Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. aprila 2021 - Leto XXXI, št. 13 stran 2 Šunka, djajce, ren, vrtanek – pa eške kaj? Biba, zounik, gibanca, beliš … stran 3 Za lažji prestop meje stran 4 Dosta delati pa dosta se smejati stran 8 2 Aj vüzemski blagoslov sprevaja vse naše stopaje v cejlo leto ... Šunka, djajce, ren, vrtanek – pa eške kaj? Inda svejta so se na Slovenskom na veuko soboto eške cejli den postili, če rejsan je Cerkev post zapovedavala samo pred podnevom. Takšoga ipa so na dosta mejstaj pripravlali postno gesti »aleluja«, šteroga pa so do gnes že cejlak pozabili. Slovenske vertinje so repino lopinje namočile v ladno vodau, ga sküjale pa dincnivale. S tistov vodauv so sledik svinjsko mesau ali mesnato župo sküjale. Tau je bilau spomin na čase, gda je lüstvo za vüzem nej mejlo drügo gesti, samo repino lopinje. Pravi svetek se je začno na veuko soboto po obödi, gda so lidgé nesli gesti k »žegni« (svečanji). Za vüzem je eške najbole srmački človek pripravo klobase, djajca, ren, pa če že nej kolač, te donk bejli krü. Na cejlom Slovenskom zvekšoga eške gnes vrnau tau ráno v cerkev nosijo, samo tau je nej gnako, kak njeno znamenje tomačijo. V Prekmurji so vertinje gesti v takši drvenkaj nosile k svečanji, štere so samo takšoga ipa nücale. Mesau je za nji znamenüvalo Jezoša tejlo, remenke goristanenje, ren cveke na križi, vrtanek pa trnjovo krono. Na Štajerskom, na Murskom pauli so v drvenko »bresmec« djali, tau je biu eden veuki, načnjeni kolač krüja, na Ptujskom pauli pa so bejla djajca kak simbol Kristošovoga groba nutdejvali. Kauli vesnice Fram je dala vertinja v »korpo« en falat svinjske glavé z vüjami in orejovo potico z medom pa makom, na Kozjaki pa je znamenüvo ren z djajcami žuč, šteroga so pred smrtjov Kristoši dali. V Slovenski goricaj so nej pozabili na goškice, ka bi tikvi bole rasle, kauli Dobrne pa so cujdali eške kukarčno semen, ka bi lasica nej odnesla kokauši. Na Koroškom, v Mežiškoj dolini so dali v košaro en par djabok, ka bi je branilo pred betegami gutanje, zavezali pa so go z bejlim ali raužnatim prčecom, v šteroga vozeu so eden klinčec z rožmarinom tö djali. V Ziljskoj dolini so košaro pokrili s tistim prčecom, šteroga so samo na božičnom stauli ali v cajti buče nücali. Na Gorenjskom je mati opr- so spekli edno veuko pogačo – bejli krü, zamejsenoga z mlejkom pa zmaučami – štera je bila simbol kamla pred Božim grobom. V vési Raka so djajca na žuto pofarbali, znamenüvala so žuč, šteroga so Jezoši davali. V Šentjerneji Tam je čemešter kauli po fari noso hostije, štere je prišo sledik dühovnik blagoslovit na dom. Kauli Kopra so za svečanje spekli »pinco«: tau je biu slatek pa deneči krü, v šteroga so nutzmejšali mlejko pa rumenjak in se je lepau zla- vim eden veuki, žuti kolač na sto djala z rečami: »Kristoš trnjovo krono - mi pa slatko pogačo«. Ranč tak kak indrik je pet redeči reménk tam tö simbol Jezoša pet ran bilau, korenjé rena pa znaménja cvekov v križi. V varaši Tržič je drvenka pomenila Kristoša grob, prčec na njej pa šlajer, v šteroga so povili njegvo mrtvo tejlo. Mlajši so po dugom posti komaj čakali mesau, šunka na stauli pred njimi je znamenüvala vdarce, štere je Jezoš pretrpo. Na ništerni mejstaj na Gorenjskom je čemeštar kauli noso »oblate«, tau so bile veuke hostije, od šteri je vsakša držina dobila edno. Inda svejta so je domanji tö küpüvali v Ljubljani in dali vsakšoma, šteri je k rami prišo. Skoro vrnau takše navade so meli na Dolenjskom. Za razloček pa so v vesi Orehovec za vüzenek napravili edno trnok dugo klobaso, v krajini Dobrepolje pa so v drvenko djali telko mali kolačekov, kelko mlajšov je pri iži bilau. Indrik pa so v drvenke pofarbana pa bejla djajca tö dejvali, vej sta pa »s Kristoša tejla krv pa voda ranč tak vötekli«. Kauli varaša Metlika v Bejloj krajini so v košare tak veuke kolače djali kak eden potač. V Črnomlji pa so cuj k drügoma gesti pripravili »nádef«: krü so namočili v mlejko, cujdali rumenjake, dosta žirá, cejlo vse pa djali v svinjske bleke. V Kosteli so pripravlali »želaudec«: vküp so zmejšali lük, ren, djajca, rebra, pogačo, špek pa melo in tau maso dali v svinjski želaudec, šteroga so šparali vse od mesarije mau. Na Notranjskom je tö »želaudec« biu najvekša dobrauta, s tejm, ka so ga v mejér punili. Meti je mogo lejpo redečo farbo in lepau deneti, simbolizéro je gobo, s šterov so Jezoši na križi piti davali. Dostakrat so k svečanji nesli eške cverkove pogače tö, na prčec pa so gorzošili redečoga agnjeca s križom in zastalov. Malo je špajsno, de so pa v ništerni söverni talaj Slovenske Istre svečanje nej poznali. to svejto. S tistoga testá so za mlajše spekli eške »tičce« (ftičeke), šteri so bili dugi kauli deset centimejterov, mesto glavé pa so meli edno djajce. Nej daleč od tistec, na Tržaškom (kauli Trieszta) so s testá od »pinc« rédili »menihe«, tau so bile duge kite kauli edne redeče remenke. Vsikši od domanji je daubo ednoga takšoga »barata«, šteroga je leko odneso na svečanje. V cerkev pa so nesli eške eden talejr žujce tö, štero so sküjali s svinjski vüj, tac, glavé pa pršuta (šunke). Na Goriškom so rédili »fulje«: dosta krüja so nastrgali, cujdali rozine, limono pa djajca, cejlo pa polejali z mlejkom ali pršutovo župo. Vse tau so sküjali, na talejri pa posipali s cukrom. Drvenka, štero je nesla dekla ali vertinja k »žegni«, je mogla biti lejpa. Nej je bilau mujs, ka je nauva, nücati pa so go smeli samo za svečanje. Na Gorenjskom je gesti nesla najstarejša či, štera pa je »mogla biti poštena«. Kauli varaša Mengeš so se dekle vküpmejrile, Porabje, 1. aprila 2021 štera vej tak nesti drvenko na glavej, ka go ne drži z rokami. Gde je nej bilau domanje čéri, je drvenko nesla vertinja ali celau lapica. Na Dolenjskom je k svečanji odišla či, štera je bila že zrejla za možitev. Gda se je na Koroškom prva dekla ali vertinja napautila v cerkev, so podje začnili paukati s štükami. Eške bole so strejlali, gda je prva ženska vö s cerkve prišla. Po cejlom Slovenskom je bila navada, ka so se dekle po svečanji »razbejžale domau«. V Istri so brodili, ka prej tisti paver, šteroga či oprvim prileti domau, oprvim pospravi proso. Na Štajerskom so gučali, ka prej pri iži, štera oprvim dobi posvečano gesti, najlepši pauv baude. Indrik pa so ranč tak vörvali, ka dekla, štera se kak prva povrné v vesnico, se oprvim oženi. Pripovejdajo pa, ka se je na gausti zgaudilo, ka se je kakša dekla med bejžanjom poteknila pa je z njene drvenke dosta kaj vöspadnilo, ka je nej bilau tavalon: vankiš, črejvli, šamedli ali rešeda ... V ništerni bregaj na Koroškom je bila takša šega, ka je vert sam blagoslovo gesti. Postavili so košaro na sto, kauli šteroga so vküpprišli vsi domanji. Gospodar je zmolo, ka je bilau potrejbno, tri klase namočo v svečano vodau in pošpricko gesti. Pri nas v Porabji mamo šegau, ka šunko, djajca, ren pa vrtanek v nedelo zrankoma v cerkev na svečanje odnesémo. Tačas, ka je eške piciklinov nej bilau, so v našoj krajini tö vsi leteli domau - vej je pa tisti, šteri se je najbole paščo, grato najbole flajsen vert v prišešnjom leti. Gnes več ne letimo, donk pa za vsakši vüzenek prosimo blagoslov na našo gesti. Želejm vsejm nam, aj vüzemski blagoslov sprevaja vse naše stopaje v cejlo leto. -dm- 3 Jelka Pšajd – Prehranska dediščina Pomurja in Porabja Biba, zounik, gibanca, beliš … Slovenija je v leti 2021 evropska gastronomska regija, zatau se je Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota odlaučila, ka de se spravlala s temo, stera je povezana z gestijom in hrano. Uradno se tema njenoga raziskovanja zové Prehranska dediščina Po- o tom, ka je že zapisano. Škem, ka tisti, steri do tau knjigo šteli, spoznajo, ka vse se je inda svejta gélo,« je prva raztolmačila Jelka Pšajd, stero je najbole brigalo, kakše gesti so lidge géli v vsakdanešnjom žitki in za svejtke, kakšo posaudo so vertinje nücale, pa Jelka Pšajd je o tom, ka se je inda svejta godilo v Porabji, dosta zvedela od Ilonke Braunštein (Foto: Tomislav Vrečič) murja in Porabja. En tau tistoga, ka de v drügi polovici leta notpokazano tüdi na razstavi, pauleg toga pa de vöprišla ške knjiga, si leko že zdaj preštejte na internetni strani soboškoga muzeja: »Mi ške furt tak vüpamo, ka mo v našo muzejsko künjo leko pozvali vertinje, stere do nam spekle indašnje gesti, steroga ške gnesden doma pripravlajo, pauleg toga pa bi radi dojvzeli vertinje, tüdi porabske, pri njih doma in napravili film o tom, kak küjajo in pečejo.« Znamo ka etnologinja in kulturna antropologinja ne sedi samo v svojoj pisarni, liki že duga lejta trnok rada dé vö, kak pravimo, na teren, med lidi (v zadnjom leti, znamo, zakoj, je na žalost tau bilau bole rejdko) in jih vsefele spitavle. Pri tom jo paut večkrat odpela tüdi v Porabje. »Istina gé, ka sam se nikdar nej preveč rada spravlala s hrano pa z recepti. Prvo zatau, ka ges preveč rada ne küjam, drügo pa tüdi zavolo toga, ka znamo, ka je tak v Pomurji kak tüdi v Porabji že dosta küjarskij knjig. Ali te sam tak brodila, ka je hrana inda svejta bila trnok fontoška. Na razstavi, sploj pa v knjigi, de napisano največ tistoga, ka so mi lidge pripovedali, nej telko tüdi kak se je prenašalo küjarsko znanje. Med tistimi, steri so njoj pripovejdali, so bili tüdi takši, steri so se spaumnili, kak je bilau v prvi polovici 20. stoletja, za tisto, ka se je godilo prva, pa je podatke ka dejejo notri v njau pa njoj pravijo repnjača, idinjača ali tikvača: »Dugo cajta sam brodila, ka vertinje v Prekmurji tau pogačo delajo iz vlečenoga testa, ali te sam, sploj na Goričkom, zvedla, ka jo redijo tüdi iz genjenoga testa, tak ka tüdi malo kvasa cuj dajo. In tak sam se ges pri toj hrani, pri toj dediščini, navčila, ka je gesti od vsakše vertinje pravilno. Tau si leko raztolmačimo tüdi s tem, ka je inda svejta nej bilau telko vsega, kak mamo gnesden. Tüdi če so meli pri rami krave, so mogauče nej mogli napraviti škipkov, vej pa so mlejko ponücali za tele. Pauleg toga je nej bilau telko začimb, pekli in küjali pa so v glavnom v krüšni peči ali na šparati na drva.« Inda svejta se je običajno gélo trikrat na den, te gda so se na paverstvi vekša dela opravlala, pa je vmejs mogauče bila ške kakša djüžina. Fontoško je povedati tüdi tau, ka se je gestija nej metalo vkraj, tak ka so se vertinje dostakrat mogle znajti in so tisto, ka je Šunka z grenom in krumplovimi žganiki v Trdkovi (Hrani: PMMS) vö rziskala v muzejskij arhivaj in starij knjigaj. »Leko povem, ka je mene najbole presenetilo (meglepett) tau, kelko bogastva gé v geziki. Eden od takših primerov je pogača, stero so vertinje ponavadi spekle na vsisvecovo, 1. novembra, in sicer zavolo toga, ka so, gda so düšice prišle na té den domau, leko tau géle«, je povedala Jelka Pšajd in cujdala, ka tau pogačo zovejo biba, zounik, gibanca, beliš, odvisno od tistoga, ostalo preminauči den, ponücale za nauvo gesti: »Morem povedati tüdi tau, ka je meu vsakši član držine ovakši žmaj, in te so vertinje, sploj sneje, gda so prišle na nauvi dom, mogle küjati tak, ka je bilau toj držini najbaukše.« Prekmurci, s sterimi se je pogučavala, so v glavnom pravli, ka so nej bili lačni. »Mi smo brez krüja nej bili, bili smo siromacke, dapa krüj smo sigdar meli, ka so odili na repo, pa smo sigdar sildje meli. Sigdar smo meli gesti,« je med lidmi čüla Jelka Pšajd, vseeno pa so bili tüdi takši, steri so mogli zavolo siromaštva titi po svejti. Sogovornica ške raztolmači, ka se je prehranska dediščina prva začnila gibiti v šegaj in gestiji, stero je bilau pri- liki staroga, včasi že takšoga, ka je malo plesnivi biu. Tau so napravili zavolo toga, ka so steli, ka se jim nede tak žmajo in de zatau duže osto. Friški krüj je bole žmajen, pa bi ga bole brž sfalilo. Dostakrat je bilau tak, tüdi če je samo en mali Küjarski tečaj v Küštanovcaj konec 60. lejt 20. stoletja (Hrani: Franšička Petek) pravleno za svetke. »Znamo, ka so za fašenek dostakrat geli svinjsko glavau, zdaj pa toga skor nindri več ne delajo. Ka se tiče vüzenka, steri je zdaj pred nami, leko povem, ka so tak kak v Prekmurji v soboto nesli v cerkev žegen tüdi v Porabji oziroma kak tam pravijo, so v svečeni prtičec dali šunko, ren, krüj, djajce, nisterni pa ške žir. Ene vertinje so krüj ali vrtanek že v petek spekle, drüge pa v soboto zrankoma. Leko povem, ka se je po tistom, ka se je na vüzemsko nedelo vse tau svečeno gesti pogelo, v Porabji drtinj nej smelo ponücati ali dati živini, glij zatau, ka je krüj biu svečeni, blagoslovljeni. Na Štajeri je bilau ovak, tam so tau dali živini, glij zatau, ka je bilau žegnano, božje,« je ške povedala muzejska svetovalka in cujdala, ka je krüj sploj biu fontoški, nej samo ob svetkaj, liki vsakši den: »Inda svejta so lidge dosta bole bili odvisni od, če tak povem, božjoga vremena, kak je tau gnesden. Nisterni so nej meli dosta grünta, te pa, če je prišla ške toča ali pa süča, je sploj bilau premalo žita in s tem premalo krüja. Dostakrat sam čüla na tereni, ka so mi lidge gučali, ka so nej géli friški krüj, Porabje, 1. aprila 2021 falajček krüja doj spadno, so ga lidge gorpobrali in küšnoli. V 19. stoletji so ške vörvali, ka so drtinice düšice v vicaj in če ti toga ne küšneš, düšice nedo prišle v nebesa. Bilau je velko poštüvanje krüja, nej samo bejloga, steroga je tak ali tak malo bilau.« Jelka Pšajd je raziskala tüdi tau, kak se je inda svejta prenašalo küjarsko znanje. Največkrat je tau v držini šlou od matere na čer. Dostakrat je tau nej bilau nekše ekstra včenje, vej pa je čerka že od malih naug v küjni cujgledala, ka vse mati dela: »Dostakrat so mi ženske same pravle, ka so bile stare komaj enajst let, pa so že mogle pomagati peči krüj. Znamo tüdi, ka so se, sploj med obema svetovnima bojnama, mlade, ške neoženjene dekline zaposlile pri bogatih varaških držinaj ali pa so delale v krčmaj, in so se te tam navčile küjati.« Znanje se je dalo dobiti ške v küjarskij knjigaj, po drügi svetovni bojni pa so bili popularni tüdi küjarski tečaji (tanfolyam), stere so organizerali po vesnicaj. (Kejp na 1. strani: Vrtanek iz krüšne peči na Gorenjom Seniki. Foto: PMMS.) Silva Eöry 4 PREKMURJE Kot pribegli sij Unesco je leta 1999 predlago, ka aj bau 21. marciuš svetovni den poezije, in tau zavolo toga, ka bi se po cejlom svejti promoveralo štetje, pisanje, objavlanje in včenje poezije. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v letošnji poslanici zapisala, ka poezija predstavla tau, ka smo lidge, steri vküper živemo, pauleg toga pa skrbimo za tau, ka našo dediščino prejk davlemo mlajšim, tistim, steri pridejo za nami. Po cejlom svejti in tüdi v Sloveniji so pripravili več literarnih prireditev, stere so zavolo epidemije več ali menje bile notpokazane samo na interneti, nej v živo. Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja je vküper s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota pripravilo recital pesmi iz literarne zapuščine Milana Vincetiča z naslovom Kot pribegli sij. Vincetičove ške neobjavlene pesmi so notpokazali Katarina Balažic, Metka Celec, Franci Just, Štefan Kardoš, Irena Štuhec, Boža Trajbarič in Milena Zelko. Izbor besedil je opravo Franci Just, šlo pa je za pesmi iz dvej ške neobjavlenih ciklov Polaroidi in Pastirska luna, v vsakšom pa je po sedem pesmi. Vincetičovi kolegi, pisateli in slavisti so njegovo poezijo interpretejrali ob spremljavi kejpov iz narave, steri se vsebinsko navezüvlejo na njegove verze, pa ške ob glasbi Mateja Končana – Kleemera. Ob toj priliki smo nej steli dosta gučati in razpredati o poeziji, liki smo steli napraviti en takši dogodek, steri bralca nagučavle, aj naj se prepüsti in poezijo začüti, je povedo Just in cujdau, ka Argo, društvo za humanistična vprašanja, ške furt planejra tüdi tau, ka posthumno vöda pesniško zbirko ške neobjavlenih pesmi Milana Vincetiča. Silva Eöry Visokošolski študij za narodnosti pred novimi izzivi Za lažji prestop meje Dva torka zaporedoma je med 8. in 9. uro potekalo v Čepincih testiranje s hitrimi antigenskimi testi, ki ga je organizirala šalovska občina ob strokovni pomoči Splošne bolnišnice Murska Sobota v prostorih nekdanje karavle. Ko sem ki redno vstopajo v Slovenijo. To je bilo sprejeto na predlog slovenske skupnosti, ki živi v Italiji. Takrat smo se povezali z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in dogovorili, da tudi na tem območju, torej na območ- Medicinska sestra Splošne bolnišnice Murska Sobota jemlje bris kolegici monoštrskega slovenskega radia Valeriji Časar se 23.marca tudi sama oglasila v Čepincih, mi je najprej v oči padlo, da stoji na dvorišču karavle precej ljudi, večinoma Porabci, bilo je pa tudi nekaj domačinov iz šalovske občine. Testno točko sta obiskala ju Porabja, kjer prav tako živi slovenska skupnost, na ta način olajšamo prestop meje. Porabci so tako ali tako že prikrajšani, ker so tri prestopne točke na območju Porabja in je samo ena Življenje ažurira članek S ciljem čim bolj učinkovite zajezitve epidemije je slovenska vlada sprejela odločitev o zaprtju države med 1. in 11. aprilom. Od ponedeljka 29.3. veljajo zaostreni pogoji vstopa kakor tudi potovanja iz Slovenije v države na rdečem seznamu, na katerem je tudi Madžarska. Vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno je ob posameznih izjemah mogoč le z negativnim izidom PCR-testa. Za posamezne kategorije še vedno velja možnost vstopa ob predložitvi negativnega PCR ali hitrega antigenskega testa (HAG test) na Covid-19, ki ni starejši od sedem dni. Med temi so delovni migranti, šolarji starejši od 13 let in njihovi spremljevalci, dvolastniki in najemniki zemljišč v obmejnem pasu in osebe, ki prehajajo mejo iz nujnih razlogov vezanih na odpravo neposredne nevarnosti za zdravje ali življenje. Podrobnejše informacije glede prehajanja meje s Slovenijo so dostopne na spletni strani policija.si. tudi župan občine Šalovci Iztok Fartek in generalna konzulka iz Monoštra Metka Lajnšček, ki sem jo vprašala, kako in na čigavo pobudo je prišlo do testne točke na meji s Porabjem. »V začetku marca je slovenska vlada sprejela novi odlok o zajezitvi epidemije Covid-19 in postavila nove pogoje za prehajanje meje. Takrat so se zaostrili tudi pogoji za vstop v Slovenijo. Testne točke so se najprej vzpostavile na italijansko-slovenski meji, kjer je možno testirati tiste, odprta. Vemo, da na Madžarskem testa ni možno opravljati tako enostavno in brezplačno, zato smo se dogovorili za to testno točko. Torej za upravičence: za delovne migrante, za šolarje oziroma študente, dvolastnike, najemnike nepremičnin, kmetijskih zemljišč ali objektov, kjer opravljajo vzdrževalna ali sezonska dela. Testno točko lahko obiščejo tudi tisti, ki imajo kakšne družinske obveznosti v Sloveniji. To so pač ti upravičenci, ki se morajo tedensko testirati,« Tudi visokošolski študij za narodnosti je pred novimi izzivi, zato je 24. marca zasedal Odbor za narodnosti Parlamenta. Njegovi člani so prisluhnili informacijam o novem modelu finansiranja visokega šolstva in o vprašanjih, ki se zaradi novega modela pojavljajo na področju izobraževanja narodnostnih učiteljev, položaja in finansiranja narodnostnih kateder. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednica pododbora za šolstvo, je pripravila vprašanja za gosta Na zasedanje so povabili vladnega pooblaščenca, odgovornega za koordinacijo vladnih nalog na področju novega modela finansiranja visokega šolstva, Istvána Stumpfa, in državnega podsekretarja Ministrstva za tehnologijo in inovacije, odgovornega za visoko šolstvo, Balázsa Zoltána Hanka. Narodnosti na Madžarskem pričakujejo jamstvo, da bodo narodnostne smeri na raznih univerzah obstale tudi pod novim upravljalskim modelom in bo zagotovljeno njihovo finansiranje. Obenem bi želele izobraževanje razširiti na nova področja (recimo izobraževanje kadrov za narodnostne medije). Na tem zasedanju je odbor sprejel tudi svoje stališče o evropski pobudi „Minority SafePack”. F. Sütő Foto: Pisarna za tisk Parlamenta je povedala generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček in dodala: »Zahvaljujem se Splošni bolnišnici Murska Sobota, ki nam je šla naproti, ki izvaja testiranje in seveda vsem slovenskim pristojnim predstavnikom, Uradu za Slovence, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za notranje zadeve, da so se strinjali s tem predlogom.« Kot smo izvedeli od sodelavk Splošne bolnišnice Murska Sobota, 16. marca se je testiralo 13 ljudi, takrat niso našle nobenega pozitivnega primera. Prva prilika je bila sicer bolj poskusnega značaja, da bi organizatorji ocenili, če bo zadosti zanimanja za testiranje. Prejšnji teden se je testiralo 29 interesentov, med njimi je bil en pozitivni test. Sodelavke bolnišnice so po ustaljenem protokolu vzorec poslale na PCR-test, testirani osebi Porabje, 1. aprila 2021 pa predlagale samoizolacijo do sprejetja končnega rezultata. Ker se je za testiranje pokazalo precejšnje zanimanje, bo to načelno potekalo, dokler bo potrebno, vsak torek med 8. in 9. uro. Generalna konzulka Metka Lajnšček pa upa, »da se bo epidemija čimprej končala in da bomo spet lahko normalno prehajali mejo, da bodo lahko naši rojaki brez omejitvenih ukrepov prestopali mejo.« P.s.: Če sem že zaradi dela obiskala testno točko, sem se dala tudi sama testirati. (Bila sem negativna.) Hvala medicinskim sestram za profesionalno opravljeno delo, občini Šalovci za prijaznost in gostoljubje. (Slika na 1. strani: Tako izgleda dvojezično (slovensko-angleško) potrdilo o testiranju.) Marijana Sukič Foto: Silva Eöry 5 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... VELIKONOČNO PRAZNOVANJE Velika noč se praznuje že od 4. stoletja naprej kot poseben pomladni praznik. Datum ni stalen, ampak je vsako leto sproti določen glede na luno. Veliko noč no pogrnjena. Letošnje praznovanje velike noči je nekoliko drugačno, zato si ga obarvajmo s sončnimi žarki. Naj bo pisano in obsijano s soncem. Prepustimo teno košarico. Priročno je, da jih namestimo kar v sadilnem lončku, ker potem, ko rastline odcvetijo, jih lažje presadimo na vrt ali okrasno gredico. Poskrbimo tudi, da je substrat v lončku dovolj vlažen, da nam kasneje ne bo treba vrbovih vej, njihove konice upognemo do mesta, kjer so bile odrezane. Ne bodo se zlomile. Nato s tanko žico ali rafijo obesimo na te upognjene veje prazne jajčne lupine, jih napolnimo z vodo in dodamo cvet ali dva. Šopek spodaj ravno Preprosta dekoracija za bivalni prostor iz vej vinske trte, različnih narcis in različno velikih jajc z dodatki modrih hrušic praznujemo na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni od 22. marca do 25. aprila. Širom po svetu je se svoji domišljiji in uživajmo pri ustvarjanju iz naravnih materialov zelenja in cvetja. Praznovanje ve- Velikonočni venec je bogat z materiali, nabranimi v naravi, popestren z jajčki in perjem zalivati. Priporočljivo je, da rastline obložimo z zelenim naravnim mahom ali sivimi lišaji. odrežemo in postavimo v večjo okrasno posodo, kjer je prav tako napolnjena z vodo. Spomladanske zlatičevke (ranunkule) v jajčnih lupinah postal praznik za druženje in veselje oziroma družinski dan, in to za verujoče ali neverujoče. Tako je še velikonočni ponedeljek dela prost dan za snidenja s prijatelji in sorodniki. Praznovanju velike noči pravimo da je to velikonočni krog. Živila za velikonočni zajtrk so tradicionalna, vendar so navade po Sloveniji nekoliko različne. Velja pa eno, da miza mora biti slavnost- like noči nikakor ne more biti brez cvetočega okrasja. Imeli bomo malo več dela, a vzdušje bomo popestrili sebi in otrokom. Kot dobrodošlico si spletemo venček iz mačic, ki jih najdemo v svoji bližini, ter poljubno popestrimo z mini jajčki, figuricami, perjem in podobno. Spomladanske čebulnice so pravšnje za namestitev v okrasno posodo ali ple- Vse okusne jedi pridejo toliko bolj do veljave ob okrašeni mizi Značilno velikonočno cvetje so trobentice, rumeni dren in forzicija, narcise in tulipani. Narava pa nam že ponuja cvetke marjetic in dišečih vijolic. Takšno okrasje prinese v prostor veliko svežine k že tako prazničnemu vzdušju. Za notranji prostor si pričarajmo šopek iz upognjenih MORDA NISTE VEDELI ... Priljubljene narcise ob veliki noči so dobile ime po grškem mladeniču, ki se je zaljubil v svojo podobo in se je spremenil v cvetlico. V vrtu spadajo narcise v najtrajnejše čebulnice. Besedilo: Olga Varga Fotografije: Olga Varga in svetovni splet Porabje, 1. aprila 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Djastriki ali orli v Porabji Dostakrat smo se čüdivali, gda so starci od tauga pripovejdali, ka djastrik njim je kokauš odneso. Niške nej vöpravo, depa nej smo trno dali valati, ka je cejlo kokauš zdigno pa se je odneso z njauv. Sploj pa zato, ka pri nas je vsikši ftič, steri je krivi klün emo, se je tak zvau, ka djastrik. Leko je biu mali ali velki, vseeno je bilau, djastrik se je zvau. Človek nji je najbola tak goraspozno, ka so se kaulakvrat vrteli v lufti, gda so v travi müši, kače, küškere, podgani ali male zavce iskali. Z bejlim smo gledali, gda so nejdavnik novine pisale ka v Železni županiji pet parov velki »djastrikov«, orlov (sas) žive, od tauga dva para v Porabji. Na Vogrskom vsevküper 530 parov majo zamerkeno. Od tej ftičov tau trbej znati, ka so najvekši ftiči, steri na Vogrskom živejo. Gda perauti raznok pistijo, dva mejtra pa pau so šurke. Najraj se pri vodej zdržavajo, v zimi tü ostanejo, nji mraz ne mauti, tašoga reda si še ležej najdejo gesti kak ovak. Zavolo tauga, ka nega velke trave pa bejli snejg vse zakrije, vse se bola vidi, oni pa fejst ostre oči majo. Gda se več stau mejtrov visiko nosijo, še edno malo müš vpamet vzemajo v travi. Zavolo tauga, ka so velki ftiči, gnejzdo tö velko majo, dva mejtra šurko pa največkrat na najvišešoj drejvi. V gnejzdi dvej, rejdko tri djajca znesejo pa tak po 40 dnevaj se mladiči vözležejo, steri tri mejsece osatnejo v gnejzdi. Mali djastriki so fejst nevarni eden na drügoga, ranč tak kak Kain in Abel, eden drügoga uničijo. Ovak so fejst zaščiteni, eden djastrik, orel milijaun forintov vrejdnosti ma. Zdaj, ka vejmo, ka rejsan živejo taši orli pri nas v Porabji, že rejsan leko damo valati, ka so gnauksvejta tej velki ftiči kokauš odnesli. Gnesden že nedo mogli, ali samo rejdko, zato ka več skurok nega kokauši, še po vasaj nej. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Janez Cigler Kralj ostaja minister Potem ko je interpelacijo uspešno prestala ministrica za šolstvo Simona Kustec, je bila v državnem zboru na vrsti že druga interpelacija v zadnjem času in četrta v tej vladi. Poslanci so po celodnevni razpravi o interpelaciji ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja odločili, da ta ostaja minister. Interpelacijo je podprlo 38 poslancev, proti jih je glasovalo 44. Minister to razume kot podporo izvajanju njihove vizije, prednostnih nalog in ukrepov tudi v drugem polčasu mandata te vlade. Predlagatelji interpelacije, poslanci iz LMŠ, SD, Levice in SAB, so Janezu Ciglerju Kralju očitali neodgovorno delo med epidemijo na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je minister. Za razpravo so imeli poslanci na voljo več kot 16 ur in pol, ki so jih tudi izkoristili. Naša dežela Na pobudo nekdanje predsednice DeSUS in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ter njenih somišljenikov je bila na digitalnem ustanovnem kongresu ustanovljena nova politična stranka Naša dežela. Za predsednico stranke je bila izbrana Pivčeva, ki napoveduje politiko povezovanja, dialoga, sodelovanja in višanja ravni politične kulture v Sloveniji. »S takšnimi načeli bomo tudi delovali kot nova stranka. Z močnim prepričanjem, da se mora politika umakniti ideologijam in se vrniti ljudem,« je v nagovoru delegatom dejala predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Na ustanovnem kongresu je bilo prisotnih 173 od skupno 210 povabljenih delegatov. Med videnimi so bili nekdanja podpredsednica Desusa Anita Manfreda, nekdanji uradni govorec Desusa Janez Ujčič in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. Erični slovenski športniki (13.) Luka Dončić Tisti ljubitelji športa, steri ponoči ne moremo spati, mamo tau srečo, ka leko po televiziji večkrat gledamo kakše vragolije s košarkarsko žogo v ligi NBA dela Luka Dončić, steri je biu kak tretji po redi vöodabrani na NBA drafti in je po tistom podpiso pogodbo za ekipo iz Dallasa. Do konca svoje krstne sezone, v steroj je biu vöodabrani za novinca leta, je dosegno Šopek spominov v besedi in na slikah Šopek spominov je naslov prve pesniške zbirke Slavice Zver iz Hotize, ki svoja čustva, misli in občutke izraža tako s poezijo kakor tudi z likovnim ustvarjanjem. Doslej se je upokojena pedagoginja Slavica ob ustvarjanju na likovni koloniji v lendavskem parku Roža Luka Dončić je s košarkarsko labdo gorraso pri samo 22 lejtaj že eden najbaukših košarkarov na svejti. Luka Magic ga zovejo pri njegovoj ekipi Dallas Mavericks, v Sloveniji pa pravimo, ka je naš čüdežni pojep. Vekši tau Slovencov ga je prvo paut spozno leta 2017, gda je biu ob Gorani Dra- 8 trojnih dvojčkov. V lanski sezoni je svojo ekipo prvopaut pripelo do končnice, med ekipe, stere so odlaučale o prvaki NBA. V šestih nastopaj, v sterih je s 4:2 bila baukša ekipa LA Clippers, je Dončić v povprečji dau 31 točk, meu pa je ške 9,2 skoka Luka Dončić od leta 2018 špila za ekipo Dallas Mavericks gići najbole fontoški tau ekipe, stera je gvinila na evropskom prvenstvi. Pri samo 18 lejtaj je biu tüdi tau najbaukše peterke toga prvenstva. V sezoni 20172018 je biu vöodabrani za MVP (najbole koristnoga igralca) Evrolige in za MVP zaključnoga turnira toga najbole fontoškoga tekmovanja v Evropi, svojo ekipo, Real Madrid, pa je pomago pripelati tüdi do naslova prvaka. Njegove deteče senje so se spunile pred tremi leti, gda je in 8,7 asistence na tekmo. Luka je že kak mali pojbič v rauki držo košarkarsko labdo, vej pa je biu dober košarkar že njegov oča Saša Dončić, slovenski košarkarski reprezentant, steri ma srbske korenje. Mama Mirjam Poterbin, stera je v mladih lejtaj bila plesalka in model, ma v lasti kozmetično-frizerski salon v Ljubljani, erična frizerka pa je bila že njena mama Milena. Gda je biu Luka star malo več kak 14 lejt, sta se njegoviva s svojimi pesmimi predstavila v zbornikih Pobiralci rose in Lindua ter na literarnih večerih, sodelovala pa je tudi na likovnih razstavah ljubiteljskih ustvarjalcev in likovnih kolonijah. Knjigo Šopek spominov je izdala Zveza kulturnih društev Lendava, uvodne misli pa so napisali Olga Paušič, Branko Gajšt ter avtoričini hčerki Ksenija Bakan Zver in Janja Zver. Pesmi v zbirki Šopek spominov so v treh sklopih: Spomini, Življenje je ljubezen in Utrinki. Slavica je tudi avtorica likovnih del, ki so objavljena v knjigi. Pravi, da sta področji ustvarjanja likovna umetnost in pesništvo zelo tesno povezani, kot bi imeli skupne korenine, ki se prijazno prepletajo in ugodno vplivajo ene na druge. Najmočnejša motivacija, ki jo žene pri ustvarjanju, pa je ljubezen, kajti življenje brez ljubezni je puščava, praznina. Ljubezen pa je zelo raznolika: od tiste do staršev, partnerja, otrok in vnukov, do ljubezni do narave, sočloveka in prijateljev, torej vsega lepega, kar nas obdaja. Pesmi odražajo avtoričino intimo, čustvovanje, odnos do sveta, okolja in soljudi, je v uvodnem razmišljanju zapisala Olga Paušič: »Pesmi so nastajale vrsto let, kar je mogoče začutiti tudi v jeziku, slogu, izbiri besedišča in metaforiki. Intenzivneje se je predajala pesnjenju zadnjih šest let.« Ko govorimo o ljudeh z velikim občutkom za estetiko in naravo potem med te ljudi sodi tudi Slavica, pa je o njenih likovnih delih povedal slikar Branko Gajšt. Tekst in fotografija: Jože Gabor stariša, steriva sta te že bila razpitaniva, odlaučila, ka ga pošljeta v Madrid, k eričnomi Reali. Mama je že večkrat raztolmačila, ka ga je, sploj na začetki, dostakrat šla obiskat. »Na začetki je bilau tüdi njemi žmetno, tak ka je dostakrat djauko, sploj te, gda sam šla domau,« je pripovedala Milena Potrbin, stera zdaj dosta cajta prežive tüdi v Dallasi. Zavolo številnih izjemnih dosežkov se je o Luki Dončići gučalo in pisalo že te, gda je biu najstnik, njegova popularnost pa iz dneva v den narašča. Konec oktobra 2018, včasi po pr- Porabje, 1. aprila 2021 vih odšpilanih NBA tekmah, je grato prvi slovenski športnik, steri je meu na družbenon omrežji Instagram en milijon sledilcev, v začetki leta 2021 pa jih je bilau že 5 in pol milijona. Pred par dnevi smo zvedli, ka so dresi z njegovim imenom in numero 77 drügi najbole odavani na svejti, za Lukovim velkim vzornikom LeBronon Jamesom, s sterim sta že drügo leto po redi vküper špilala v prvi peterki zahoda na All-Star 2021, tekmi vsej zvezd toga športa. Silva Eöry Kejpi: internet 7 Aleksander Ružič ZADRUŽNI DOM Sprtoletje je znouva vcuj šlo in lidje so komaj po toj dugoj zimi čakali, ka snejg taodide. V tisti časaj je eti pri nas po vsej vesnicaj glavna gazdija bila kmetijska zadruga (mezőgazdasági szövetkezet). Več vesi je vküp drüžila. Velkim pavrom je zemlo vkraj vzela in so jo po tiston orali pa sejali zadrugari. Tej so prišli bogzna od gé: nej so znali po našon, nej so znali ranč dobro pisati pa nej šteti, tak ka so vküp s svojimi južnimi brati, miličari pa cariniki, ojdli v večerne osnovne šoule. Te »šnelkurz« so vsi friško skončali in so gratali glavni na milicaj pa na carinaj. Ali je oblast vso zemlo pavrom nej vkraj vzela, ka se je vseeno malo bodjala grdi gučov, ka ka do tan prejk na Nenškon pa Taljanskom pravili, gé je leko vsakši telko meo, kelko si je mogo spraviti. In tak je vsakši paver leko zadržo malo zemle; glij telko, ka je nej mogo od gladi mrejti, zatou ka so porcije na tou zemlo bile tak velke, ka je dosta pridelanoga mogo odati, ka jih je leko ta rejšo. Tak se je tisto sprtoletje zadruga odloučila, ka de delala v toj vesi zadružni dom. Pravzprav se je odloučo njeni predsednik, šteri je po navodilaj »od vrkaj«, kak je san pravo na gasilskon gjilejši v maloj ižici staroga gasilskoga douma, na šürko tolmačo, kak je zadruga edina bodočnost etoga zaostaloga kraja. »In če je tou tak, more zadruga meti svoj dom. Veški in gasilski dom. Zatou smo se vsi složno odloučili, ka mo delali v vesi zadružni dom,« je svoje razlaganje o bodočnosti pravične drüžbe skončo sijouči predsednik. In tak se začnilo. Lidje so mogli prostovoljno svoje delo doma tapistiti in so začnili na srejdi vejsi, na lejpi njivaj ednoga prle močnoga pavra kopati pa betonejrati in zidati. Eni, šteri so meli lejpe boré, pa tisti s konjami, so pa šli v gouščo podejrat, zatou ka je trbelo nažagati tramé pa roženice za strejo, in fosline pa deske tüdi. Tisti poudné so lepe duge rijle lidje naklali na dva velkiva vozá, ka bi ji pelali k bodoučomi zadružnomi doumi žagat. Prišli so do potoka, v šteron je ešče bilou preci vodé, mosta pa je v toj vesi ešče te prejk nej bilou. Zvekšega se je živina na tou navadila, zatou se je za toga volo nej nišče dosta sekejro. »Pišta, ti pelaj prvi prek,« je zapovedo predsednik. Pišta je poglado svojivi lejpivi kobili po glavi in hrbti, napno cügle in na dugo razpelana koula so bila friško na drügon kraji brejga. »Zdaj pa ti, Vilmoš,« se je malo na smej oglaso Pišta, zato ka je sakši znao, ka se predsednikovi kobili vodé bojita, pa njemi je ščista fajn bilou, ka leko malo oblast zafrkavle, če glij je tou nej bilo dobro delati. Vilmoš je napno cügle, pa vsakšo kobilo ednok poredno po hrbti ščukno in skrijčo »düp«, kak se je v toj vejsi živini zapovejdalo, da more fejst potegniti. Kobili sta zahrzali in se postavili na zadnje nogé in začnili drgetati kak šibi na vodej. Liden je začnilo že fejst na smej iti, zatou je Vilmoš ešče eno parkrat po kobilaj ščukno, ali kobili sta prek moutne pa preci globoke vodé nej vüpali. »Njaj, Vilmoš, malo potrpimo pa bou. Ne mantraj živine. Jaz domou skočin, vi si pa malo tačas natočite,« se je zdaj oglaso Pišta. Kupica je okouli šla, ali je nej nišče s kakšin žmajon kliton tanagijbo, zatou ka so vsi na skrivma samo proti predsedniki pogledávali. Nej je dugo trbelo, ka je biu Pišta nazaj. Z žepke je vzeo feferoune, vsakšo kobilo pod repon z njimi fejst namazo pa vkraj skočo: »Vilmoš, primli za cügle. Zdaj do šle,« je skričo Pišta in vkraj skočo. In rejsan. Kobili sta se najprle zdignili na zadnje nogé, te pa zahrzali in tak v luft skočili, ka so se remenja pa omoudi strgali, in že sta bili prejk. Z Vilmošon vrejd. Vilmoš je cügle püsto in začno leteti za kobilama, šterivi sta cudrali proti doumi. Za njima pa Vilmoš. Med lidmi je najprle gratala mrtva tišina, te se je pa začno tü pa ton čüti kakši smej; in nej je dugo trpelo, ka so Pištijove kobile tüdi Vilmošov vouz prek potoka spravile. Moški so boré doj razklali, zato ka se je trbelo že priplavlati za tesanje pa žaganje. Ešče je parkrat kupica okoli šla, ali je od feferounov nišče niti nej vüpo ranč rejči praviti. Zadružni dom je friško gor zraso in bila je otvoritev. Deca so popejvali in predsednik pa nikši »od vrkaj« so meli bobneče guče. »Velki je té zadružni dom,« je eden starejši človik po tjuma, da so deca popejvali, na vüjo povedo pajdaši. »Ja, velki je. Vsi smo tü, samo Pištiva nega. Ešče slabo leto ma v vouzi biti,« je glij tak po tjuma drügi nazaj pravo. »Znao san, ka tou s feferouni nede dobro vöprišlo.« »Ja, maš prav. Ali Pišta tüdi tou taodslüži. Samo nikomi nede za šenki,« je ešče bole po tjuma pravo nazaj prvi. »Pa tüdi Vilmošove zadruge dugo nede, zato ka lekaj že doj …«, se je mogo friško doj staviti ta drügi, da ga je pod rebra bucnila mlajša ženska, štera je poleg njega stala. »Tjuma bojta, ka de zdaj predsednik gučo.« VÜZEMSKA DEKORACIJA Drüštvo za lepšo ves Števanovci pred svetki vsigdar okinča s primerno dekoracijo domanjo ves. Tak je bilau tau letos pred vüzemskimi svetki tö. Tiste, steri ste se pripelali v tau ves ali se pelali prauto Andovcam pa Verici, so pozdravili veseli zavci. Porabje, 1. aprila 2021 ... DO MADŽARSKE Minuta molka za žrtve epidemije Prejšnjo sredo opoldne so se v Budimpešti z enominutnim molkom spominjali na žrtve epidemije. Ob tem času so se ustavila tudi sredstva javnega prevoza BKK. Župan glavnega mesta Gergely Karácsony je predhodno pozval prebivalce Budimpešte, naj se vsi tisti, ki si to lahko privoščijo, ustavijo za minuto, da bi s tem izkazali sočutje sorodnikom umrlih za posledicami virusa Covid-19. Župan glavnega mesta je na svoji facebook strani izpostavil, da je minuta molka izraz zahvale vsem tistim, ki se borijo na »bojni črti«, predvsem zdravstvenemu osebju, med njimi zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom. Obenem je z obžalovanjem ugotavljal, da je – glede na število prebivalstva – prav na Madžarskem najvišja smrtnost. Premalo prijav na pedagoške fakultete Po podatkih spletne strani felvi. hu se je letos na smeri pedagoških fakultet prijavilo skupno 13 110 dijakov, izmed njih je pedagoško smer na prvem mestu označilo 9791 dijakov. To je sicer 15 odstotkov več kot lani, kljub temu je drugo najslabše leto v zadnjem desetletnem obdobju. Pomanjkanje pedagoškega kadra je pereči problem šolstva pri nas, saj trendi kažejo, da se izmed prijavljenih sprejme na faluktete malo več kot polovica, do diplome pride kakih 70 odstotkov študentov. Pedagoški poklic ni privlačen, kar kaže tudi to, da se precej diplomiranih učiteljev zaposli po končanem študiju v drugih panogah. Za ilustracijo: v šolskem letu 2018/2019 je na pedagoških fakultetah diplomiralo 8026 študentov, na šolah se jih je zaposlilo le 6039. V tem šolskem letu je v šolstvu zaposlenih 147 tisoč 700 pedagogov, kar je najnižja številka v zadnjih dvajsetih letih. Situacija je bolj alarmantna, če upoštevamo, da se bo v naslednjih petih letih upokojilo kakih 15 tisoč učiteljev. 8 Dosta delati pa dosta se smejati Tetica Šebdjanina Mariška, dekliško Konkolič, so leta 2017 nazaj prišli v Porabje ali domau prišli, ranč ne vejm, kak bi bilau baukše napisano. Zato ka na Verici so se naraudili pa gorrasli, sledkar pa sé v Sombotel. Tak je bilau, ka sé v Varaš ga pripelamo, depa gda smo po njega šli, te so ga že v Passau odpelali, gde je leta 1945, juniuša mrau.« - Kelkot ste te stari bili? Šebdjanina Mariška z drugim možaum depa dosta več lejt so živeli na Fertődi. Kak so pripovejdali, pa sem zvedo, kelko lejt so stari, nej sem dau valati. Dosta bola mlado vögledajo, spomnijo se na vse, kak če bi leksikon bili. Vseeno če je sedemdeset ali osemdeset lejt nazaj bilau, tak so mi pripovejdali od tisti časov, kak če bi včera bilau. - Tetica Mariška, tau ste pravli, ka se po iži Šebdjan zovéte, v Porabji je s tauga menja malo, samo par družin se je tak zvalo, edna taša družina je v Andovci bila. »Dja sem se na Verici naraudila, depa oča so iz Andovec bili, od tiste družine, stere so se tak zvali ka Šebdjanini.« - Kelko bratov ali sester ste meli? »Samo enga brata sem mejla, Vendela Konkoliča, steri je tanácselnök (predsednik občine) bejo. Oča so mi štirdesetpetoga mrli v bojni na fronti. Fejst je mrzlo bilau, nej so meli toploga gvanta pa so vročino dobejli, sledkar pa plüčnico. Najprvin so je v Ungvár v špitale pelali, »Dja sem te petnajset lejt stara bejla, tau zato vejm, ka za tri lejta, gda sem osemnajset gratala, te sem se oženila. Moj mauš je Karči Oreovecz bejo, depa za dvej lejta sem sama ostala, zato ka je mrau. Hči je te šest mejsecov stara bejla. Gda se je tau zgaudilo, te sem dja nazaj domau üšla, zato ka mati je tü sama bejla. betjar bejo pa včasin se je dau nagučati, ka de on vozo. Samo baja je tau bejla, ka on je sploj rad pleso, sploj pa gda so polko vlekli, tašoga reda je vse motjar bejo. Tak je bilau tau tisti den tü, depa te je fejst mrzlo bilau, on je pa z mokro srajcov gora na kočüj vseu. Dočas ka se je nazaj pripelo, je srajca zmrznila na njam, vse trda gratala, on pa plüčnico daubo. Sprvoga je malo doma bejo, potistim so ga v Sombotel v špitala odpelali. Tam mi je barbejr tau pravo, če leko spravim streptomicin injekcijo, te ga leko obranijo, ovak nej. Dja sem tetici v Meriko pisala pa ona je poslala 250 g, depa v Budimpešti je bejo pak, zato ka 250 forintov je trbelo plačati. Mi smo tak nagnauk poslali pejneze, pa še etak smo dugo mogli čakati, dočas ka so poslali. Gda sem dja v Sombotel prišla z injekcijo, te me je barbejr tau pejto, gde štjem moža pokopati, doma ali v Somboteli. Dja sem prajla, ka doma. Te brž sprajte eden taksi pa ga S čerdjauv Marikov, vnukicami pa pravnukico - Ka se je zgaudilo? »Tau je leta 1950, juniuša bilau, gda je mrau. Bilau je edno gostüvanje, gde je Orbán Kalman bejo kočiš, steri je mladi par vozo. Depa domau je odišo pa brezi kočiša so ostali, moj mauš je velki pelajte domau, zato ka samo par kednauv ma nazaj. Gda smo domau prišli, mati so tak radi bili, ka je sin tak brž ozdravo, depa zaman so se veselili, za en mejsec je mrau. Dosta pomauči je nej bilau, zato ka plüče si je poparo, gda je tak motjar, vözošficano v tistom mrazi na kočüj vseu.« - Eden za drüdjim, najprvin oča za par lejt pa mauž vam je mrau, tau je strašno bilau, nej? - Gda ste šli v penzijo? »Tau je že tak davnik bilau, ka ranč ne vejm. Zdaj sem 93 lejta stara, če dobro računam, te nikak v osemdeseti lejtaj je moglo biti.« - Dobro je bilau v Fertődi Na izleti na Hortobágyi (tetica Mariška sedijo na konji) »Vejš, ka je bilau. Če bi še tau nej dojšlo, za tri lejta mi je pa mati mrla, decembra na božič. Te sva z dekličinov sama ostala, zato ka brat Vendel se je oženo, on je pa k Libracini odejšo. Depa nej je dougo bejo tam, nazaj domau je prejšo, zato ka tau pravo, on nikoma nede lapec. Mena je tau pravo, ka dekličina tam pri njem doma ostana, dja pa moram delat tejti, zato ka ovak nemo go mogla gorazraniti.« - Kama ste šli delat? »Tistoga reda je težko bilau delo najdti, v židano fabriko je iz te krajine samo par žensk odlo delat, vejn dvej ali tri. Tak sem te najprvin leta 1955 v Hegyeshalom üšla delat na državno gospodarstvo (állami gazdaság), za edno leto po revoluciji pa na Fertőd v Tőzeggyár. Tau je bilau apriliša leta 1957, gda sem z daumi odišla, pa zdaj leta 2017 sem nazaj v Varaš prišla.« - Ka ste delali na Fertődi? »Dojila sem krave, opravlala sem krave, delala sem v künji, na slejdnje sem pa pa 22 lejt glavna sakačica bila.« Porabje, 1. aprila 2021 živeti? »Sploj dobro je bilau, dobra zemla bejla, veltji ogradec smo meli pa dosta živine, rece, kokauši, svinje, vse.« - Če je dobro bilau tam, te ste zaka nazaj prišli? »Zato, ka smo daleč bilej od hčeri, nej smo se steli telko voziti, zato smo te ram töj v Traušči tjöjpili. Vejš, kak je špajsno bilau sé pridti, še zdaj smo se nej mogli vcujvzeti. Depa ranč ne vejm, zaka smo od tistec sé prišli, zdaj nam je že fejst žau. Tam smo meli sadovnjak, vsefele sadje, palinko smo žgali, depa tau je tö istina, ka zdaj že ne ladava delati. Tak ka po pravici povejm, ne vejm, kak bi bilau baukše, gda je človek stari, te že vseedno, gde je, vsepovsedik je stari.« - Kakšne tanače bi dali mladim, kak trbej živeti, aj človek taša lejpa lejta leko zadobi? »Nika drügo nej trbej k tauma, dosta trbej delati pa dosta se trbej smejati.« (Kejp na 1. strani: Tetica Mariška so se oddrugim oženili na Fertődi.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 30. Koštavati klobase pri ciglenom gradi Napautimo se zdaj od Tise prauti vzhodi, v »mérne« krajine, v županijo Békés. V srejdnjom vöki je tam ležala edna vesnica z imenom Csaba, štera je v törski cajtaj cejlak prazna gratala. Sledik so v njau pozvali Slovake, šteri so gnešnjoma varaši Békéscsaba dali svoj pečatli. Gor so držali svoje tipične zidine, depa kulturno več njegvi kejpov na svejti. Békéscsabo dobro poznamo po klobasaj »csabai«, štere leko na festivalaj vsikšo leto koštavamo, depa pripravlamo ranč tak. Po meseni dobrautaj je eričen bližanji varaš Gyula tö, gde si leko poglednemo muzej klobas ranč tak. Mesto nosi ime po ednoj vogrskoj sodačkoj funkciji s cajtov, gda so »Čabianska klobasa« je hungarikum – samo kauli Békéscsabe pa brezi fejfra go leko redijo erbo, arhaični materni gezik in ljudsko umetnost ranč tak. Svojo gnešnjo Slovaško domačijo so napravili z edne ciglene iže z 18. stoletja, štera má posaben trnac z lesenimi čipkami - toga domanji »podstjena« zovéjo. Békéscsaba je edno mlado mesto na alföldskoj ravéni, njegvi najstarejši spomenik je evangeličanska »mala cerkev« z leta 1745. Če rejsan je drüga, »veuka cerkev« téj vörnikov kisnejša, je donk zaslüžila svoje ime: tau je najvekša literanska cerkev na cejlom Madžarskom. Znautra majo galerijo na dva štauka, od tistec leko poslüšamo orgolske koncerte tö. V središči varaša najdemo štiri trge, šteri so med sebov povezani, mesto pa na dvaje sečé eden kanal. V Békéscsabi je svoja inaška lejta preživo najvekši molar madžarskoga realizma v 19. stoletji Mihály Munkácsy, v varaškom muzeji držijo naj- Madžari med Karpate prišli. Gnes je varaš kulturni center Romanarov na Vogrskom, z ednov poštijov pa je raztalan na »madžarsko« pa »nemško« polovico. V nemškom tali se je naraudo eričen vogrski komponist Ferenc Erkel, šteri je v 19. stoletji napiso melodijo za madžarsko himno. V ednom bližanjom rami pa je na svejt prišo oča svetovno poznanoga nemškoga renesančnoga molara Albrechta Dürera, šteri se je po varaškom tali Ajtós zvau Albert Ajtósi. Tistoga ipa so eške gvüšno nej poslüšali radio, depa mi, če v gnešnjom cajti gorpoiškemo Gyulo, leko spoznamo pripovejst domanje radiotehnike in si poglednemo dosta aparatov fabrike Orion tö. Té varaš je venak najlepši kinč županije Békés. Največ lüdi ga gvüšno zavolo ciglenoga grada gorpoiške, šteroga so zozidali v 14. stoletji, je pa eden sami cejli gorausto na Madžarskom. Na njegvom dvoriški majo juliuša in augustuša šegau držati gradske gledališke igre, z ednim odrom na jezeri pred gradom. V 8,5 hektarov veukom parki kauli zidine stogi edno drejvo, pod šterim je prej Ferenc Erkel svojo opero »Bánk bán« napiso. Podajmo se zdaj na paut prauti Kétegyházi, v šteroj živé najvekša romanarska skupnost na Madžarskom. Med potjauv se stavimo na marofi, gde v 14 sobaj muzeja nutpokažejo paverske škéri, leko pa dobimo dobro večerdjo z bograča s ciganjskov muzikov tö. Gospodarge vesnice Kétegyháza so inda bili člani držine Almásy, štera je dala dva erična madžarska svetovna popautnika: György je preodo cejlo Ažijo, László pa je trnok dobro pozno Afriko. Bližanji varaš Elek najbole poznamo po stüdenci na glavnom trgi, pri šterom stogi edna bába v nemškom narodnom gvanti. Ovak so 70 procentov domanji Nemcov po drügoj svetovnoj bojni vözagnali, njini spomin gordržijo nagrobni kamli na cintori. Švabske fašenske šege pa eške itak živéjo v varaši, gde gnes že bole Madžare pa Romanare najdemo. Če se pelamo dale pri grajnci, pridemo v mesto Battonya, štero je ranč tak erično po svojoj multikulturnosti. V varaši se zdigava sedem Boži iž, od šteri so najlepše srbska in romanarska pravoslavna cerkev s svojima ikonostasoma, pa katoličanjska z 19. stoletja. Nej daleč od Battonye, v varaši Mezőhegyes, je cesar Jožef II. leta 1784 opro edno kobilarno (ménesbirtok). V slejdnji 30 lejtaj so tam s pomočjauv trej generacij od 38 žrebcov napravili konjsko fajto »nonius«, štera je najbole za paversko delo valon. Gnes najdemo na grünti dosta lejpi zidin: v jahalnici se špancerajo konji vzimi; v muzeji nutpokažejo kočüje, sani in konjeniške škéri; v najvekšom škedjni v rosagi pa so inda svejta mlatili. Eške zdaj si tö leko poglednemo kuče od čikošov (konjski pastérov), štere so vkopane 4-5 mejterov v zemlau, njina streja pa je bila nekda s travnate zemlé. na tajoj zavarovanoj vodej, štera sliši k Narodnomi parki Körös-Maros. Končno pridemo v varaš Orosháza, od šteroga parlamentarni poslanec je med letoma 1869 in 1872 biu revolucionarni pisatel in političar Mihály Táncsics. Od gimnazije, štera nosi njegvo Grad v Gyuli ne stogi na visikom bregej – z jezera kauli njega leko napravimo lejpe fotografije Gnes so male rame že pokrili s črepnjami, njine stené pa vöminili s cüglami. Gda se pelamo dale po svojom kraugi v krajini »vihérnoga kauta« (Viharsarok), pusto pomalek vöminijo zorane njive kauli varaša Tótkomlós. Zemla tam dobro rodi sildje, dvan, prpeu pa lubenico (dinnye), mesto pa je dobilo ime po indašnjom pauvi (h)mela. Prvi tau imena kaže na tau, ka so v varaši evangeličansko cerkev dali zozidati Slovaki, šteri majo tam edno spominsko ižo pa edno domačijo tö. Edna najvekša naravna vrejdnost té krajine je »Bejlo jezero« pauleg vési Kardoskút. Ta voda do konca poletja vöposene, na njenom mesti pa ostane bejla sau, štera se v sunci trnok bliskeče. Gda v geseni dosta deži spadne, püstinja znauvič živa grata. Čüje se larma veuki ftičji šeregov, šteri prihajajo na jezero gejst pa počivat. Tau se zgodi sprtoleti tö Porabje, 1. aprila 2021 ime, se leko pomalek odšetamo k staroma vodnoma törmi, gde najdemo edini muzej stüdencov v cejlom rosagi. Tam pauleg stogi edna duga zidina s strejov od igarce: v tajoj čardi so se radi veselili nekdešnji alföldski betjari. K toma varaši sliši Gyopárosfürdő, gde je eden domanji padar leta 1869 dau idejo, ka bi napravili kaupanco. Prve stüdence so zvrtali eške samo leta 1920, pomalek pa je začno tápelati mali cug z Orosháze. Gnesnedén zovéjo tau jezero z njegvimi štrandi »Balaton krajine Viharsarok«. Zapüstimo zdaj té vihérni kaut rosaga in napautimo se v müzgasto krajino Köröšov: na tajoj zemlej se je do konca 18. stoletja gvüšno več čanaklinov pelalo kak pa kočüjov ... -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 30. Kristoš nam je od smrti vstau Dostakrat že ime človöka milov naturov pa je dosegpokaže, kakše nature je v no, ka so stari Slovenci istini. Sveti Modest je biu radi gorvzeli krščanjstvo. apoštol stari Slovencov v Poganske rabuke so vövdanekdešnjoj Karantaniji (v rile samo po njegvoj smrti. gnešnjoj avstrijskoj deželi Modest je mrau kauli leta Koroški - Karintiji), o njem 763, pokopani je pri Gospej ne vejmo dosta z doku- Svetoj. Njegvi den držimo mentov. Pišejo pa, ka je biu 31. marciuša. prej mili človek, njegvo latinsko meniško ime ne znamenüje zaman »dobrosrčen, pošteni«. Brodimo, ka je biu Modest irskoga roda, z njegve legende pa ne zvejmo, gda se je naraudo. V klaušter so ga vzeli, ka se je lepau ponašo, biu čeden pa isko vrli krščanjski žitek. Djenau je nutdržo regule svojoga Jezoš je pravo: »Jas sem goristanenje i žitek; ki vörje v meni, če tüdi mrgé, živo baude. I vsakši, ki réda, vsikdar je živé i vörje v meni, ne mrgé na vöke.« (Jn 11,25pomago, gda je 26) trbölo. Gnauk ga je gorpoisko Ime »Hugo« prihaja z nemšpüšpek s Salzburga sveti ke rejči, znamenüje »düh, Virgil in ma pripovejdo o pamet«. Vsi trgé svetniki s slavskom lüstvi, štero živi v tejm imenom so bili doma jugovzhodnom tali njegve na Francuskom, najbole püšpekije, v Karantaniji. eričen med njimi je püšpek Té lidgé so prej dobri pa sveti Hugo Grenobelski batrivni, radi spejvajo, za- (Grenoble-i Szent Hugó). tok bi gvüšno z veseldjom Hugo se je naraudo leta gorvzeli evangelij. Virgil si 1053, vö se je navčo za je isko pomočnike za mi- dühovnika. Svoje sobrate sijon, Modest pa je včasik je k poštenosti zvau bole z dobrov peldov kak liki z odišo ž njim. Karantanskiva kneza rečami. Biu je prava rauka (fejedelmek) Gorazda in nadpüšpeka v Lyoni, šteri Hotimira so okrstili na tis- se je zvau ranč tak Hugo. tom otoki Awa, gde se je Če rejsan je naš svetec nej Modest pripravlo za misi- sto püšpek gratati (tistojonsko delo. Püšpek Virgil ga ipa je biu star samo ga je kauli leta 755 poslo sedemdvajsti lejt), so ga med karantansko lüstvo, donk poslali v Romo k gde je Modest dau zozidati pápi, šteri ga je posvetiu za Marijino cerkev na mesti, püšpeka v Grenobli. štero gnes poznamo kak Dvej leti je Hugo proba»Gospau Sveto« (Maria vo napraviti red v svojoj Saal). Tam je emo sedež püšpekiji, doj je stavo svoje püšpekije, s svojov odavanje cerkveni slüžb in svoje dühovnike globše vönavčo v vörski pitanjaj. Delo ma je žmetno spadnilo, zatok je po dvej lejtaj odišo v klaušter za prausnoga barata. De ga je pa pápa nazajpauzvo in Hugo je z Bogá pomočjauv znauvič začno svojo delo. Za en malo je nej daleč od Grenobla sveti Bruno s šest padašami zozido klaušter »Veuko kartuzijo«, zibeu kartuzijanskoga reda. Barati so bili z molitvov in pokaurov v veuko pomauč Hugoni, šteroma se je pri prenavlanji püšpekije dosta vse posrečilo, dosta kaj pa nej. Gda so neprijateli vidli Hugona lübezen do pravice, so gratali njegvi padaške. Mantrala sta ga beteg v želaudci in glavobol, s kem bole pa je trpo, tejm bole mili je grtüvo. Püšpek Hugo je mrau 1. aprila 1132, na veuki petek. Že dvej leti kisnej so ga zglasili za svetnika, eške gnes ga čéstijo kak patronuša prauti glavoboli. Gnesnedén že tak dostaféle znanosti geste, ka žmetno najdemo takšoga čednjaka, šteri bi se na vse razmo. Na začetki srejdnjoga vöka pa je na Španjolskom živo polihistor sveti Izidor Seviljski (Sevillai Szent Izidor), šteri je po dosta delavni lejtaj napiso svojo veuko delo »Etimologijo«. V dvajsti knigaj je vküpspiso cejlo znanje antični cajtov, ka koli posvejtnoga pa cerkvenoga je človek vönajšo. V Izidora časi so njegvo krajino prejkmeli germanski Goti, sam pa se je naraudo v ednoj staroj rimskoj krščanjskoj držini. Vsi mlajši v njegvoj familiji so gratali svetniki, dva njegviva brata sta bila püšpeka. Izidor se je tö vönavčo za dühovnika, kak opat je biu pelda poslüšnosti za svoje barate. V klaušterskom žit- ki je samo tau naprejspiso, ka je un tö leko nutdržo. Izidor je leta 600 grato püšpek v Sevilji, v tajoj funkciji je austo skoro štiri desetlejtja. Kak nadpastér se je trüdo za katoličanjski žitek med Goti, šteri so nej davnik zapüstili krivo arijansko vöro. Biu je Nauvom zakoni piše, ka je Jezoš – po križanji v petek – na tretji den, v nedelo goristano od mrtvi. S svojov smrtjov je nej oslobaudo svejt od trplenja, de je pa odküpo greje vsikšoga človöka, s svojim goristanenjom pa oblado smrt. Z vüzenkom se konča post, šteroga držimo v spomin Jezošovoga štiridesetdnevnoga posta v püstinji. Za té svetek leko oprvim gejmo mesau ali z drügimi rečami: »vövzememo« mesau. Na tau kaže vogrska rejč »húsvét« tö. V zahodnom krščanjstvi leko vüzemska nedela spadne od 22. marciuSveti Modest je dau zozidati cerkev na pauli ša do 25. apriGospé Svete – od tistec je odo med stare liša. Že prvi Slovence oznanjat evangelij, tam je pokopani koncil v Niceji tö se je leta 325 predsednik na djilejši vsej odlaučo, aj bau vüzenek püšpekov na Španjolskom, na nedelo po prvom puna šterom so se zgučali za nom mejseci po sprtolejglobko prenovitev krščanj- tnom enakonočji (napéjestva. gyenlőség). Tau računanje Univerzalno enciklopedijo pa je bilau dugo časa nej Izidora so šteli vsi, šteri so djenau naprejspisano, zav srejdnjom vöki kaj pisali. tok so datum vüzma vse Kak püšpek se je dosta trü- vkriž računali. Končno je do za včenjé svoji dühov- katoličanjska cerkev leta nikov, šteri so samo svoje 1581 vödala regulo za rapravice pred očami meli, čunanje, štero pa so pradužnosti pa nej. Tanače je voslavne cerkve nej prejkdavo kralom in knezom, vzele. Pápa Frančišek je vküp je spiso zakone tö. juniuša 2015 nutzglaso, ka Zavolo vsega toga ga drži- je katoličanjska cerkev primo za patronuša interne- pravlena spremeniti svoje ta. metoduše kalkulacije, ka Pred smrtjov se je Izidor bi vsi krščeniki na svejti na prečisto in raztalo srma- gnaki den svetili Kristoša kom vse, ka je emo. Mrau je goristanenje. 4. apriliša 636, Cerkev ga Letos spadne vüzemska čésti kak slejdnjoga cerk- nedela na 4. apriliš. venoga škonika staroga -dmvöka. ilustraciji: Vüzem (húsvét) je najSzilveszter Bartkó vekši krščanjski svetek. V Porabje, 1. aprila 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 02.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Ugriznimo znanost, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini(Pre) živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Zakon Marie Braun, nemški film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo PETEK, 02.04.2021, II . spored TVS 9.00 Videotrak, 10.00 Pasijon po Marku, 10.35 Dobro jutro, 13.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaj, 14.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 14.25 Trenutek reke, dokumentarni film, 16.00 Judo, svetovni pokal, 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Murske Sobote, 19.00 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave, 20.00 Zadnje ure Jezusa Kristusa, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Postni prti na Koroškem, 21.15 Križev pot, prenos iz Vatikana, 22.45 Pasijon po Marku, 23.05 Zadnja beseda! 23.50 Blob genij brez možganov, francoska dokumentarna oddaja, 0.45 Judo, svetovni pokal, 2.45 Videotrak, 3.40 Info kanal SOBOTA, 03.04.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.20 Sobotni krompir, 9.55 Športniki, Hitrostno drsanje, risanka, 10.00 Male sive celice, OŠ Gornji Petrovci in OŠ Otočec, 10.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 11.00 Holly Hobbie, Kraljična kumaric, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, Opikar, čisti prostori, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Blagoslov velikonočnih jedi, 15.20 Kulturni vrhovi, dokumentarna oddaja, 15.55 Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, Pod zvezdami, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vrem, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Limonada, koprodukcijski film, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, 0.55 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo SOBOTA, 03.04.2021, I. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci, 11.15 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dokumentarni film, 12.30 Človek, kam greš? dokumentarni feljton, 13.10 Gospodindijski film, 15.00 Avtomobilnost, 16.00 Judo, svetovni pokal, 18.30 Katar 2022, Fifina magazinska oddaja, 19.00 Videotrak, 23.20 Vrhovi, koncert Neishe z gosti, 1.55 Videotrak, 2.55 Info kanal NEDELJA, 04.04.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Velikonočno bogoslužje, prenos iz mariborske stolnice, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 11.55 Urbi et orbi, Papeževa velikonočna poslanica, 12.25 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič (A. Vivaldi), 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.45 Na lepše, 15.15 Šansonjerka, kanadsko-francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.15 Intervju, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 2.25 Bazilika Božjega groba, izraelsko-nemška dokumentarna oddaja, 23.20 Letni časi Pomlad, Mate Bekavac, Aco Bišćević in godalni orkester (A. Misson), 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.50 Napovedujemo NEDELJA, 04.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.20 Videotrak, 7.15 Duhovni utrip, Pomen pashe in velikega petka, 7.30 Koda, 8.00 Ugriznimo znanost, Ven iz okvirjev, oddaja o znanosti, 8.30 33. Festival Radovljica, Musica Nova, moteti Jacobusa Handla-Gallusa, 9.00 Koncert ob 50-letnici delovanja NewSwing Quarteta, 10.10 Gašper in Petra, norveški film, 11.30 Življenje na strehi sveta, Kultura in vera, potopis, 12.30 Ljudje in zemlja, 13.20 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.30 Ledruski film, 15.30 Ambienti, 16.15 21. gala koncert Radia Ognjišče: Pojmo naše pesmi, 17.50 Zadnje ure Jezusa Kristusa, francoska dokumentarna oddaja, 18.45 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Dinastije, Šimpanzi koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Sting svoboden človek, francoska dokumentarna oddaja, 21.55 Morje v času mrka, slovenski film, 23.25 Vikend paket, 0.45 Kaj dogaja? 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal PONEDELJEK, 05.04.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.00 Uka in Čiv gresta v širni svet, risani film, 10.25 Nejko: Poplava v Podlesju, risani film, 10.55 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (III.), Trije prijatelji, ameriška nadaljevanka, 14.30 S-prehodi, Vesna Benedetič, ilustratorka, 15.20 Dober dan, Koroška, 16.05 Lojzek in mavrična vila, risani film, 16.25 Studio Kriškraš, Obnovimo prijateljstvo z drevesi, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kulturni vrhovi, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko, 18.00 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Marija Magdalena, koprodukcijski film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 300 let Škofjeloškega pasijona, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 05.04.2021, I. spored TVS 4.00 Info kanal, 8.00 Videotrak, 9.00 Obzorja duha, Noč vstajenja, 9.25 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.40 Na lepše, 10.10 Dobro jutro, 12.50 Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar, 14.00 Zadnja beseda! 15.00 Ljudje in zemlja, 15.50 Zelena generacija/Young Village Folk, 16.00 Širna Sibirija, švicarska dokumentarna oddaja, 17.50 Ecce homo - Ecce Oman, portret koroškega umetnika Valentina Omana, 20.00 Življenje na strehi sveta, Darila narave, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka, 22.30 Nahrani me z besedami, slovenski film, 0.00 Videotrak, 1.05 Info kanal TOREK, 06.04.2021, I. spored TVS 6.45 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Podoba podobe, Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Dosje, Leto dni pozneje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, Pomen pashe in velikega petka, 15.10 Potepanja - Barangolások, 15.50 A veš, koliko te imam rad, risani film, 16.15 Buck, belgijska otroška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Kalimero, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Na tankem ledu, nemška dokumentarna Porabje, 1. aprila 2021 OD 2. aprila DO 8. aprila oddaja, 22.00 Odmevi, Kultúra, Šport, Vreme, 22.55 Slovenija 30, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo TOREK, 06.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Dobro jutro, 14.10 Slovenski magazin, 14.35 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dokumentarni portret, 15.30 Avtomobilnost, 16.15 Kaj dogaja? 17.00 Joker, kviz, 18.00 Gospoda gre čez progo, portret dr. Vladimirja Sruka, 19.00 Nogomet - evropska liga, 19.30 Videotrak, 20.05 Molk prvakov: spolno nasilje v športu, francoska dokumentarna oddaja, 21.10 Piran – Pirano, slovenski film, 22.55 NaGlas! 23.15 Videotrak, 0.15 Info kanal, 4.00 Info kanal SREDA, 07.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Koda, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Slovenija 30, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.) ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, OŠ Gornji Petrovci in OŠ Otočec, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Biotopi, Plastika v naravi, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.55 Filmski poklic, Montažer, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Claire Andrieux, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Biotopi, Plastika v naravi, izobraževalno-dokumentarna serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 07.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.00 Videotrak, 10.00 Velikonočno bogoslužje, posnetek iz mariborske stolnice, 11.10 Dobro jutro, 13.45 Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, 14.15 Trio Psalteria: s citrami od renesančne glasbe do jazza, 15.50 Ambienti, 16.35 Vikend paket, 17.55 Muzej norosti, dokumentarni film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Moj klasični hit, Stanislav Zore, 20.10 Za Elizo, Beethovnova uspešnica, nemški glasbeni dokumentarni film, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.55 Marija Magdalena, koprodukcijski film, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal ČETRTEK, 08.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Biotopi, Plastika v naravi, izobraževalno-dokumentarna serija, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.45 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.10 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.00 Dinotačke, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka, 1.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, 2.30 Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo ČETRTEK, 08.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Jože Ciuha, slikar svojega časa, dokumentarni portret, 15.10 Panoptikum, 16.15 V petek zvečer, 18.00 Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič?, dokumentarni film, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga, četrtfinale, prenos, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci četrtfinalnih tekem, 0.00 Romska glasba v jazzovskih preoblekah: Imer Traja Brizani, Amala in Big Band RTV Slovenija, 0.45 Videotrak, 1.45 Info kanal, 4.00 Info kanal porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB