Berlin, 28. marca. V ; zvezi z ve- lenapadoin nemškega letat3tva na Bristol poročajo, da jo bil to časovno strnjen in zelo močan napad. Veliko število težkih nemških vojnih letal je nastopalo skupaj s hitrimi nemškimi bojnimi oddelki, ki so z različnimi 6unk| napadli med drugim tudi mestno področje Londona. Razmere za napad na Bristol so bile zelo ugodne. Poseben postopek je omogočil vsem posadkam, da 90 našle svo| eilj. Ze v prvih minutah napada so letalci spustili veliko zaiigalnlh bomb in povzročili več velikih požarov, katerih posledice so lahko opazovali pri prihodu in pri odletu. Posadke hitrih nemških bojnih letal, ki so nastopale nad širokim področjem jugozahodne Anglije ter nad Bristolskim prelivom, so opazile v Bri-stolu nekaj močnih eksplozij, kl so zelo ojačile ognjeni svit. Nemško letalstvo je doslej že 104-krat napadlo pomembno prekladalno luko Bristol a tisoči tonami razdiralnih bomb. Seja madžarskih narodnih socialistov RudimpeSta, 28. 3. Poslanci narodno-socialistične stranke madžarske obnove so imeli sejo pod predsedstvom viteza Bele !ntredyja. Na posvetu je Imredy očrtal sedanji položaj ter je poročni o delu voditeljev stranke za čin\ hitrejšo in lažio obnovo. Namestnik ministrskega predsednika Racz je nuto podal pregled političnega položaja ler je pojasnil bližnje vladne načrte. * Nezadovoljstvo z angleško 7Daily Mail«, toda radi bi bili ltolj ali manj na jasnem, kakšen položaj zavzemajo na svetu. kov in borbenih letal. Naši junaški grenadirji in oklepniški grenadirji so v sijajnem sodelovanju s topništvom, naskakovalnimi topovi in z jatami bojnih letal preprečili vse sovražne pre-bijalne poskuse ter so zadali Sovjetom znova visoke človeške in tvarne izgube. Tudi jugovzhodno od Os t rov a ter na bojišču ob Narvi so nemške čete in latvijski SS prostovoljski oddelki v hudih bojih razbili silovite sovražne napade. Stra/.ne edinicc vojne mornarice so nud Finskim zalivom sestrelile tri sovjetske bombnike. V Italiji je potekel dan brez posebnih dogodkov. Močan oddelek nemških bojnih letni je v večernih urah 28. mnrca /.nova napadel sovražno otoško oporišče V i s. V Inki in ua obrambnih napravah so nastala težka razdejanja. Bojni splavi vojne mornarice so v Genovskem znlivu odbili napad britanskih hitrih čolnov ter enega tako težko poškodovali, da lahko računamo 7. njegovim uničenjem. Nemški in italijanski lovci so zbili nad severno 11 u 1 i j o 12 severnoameriških letal. V pretekli noči so nemške zaščitne enote v nizozemskem vodovju ter pred zapadno francosko obalo potopile med uspešnimi obrambnimi boji dva britanska hitra čolna ter tretjega tako težko poškodovale, da je njegova potopitev verjetna. Nad zasedenimi /. apadnimt ozemlji je uničilo včeraj protiletalsko topništvo v sestavu letalstva 7 sovražnih letal. Oddelki protiletalskega topništva letalskega poveljstva Belgija- Severna Francija so se s sestrelitvijo preko tisoč sovražnikovih letu! prav posebno obnesli. Židovsko vprašanje na Madžarskem nudimpcitn, 28 3. Znani potitik lin-redjjcve skupine Franc Rejnin »e bnvi v listu »Esti Ujsag« z vlogo Budimpešte pri slabem vplivu ildovslva nn mndiarski narod. Mnogo tujega strupa se jc namreč 1 • I razlivalo po vsej deželi iz prestolnice. Se- Eaenova prerokovanja I daj, ko bodo krivci klicam nn odgovor, Stockholm, 28. marca. Zunanji mini- je treba v Budimpešti pričeti tudi z ob ster Aathonv Eden je izjavil parlamen- novo od spodnj. Budimpešta sc mora vr- tarnim dopisnikom, da so zavezniški niti k svojim preprostim sinovom ter najti narodi v vojaškem smislu — »kot upa- ' svojo bodočnost v napredku delavcev mo< — v letu odločitve in — »za kar molimoc — v lelu osvoboditve. Ako bo , obrtnikov, malih trgovcev, nameščencev, uradnikov ter svobodnih poklicev. Tako to res, potem se bo tudi na tem ob- j poslalo mesto močnejše in mogočnejše močju pojavilo nešte'o vprašanj. Reši- ' kot jc bilo prej, ko gn je židovski znn'nj tev pa bo mnogo težja, kot jo bila po mašili neko frontno luknjo. V očiščenem 1 prvi vojn[ jrden torrij pna^o kot Chur-... „,.i. ......._.x-_. , m0gftj napovedati narodu dru- gega kot hude čase in šlevdlna vpra- vdornem mestu so ostali trije uničeni sovjetski oklepniki. Na Artiku so donavski planinski lovci s presenetljivim sunkom vdrli v več sovražnih višinskih položajev in uničili njih bojne naprave skupno s posadkami. Ko so se Sovjeli pripravljali na protinanad, je poseglo v boje topništvo in razpršilo če'e nikov in mnogo tovornih avtomobilov so 1 na zbirališčih. Sovražne izgube so bilu ' velike. Angleški list svari pred Churchillom Ženeva, 28. marca. Ne zaupajte ministrskemu predsedniku, svari angleški tednik >Catbolic Heraldc. 5.000 Italija-niov je v Neaplju kričalo: »Dol s kraljem, Živel Stalin !f, večina zavezniških čet pa jim je pritrjevala ter kazala s prstom na reakcionarnega Churchilla, ki je »strmoglavil« že padajočega italijanskega monarha. V sredi južnoitalijansko-ga strankarskega krika pa so se nato kar naenkrat objeli Stalin, Viktor Ema-nuel in Badoglio, ki so se medsebojno spravili. »Catholic Herald« ironično pripominja, da moramo dejansko pomilovati zavezniško levico, ker je tako obupno propadla. Toda to še ni vsega dovolj. Angleži, ki nimamo opravka z enim samim sovražnikom, zaradi katerega bi običajnemu človeku z ulice v zavezniških državah ostala vsled začudenja usta odprta. Anglija se je u. pr. nekega jutra zbudila ter zvedela, da pritiskajo Amerikanci na Irsko, da bi prekinila diplomatske in konzularne odnose z državami osi. Z velikim dostojanstvom je Irska lo odklonila, ves osni svet pa se sedaj smeje v pest in s prstom kaže na neuspehe zavezniških diplomatov v Turčiji, Špani- ji, Argentini in sedaj v Irskem. »Kaže, da se nihče več prej ne posvetuje z Anglijo. Naša naloga jo le še, da vse niaknadno odobrimo.« Mislim, nadaljuje »Catholic Herald«, da je že čas, da bodo v tej vojni lahko spregovorili tudi preprosti ljudje s povprečnim razumom Ministrski predsednik in njegovi generali razpolagajo z armadami in mornaricami. Za človeka z ulice pa ima vsa ta moč le en smisel, namreč čimprejšnji konec vojne in vzpostavitev miru, v katerem bo zopet laliko mirno živel s svojimi sosedi in po svoji vesti. Namesto, da bi se osredotočil na ta cilj, pa slepomiši ministrski predsednik s človeško preteklost jo, sedanjostjo in bodočnostjo. Cim več oblasti imajo on in njegovi ljudje, tem bolj čudovito se obnašajo, voditelji osnih držav pa se norčujejo iz zavezniške diplomacije. Ob koncu se list vprašuje, kako je s komunizmom v zavezniškem taboru. Pravi. da preprosti ljudje v Angliji vse preveč iščejo komunistično nevarnost tamkaj, kjer je v resnici ni, namreč v srcih navadnih ljudi; da pa jo ne slutijo tamkaj, kjer bi dejansko lahko nanjo naleteli, namreč v visoki politiki. skupno z bogastvom vrgel v zmedo in po kvaricnost. Pisec prikimiie, kako so židje zdrnžili svoje notranje politične cilie s smrlnone- šanja. Kako si Angleži predstavljajo re- i varnjm| mednarodnimi cilji. Zidovslvo sc šitev teh vprašanj in kaj so v ta na men pripravili, o tem pa je Eden prav tako malo povedal kot Churchill. London imenoval »visokega komisarja« za Italijo Ženeva, 28. marca. Sir Noel Charles, bivši britanski poslanik v Braziliji, je odpotoval v Italijo, kjer bo prevzel položaj visokega komisarja pri Bado-cliu. To vest je objavil ■»fc,xcnanf;e Telegraph«. Domnevajo, da bo Charles igral pomembno vIoejo v posvetovalnem odboru zu Italijo, kjer bo najbrž nadomestil Mae Millana. Imenovanje »visokega komisarja« brezdvomno pomeni, da Anglija noče elediti moskovskemu zgledu ter da ne lx> priznala Badoglievo vlade, sicer bi bila namreč imenovala poslanika ali veleposlanika. Mesto visokega komisarja je namreč v navadi le v onih deželah, ki so pod angleško nadoblastjo oz. so sploh angleške kolonije. Iz sedanjega angleškega imenovanja bo Badoglio pač lahko videl, kako cenijo njegovo vlado v Londonu ter da kljub vsemu klečeplazenju Italija za Anglijo ni nič drugega kot premagana država. »Broz-Tito — orodje tujih vplivov« Ženeva, 28. marca. Predsednik jugoslovanske begunske vlade Purič je |c odločilo zn sovražnika ter je biln proti boju niadJarskcga naroda in nlegovih zaveznikov. Upnlo jc na anclnsaško in sovjetsko zmago ler ie storilo vse, da bi zlomilo madžnrsko odporno moč. Organiziralo jc svoje »krščanske pomočnike«, zvezalo se je s konservativnimi elementi ler vzdrževalo z denarjem večino liskn. Ker se je lo godilo med vojno, je fidov-stvo s svojimi priveski postajalo iz dneva v dan vedno očividneiši Izdajalec. Rajniss piše, dn sc Jc le v budlmpešlanskem vzdušju lahko razvila la »semilskn fronta«, čeprav so veljali židovski zakoni. Nezdrava razdelitev premoženja, židovska lastnina stanovanjskih hiš, židovska trgovina, s po-Ivorbami »nrizirann« industrija, zmes krvi, položaj višjih slojev židovskega kapitala v tisku, židovsko izkoriščanje založništev in filma, so spravili tako ogromne množice arljskib oseb pod židovsko nadzorstvo iti moč, da jc bilo le presenetljivo majhni skupini mogoče, da je obranila svojo duhovno in t varno neodvisnost. Ta budlm-peštnnskn židovsko kuga je rodila madžarsko krizo. Članek končuje z ugotovitvijo, da je nujno potrebno urediti budimpcStan-ske gospodarske socialne in politične odnose v korist madžarskega prebivalstva, dn ne bo Jidovslvo s svojo organizaeiio v prestolnici nikdar več moglo vreči Madžarske v pogubo. Kratka poročila Bera, 28. marca. Politični sodelavec »Observerja« meni, da bo Eden kmalu zapustil Foreign Office, ker »ima mnogo dela in ker mnogo ljudi z njegovim poslovanjem ni zadovoljno«. Istambul, 28. marca. Mladi ljudje so v noči na ponedeljek 8 kamenjem razbili okenska stekla na poslopju carigra;skega časopisa »Ton«, ki je znan vsled Sovjetom prijaznega razpoloženja njihovega lastnika. Ženeva. Pri glasovanju v spodnji zbornici o nekem zakonskem predlogu, ki uredvideva isto plaičo za moške in ženske učitelje, je ostala vlada z enim glasom v manjšini. Predsednik delavske stranke je med splošnim odobravanjem izjavil, da ta izid ne predstavlja nezaupnice prosvetnemu ministru. Amsterdam. 28. marca. Britanska poročevalska služba poroča, da so v torek v Damasku objavili, da je Saudova Arabija priznala eirijsko neodvisnost. Svoj konzulat v Damasku je povišala na stopnjo poslaništva. Ta ukrep smatrajo za nov znak arabske solidarnosti. Tokio. Japonske čele so pri čiščenju ostankov treh brigad angloameriških padalskih čet v pokrajini Kdthc dosegle Iravadi. Churchill molči o Cassinu Stockholm, 29. marcu. Churchilla, ki se je v svojem zadnjem govoru izognil vsem kočljivim vprašanjem, so v četrtek v spodnji zbornici zasuli z vprašanji o položaju v Italiji in posebno o brezuspešnih angloameriških na- Cadih pri Cassinu. Churchill, ki so inu ila ta razumljiva vprašnja vidno neprijetna, se je s kratko pripomlio skušal zina/.ati iz zagate, in je izjavil, da »sam ne prikriva razočaranja, da ni prišlo do hitrejšega napredovanja«. Upa, da je zbornica zadovoljna s tem priznanjem. Ko pa je nek poslanec, ki nikakor ni bi! zadovoljen s tem skopim poročilom, potlej spomnil ministrskega predsednika na njegove besede, da bo angleški narod enako poučen o udarcih kot o Uspehih, ni našel grobar angleškega svetovnega carstva nič bolj; šega, kot da se je skril za žc dovolj znano frazo, da ne more nič več reči, ker bi to utegnilo »sovražniku kori- stiti«. ^----------- _-„— - Ob obupnih vprašanjih, ki jih bo nn dal po poročilu »Manchester Gunrdia- koncu vojne, ki pomeni obenem pro- na« angleškemu tisku izjavo o tolovaj- p0st anjrješkega imzerija, postavil nn-skem poglavarju Titu. Dejal jc, da je gješki narod svojim prav tako straho- Titova trd tev, da zastopa s svojim po- petn m kot zaslepljenim uničevalcem, kretom srbski narod, popolnoma brez se nc t,t0gnil več ta vojni zločinec podlage. Tito je le »orodje tujih političnih vplivov ter služi zgolj tujemu vmešavanju«. To je vsekakor dobra označba bolj-ševiskega agenta in tolovajskega poglavarja Broza. Ukrepi na Madžarskem so pametni Anknra, 28. marca. Turški časopis >Cumlitiriyet« se bavi v svojem uvodniku z dogodki na Madžarskem ter piše: »Lkrepe na Madžarskem moramo označiti kot zelo j>amctne, saj omogočajo enotno bojišče od Karpatov do izogniti s tako cenenimi sredstvi. Broz bi rad dobil priznanje Stockholm, 28. marca Nekaj jugoslovanskih levičarskih prenapetežev, ki so se v Londonu zbrali na proslavo tretje obletnice državnega udara dne 27 marca 1941, j« poslalo Rooseveltu, Churchillu in Stalinu brzojavko, v katerih jih prosijo, naj priznajo »narodni osvobodilni odbor maršala Tita« kot »edino upravičeno jugoslovansko avtoriteto«. Nadalje prosijo zavezniške vlade naj prekinejo odnose z jugoslovansko begunsko vlado. Na Istem eborovanju je izjavil dr. Bi- morja, na katerem bo Nemčija I fanjč, zastopnik Titovega odbora v Lon-lahko zagotovila obrambo Evrope.« 1 donu. da nc priznava nikakih pogodb ali obveznosti ki jih je sklenila oziroma prevzela jugoslovanska emigrantska vlada. Zborovanje je končno sprejelo sklep, kl naproša vlnde združenih narodov, nai protestirajo, ker uporabljajo jugoslovansko državno imovino »brez vsakega nadzorstva ali odgovornosti člani jugoslovanske emigrantsko vlade«. * Kdo ie dr. Bičanič, ki zastopa Broza v Londonu? Dr. Bičanič je advokat, katerega starši so iz Belovara. Po niegovih žilah se pretaka židovska kri. Njegova politična preteklost je zc!o »pestra«. Med drugim ie bil tudi navdušen pristaš pokojnega Pribičeviča Znano ic še dobro, da se je kot velik »nacionalist« udeležil sokolskcga z!eta v Pragi, od koder je potem pritihotapil v bivšo Jugoslavijo mnogo komunističnega propagandnega gradivo ter jc imel zaradi tega precej neprijetnih opravkov z oblastmi. Pozneje se je prelevil v mačkovca ter se kot »gospodarski strokovnjak« vrinil v razna zagrebška gospodarska podjetja. Kakor vidimo, se je sedaj nazadnje zasvetil v pristni rdeči barvi kot konjunkturni pristaš krvavega tolovajskega poglavarja Broza-Tita. Berlin. 28. marca. Generalni feldmar-Sal Rommel jo zopet obiskal številna oporišča nn holandsko-flanderski obali ter se je predvsem prepričal o obrambni sili najnovejših utrdb. Tudi maršal Sperrlc je obiskal oporišča in letalske naprave oh obali Rokavskega prelivn. Ob tej priliki je govoril posadkam o njihovih sedanjih in bodočih nalogah ter jo zaslužnim moštvom izroči! odlikovanja. Rim Pj poročilih iz Italije je pri izbruhu Vezuva zgubilo živlienie 25 oseb. Od tega jih je bilo 21 ubitih, ko se je zaradi močnega pritiska lave zrušila nelca hiša. Po podatkih ravnatelja vezuvovega observatorija prof. Imboin je znašal Iji-bruh Vezuva v eni uri 500 milijonov kubičnih metrov in ie dosegel višino 3000 m. Sedanji izbruh je najmočnejši od I. 1887, Domobranstvo na braniku Zadnje blesteče zmage domobrancev nad komunističnimi tolpami so zadlvile zlasti mladino in ji pognale val navdušenja y narodno zavedno srce. Ob teh zmagah je prišlo do izraza junaštvo naših fantov, njih požrtvovalnost, njih skrajna odpoved, njih borbena sposobnost ter zlasti velika narodna zavest. Zgodilo se je prav na- { sprotno od tega, kar so napovedovali komunisti! v svojem zanesenjaštvu so i namreč govorili, da bodo na novo : preurejeni domobranski oddelki kar v trumah prihajali v komunistične tolpe, češ, saj so ti oddelki bili prisiljeni sprejeti orožje in domobransko uniformo. To je bila pač slaba, skrajno slaba tolažba. Od početka pa do danes še ni znan primer, da bi kdo od domobrancev dezertiral niti ▼ najhujših okoliščinah h komunistom, dočim se na drugi strani dogaja skoraj vsakodnevni pobeg prisilnih ali neprisil-nih mobilizirancev iz vrst komunističnih tolp k domobrancem. To dejstvo veliko pove: domobranstvo je danes tako kompaktna in idejno enotna sila, kakršne niti komunisti z vso svojo propagando in z naporom dvajsetletnega dela niso mogli ustvariti. Zgodilo se je to, česar so se komunisti že od nastopa svoje revolucije sem najbolj bali: strnjenje slovenskega ljudstva in zlasti slovenske mladine okrog idejnega počela, ki korenini globoko v narodni tradiciji, globoko v ljubezni do narodnih in verskih svetinj, ter okrog neizprosne borbe proti boljševizmu. Sila, ki je združila našo mladino v borbo proti komunizmu, ni le organizacijski, zgolj mehanični sestav vojaškega stroja, temveč predvsem idejna sila, ki je s komunizmom v nepo-mirljivem nasprotstvn. To je najboljša razlaga, zakaj je naš domobranec do slepive komunistične propagande docela nesprejemljiv. Tudi ni vzrok njegovi neuklonjivosti urejeno življenje v četi, lepa in topla uniforma, ki jo danes domobranec ljubi kot sestavni del sebe, niti ne navezanost in zaupanje svojemu vodstvu, ki se mu pokorava z vdanostjo, spoštovanjem in naravnost z ljubeznijo, temveč še veliko važnejši činilec, in to fe ljubezen do naroda in do idej, ki se zanje bori. V tem je najgloblja razlika med dvema svetovoma, ki se danes bijeta v slovenski deželi na življenje in smrt. Na eni strani zarota proti narodu in njegovim svetinjam, zločinstvo, kri, ogen|, brezboštvo ln nečloveštvo, na drugi strani viteštvo naših slovenskih fantov, ki gredo v boj za slovensko zemljo, za slovenskega človeka, za Boga, ki je nad obema. Naši domobranci že dobro poznajo to geslo: »Slovenska zemlja, slovenski človek, nad obema pa Bogi« Za tem kratkim geslom se vrsti ves narodni in idejni program slovenskega domobranstva, zanj umirajo z nasmehom in ponosom na ustnicah naši fantje, umirajo v zavesti, da je njihova žrtev plodovita in da bo rodila sioteren sad. Zgodovina je vedno potrdila važno načelo, da le tista skupnost, ki je idejno strnjena in organizacijsko kompaktna, dosega svoje uspehe. Domobranstvo je ta pogoj že v polni meri izpolnilo. Zgoraj navedena ugotovitev, da še ni bilo primera, ko bi kakšen domobranski oddelek al: celo kakšen posamezen domobranec prešel v nasprotne vrste, pove vse. Slovensko ljudstvo je znalo iz svoje srede izbrati idejno neuklonljive borce, ki po svoji Najdba komuiricttega dokumenta pri Holedršici, iz katerega ie razvidno, da so komunisti prešli sredi marca na vseh področjih v splošno ofenzivo ki se je pa že ob prvih postojankah končala v splošnem polomu LJubljana, 29. marca V bitki pri Holedršici, kjer so ko munlsti doživeli težak poraz, jo bilo med drugim zaplenjeno tudi povelje Slaba »brigade Srečka Kosovela«, iz katerega smo zvedeli, da so komunisti tiste dni prešli v splošen naskok proli nemškim in domobranskim posadkam, a povsod že ob prvih postojankah doži veli le težke neuspehe. Kakor so napovedovali, no si obetali od te ofenzive celo zasedbo — Ljubljane! Važne zaključke moramo potegniti iz tega komunističnega dokumenta: naj Prej lo da je maloštevilno posadko v Holedršici napadala cela komunistična hr.čitda in si pri tem temeljito polomila zobe. iz česar jasno sledi, na kateri strani je moralna in kvalitetna premoč? dalje, da je bil komunistični napad na Hotedršico le sestavni del splošne ofenzive vseh razbojniških tolp na sloven skem teritoriju, kar je razvidno iz uradnega komunističnega dokumenta, in da je ta 6plošna ofenziva razbojnikov že v prvem začetku končala povsod v polomu Iz tega dobimo verno sliko o no moči komunističnih tolp in o razkroju njihove borbene sposobnosti. Dokument je kričeč dokaz sedanjega stanja med komunisti. Prinašamo ga zato v fotografskem posnetku, ki mu je dodano tudi v tisku samem celotno besedilo. STAB 19. SNOB »S. Kosovela« Na položaju 17. 3. 194-1 Vsem edinicam 19 SNOB Kosovela. Dne 18. t. m ob 5.30 se prične ofenziva vseh edinic NOV in POJ na slovenskem teriloriju. V tej ofenzivi si je štab IX. korpusa zadal nalogo, da napade in likvidira nemško-belogardistično postojanko v OodoviČu iu Hotedršici. Stab IX. divizijo je dobil nalogo, da likvidira domobransko postojanko v Holedršici, in sicer s sledečim razporedom svojih edinic: 18. SNOB je dobila nalogo, da izvrši napad na omenjeno postojanko. 17. in 19. SNOB so dobile nalogo, da zavarujejo eventuelne intervencije sovražnika iz smeri Vrhnika—Logatec— Poslojna—Vipava—A idovščinei. V duhu povelja Slaba XXX. divizije IX. korpusa NOV in POJ z dne 15. 3. 1944, poslanega štabu 19. SNOB, odrejamo: a) t. bataljon zasede položaje na koti 6H0 tor koto 693 (Sinerlinec) z nalogo. da zapre vse poti. katere vodijo iz Ix>gatca v smeri Hotedišica. Na koto 693 postavi en težki mitraljez, na koto 630 drugi težki mitralteis. Lahki bacač se bo uporabljal v skrajnem slučaju. Bacač se bo nahajal v sredi med kolo 630 in 693 pri štabu 1. bataljona. b) 2. batal|on se bo nahajal v rezervi severno od kote 623 v gozdu pod vasjo Ravnik z nalogo, da Slab brigade lahko manevrira s tem bataljonom v slučaju potrebe po svoji uvidevnosti. c) 3 bataljon zasedo sledeče položaje: Z eno čelo in štirimi puškomitraljezi koto 535. En vod r. dvema puškomitraljezoma koto 511 iznad vasi Kalce z nalogo, da 6e strogo konspirativno prikrije v gozdu ter v slučaju sovražnega nastopanja proli temu bataljonu udari sovražniku v hrbet. Z ostalim moStvom zasede koto 579 in koto 601 tako. da postavi eno težko Bredo na najugodnejše mesto na koti 579 (Režišče) in drugo težko Bredo na koti 601 z nalogo, da zaustavi vse sovražne intervencije v smeri Logatec — Planina — Poslojna — Vipava — Ajdovščina. Protitankovsko puško postavi na tako mesto, da lahko tolče sovražne avto-blinde ali tanke, kateri bi prišli iz smeri zgoraj navedenih. Težki vod se priključi 3. hataljonu. s katerim bo razpolagal štab brigade po potrebi. Težkemu vodu se priključi lahki bacač od 3. bataljona. Četa, katera bo zasedla koto 535 jugozapadno od ee- idejni zavesti daleč prekašajo komunistično gibanje in ki so nam zato najboljše poroštvo popolne zmage nad komunizmom. T msa * i, s&u>v »a iKHoSaju, i?/v M ;• • a. Tm V«*M ♦.ttnte&gi sii moB * fc. av^V^a« j*5.^«« i* lus jxjcsm«k» sadal jKsioao. d.» a*j>m*> ln li* napodim ____ i ie floba« ueO-uga, 4» ta , » so&tojoiks Wu ^-v-rBM.^Jsii ^ M &86U» Baioe&r __ temY,mfeft itr&sertl i eo-m^s Jun-Viaevu- ..........-.-T—, , ?ml* m u »*» 1 o *r»i «B.0| . J I* entfcljoa poletja aa koti 6yt Ur fcete (»aaitiaae) s i te^l^fprtl^^K^88 66 ***** v *r*Uai ** i _^ IL&^^fSL!* P"?*?1 »i s« v #>srtu M**«.! 'Jati ttatrvua t mXt>»t trisad« i/Os*« ;wsiavrtr» ».tajjatie* v m«- $ •M« $>o svoji ovnevsosu, J s' «) y .»atoli«« ew»«U al*te5» »leftaJa« J k fin« Iu »ufial pu&toattireJsJaH toeto 53?, ! v^A*®4' P*** iA*i«witr«3iJaB»» Ifflttt su lja*l nn itia* s neleas fla m ! i "^^^fL^^ir^^J».v goiniu »«r v aiuSSju mnrt&m* mt^imi* i. \J> - * jat«* --r-n-.^— ,. v t«*« 4» Mt * mi-na* * ....... vi Liito feeto, it latm tal S« t#rr*Sub *ute>»- ,.JI>m 1X»ti m tougo ife&J Btito M Ho -"vbito"*' lx *»***■ - nm,.«*' laui«« en %mt»i Ju, ie t« ^ J9«t% ItaJkl^u ______ ___ , .«nau to!bo joieiaj« tuTarii »--■ - ; F1 M« ®»V3jn».1Oftrga eovr»£tlkfc lit ■ V , t»i p meri ,vj>icvi4la» - Vi^to. r «0 t>W emtiiputrtr. »e iora, obvsettti Stub 3* teUljoii« ki i ju&te "»i. ki ms l^tea' iaftu, ta'Si S« va, ia : tu tjsttdiott kl fc* bo nafmjal v r^ssirirt i * - leluiajr . .« paloSajd, ta« nai«>»> 4* »»zvit i fcais* T U* u«Jug»^ll#» auKta) tule* • HoUHlrtai«» blluu Ur.8» f* aaiiaja Utvi go»l aobru ( U>.» i* junsktae Ulpn>u*in Ksia« - . x |f' ______________ ____ r ^ ..................- - - . U'5«»SlS8»*0eX, «84 -jMstr.ritro41.ns nafeij uvo XI - K»0ia» ta ost ! ictojb .v ml k t«l*$th>>uu ap»xet-oa t* 4*ti vtto 8«a tt <1«4»«L t* m •■•tajiti * lue-u * UUUui aoia) la JUtom XIX atOai^s u-'/« vts-astattu mnrteo r«»o -.A«! tli Hrt«^* 1« 8*1*» «* ih natiaja v. «-l Ajj, 1* teVsljfn^se 1» batsajal. u« JtoW ^i t UoerlUi&a) Ui ket« ' v„iM im> d aa M,-* m ' 1 »» « a 1 V S Tk ostale ilrtltin ta povelja detajli štet« mM:, » m, v. talna bori« o.i Sta»6 XLi Hrt«al«. £iax-t, faSiKsm ' jr-olitkeuuirl , {&rtttva lAjztt • it lira) ^ f? . ,1.' ... UUiSl? /msJMto i VK .'Ti' T' '•£*■ H s.l,t'-:iu > ■ 4» OafJ C-i®.m ste lloledršica— Kalce, Ima nalogo, da pomaga ostalim delom bataljona, kaleri bo zasedel položaje na koti 579 in koto 601, s tem da tolče nastopajočega sovražnika iz Planine ali Logatca v bok ter da pošilja palrole v smeri Ajdovščina—Vipava. V slučaju, da bi sovražnik pritiskal v tej smeri, se mora obvestiti stab 3. balaljona, ki se bo nahajal nad kolo 579. in bataljon, ki se bo nahajal v rezervi južno od Hotedišice na križišču poli lloledršica—Dolinar. Preden zasede bataljon 3. določene položaje, ima nalogo, da razruši cesto, ki vodi v smeri Planina—Grčarevec na onih mestih, katera so označena na priloženi skici in sicer na dveh mestih: 1 prekop izpod vasi GrČarevec, drugi prekop tam. kjer naredi potok koleno tik ob cesti. Da razruši cesto Poslojna—Rud di Vallo Romano zapadno od kote 872 in da minira cesto Logatec—HotedrŠica blizu križišča in sicer Logatec—Kalce na najugodnejšem mestu, Kalce—HotedrŠica blizu kole 975 ter v bližini gozd dobro zasekati. Vod za vezo ima nalogo, da prekine telefonsko vezo Kalce—Logatec, Kalce — Planina, eventualno če je voza Kalce —Vipava—Ajdovščina, drogove požaga ln žice pobere. Nato postavi telefonsko vezo Režišče—Sv. Barbara in po možnosti Režišče—Col. Vod prekontrolina napeljavo Col—Kalce in odpošlje nazaj v Col patrolo s telefonskim aparatom, da drži vezo med odredom (kateri se bo nahajal v zasedi v bližini Cola) in štabom 19. SNOB. Nadalje mora uposta-viti kurirsko vezo med štabom 19. brigade in štabom 1. in 2. bataljona. Drugi bataljon se bo nahajal v rezervi severno od kote 623, prvi bataljon se bo nahajal na koti 693 in koti 930. Kurirsko vezo med štabom 19. brigade ln 30. divizije, ki se nahajata pri Sv. Barbari, kurirsko vezo med štabom L bataljona IX. brigade in edinlco 17. brigade, ki se nahaja na koti 926. Komora 1. in 3. bataljona se preadi tudi nekaj pozitivnega. Nudijo namreč najboljšo priliko za pobeg. M ^ Bencin in petrolej za obrtnike Bencin in petrolej za obrtnike Obrtniiki, ki prejemajo pri Gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnjo na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca aprila dvigniti bone po sirokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji: A—O 1. aprila, P—2 8. aprila, slikarji in pleskarji: 4. aprila, urarji, torbarji iu knjigovezi: 5. aprila, mehaniki: 6. aprila, kleparji in ključavničarji: 7. aprila, elektrotehniki in steklarji: 8. aprila. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, kl je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upo števati. 12 Gorice Avtomobil so ukradli. Neki gradbenik je v Vrtojbi šel pogledat, kako napredujejo njeteovu gradbena dela. Avtomobil je za kratek čas pustil ob kraju ceste. Komaj se je podjetnik nekoliko oddaljil, sta se naglo približali dva možakarja, skočila v vozilo in se odpeljala neznano kam. Akademičarka! Tudi ti pošto) v vrvežu sodobnih dnil Pomisli, da prihaja dan vstajenja! Pripravi se nanj z duhovnimi vajami, ki se bodo začele 31. marca ob 17. v Lichtenturnu, Izraelove mreže nad svetom 33 Kakor zapeljuje Jud ostalo človeštvo v pijančevanje, sam pa je vzdržen in se ne napije čez mero. kakor ruši Jud drugim narodom družino, sam pa je skrben čuvar svoje obitelji, iz istega razloga skuša Jud zabrisuti in odpraviti narodno samobitnost in narodni ponos. Vzgajanje ljudi izven družine, v človeških farmah, kjer se pretaplja lt>S narodov, jc točno isto kot vzgajanje narodov v popolni in-ternacionali, vsaj isti namen ima, namreč, da postane vse nejudovsko ljudstvo brezlična, siva, pokorna masa go-jev, judovskih sužnjev. V tem praven gre vsa izobrazba po onih šolah, kot jih opisuje Douilct. Ford piše že leta 1920, da nastaja v Ameriki čudna mešanica ljudi! pojavlja se prav mnogo črncev. Zischku prinaša v svoji knjigi »Kruh za 2 milijardi ljudi« že točnejše podatke o preseljevanju črncev iz Afrike v Ameriko, kjer se izredno hitro razmnožujejo. Za njih imajo tudi nekake far-*ič, kjer se naj razmnoži čimbolj adrnv. močan in odporen rod črncev, ki bi čimbolj služili kapitalistom — Judom pri pridobivanju petroleja, v kavnih ali bombažnih plantažah in slično. Vrnimo se nazaj v naše domače razmere in si oglejmo vso našo ničevost naprum velikanskim silam, ki delujejo in odločajo o usodi velikih narodov proti njihovi volji. Uvideli bomo nesmisel in vso smešnost naše »revolucije«, ki so nam io nasvetovali kot edini izhod za pravilen razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ce so /tiali Judje zanetiti skoraj vse revolucije, tedaj ni mogoče drugače, kot dn so tudi pri nas na delu. Če odštejemo nekaj pokvarjencev in prodanih duš, in pa kar je posledic nesrečnega nesporazuma, je bila večina našega ljudstva v sedanjo bratomorno vojno zapeljana. Mi ne bomo reševali niti judovskega, niti evropskega, bržkone niti lastnega vprašanja; lahko pa rešimo nekaj: sebe. Pri načrtnem rušenju družbe in avtoritete so se spravili Judje predvsem nnd predstavnike in nositelje kulture ter civilizacije, nad aristokracijo. Gotovo je, da so pri tem mislili predvsem na aristokracijo duha in šele po- tem ua ono aristokracijo, kot smo jo vajeni razumevati običajno. Iz grščine smiselno prestavljena beseda bi pome-oila — vlada najboljših, tedaj gotovo po svojem duhu najboljših. O pomenu aristokracije za človeštvo in o cinizmu, s katerim uničujejo to aristokracijo, pa čitamo v protokolih še sledeče: »Besede svoboda, enakost in bratstvo so postavljale v noše vrste cele legije ljudi. To nam je dalo med drugim možnost dobiti v naše roke nnj-večji adut: uničenje prednosti in samega principa aristokracije gojev, ki je edina ščitila svoj narod in državo pred našimi napadi. Na ruševinah dedne aristokracije smo postavili aristokracijo našega razumništva, v prvi vrsti na denarno aristokracijo. Kot merilo za našo novo aristokracijo nam je služilo njeno bogastvo, ki je bilo od nas odvisno, in veda, ki so jo širili naši učenjaki.« (p. 1/21) »Po naših navodilih in pod našim vodstvom je narod uničil svojo aristokracijo, ki jc bila njegova naravna obramba in njegov reditelj. Sedaj pn. ko je aristokracija uničena, je prišel narod v suženstvo lisjakov, ki so se obogatili in neusmiljeno stiskajo delavstvo.« (111/7) »Aristokracija, kl je po dani ji pravici uporabljala trud delavcev v svojo korist, je bila zainteresirana na tem. da bi bili delavci siti, zdravi in močni. Mi smo zainteresirani na nasprotnem: da bi goji oslabeli. Naša moč je v krivičnem pomanjkanju hrane 111 v fizični oslabelosti delavstva, ker s tem se podredi delavstvo naši volji... Lakota daje kapitalu bolj zanesljive pravice in oblast nad delavstvom, kot jih je dajala carska oblast aristokracije.« (111/9-10) Ta svoj satanski načrt so izvedli Judje s pomočjo zavajanja mladine na napačna pota, na drugi strani pa s pomočjo svojih razkrojevalnih gesel o svobodi in enakosti. Namen je bil, kakor čitamo dosti jasno, da zasužnijo delavstvo. O nadaljnji likvidaciji aristokracije čitamo v protokolih Vl/2: »Aristokracija gojev je kot politična moč mrtva in z njo nam ni treba več računati. Toda kot lastnica zemljišč nam je škodljiva, ker ostane lahko še samostojna. Zato se moramo na vsak način potruditi, da zgubi aristokracija svoja zemljiška posestva. Najboljše sredstvo za to je povečanje zemljiškega davka, čigar posledica je zadolženost zemljišč Te mere bodo brez-dvomno neugodno vplivale na zemljiška posestva. Aristokracija gojev bo hmo iničena. ker ne zna biti zado-»oljna z malim zaslužkom že od svoji gn rojstva dalje.« Kako izgledajo vzroki ter način rušenja plemstva ln plemenitosti, čitamo n. nr. v Spamerjevi svetovni zgodovini sieoeče: »Muierinli/.em je obvladoval vse. Igra na borzi je enega povišala, drugega vrgla v prepad. Igro na srečo, bahaštvo pri dvomljivi izobrazbi a moralni skvarjenosti, vse to je prodrlo v najvišje kroge družbe. (Spamer opisuje tu razmere v letih 1860 do 1870 v Franciji.) Malokdo od teh parveni-jev se je znal prilagoditi krogu izobražencev, med katere ga je zanesla njegova igralska sreča, prejšnji plemeni-taši pa so zleteli zaradi ponesrečene špekulacije ali prevaranstva med bc-sače. Meja med dobro družbo in nol-svetom je izginila, mladina se je Dri-gala predvsem za hor/ne igre in vla-čuge. /.<■ reveže ni ime) nihče več smisla. ""ako je nasti ula velika škoda za vhu kulturo Fvrope.« Z isto drznostjo, s katero je zašel umazan tip iz podzemlja zaradi posrečene borzne špekulacije v fine sah ne. kjer je v svoji nekulturi in omejenosti ■afrkaval manj bogate izobražence, z isto drznostjo se pojavljajo v zadnjih desetletjih na polju umetnosti razni futuristi, surrealisti in kubisti. Globoko glasbo kakega Beethovna zumetuje taka družba in se oklepa kakega '-kso-tičnega jazza v zvezi z nemoralnimi plesi kjer se oponašajo glasovi i;i tc-stikuliranje najnižjih zamorskih ple ■nen, da se vzbujajo najnižji živalski ali zamorski erotični instinkti. Na tako duhovno in kulturno raven skušajo Judje spraviti človeški rod pod geslom svobode, enakosti in bratstva. Za obnovo zemljiških knjig na Kočevskem Zaradi znanih vojnih dogodkov na Dolenjskem je obialovati huda razdeja nja po tamošnjih zemljiških knjigah in kastralnlh uradih. Iz tega nastale škode so žal ponekod zelo občutne, ker je za številno katustal ne občine Izginila vsaka sled o lastnin skih listinah. V nekaterih primerih so se tudi katastralno mape docela porazgubile ali pa so bile uničene. V sedanjem polo žaju bi bilo naravno nemogoče izvesti kake postopke v svrho vpostavitve uničenih zemljiških knjig ali katastralnih map, in morajo tako tudi mnogi in važni spisi o prenosu lastninske pravice najrazličnejše vrste v veliko škodo javnih in zasebnih Interesov ler zavarovanja lastninske pravice same, ostati omejeni ali viseči. Kjer je bilo tako razdejanje temeljito, in so bile hkrati tudi vasi opu-etošene in se je prebivalstvo razbežalo se položaj gotovo tudi po vojni ne bo dal zlahka rešiti. Tem večjo vrednost pa imajo vse zemljiškoknjižne ali katastralne listine, ki jih morejo predložiti zasebne ali pravne osebe, zlasti, če morejo take listine z ozirom na pazljivost in natančnost, s katero so bilo sestavljene, veljati kot zanesljive. Velike valnosti je v tem pogledu ka lastrskl in zemljiškoknjižni arhav druž be »EMONA«, kl je že svoj čas s posebno skrbnostjo dala napraviti vso katastrske mape, listih katastralnih občin, kjer so se nahajali preseljenci, kakor tudi zelo številne zemljiškoknjižno izvlečke. Z največjo pazljivostjo napravljene kopijo je družba žo na samem terenu dala pregledati in s fotogralskimi posnetki razmnožiti. Teh map je po številu nič manj ko (100 (nanašajo so na približno BO katastralnih ohčin) in podajajo popolno sliko za posamezne občino. Kajti »EMONA« se ni omejila nn reprodukcijo le tistih map, ki so zanje važno, ampak je želela imeti pri roki izbrano in kolikor mogoče popolno gradivo veliko in splošne koristnosti. Znano nam je, da se je od strani naših oblasti, ki si prizadevajo od vojnih dogodkov nastalo škodo kolikor jo pač mogoče odpravili ali omiliti, vse potrebno ukrenilo, da se žc zdaj prokorvrn cela vrsta katastralnih map ob uporabi arhiva družbe »EMONA«, ki ga je le ta v lastnih uradnih prostorih stavila na razpolago. Oro pri tem doslej za vseh 35 katastralnih občin, ki snadajo pod katastrski urad v Kočevju. To v prostorih »EMONE« In z uporabo njenih arhivov započeto delo se marljivo nadaljuje in moremo samo Izraziti Žello. nai bi se tudi od drutrih strani, na podlagi enako točno sestavljenih listin, stavilo na rar.polasro gradivo, potrebno za vznosfavMev reda na tem za gospodarsko življenje v naši deželi tako važnem področju. Ciklus plesnih melodij v Nemški akademiji Lektorat Nemške Akademije v Ljubljani je na torkovi prireditvi predstavil na lep način plesne melodije najznamenitejših svetovnih glasbenikov zadnjih dveh slo let, imenoma od Corellija do Straussa. S tem izbranim pianističnim koncertom je to pot nastopilu gospa Galattijeva, pojasnjujoče besede pa jc govoril g. J. D. Mantuani. Uvodoma je pojasnil plesno glasbo kot posebno panogo umetnosti, ki jc doživela tudi svoj posebni razvoj: saj je nastala iz melodije, kateri jc bil v osnovi ples, poslala pa je pozneje celo primarna melodija, kateri je gibe treba šele poiskati. Razvoj in klasične glasbene primere plesne glasbe sta na tem glasbenem večeru podala predavatelj v glasbeno zgodovinskih obrazložbah ter pianistka v svojem brezhibnem izvajanju za dobo dvesto let naznj. Začela sta z italijanskim mojstrom Corellijem (1653) ler končala s klasičnimi dunajskimi valčki znanega kralja valčkov Johanna Straussa (18251. Večer je nudil velik podučen in estetski užitek. Gospa Galatlljcva je podala take res klasične zglede le vrste umetnosti, kakor je Corcllljeva »Glgue«, Scarlnttijcv »Couran-te», Hacndlova »PassncaRlia« in »C.ouran-te«, Couperinova »Ciaconnc« in »Medvedji ples«, Rachov »Sarnbande«, Gluckova »Ga-volta«, Cherubinijev »Menuet«, Monsigny-jev »Rigaidon«, ll«ydnov »Volovski menuet«, Mozartov »Menuet iz Sercnndc«, Beethovenove »Ecossaisen« in »Melodije Iz nemških plesov«, Schubertov ciklus valčkov in kmečkih plesov v različnih tonskih vrstah, Lanncrjev »Scli5nbrunnskl ples« ler dva Straussova »Na lepi sinji Donavi« ter »Ples spomladanskih glasov«. To je obširen program, ki ga je gospa Ga-laltia izvedla z velikim znanjem ter nnm tako posredovala celo vrsto raznih stilov preteklosti. Kako različne so bile veličastne Bachove kompozicije ali Cherubinijcva rokokojevska igračka, Mozartova romantična melodija, Scliubertovi kmečki plesi in Straussov znani sentimentalni valček 1 Zato jc bil la večer podučen za razumevanje slogov. Pu tudi po svoji podučni plati, ko je po besedah g. predavalel|a predstavil dve sto let glasbenega življenja ob vrhovih velikanov plesne umetnosti. Večer je olvoril predsednik dr. Swohodn ter pozdravil zastopnike oblasti, predstavnike prezidenta Kapnika, župana, Slovenske okndemi|c, domobranstva, hivatskean konzula tn dr. Gospa Galultiieva jc bila deležna velikega odobravanja. Novi crrobovi •f" Ivana Novak Je umrla. Za blago mater bo-sv. maša zadušnica v Kosezah v četrtek 30 marca ob pol 7. uri. + Frane Srhott. V LJubljani Jo za vedno zatisnil oči finančni računski uradnik v pokoju g. Franc Schott. Rajnega hodo pokopali v četrtek oh 4. url popoldne iz kapele sv. Aniona na Žalah. Naj rajna počivata v miru, njunim dragim naše sožalje. Zgodo«;"«ki paberki 30. sošca: 1282. 1., so Sicilijanci pomorili vse na Siciliji živeče Francoze, to so znane si-cilijanske večcrnice. V visokem srednjem veku so osvobodili Normani Sicilijo in jo združili s svojo Južnoitalijansko državo. Leta 1130. sc Je dal Roger II. okronati za vladarja »Obeh Sicilij«. Ko Je izumrla stara vladarska rodbina, so podedovali kralievsko krono nemški Hohenštaufi. Friderik I. Rdečebradec Je namreč oženil svojega sina Henrika z edino potomko Rogerja Konstanco. Iz tega zakona se je rodil Friderik II., poslednji veliki vladar srednjeveške Nemčije. V apulsko-sicl lijanskl državi je Friderik II. odstranil fevdništvo ter ga nadomestil z uradniško državo s tem. da jo izročil upravo uradnikom, ki so imeli stalne plače. Za svojo svelovalco je pritegnil poleg posvetnih in duhovskih velikašev tudi zastopnike mest ter ustvaril tako nekak začetek parlamenta. Neumorno je skrbel Za današnji dan Koledar Četrtek, It. solo«: Jan. KUmak, spojni valeo; Kvlrln, mučene«! Auiodej, spozn. Petek, 31. sušca: Ovldon. upati M od ost, škofs Dalbioa, devica. Lunina sprememba! SI. mlcs prvi krajec ob 13.34. Horacbol napoveduje Juino vreme, doi. Dramsko gledališče »Lepa Vida«. Rod Cotrtek. Ob 18. Operno gledališče »Gorenjski slavček«. Izven. Ob 19. Kino Matica »Tonelit«, ob 15, 17 ln 1». Kino Union »Črno na belem«, ob 16 In 19.15. Kino Sloga »Sanjavost mladega pesnika«, ob 15, 17, 19. Lekarniška slnžba Nočno deiurno ilnibo Imajo lekarne: mr Bakarčtč. 8v. Jakoba trg 9: mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, In mr. Mur-msyer. Sv. Petra cesta 78. tudi za povzdigo blagostanja. Nerodovitno in pusto pokrajine so bile spremenjene v rodovitne; uvedel Je dateljevo palmo, pospeševal kulturo bombaža in sladkornega trsa. Pospeševal je zlasti trgovino in znanost Toda nadaljevanje šlau-fovske politiko v Italiji, to je vzpostavitev cesarske avtoriteto in tesna zveza Italijo z Nemčijo je pripeljala do mnogih sporov. Ko Je Friderik zn večno zatisnil svoje oči, ni imel pravega naslednika, zalo se jc moč štaufovsko rodbine v Italiji naglo zrušila. Friderikov sin Konrad, ki je umrl žo 1254. L, torej komaj štiri leta za očetom, je zapustil dveletnega sinčka Konradina. Tedaj pa je v zmagoslavnem pohodu rešil štaufovsko stvar Friderikov nezakonski sin Manfred. ki se je v kratkem polastil cele države. Ko pa ni hotel priznati kraljestva za papežev fevd, ga je la preklel in podelil državo kot papeški fevd Karlu Anjouvincu. V boju proti temu Je Manfredz aradi izdaje Italijanov našel smrt v borbi pri Beneven-tu 126(5. 1. Karlova strahovlada je izzvala odpor, Konradinov poizkus obnoviti štaufovsko oblast se je ponesrečil. Ko Je nezadovoljstvo doseglo višek, so Sicilijanci na veliki ponedeljek pomorili vse tamkaj živeče Francoze in pozvali Man-fredovega zeta Petra Aragonskega za kralja. Kljub vsem naporom in pomoči papeža niso mogli Anjouvinci znova osvojiti Sicilije; 1888. 1., Je umrl dr. Valentin Zarnlk, najpriljubljenejšl govornik na taborih v letih 18G9—1872. KULTURNI OBZORNIK Četrta produkcija Glasbene Matice Kot že na zadnji produkciji, tako so bili tudi na tej zastopani le slovenski skladatelji klavirskih skladb za mladino; na sporedu smo brali naslednja imena: Osterc, Škerjanec, Šantel, Karlo Sancln, Mihelčič, Šivic, Mirea Sancinova, Premrl, Pavčič, Hrovalin in Tome. Nastopili so gojenci oziroma gojenke: Korenini Janez, Seršlč Vidojka, Matičič Polonca, Mahuič Vanda, Hribar Tuša, ki jo igrala samostojno in štiriročno z Zore® Mileno, in končno šo v štiriročni Igri Pavlin Le a in Korun Tatjana. Izvajanih je bilo 29 točk. Vsi nastopajoči so bili iz šole prof. Silvo HrašOvčcve, ki je tudi sicer že doprinesla svoj delež za izvajanje izvirnih slovenskih klavirskih skladb na produkcijah, samostojnih koncertih in v radio; trenutno prireja koncerte domaČih klavirskih skladb v radio, kjer skuša prikazati vso dosegljivo in praktično porabno slovensko klavirsko literaturo. Za to produkcijo je vse točke, ki so bile po večini drugo kot na zadnji produkciji, prav lepo pripravila. Svoje znanje so pokazali že zrelejši učenci od drugega razreda nižje šole pn do drugega razreda srednje šole. Na tej stopnji gojenci že toliko premagajo začetne pozornost na vsebino in duha skladbe. V tem oziru so pokazali nastopajoči prav lepe uspehe. Dejslvo, da dorašča-joča glasbena mladina poleg svojega obveznega šolskega repertoarja vzporedno a njim kultivira v toliki meri šc doma- čo glasbo in s tem oplaja svojega duha tudi z miselnostjo domačih avtorjev, priča o njeni marljivosti in o dovzetnosti za vse, kar je zraslo na domačih tleh; to je, kar vzbuja za prihodnost lepe upe. M. T. Razno iz Opere _Gregorčeva opereta »Melodija 6rca« doživlja skoraj od predstave do predstave spremembo v zasedbi glavnih pa tudi stranskih vlog. Saj je tudi taka lažja glasbena zvrst prav primerna za pre-skušnjo mladih pevskih talentov, ket jim nudi nekako odskočno desko za vlogo težjega značaja. V eni zadnjih predstav je nastopil v glavni moški vlogi tenoriBt A. Boštjančič. V začetku predstave je kazal sicer neko razumljivo in opravičljivo tesnobo in negotovost, toda od prizora do prizora je postajal trdnejši; proti koncu nam je že zapel tako, kot smo pričakovali, da bo; igra je pa bila še vedno nokam toga; pogostejši nastopi mu bodo dali tudi večjo sproščenost na odru. Njegov glas ima prijetno, mehko, lirično barvo; večjo trdnost v višinah mu bo dala vaja in šola. — V isti predstavi že nekaj časa nastopa v vlogi vodje tvrdke »Noblesa« D. Zupan, ki poleg predpisanega teksta mnogo posrečene dovtipe očividno jemlje izpod pazduhe in izvrstno zabava občinstvo. Tudi »Gorenjski slavček«, ki jc komaj dobro zletel iz gnezda. Je bil v zadnji predstavi zaseden z nekaj novimi močmi. Poslušalec b! mislil, da bo istočasna sprememba kar štirih pomeinbnej- Dramsko gledališke Cotrtek. M. marea, ob IS: »Lepa Vida«. Rod Cotrtek. Operno gledališče Četrtek, 3«. marca, ob 18: »Gorenjski sliv. ček«. Izven. Cone od 36 lir navzdol. Frančiškanski oder Nedelja. I. aprila, ob 16: »Pnstlr Peter ln kralj Mallban«. Bajka v »tirih »likali. FILMI TEGA TEDNA »8«njavo«t mladce« pesnika« je naslov filmu, kl ga predvaja kino Sloga. Pisatelj, kl je pisal vse preveč domišljene dogodke v svojih romanih, je trdil svojemu bratu, da drugače pač ne moro. Pa ga je kmalu nato doletela sreča, da Jo sam doživljal, kar se mu Ja zdelo nemogoče plButl. V par dnevih jo doživel toliko, da bi lahko zbral gradivo za cel roman. Film je pester po svojih zabavnih domislicah ln zdravem humorja. Nič nI prisiljenega, nič takega, kar bi nss odbijalo kljub komiki, kar se včasih zgodi, če gledamo izrazit humori«tlčnl film. Markn-sova Je to nekoliko drugačna kot v njenih zadnjih vlogah, saj jo poznamo lz mnogih filmov »Buvario«. To Jo prisrčno ln Iskreuo pa tudi lepo dekle, saj se vprav v njeno domačo Iskrenost zaljnbl mlad pisatelj, katerega igra lian« llolt Poleg vaega poživlja film zaduva s psički, prepir o njihovi pasmi, saj končno le ugotovijo, da pasme, katero «1 je Izmislil psiatelj, sploh nI. Vsekakor je film zabaven, pa tudi vsebinsko Izpolnjen. Obiščite veliko velikonočno razstavo v Obersnelovl galeriji ž Oddajalška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored (a 31. marce: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdravi vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini In slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 11 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakem« nokaj — 17 P<» ročila v nemščini In slovenščini — 1715 Do br» volja v duru ln molu — 18.45 Narodopisna ura: dr. Hajko Ložar: O splavarjlh — 19 Koncert violinista Leona Pfelferja — 19.30 Poročila v slovenščini, napovod spo-roda — 19.45 Olaslicnn medlgra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Vsakemu svoje radio zapoje — 21.15 Slovensko glasbo Izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini - 32.10 Koncert malega plesnega orkostr* vodi Du San Prcvoršek, sodeluje sopranlstka Janj« Baukurt Strlo. novice Diploma. Nn filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča Je diplomirala gdč. Sonja Martecchini. iskreno čestitamo! Molje in lanije vseh iiubljanskih larai Kot pripravo za Veliko noč bo namesto dosedanje vsakomesočne duhovno obnove v uršulinski cerkvi tridnovna duhovna obnova in lo v sobolo, 1. aprila, zvečer ob 18.45, ln nedeljo, 2. aprila, zvečer ob 1715, obakrat v frančiškanski cerkvi ter v ponedeljek, 3. aprila, zjutraj ob 6.30, v stolnici. To bo najlepša priložnost za vredno pripravo za izpoluitev velikonočno dolžnosti. Vabljeni ste brez izjeme vsi! Anweisung von 01 Illlndler und Oonossensrhaften ln I.ai-bach haben beim »Prevod«, Novi trg 4/II. Amvelsungon fiir 01, vvelches im Monat April zur Abgabe gelangt, in nachstehender Nachfolge zu beheben: Am Donnerstag. den 30. d. M sUmt-llche Genossenschafteu und Hiindler mit den Anfnngsbuchstaben A—J. am Freitag, den 81. d. M. von K—N und am Sainslag. den 1. April von O—9.. Handler und Genossenschnften, dio noch ganie Erhsen auf Lager habcu, sollen dles« ehestens in den Lagern des »Prevod« (Ur rerteilto Erbsen nm-tausehen. Nakazovanje olja Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4/IL nakazila za olje, ki ga potrebujejo za delitev v aprilu, po naslednjem redu: V četrtek dno 30. t. m. vso zadruge in trgovci z začetnicami A -J; v petek dne 31. t. m. K—N in v soboto dne 1. aprila 0—2 Trgovci in ladrugo, ki imaio še reli grah na ralogi. naj lega čimpreje rame-njajo v Prevodovih skladiščih za razpo-lovljenega. VII. sinfonični koncert Ob 100-letnicl rojstva skladatelja Nikolaja Rimskega-Korsakova (184-1—15508) bo izvedel naš neumorni Radijski sinfonični orkester eno največjih mojstrovin tega velikega skladatella. njegovo slavno »Šeherezado«. V tej skladbi dela Rimski-Korsakov z vsemi sredstvi modernega orkestra. Partltura Jo ognjemet nairafini-ranejših zvočnih učinkov. Očaruločl ritem orientalske In slovansko narodne glasbe igra važno vlogo za močni učinek te skladbe. Mamliivo V7,duš|e orientalskih krasot, naslikanih v žarečih barvah »al fresco«, to slikanje z zvoki se jo temu slovanskemu geniju prepričljivo posrečilo. Na VII. sinfonični koncert, ki ga votli dirigent Drago M. Sijanec dne 3. IV. ob 19. uri že danes opozarjamo. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjig. Glasb. Matice. Državnim upokojencem v vednost Kuluk in samski davek sta odpravljena. Finančna direkcija pa je že izvršila likvidacijo pokojninskih prejemkov za mesec april. Ker pride plačilo kuluka v poštev pri prejemkih za april, bo ta davek v aprilu odtegnjon in v maju povrnjen. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih poizvedovanj. Združenje javnih ttslažbenrev Ljubljanske pokrajine. Dnevne novice Mesto nadašnje bo obsegala šest strani prihodnja, petkova številka »Slovenca« Vsoui ■•■podom i akademsko l«o-brazbo , LJubljani. Velika so« se blliu. C os vstajenj«. Naj bo letuinja velik« noč tudi vstajenje našega duha tn naš« vere. Oatrgajui,, stari kv««. d« bomo novo testu la d« bomo tako vredni v Kristusovem duhu doilvLall velikonočno vstajenje. - Prav Iskreno vabimo vse go»pode i >k«demako izobrazbo v Ljubljani, d« bi se « veseljem ndcleilll velikonočne duhovne obnove, kl «o bo z«tel« v petek, 11. mare«, v Kriianlsb In zaključila t ponedeljek, i. aprila, v stolnici s ni«ko provzv. g, dr. GregorlJ« Itoi-man«. Spored te velikonočne duhovne obnovo Je slede«: Petek, SI. marea, ob 18 rožni venec, ob 18.15 lltanlj« In govor. Sobota. 1, april«, ob f.3l sv. maš« z govorom, oh 18 oz. 18.15 Isto kot prejšnji dan. Nedelja. 2 aprila, ob 18 o« 18.15 Isto kot prejšnji dan. Vse tri dneve vselej v Križankah. Ponedeljek. 1 april«, v stolnici ob I.U govor In sv. maš« previv, škof« dr OregorIJ« Hoi-man« ter skupno sv. obhajilo. V spomin obletnico smrti pok. ge. No-tlke fterjsk bo črna »v. maša v četrtok ob 6.30 v župni cerkvi »v. Jakoba. Oh 1». obletnici smrti pok matere Vik. torljo Chromjr, voditeljico gospodinjsko šolo, bo «v. maša udušnlc« II. marca ob 7 v corkvl Marijinega Oznanjenj«. Vse nekdanjo učenke in učltol «kl zbor dr. Kro-kovo gospodinjsko šole vljudno vahljonil Obrtniki In trgovel, pomočniki In «>-trndntkl Imajo, knkor lansko leto, velikonočno duhovno obnovo t cerkvi Src« Jezusovega na trgu Tabor. Prvi govor bo * «o-boto, 1. apr-, oh 19.30. Kot pripravo nn govor bomo molili čotrt ure prej sv. ro>nl venec. Ob Istem Aasu bo drngl govor r nedeljo, 2. apriln Sklepna poho*no«t z govorom ln sveto mašo prevsv. škofa dr. flregorlja Rozmana ter skupnim sv. obhajilom bo v ponedeljek J. aprila, ob 6.30 v stolni cerkvi sv, Nikolaja. Vsakdo naj opozori svoje to-vari'*, prijatelje tn znance nn ugodno priliko, udeležiti se velikonočno duh. obnove. Mesečna rrkolekclj« gg. duhovnlliov /..i april ho na cvetni petek, 31. marca, popoldne po oblivajnom sporedu. Ob 16 skupna adoracljska ura, ob 17 meditacija. K obilni udeležbi vabi vodstvo. Skofljsk« dobrodelna pisarna v Ljnbljanl sporoča: Delitev rednlb meiočnih podpor »i mesec april bo v sledeiVm redu: v četrtek. 30. marca, In petek, 81. marea, za dljnk>>, akademike ln zavodo. V soboto, 1. aprilu. ?a ostale redne poilplranco, In sicer od črl» A-J; v ponedeljek, 8. aprila od K—O: v torek, 4. aprila, P-Ž. Prosimo vso, d« so drilte tofno tega razporeda! Mladinsko Igro »Pastir Peter In kralj Mallban« bodo pouovtll na frančiškanskem odru v nedeljo. J. april«, ob 16. Vstopnico «e dobo od 10-13.30 in 17-18.30 prt filapnjiii v frančiškanski pasaži. ()lst*»yBkt fantje, »no oajlepilb do) svetovna literature, roman Itlrtb bratov, p rovih fantov od fare. lo krasno delo (lavnega narvoHrca pisatelja Olaf« Duua« dobite v vseh knjigarnah 48 lir. Gotovo Se ne vte, da jo lt'el 120. zvezek Mohorjeve knjižnice, ki obseg« prelepa pesniško zbirko, že v zrodnji mladosti umrlega nadebndnega peenlka Antona Krjavc.i »Mladostni spovl«. Knjigo dohlto v Mohorjevi produjnlni nn Miklošičevi cesti 19. — ln v vseh kujlgarnah. Scgajto po nji 1 Vsakrtania Liubliana no kroni«tnvib zaoiskih ših vlog razbila enotnost predstave, pa je vendar ista kar zaokroženo in harmonično izzvenela. Vlogo Minke jo to pot prevzela E. Kržetova. ki jo zadnji čas večkrat srečamo na odru; zato ji Je lastna že neka gotovost v nastopu. Tudi to vlogo, ki ji glasovno odgovarja, je z lepim uspehom odpela; še nekoliko več čustvenosti in toplega doživljanja naj položi v igro, ki je sicer neoporečna. Pa še to: Foersterjeva glasba v nasprotju z romantično ne dopušča prevelikih odklonov od osnovnega ritma, ampak enkrat započeto gibanje rada čim bolj nespremenjeno vzdržuje. Glavno moško vlogo je pel A. Uršič. Njegov glas je dramatičen, skoraj junaški tenor prijetne barve; pevsko se mu pozna dobra šola. v igranju pa kaže neko prirojenp ali pridobljeno neprisiljenost na odru. Višine ima dobro, a ne vedno enako zanesljive; vendar ni v tem oziru prvi nastop vedno merodajen za presojo. — Prvič se je pokazala na našem opernem odru Majda Zakrajškova. Sicer vloga Ninon ne dopušča pevki velikega razmaha, vendar je njen nastop napravil v okviru te vloge kar se da ugoden vtis. Njen glas je plemenit, voljan v izrazu, pozna se mu vestna šola; [»osebno ugodno vpliva na poslušalca izenačenost v vseh legah. Zadnja sodba bo tudi pri njej možna, če jo bomo imeli priliko slišati v zahtevnejši vlogi — Končno je bil nov D. Zupan v vlogi oskrbnika Štruklja: posebno v igranju jc dobro podčrtal ko mičen značaj te vlogo. Keir je imel vsak od nastopajočih za seboj svoj kader občinstva, Je razum IJivo, da je Isto z razigranim prizna njem spremljalo prizadevanja svojih ljubljenk in ljubljencev im odru. M. T. Živilski trg v znamenju oljke in butaric Sreda. Tradicionalni tržni dan. Vse vrvenje na trgu je osredotočeno okoli sc-menaric tei prodajalk oljk in butar. Vsi ljubljanski veletrgovci z zelenjavo so dobili velike pošiljko istrske oljke. Pa tudi prostor za butara na Pogačarievem trgu pri semenišču jo v sredo močno oživel. Na 10 klopeh so bile razstavljene lepe butare in butarice, vse lepo izdelane v živih domačih, pravih slovenskih barvah. Na trgu ie bilo naprodaj nekaj motovilca, ki je bil takoj pokupljen, ko ni dobiti druge zelenjave Mnogi kupuieio tud-je množine čebule, ker so se navadili na čebulno solato, za katero ni potreba toliko olja, marveč več jesihe in je tako pripravljena solata kai dobra s prigrizkom koščka kruha. Pa tudi zdraval Februarja izbrisani dolgovi Zemljiška knjiga zaznamuje od srede februarja nekak zastoj v pogledu prenosa lastninske pravice, pridobljene od kup cev na osnovi pravilne kupne pogodbo V zadevi drugih zemljiškoknjižnih postr pa zaznamuje okrajno sodišče v zemljiški knjigi koj primerno naraščanje raznih vknjižb in izbrisov. Letos februarja je zemljiška knjiga pri 46 nepremičninah iz brisala razna vkniižena posojila, tako v skupnem znesku 2,758.066 din, 1,825.000 lir in 6.500 K. Nirmanjši dolg, ki ie bil februarja izkniižen, je znašal 70 din, najvišji pa 1.600.000 lir. Zanimivo ie dalje, da je bila na neki nepremičnini v k. o. Kapucinsko predmestje izbrisana 1. 1941 vkniižena najemna pogodba, ki jo je bila sklenila Banca commerciale italiana, da bi v hiši, ležeči na tej nepremičnini, odprla svojo podružnico, a je to opustila Nepremičninske izvršbe in dražbe Realne eksekucije, s katerimi so na osnovi pravomočnih sodb upniki zavarujejo za svoje terjatve na dolžnikovih nepremičninah, so bolj redke. Zemljiška knjiga jo letos februarja zaznamovala le 6 takih izvržb za celotno vsoto 15.036 lir. Februarja ni bilo predlagano nobeno novo dražbeno postopanje. Razne nesreče in poikodbe V Škofljici je bila z burkljami napadena 84-lelna služkinja Frančiška Seško-va. Dobila je hude poškodbe n« glavi. Zadeva jo bila prijavljena sodišču. — Hudo sc Je pri padcu pobila v Šmarju na Dolenjskem 59 letna mizarjeva žena Marija Ferheierjeva. — V Želimlju je hud ne« popnHe! iTl ngrirnlj y rjMnn nO go 63-letno delavko Uršulo Jakličevo. Pes eo jo klatil okrog brez lastnika. — Anton illadnik, 15-letni gostilničarjev sin v D. M. v Polju Je padel ln si zlomil levo roko. — Vsi ti poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko splošno l>ul-nišuico. Ponarejal je krušne odrezke Muli kazenski senut ljubi jonskega okrožnega sodišča je te dni obravnav ul za sedanje čase značilno ponarejevalsko zadevo. Neki Idrijčon. ki je bil v stiski in lačen, je prišel letos februarja na misel, du je ponaredil krušne odrezke pri živilskin nakaznicah in s temi odrezki prejel vsega 1723 gramov kruha v vrednosti 4.60 lire. Na ponarejeni odrezek je dobil cclo hlebček za 1 liro, na druee odrezke manjše količine kruha, lorijčan Tone je bil obtožen zaradi zločina ponnrejevonja domačih listin. Obtoženec je odkrito in skesano priznal dejunje in krivdo. Senat je upošteval vse olajševalne ok pisarno Zimske pomoči) po tablice. Bom tudi jaz še etio kupil. Lo hitiva, da no bo zmanjkalo I« Kjer so v zaklonišču dimniške vratca, jih je treba zamazati z ilo rico, da ne pride zaradi zračnega pritiska v zaklonišče dim, saje itd. krvavi umi naš slevenski narod 34. Zakrojšek Angela, zasebniea, Coj/ovn 8, Stokan Milan inž., Ooaposvet.ska 124, Dotničnr Frane, mesarski mojstor, Poljanski nasip 31. Vehar Silva, gostilnlčnr-:,;». Grndn5'.;n 10. Hrajuik Ana, z:iscbnicn, Hoina dolina, Cesta VII, St. 11, Pevce Bo-erin. trgovka. Medvedova 12. Peznik Mlle-a, Smoletova S, llaspotlč Anton inž.. Medvedova ! n. Mobnr Marija, šivilja. Novi trg 4, Oblak Pavel, hišnik, Verdijeva 9. Križ Marija, gospodinja, Gregorčičeva 17 (■il, Pavlin Vanda, gospodinja, Grcsrorčičcva 17 c/IT, Marinšek Ivana, gospodinja. Obrtniška u, Kus Anton, posestnik, LočnlSkar-jeva 4. kor so pa bile v začetku 1043. leta. V Zagrebu pa pričakujejo Se novega dra-ginjskega vala, posebno še, ker so se ie razširilo novice, da bodo 1. nprila dobili vsi državui nameščenci izredno državno podporo v višini 30 do 50 tisoč kun. V zvezi s podražitvijo cen vsem proizvodom, bodo ludi hrvatski dnevniki zvišali ceuo 6vojim številkam od 10 na 20 kun. Prispevek hrvatske Pomoči za prizadeto prebivalstvo t Zagreba. Hrvatska socialna akcija »Pomoč« je na svoji zadnji seji sklenila, da bo stavila na razpolago zagrebškemu županu znesek 10 milijonov kun kot svojo podporo za prizadelo prebivalstvo pri zadnjem letalskem napadu na zagrebško meslo. Odlikovanje inž. Pavelič«. Umrlega šefa tehničnega oddelka pri velikem županstvu pri Poglavniku inž. Antc Pave-liča. je hrvatski Poglavnik po smrti odlikoval z odlikovanjem za zasluge I. stop. Nemški lektorat v Dubrovniku. V Dubrovniku so nedavno odprli nemški lektorat. Vodi ga profesor Engesser, ki jo do sedaj deloval kot nemški lektor v Osijeku. m KINO »MATICA« ,W1 L.lnbavna drama la varijetejakega iivljenja. Scn/.ncijonnlnc ntrukoijo ua vrvi. »Tonelli« V glavni vlogi: Ferdinand Marian, VVinnie Murkns. Mady Rahl Predstave ob delavnikih: Ii. 17 in 1J ,E,rKI\T0 »SLOGA« "-50 Odličen In Eabnven film z zaljubljenimi in komičnimi prizori Sanjavost mladega pesnika ■II »MALA PUSTOLOVŠČINA ...« Wlnnle Mnrkus, Ilans Holt, Pnnl Komp, Trudo Marlen. I.ncie Englisch. Heinz. Salfner. - Režija: J drsen vou Alten. Predstave ob delovnlklh: IS. 17 in 19 "L KINO »UNION« nn Najbolj;« veseloigra »czone s priljubljenim komikom II. Moserlcin »črno na belem« rhinoj^kl slaščičar je hotel po vsej sili. da njegova hči postane doktorica, končno pa ie moral popustiti, da je dola lolt slovo in «■ poročila • simpatičnim dimnikarjem V ostalih vlogah. Eltrlcd* Datzi«. Paul HHrbiger fn Him llolt Predstave ob delavnikih: J« in 1S.1S Slovenčeva knjižnica je vredna svojega denaria. V vsaki lepi knjigi je kos duše in s tem, da spoznamo duše drugih, rastemo tudi v svoji, ln to mora hiti namen vsake knjige, ki hoče dvigati. Ne hodite slepo mimo knjig, ki vas lahko obogatijo. — Naročile si SlovenČevo knjižnico, kupuite njene knjige! KlflH OGLflSi SLUŽBO ISČICM k otrokom ali kako drugo primerno. . Naslov v upravi št. 2613. IŠČEM SLUŽBO gospodinje, strežnice k bolniku ali kaj podob, nega. Ponudbe upravi Slov. pod »Zanesljivo«. DVE HARMONIKI klavirska (hO basov), kromatična 1120 basov) - takoj ngodno nnpro-daj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2611. Upokojen DUHOVNIK »prejme pridno, pošteno gospodinjo-knharieo Ponudbe »a Slov. pod >Hotna dolina it. 2993«. V NAJEM DAM del njive (450 ln") pri novi ccrkvi v SiSki. -Naslov v upravi Slo. venca pod šlev. 2604. rOSTREZNICO mlajšo, za vsa gospo, diajska dela sprejmemo takoj k odrasli družini od pol S do 1% (Irana in plača dobra. Naslov v upravi »Slo vcnc-a« pod št. 2601. Naročajte »SVET« Naš dobri oFe FRANC CENTA vutgo ..Skomcrc" so v torek, 28. t. m., v 86. letu starosti umrli. — Pokopali jih bomo v četrtek, 30. marca, na farnem pokopališču v Zelimljah. Maša zadušnica se bo brala v frančiškanski cerkvi v torek, dne 4. aprila, ob 7. uri zjutraj. Zelimlje-Ljubljana, 29. III. 1944. Žalujoče družine: Centa, Cotič, Hafner, Kramar. INSTRUKCIJE NOVI TRG S Dijakom m privoli slom nudimo v hkupi oah učno pomoč Ur« 5 lir Diplomirani Ii. lozofi. OPREMLJENO SOBO Hkrorano iu čisto, po inožoosti s štedilnikom ali souporabo kuhinje, išče starejši žel. uradnik.samec. - Ponudbe pod »Nujno« št. 2606 oa »Slovenca«. VEČJO SOBO prazno, ali dve manjši, v pritličju, blizu centra, iščem. - Ponudbe pod »Pisarna« št. 2612 upravi »Slovenca«. s SREBRNE PREDMETE kovance, denar, nakit in razne dragocenosti vam vnovčl takoj v gotovini AL. Pl.ANIN-SEK, Knafljeva nI. 11, prej Dvoriukova ulico. SVEŽA JAJCA ohrunite zanesljivo najmanj I lelo v razto-piui »Scrbovoi praška. Drojrcrija Kane, židovska ulica 1. Modelnega MIZARJA za daljno namestitev sprejme Strojna de. lavutca. Rimska c. 19. BRIZGAI.NICO nahrbtno. zu trto in sodno drevje, prodom. - lleršič. Rimska cesta .Ljubljana. 1 misi, podgane in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v dro. geriji KANC, Zidov, ska ulica št. 1. SENO V HALAH dobite pri Oospfcdar ski zvozi, Maistrova št. 10. CVETJE vedno v zalogi. Nizke oene. Baloh, Kolodvorska ulica 18 -dvorišče. kofijo ali niiek kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kočija« št. 2586. KUPUJEMO prazne cementne in slične papirnate vreče PETRONAFrA, Tyrše va c. Vi a. STEKLENICE razne vrste kupujemo Plačamo dobro Na va šo Mjo jih prevza memo no domu R GuStin Vodnikov trg 41. 2. PISAt.NI STROJ dobro ohranjen - po možnosti boljše znam ke. kupim Gerovae. Kolodvorska al. s. (k prave iuta vrfrf lepe prave jut« vreče dokler traja raloua ugodno naprodaj Pe-tronaftn. Ljubljana Ciril-Metodova 5t. »a. prej Tvršcva. Dotrpel jc naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Schoti Franc finančni računski uradnik o pok. Na zadnji poti ga bomo spremiti v četrtek, dne 30. t. m. ob 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 28. marca 1944. Žalujoče rodbine: Schott, dr. Gaj, M ar kič, Anderlič Dvonadstropno hišo na mirnem kraju v srediSču Ljubljane, lep, svetal lokal, prazno stanovanje na razpolago zamenjam ca industrijsko stavbo, primerno za lažjo industrijo. Ponudbe z opisom Je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod Šifro »Industrija« št. 2359. tCLOBUCAANA „P A 1 K" Vam strokovno "Snaži, preofclika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov — Lastna delavnica Zaloga klobukov. - Se oriporoča RUDOLF PAJK, Ljnbljana, Sv. Petra cesta it. 38 Mikloi: teva cesta it. 12. (Nasproti hotela Onlon) ' tnasprou i I' Umrla nam je naša draga mama Ivana Novaic Sv. maša za mir njeni duši bo v četrtek, 30. III. ob pol sedmih v Kosezah, Zg. Šiški. Sodražica, Clcvcland, Zg. Šiška, Prečna, dne 28. marca 1944. Družine: Nooakove, Farlan, Martine, Comino, Kocbek Vse klopi so bile že skoraj polne, ko so prišli Per Holm in Merle in stotnik Kud. Loviza ie dejala, da pride kasneje, da mora čim delj ostati pri otroku. Rud ie zašepetal tastu in tašči: »Danes je ves Bruset v cerkvi.« Merle se je ozrla in je videla v zadnjih klopeh zgarane moške in ženske, k; so bržkone spadali skupaj. To so bili 6obenjci in slttžinčad njene hčere. Sredi med njimi je sedel zajeten možakar z belo brado in dozdevalo se je, ko da bi bil oče vseh teh Nato je spredaj šel sivolas gospod v klop. "To je tukajšnji župnik.« je zašepetal Kud. Merle se je zdrznila: Bog dai. da bi Lovrenca ne presojal prestrogo! Per je povešal glavo. Brez dvoma — to ie bil čudovit dan Spominjal se je svoiih otroških let v ribiški vasi, omdotne cerkve, petja, ljudi, prvih lepih vtisov, ki so mu prešinjali dušo Takrat ie tudi on upal, da bo šel v bogoslovje, vendar ni našel poti za to. ln tako je prišlo jeklo, pa hrumenje tvornic, po iznajdb«, iivijenje neprestanega tekmovanja, da bi premagal druge. Vendar ni nikoli izgubil občutka do svetišča, v duši mu je lebdelo in spet in spet zazvenelo Le z njegovim koprnenjem vred se je spremljala oblika tega občutka Nekega dne pa ti pride sin. Pastor A seveda v njegovem novem svetu. A sin ie šel na svojo, na staro pot »Pa če ie tako, Per, da so bile tvoje misli samo zate — Lovrenc pa ima »voi svet ra vse?« Sedi ln sklanja glavo In ne ve, ne kod ne kam. 80MAN NAPISAL JOI1AN BOJER Orgle so zabučale, oglasila se je pesem, ljudje so pozabili peti in so se ozirali na kor. To btičanje in zvenenje, ki bi lahko dvignilo kar streho nad njimi, to jim ie bilo novo, in saj je bilo res le malokomu znano, da so bile orgle nove. Pevski zbor je bil mnogo močnejši, kot so se ljudje spominjali, bilo je, ko da so se zbrali vsi zdravi in lepi glasovi vse občine. Izvcžbani so bili pa tako, da se niso bali in so prepevali, kot jim je srce dalo. Rud je pričakoval, da se bodo oglasile vmes tudi gosli. AJi se je zbala? Dobro je vedel, da je v bližini orgel in zbora. In res je bilo lako. Loviza je že uglasila gosli, a v zadnjem hipu je je položila nazaj v katlo. Saj ni znala toliko, da bi mogla izraziti svoja čustva, si je mislila. Orgle in pevci bodo že vse tisto izrazili, kar je ona čutila. Naslonjena je bila na ograjo kom in ie zrla v polno cerkev. Ondi so sedeli starii belih las, tam je sedel njen mož, ki je bil zdnj videti tako osamljen. Ali ne bi šla k njemu in bi prisedla in mu skrivši dala roke? O, tista ura zjutraj tam zunaj na pobočiu! Pa mala Merle, ki io bo Lovrenc krstili Zdaj so so ogksile orgle in pevci so začeli peti in tudi ljudje v cerkvi so se pridružili petju Loviza ie povesila glavo, zaprla oči in zdelo se )i ie, da igra zraven na gosli. Davi ji ie bil Lovrenc dejal, da bo otroka uvedel v svoto življenje. In orgle, zbor in ljudje so v tem prepevali. Per Holm ni mogel slediti pesmarici, vendar je poznal besedilo in napev še od prej. Psalm je res nekaj posebnega, si je mislil. Vse o človeku je v njem. Celo najbolj skritega poišče in ga dvigne v nebo. Tako se je zgodilo zdaj njemu. Zbudili so mu otroški spomini, ljudje, ki so že zdavnaj umrli, so se srečali z njim v pesmi. Spominjal se je svoje birme in tovarišev, ki jih kasneje ni nikdar več videl in slednjič trenutka, ko je bil ženin in je bila Merle poleg njega, vsa mlada in lepa, a zdaj sta bila oba stara in sivolasa. V psalmu je bilo to in je vse odnašal v nebo. Zdaj je mladi pastor pristopil. Starši so ga prvikrat zagledali v duhovski obleki. V čmi obleki ie bil videti še bolj visoke rasti, zaradi belega, zgibanega ovratnika pa so njegovi plavi lasje bolj temni. Tale mladenič je njen sin Merle mora vzeti robce iz žepa, a Per sedi tiho in iztegne glavo naprej, da bi bolje videl. In tako stoji sin pri oltarju in vodi cerkveno opravilo. Per je pri njem. Mla- di pastor ne govori enakomerno, ampak bere lepo in glasno, a orgle ln pevci mu odgovarjajo. Sonce sije skozi okna, sre- brni svečniki na oltarju vzplamtijo. In spet petje, pevci in orgle. Per je zares v cerkvi. Krog in krog njega so obrazi vsi prešinjenl s praznikom. Merle poje, a mora večkrat vzeti robec v roko, in si obrisali oči, dn more gledati sina. Nato stoji mladi nridigar na prižnici. Vse je povsem utihnilo. Vsi zro vanj. Ve« je resen, lep in prepoln vsega, kar bo zdaj govoril. Prebral je evangelij tega dne — o apostolih, ki so doživeli prihod svetega Duha Vidijo Duha Gospodovega Prestopijo prag, ki loči tuzemsko življenje od večnega iivlienja. Por Holm je željno poslutal sleherno be«edo, poslušal je besede o §inu božjem, o Njegovem javnem in skritem delovanju, ne le v cerkvah, marveč v življenju slehernega človeka. In da sveti Duh ni le razodetje zgolj za apostole, ampak navdaja vse stvarstvo in prešinja vse človeško koprnenje. Ljudje poslušajo in poslušajo. Neko dekletce je s pesmarico v roki splezalo celo na klop in strmi vanj in posluša. Domači župnik resno sedi in zre k tlom Nato ie pridige konec. Spet zapo-jejo in orgle zabučijo. Merle in Per 6e spogledata in se smehljata in se držita za roke. V Peru se oglasi marsikaj, kar mora premisliti. Toda zdrami se in opazi, da se jc začelo obhajanje. 10. Mladi pastor je bil spet pred oltarjem in zdaj je imel rdeč plašč z zlatim križcem vrh belega oblačila. Dozdeva se, ko da bi se bil oblekel v oblačilo iz on-stranske resničnosti. Ljudje se počasi pomikajo v ospredje. Med njimi je tudi grbasta starka v siromašni obleki. Pesem in orgle se prelivata drug v drugega Merle vstane, pogleda svojega moža, ko da naj oprosti, da gre proč od njega, on pa ji pokima in se nasmehne Per je tako sam. Tcdajci pride Loviza, se usede k njemu in se sklone k svojemu možu. Per je še zmeraj sam. Loviza bi bila tako rada s svojim Jflrgenom Tam med drugimi in z materjo! Čuti, da mora Lovrencu pokazati, da bi se *sda ondi sešla z njim, kjer se on srečuje i najvišjim. Ne more se pe premagati, dn bi ga prosila odpuščanja za tisto, ko ni bila z njim, kakršna bi bila morala biti — a tam pri oltarju bo Lovrenc že raeumel Pogleda svojega može in oči se iima srečajo Tudi tam so stvari, ki bi iih rada spet popravila Pred oltarjem bo pač tudi Jflrgen to razumel. Mogoče bodo nato spet vsi lepo združeni Zdaj vstane. Tudi on vstane. Nasmehne se mu in gre naprej On jo sledi. Per ju gleda, kako stopata skozi cerkev. Zdaj pa ostane Per resnično popolnoma sam Njegovi prividi o novem svetu izginjajo Rad bi bil tam. kjer so drugi. Merle! Tako mu je. ko da vse njegovo bittvo kliče za njo. ko da bi se ondi pred oltarjem še enkrat poročil s to ženo, ki ie v vseh teh mnogih letih delila z njim vse hudo in dobro To bi bila še enkrat njuna svatba — in še več: vse njegovo živlienje, življenje obeh bi njun sin posvetil. In tako odtapljd sam iz klopi in sledi druge. Ljudje motrijo napol slepega starca v sivi raševinasti obleki, ki stopa sam k oltarju. Dobi prostor poleg Merle In ko tako stopita, držeč se za roke, se pogled pastorja ustavi na njima Tedaj ves vzdrhti, toda le za hip. Obraz mu začr.e žareti. Nato zagleda Lovizo in bolj zadai svojega starega prijatelja z mogočno brado. Lovrenc komai stoji pokoncu. Laže mu je pa postalo malo kasneje, ko jim je položil roke na glavo in iim dejal, da so iim grehi odpuščeni * Pri grbavi starki se je sklonil in tako za bip obstal pri njej, ko da bi io hotel nazvati mati Ko je stal pred svojimi sivolasimi in starimi starši, se ie Merle vsa zavzeta zagledala v svojega sina In tedajci ie Lovrenc občutil, da je slednjič našel svojo mater. Oče je povešal oči, a čim se ga je Lovrenc dotaknil, se je začela stara postava tresti. Orgle so tako pritajeno donele Ljudje niso nič več peli. ' Nato pa je bil krst male Merle, * Kar pomeni pri orotestanlih spoved, ki tudi ni zakramentalna K O N E C I FtU »Liudsk* tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — iierausgeber, iz"-jateij: inž. Joža Sodja — SfiUrfftleitai. arednlfei Janko Hafner.