w Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Liubliani“ Clanl Zveze prejemaj« lisi brerplafno, za oeilane stane letno dia «$•—. Oplaši se računajo t npla«nent dela din 0*76 od mm in stolpa, v tekstnem del« in na zadnji strani pa din 1*- od mm in stolpa. Telefon 89—14 Izhaja okoli 20. vsakepa meseca Ček. ra«, it. 12.«36 Leto XI. Ljubljana, 1 februarja 1041. Šlev, l. Racioniranje potrošnje je prišlo Čitatelji naših uvodnih člankov so se lahko prepričali, da smo v zadnjih mesecih stalno ponavljali, da je potrebno racioniranje potrošnje. Opozarjali smo ■a to, da je nastopil velik krog novih konzumentov, ki so potrošili več kot običajno, na drugi strani pa smo vedeli, da je letina bila za pšenico slaba in da ko zlasti Slovenija dobila majhne koli-ftne pšenice za svojo prehrano. Povdar-jamo, da so nam na razpolago manjše količine pšenice kot prejšnja leta predvsem zaradi povečanja domače potrošnje, ker smo, imeli celo lansko leto veliko število potrošnikov, ki poprej niso •Šivali pšeničnega kruha. Povedati pa moramo tudi, da od lanske pšenice še nismo nič izvozili, tako da razmeram, kakor so sedaj na trgu pšenice in moke, niso vzrok zunanji odjemalci. Nasprotno uvozili smo celo 200 vagonov pšenične moke in jo bomo najbrže še nekaj uvozili. Tudi do dneva, ko to pišemo, še ni odšel niti vagon koruze v inozemstvo, tako da lahko jasno vidimo, kje so vzroki za sedanje razmere na trgu. Posebno Slovenija je v težavnem položaju in pi čudno, če je prišlo pri nas natnrei v držav' do uvedbe racioniranja 9 pomočjo krušnih kart, katere uradno Imenujemo nakaznice za moko in kruh. Sčasoma bo prišlo do racioniranja, t. j. do dodeljevanja določenih količin tudi drugih predmetov in se sedai proučuje vprašanje, ali bi bilo treba tudi za nekatere druge predmete uvesti karte ali potrošniške knjižice. Smatramo, da bo to odvisno od predmetov in načina njih prodaje, oz. nakupa, če bo. prišlo ali do uvedbe nadaljnih izkaznic ali potrošniških knjižic. Potrebovali smo dolgo časa, da tmo prišli do spoznanja, da je treba uvesti krušne karte, dolgo časa smo se zamudili z delom, ki je bilo potrebno za nemoteno funkcioniranje sistema kart, tako da bomo Bedaj s 1. februariem 1941 dobili v vsej Sloveniji krušne karte. Namen krušnih kart je, da se razpoložljive zaloge razdele na vse prebivalce enako. V ta namen je bilo treba vedeti, s kakšnimi količinami pšenice in pšenične moke razpolagamo, kar sicer ni bilo težavno delo. Težje pa je bilo delo s cenitvami, na koliko potrošnikov naj se razdeli ta razpoložljiva količina, da bodo dejansko ljudje na karte tudi dobili ono, kar je na kartah napisano. Če ee namreč že uvedejo karte, potem moramo poskrbeti tudi za to, da bodo •judje na karte tudi dobili ono, kar je “a kartah zapisano kot določena količina. Veliko težavnih računov je moral napraviti referent, ki je obdeloval to vprašanje pri Banovinskem prehranjevalnem zavodu obenem s posebnim odborom strokovnjakov, ki so sodelovali pri osnovnih pripravah za racioniranje potrošnje. Iz dnevnih listov je razvidna količina, ki pride na vsakega prebivalca Slovenije. Ta količina je razmeroma majhna: na odraslo osebo pride na mesec 13.32 kg kruha iz mešanice 60% enotne in 40% koruzne moke. Niti pol kilograma ne pride na dan (točno 444 gramov, če računamo mesec s 30 dnevi). Ta količina je razmeroma majhna za nekatere rrste potrošnikov, toda za druge je zopet zadostna. Ni pa tako majhna, če rpoštevamo še možnost, ki obstoja še dalje, ker je prodaja koruze in koruznega kruha prosta in s tem tudi nakup tega. S koruznim kruhom bomo morali pač nadoknaditi manjkajoče količine pšeničnega kruha. V to nas silijo dejansko naše razmere in še veseli bomo, da bo dovolj čistega koruznega kruha na razpolago. Kajti tudi položaj na trgu koryze je tak, da producenti nočejo prodati ali pa čakajo na višjo ceno. Priti bo moralo do radikalnih ukrepov, da bo prehrana prebivalstva s koruzo zasigurana, o čemer pričajo najnovejše vesti iz Beograda. Racioniranje je zelo težavna stvar, je pa edini izhod v stiski. Povedali smo že večkrat, da moramo računati v sedanjih časih z izrednimi ukrepi, ker nam to diktirajo izredne razmere. Če so ti izredni ukrepi taki, da jih čutimo vsi enako, potem še ni tako slabo, kot pa če vemo, da so ukrepi enostranski ali pa da prizadevajo samo nekatere ljudi ali skupine ljudi. Indeksi cen, katere prinaša dnevno časopisje, nam kažejo, da se cene pri nas še niso ustalile. Pričakovati je, da bo v kratkem indeks cen na debelo dosegel skoro še enkratno višino predvojnih cen (tu imamo v mislih cene v avgustu 1939). Cenam na debelo slede tudi cene na drobno in s tem tudi življenjski stroški. Počasnejši je zopet dvig dohodkov posameznih skupin delavstva in nameščenstva, tako da je dejansko kupna moč zadnje mesece zelo padla, saj se plače in mezde nikoli ne morejo dovolj hitro prilagoditi cenam v dobi, ko cene le prehitro naraščajo. V naših člankih smo že večkrat pisali, kateri so faktorji za tvoritev cen. Faktorji so dvojnega značaja: eni so na blagovni strani našega gospodarstva, drugi pa na denarni plati. Prepir je sedaj v tem, ali so važnejši prvi ali drugi. Narodni gospodarji starejše šole so mnenja, da je razloge vsem izpre-membam v cenah iskati na strani ponudbe in povpraševanja, mlajša šola pa je že pod vplivom narodnih gospodarjev, ki gledajo vse gospodarstvo tudi skezi prizmo denarnega gospodarstva in povdarjajo, da je treba tudi na denarni plati iskati vzrokov za naraščanje cen. To so moderni pisatelji narodnogospodarskih učbenikov, med katerimi so najtrdnejše temelje dali ameri- kanski narodni gospodar Irving Fisher, za njim pa Anglež John Maynard Key-nes in Šved Gustav Cassel. Ta šola je dobila svoje najboljše praktično potrdilo v dobi inflacije med in neposredno po prejšnji svetovni vojni. Toda ker se narodi ponavadi nočejo od svoje zgodovine nič naučiti, tako tudi sedaj pozabljajo, kaj so morali preživeti v preteklosti in ne gredo vase, da bi poiskali napake, ki so dovedle do nevšečnih razmer. Le redki so glasniki med njimi, ki vedo na osnovi teoretične izobrazbe in praktičnega vpogleda v gospodarstvo, kaj in kako je bilo v preteklosti in kaj se lahko naučimo iz preteklosti za sedanjost in bodočnost. Dejstvo je, da je danes največji del razlogov za zvišanje cen iskati na denarni plati zaradi povečanja obtoka denarja vseh vrst in pa tudi povečanja hitrosti obtoka tega denarja. To zanikati bi pomenilo zariti glavo v pesek in potem takem voditi politiko ptiča noja. Toda to je napačno in ne vemo, kam nas vse to lahko pelje. Zaradi tega je treba poslušati glas onih, ki pravijo, da je treba na denarni plati začeti z delom za ustalitev cen. Seveda morajo biti izpolnjeni tudi drugi predpogoji na blagovni strani, da pridemo do ustalitve cen. Na blagovni strani gremo sedaj po pravi poti, ker racioniramo potrošnjo, oz. smo jo dejansko šele začeli. Sele, ko bo to izvedeno v vsedržavnem obsegu, potem bo ta predpogoj za ustalitev cen dan v popolnem obsegu. Upamo, da bo v tej smeri šlo tudi delo novega ministra za prehrano, ki je bilo nedavno ustanovljeno. Novo ministrstvo čakajo velike naloge. Problem prehrane je težaven in kompliciran posebno zaradi dosedanje nezadostnosti našega državnega aparata. Počasi šele prihaja vsa stvar v tek in treba bo še mnogo truda in dela, da bo naš državni stroj tekel tako kot je treba. Potrebno bo tudi sodelovanje gospodarskih organizacij in gospodarskih strokovnjakov, kar so tudi že merodajni politični faktorji uvideli in je bilo že več tozadevnih konferenc, ki bodo morale roditi ugodne sadove. Naloge bodočnosti Za posameznike kot tudi za skupine nastaja v sedanji dobi veliko vprašanje, kako ohraniti še nekaj stvarnega kapitala, v kolikor ga kdo ima, ali pa kako si brez velikih posledic zavarovati iz-veBten življenjski standard (raven). Dejstvo je, da bomo morali vsi pristati na znižanje življenjske ravni. Le težko bo uspelo malokomu, da si bo obdržal svojo dosedanjo življenjsko raven, še težje pa da bi jo zvišal. Pri nas v tej smeri še nismo videli kakšnih posebnih momentov, ki bi kazali drugače na težavnost položajev, v katerem se nahaja danes vsa Evropa. Toda sčasoma bo le prišlo tudi do tega. Tedaj bodo gotovo merodajni faktorji storili vse, da opravijo neugodne posledice, ki bi nastale na socialnem polju. Kajti doba zviševanja cen prinaša s seboj dejansko veliko zmanjšanje kupne moči večini in s tem tudi zmanjšanje potrošnje. Toda če se pri tem zanesemo le na mehanizem cen, bomo doživeli preusmeritev našega gospodarstva v tako pot, ki nam ne bo ljuba. Videli smo med prejšnjo svetovno vojno pa tudi v inflacijskih državah po vojni, zlasti v Avstriji in Nemčiji, kako so nastale velike socialne izpremembe. V takih dobah so v najslabšem položaju državni uradniki in hišni posest- niki. Državni uslužbenci s svojimi plačami le počasi slede zviševanju cen, so bili pa že itak preje na nizki življenjski ravni. Hišna posest danes ne more zvi- , šati najemnin, zvišujejo pa se ji dajat- I ve. Posebno v težavnem položaju so j zadolženi hišni posestniki, v kolikor so na odplačevanje dolga računali s čistim donosom hiše, ki vedno bolj kopni. V težavnem položaju so one panoge, kjer primanjkuje surovin in so nekatera podjetja po odprodaji zalog že delno ustavila obratovanje. Tem ne kaže drugega kot iti s svojim kapitalom v nove panoge udejstvovanja. Nove panoge udejstvovanja so zlasti plodo-nosne tiste, kjer se cene formirajo še popolnoma svobodno, čeprav je pričakovati, da bo državna kontrola cen zajemala vedno večje število predmetov. Počasi bodo sledili s svojimi dohodki naraščajočim cenam zlasti nameščenci, v manjši meri delavstvo. Delavstvo v onih obratih, kjer se zvišujejo cene, bo dobivalo preje priboljške na plači kot delavstvo in nameščenstvo v onih obratih, kjer je pač pričakovati preveč zmanjšani odjem. Je pa zvišanje prejemkov delavstva in nameščenstva tudi političen problem. Onim skupinam, ki so dobro organizirane, bo veliko lažje izbiti za sebe povišanje kot skupinam, ki niso organizirane. Boljše bo šlo spet onim skupinam, za katere država smatra, da se jim morajo zvišati prejemki iz važnih državnopolitičnlh razlogov, čeprav niso dovolj organizirani, da bi z lastno močjo izsilili zvišanje cen. Gospodarski stanovi so nekje v sredi. Imajo veliko prednost, da so posestniki blagovnih zalog in produkcijskega aparata. Tu se da najlažje ohraniti stvarni kapital v primeri z denarno vrednostjo. Ovire pa so v tem, da je pač tu državna kontrola, ki ne dovoli popolnega izkoriščanja pri zviševanju cen. Za one stanove, Ki so bolj posredniki, je težava v tem, s kom imajo opraviti: s kupcem, če je n. pr. klientela pretežno uradniška, potem se jim bo promet zmanjšal, če so n. pr. njih odjemalci panoge, ki še uspevajo, potem je tudi njih položaj boljši. Odvisno je od vsakega obrata posebej, kako ga bo prizadelo. sedanjp stanje. Nešteto je število faktorjev, ki vplivajo na gospodarstvo posameznih obratov. Pri mnogih obratih Be bo pokazalo, ker ne morejo slediti iz raznih razlogov splošnemu dviganju cen, da je potrebna notranja reorganizacija, da se zmanjšajo stroški obrata, razdelitve, nabave itd. Ti obrati bodo postavljeni pred težko nalogo, ker jih bodo težile tudi socialnopolitične skrbi. Ne bodo mogli primerno draginji zviševati plač in mezd svojega osebja, zavedajo pa se, da je zadovoljni uslui-benec tudi eden važnih predpogojev za uspevanje podjetja. Težave bodo pri reorganizaciji, ki naj omogoča prihrank® v obratovanju, tudi tedaj, če bo treba r okviru teh ukrepov poseči tudi po odpustih osebja, v kolikor ga bodo mogli pogrešiti Težko bo dajati slovo svojim sodelavcem, ki so veliko pripomogli k uspehu podjetja. Za podjetnika tudi ne bodo razmere v bližnjih časih rožnate. Gotovo se naš podjetniški stan zaveda v današnjih časih tudi svojih socialnopolitičnih dolžnosti, pa tudi država bo šla v tej smeti s svojo gospodarsko in socialno politiko. Je pa samostojen podjetnik vendar še na boljšem, ker in»a še nekaj prostora za svoje poslovne dispozicije, saj v okviru svojega obrata, čeprav bodo tudi tu možnosti vedno bolj omejene delno po razvoju razmer, delno pa po vedno bolj široko posegajočem urejevanju države. Za vsakega posameznika je nastala težka naloga prilagoditi se novonastalemu položaju in skrbeti tudi za bližnjo bodočnost, v kolikor se da danes o njej sploh vedeti, kako se bo razvijala naprej. Časi zahtevajo velike pozornosti, pa tudi veliko ozirov do drugih. Kajti gospodarski liberalizem je danes na smrtni postelji in ne vidimo več dobe, v kateri bi se lahko vrnil nazaj. Posebno v teh Časih se moramo vsi podrediti delu za višje cilje, ki so predvsem v tem, da ohranimo naši državi samostojnost s vsemi njenimi glavnimi prilastki. Kdor tega ne bo hotel, ga bodo razmere kaj kmalu poučile drugače. D. P. Ustanovitev ministrstva za oskrbo in prehrano. Vlada je predpisala uredbo o ustanovitvi ministrstva za oskrbo in prehrano. V pristojnost novega ministrstva spada oskrbovanje prebivalstva s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami, izdelava gospodarskega načrta za vso državo in skrb za njegovo izvedbo, zagotovitev potrebnih surovih, ureditev prometa in predelovanja surovin in polfabrikatov ter njih razdelitev, ustvarjanje zalog in rezerv v državi. V ob-, močje novega ministrstva je prešel tudi Prizad. Za ministra za oskrbo in prehrano je imenovan dr. Milan Protič, glavni ravnatelj Narodne banke v Beogradu, sin bivšega predsednika vlade Stojana Pr o tiča. Naredba o odpiranju in zapiranju pogostinskih podjetij (policijski uri) PIVOVARNA § i. Pogostinski obrati: restavracije, gostilne, kavarne in krčme (pivnice) smejo biti odprti: 1. na območju uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru, Celju in Kranju, po) .cijakega komisariata na Jesenicah in mestnega kapetanata v Ptuju ter v krajih, kjer bo sedeži sreskih načelstev, a) kavarne do 1. ure, b) restavracije in gostilne do 24. ure, c) krčme (pivnice) do 23. ure. 2. V vseh ostalih mestih in trgih: a) kavarne d-o 24. ure, b) restavracije in gostilne do 23. ure. i c) krčme (pivnice) do 22. ure. 3. V podeželskih občinah: a) kavarne do 23. ure, ! b) restavracije in gostilne do 22. ure, c) krčme (pivnic?) do 21. ure. 4 V krajih (ne občinah) turističnega značaja y ožjem pomenu, v turističnih krajih klimatskega (planinskega) in ko- ( paližkega značaja, ki so kot taki uradno priznani, v času glavne sezone, kakor pod točko 1., v ostalem času pa kakor pod točkama 2. ali 3., v katero kategorijo pač spadajo. 5. Na pustni torek upi Silvestrov večer v krajih pod 1. in 2. kavarne do 2. ure, ostali pogestinski obrati pa do 1. Ure, v vseh drugih krajih pa kavarne in ogtali pogostinski obrati do 1. ure. Kavarne se ne smejo odpirati pred 5, uro, ostale pogostinske obratovalnice pa v letnem času ne pred 5. uro, v zimskem ne pred 6. uro. § 2. Okrepčevalnice (buffeti) smejo obratovati ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. ao 14, ure. Obratovanje v vinotočih pod vejo je urejeno s posebno odredbo. § 3. j Gostinske obratovalnice na železniških postaja'' in pogostinske obratovalnice B prenočišči smejo gostom, ki prispejo x vlakom, postreči tudi po prej določe- , nem času, pol ure po prihodu vlaka. § 4. 1 Za posamezne obrate in za posamezne dni smejo podaljšati policijsko uro izjemno in po potrebi uprava policije v Ljubljani, predstojništva mestne pokeje v Mariboru, Celju in Kranju, policijski komisariat na Jesenicah ter mestni kape tanat v Ptuju v svojem okolišu, v vseh drugih občinah pa sreska načelstva Izjemno od določil te naredbe lahko ban podaljša obratovalni čas za posamezne obrate tudi splošno sa več nego posamezne dni in dovor Izjeme od omejitev, ki jih glede obratovanja doloSa j ta naredba. Vsa za nedoločen čas izdana dovoljenja o podaljšanju obratovaln°ga časa izgube veljavo s potekom koledarskega leta v katerem sp bila izdana. j Dovoljenje za podaljšani obratovalni ( čas ai morajo imetniki obrtov poprej : Izposlovati. Dovoljenje se izda šele po plačilu predpisanih pristojbin pismeno po obras-cu, ki se posebej predpiše Dovoljenje se ne izda, če se je bati zlorabe in če ni stvarne potrebe. O Izdanih dovoljenjih se vodi seznam po navodilih, ki se predpišejo posebej. § 5- Zaradi zaščite javnega reda in m:ra sme občeupravno oblastvo prve stopnje za posamezne obrate in kraji tildi skia;-šati policijsko uro ali prepovedati točenje vseh alkoholnih ali samo žganih pijač (§ 78., odst. 5. obrtnega zakona). priporoča svoje izborno pivo najboljše kvaliiele v Mariboru Koroška 2 • Tel. 2335 § 6. Na prireditvah veselic, plesov ali zabav je s točenjem alkoholnh pijač prenehati pol ure pred koncem določenega obratovalnega časa. Določila o dovoljevanju in prirejanju vseh vrst px*ireditev, se s to naredbo ne spreminjajo. § 7. Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo na prostem vrš'ti samo do 22, ure. V zaprtih prostorih, v katerh se n'kakor ne moti nočni počitek sosedov, ta omejitev ne velja. Po 22. uri in pred 7. uro se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti so3ešč na ali m!r na javnih krajih zunaj obrata. Koliko smejo pogostinski obrati prirejati dovoljene igre in godbo, določa § 76., odstavek 7., obrtnega zakona. § *8. Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo niti dovoljevati iger, kolikor ni v tej naredbi izrečno dovoljena izjema (§ 3.). Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače pred nastopom policijske ure z namenom, da bi se gost dalje zadrževal v lokalu. Najkasneje pol ure po določenem času je obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrežno osebje mora policijsko uro napovedati. § 9. Prekrški te naredbe se kaznujejo v smislu čl 95., odst. 2. uvodoma citiranega pravilnika po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 dinarjev, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Ostali prekrški se kaznujejo po dotičnih posebnih predpisih. § 10.. Ta naredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine« in dobi hkra_ ti obvezno moč. S tem dnem preneha veljati naredba z dne 4. julija 1935. (»Službeni list« št. 373-54 iz 1. 1935.) In njena sprememba z dne 27. februarja 1S40. (»Službeni list« št. 80-18 iz 1. 1D40.). Kr. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 20. januar'a 1941. Ban: Dr. Natlačen s. r. Naredba a katero se uvajajo uradne nakaznica za kruh ali moko in ureja promet z žitom in mJevfkimi Izdelkš v dravski banovini Člea 1. Od 1. februarja 1941. dalje »e smejo prodajati v območju dravske banovine kruh, testenine, moka in drugi mlevski izdelki (zdrob), ki se izdelujejo ali sestoje v celoti ali s primesjo 'pšan čne ali ržene moke, samo na uradne nakaznice, ki jih izda kr. banska uprava. Člen 2. Osebne nakaznice se izdajajo v obrazcih, in sicer: 1. zmanjšane za otroke do izpolnjenega 6. leta, * 2. delno zmanjšane za mlajše osebe do izpolnjenega 14. leta, 3. cele za odrasle osebe, 4 dcdiitne za težke d slavce, 5. za tujce iz krajev, kjer ai nakaznic. Zmanjšane, delno zmanjšane, cele ln 5 i 1 dodatne nakaznice se izdajajo za dobo 1 meseca. Nakaznice za tujce se izdajajo za dneve. Nakaznice se glase na korčino kruha, molče ali-mlevskih izdelkov ter testenin. Namesto kruha se smejo oddajati tudi moka ali mlevski izdelki, oz. testenine v razmerju, da ustreza 3.33 kg ljudskega kruha 1 kg pš nične ali ržme moke ali 1 kg testenn. Količino moke ali mlevskih izdelkov, ki se obdobno oddajo na nakaznice, določi Banovinski prehranjevalni zavod. Člen 3. Osebne nakaznice izročajo obč’nski preskrbovalni uradi družinskemu poglavarju zanj i» za vse člane gospodarstva (gospodinjstva). Za člane gospodinjstva v smislu te naredbe se štejejo tudi podnajemniki. Družinski poglavar mora izreč iti osebne nakaznice članom gospodinjstva*, ki jih ne prehranjuje. Vsako spremembo v številu članov gospodarstva mora naznaniti družinski j poglavar ali njegov namestnik občinske- j mu preskrbovalnemu uradu v teku 48 ur Člen 4. Za dobavo nakaznic mora vložiti družinski poglavar prijavo na predpisanem uradnem obrazcu. V prijavi mora navesti vse osebe, id jih preživlja ali ima nastanjene v svojem gospodarstvu, njih starost in njih poklic ter podati izjavo, ali in koliko žita ali mlevskih izdelkov ima sam ali člani gospodinjstva, za katere je vložil prijavo, v lasti ali v posesti, oziroma katere količine žita ali mlev3kih izdelkov mu kdor koli na kakršni koli podlagi dolguje. Nepravilna prijava se kaznuje, v kolikor niso upoštevana določila splošnega kazenskega zakona, po odredbah čl. 8. uredbe za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Katera količina zalog ne ovira izdaje nakaznic, odredi Banovinski prehranjevalni zavod. Člen 5. Potniki (turisti), ki v njihovem bivališču niso uvedene nakaznice kr. banske uprave o porabi moke in kruha, morajo dobiti za čas bivanja v območju dravske banovine s posredovanjem svojega stanodajalca dnevne nakaznice. Člen 6. Osebe, ki se navadno ne prehranju- ‘ jejo v gospodinjstvu družinskega pcgla- i varja ali v lastnem gospodinjstvu, temveč v tujem gospodarstvu (n. pr. v gostinskih obratih, kuhinjah in drugod), morajo oddati, če jih ta gospodarstva oskrbujejo povsem tudi s kruhom, svoje nakaznice v celoti, drugače pa ustrezajoče odrezke za moko in testenine temu gospodarstvu. Člen 7. Nakaznice imajo glavo z označbo serije in številke z označbo obdobja, za katero veljajo, in prostor za vpis osebe, za katero so bile izdane. Nakaznice imajo odrezke z navedbo količine po teži za kruh ali moko. , Prenos nakaznice ali njenih odrezkov m druge osebe, dalje poraba nakaznic, katere je oblastvo določilo za druge osebe, ali katerih veljavnost je potekla, sta prepovedana in kazniva; izvzeta je samo dopustna medsebojna izmenjava med člani istega gospodinjstva. Ravno tako je prepovedano prodajalcem kruha in moke prilastiti si nakaz- ; nico ali njene odrezke, ne da bi hkrati j oddali ustrezajočo količino kruha, moke i ali mlevskih izdelkov. Člen 8. j Osebe, ki se popolnoma oskrbujejo v I človekoljubnih in dobrodelnih zavod h, 1 učil ščih in odgojevališčih, v jetn šn.cah, j v zavetiščih itd., ne dobe osebnih nakaznic. Taki zavodi dobe moko in mlevske Pripcroč® se trgovina z vinom in žganj m B&rbR tfiarfcd Hubljana Malenškova ulica šSev. 7 izdelke ter kruh in testenine na posebne nakaznice za zavod, ki jih izdaja pristojni občinski preskrbovalni urad na prijavo po čl. 4. te uredbe. Nakaznica mora vsebovati navedbo, zrn kolikšno število oseb in za katero množino moke in mlevskih izdelkov, kruha in testenin je izdana, in za katero dobo velja. Nakaznice se izdajajo za dobo 1 meseca. Člen 9. Gostinskim obratom izdaja obratne nakaznice za kruh in moko za potrebe nerednih gostov sreski preskrbovalni odbor po navodilih Banovinskega pre_ hranjevalnega zavoda. Sreski preskrbovalni odbor izdaja obratne nakaznice za potrebo moke tudi slaščičarnam. Obratne nakaznica za moko za izdelovalce testenin izdaja Banovinski prehranjevalni zavod. Člen 10. Vse nakazn!če so javne listine. Ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakona Člen 11. Kruh, moka in mlevski izdelki ter testenine se smejo oddajati potrošnikor* le, če se predloži veljavna osebna nakaznica In kadar prodajalec odreže število odrezkov, ki ustreza zahtevani količini kruha adi moke, oziroma nakaznica za obrat ali zavod, katero nakaznica) obdrži prodajalec. Ta predp's velja tudi v gostinski^ obratih za stalne goste. Gostinski obrtniki so dolžni dopustiti, da njihovi gosti použijejo s seboj prineseni kruh. Člen 12. Obrtniki, ki oddajajo moko, kruh in mlevske izdelke (peki, trgovci, imetniki gostinskih obratov), morajo v svojih prodajalnicah oz. obratnih prostorih napraviti vidne in čitljive napise, da se smeta moka in kruh pod kaznijo oddajati samo proti uradnim nakaznicam. Člen 13. Vsi prodajalci moke, kruha in mlevskih izdelkov morajo zbirati odrezke osebnih nakaznic in vse nakaznice ter jih konec meseca izročiti občinskemu preskrbovalnemu uradu z obračunom po čl. 14. Člen 14. Vsi prodajalci in predelovalci moke ter prodajalci kraha in testenin morajo voditi zabeležnico. Knjiga mora imeti canačene strani in mora biti opremljena z občinskim pečatom ter biti na razpolago zaradi kontrole oblastvenim organom ali njih pooblaščencem. Iz knjige mora biti razvidno stanje zaloge v začetku meseca, prirastek med mesecem, vir dobave, uporaba v obrata in prodaja ter stanje konec mes ca. Te podatke iz zabeležn ee morajo vsi oddajale: kruha in mlevskih izdfiiko* ter testenin predložiti konec meseca občinskemu preskrbovalnemu uradu. ' Član 15. Vriak obrtnik, ki prodaja mokp, kruh in rnievske izdelke, žui predeluje moko, kakor tudi vsakdo, ki je vložil prijavo za dobavo osebne nakaznice ali obrat« nakaznice sa krah in moko, mora do-pu .titi, da organi občinskega preskrbovalnega urada zaradi nadzora nad pe-slovaajem in zaradi ugotovitva salog pr.'gledajo poslovne knjige ln obratna ter stanovanjsko prostore. Aleksander Klešii I Novi grobovi ALOJZIJ KAFER t wm-i * ^ ir.. ...... . . ’ :>** - s, ■ . - -se^Sfc« , ■ ■ ?4- iiilpl - * Viri> ,V- >R -S -i • J’.' . 16. januarja 1941 je izdihnil svojo blago dušo, naš prvi prvoboritelj - stanovski tovariš Aleksander Klešič, hotelir in kavarnar v Mariboru. Aleksander Klešič je bil med nami prvak, na katerega smo bili vsi gostitelji ponosni. Njegova vztrajnost, s katero si je znal vzgojiti vsestransko polnovrednega strokovnjaka, nam je mogla služiti vedno za vzor. Poleg izvrševanja svojega težkega poklica, ki že sam zahteva celega moža, se je ogromno žrtvoval tudi za stanovsko organizatomo delo ter za vsa e gostinskim stanom vezana društva. Bil nam je vedno najdragocenejši svetovalec, posebno še skozi zadnjih 5 let, "ko je zavzemal mesto podpredsednika Zveze združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino, kjer nam je bil tako živo delaven, tako neprecenljivo velik mož s svojimi široko razgledanimi nasveti, ki nam jih je dajal iz svojih bo- gatih izkušenj, da je naše gostinstvo z njim izgubilo enega najodličnejših predstavnikov. Pokojni je kot tak užival velik sloves tudi izven meja naše pokrajine. Bil je rodom Hrvat ter je dosegel starost komaj 61 let. Ko se je v pomladi svojega življenja odločil za gostinski poklic, morda ni slutil razočaranj, tegob in težav, kakor jih je moral srečavati skozi pičlo odmerjena desetletja. Aleksander Kleš.č je odšel od nas v težkih časih, ko bi ga najbolj potrebovali in ko si kar ne moremo misliti, da ga ne bo več ob mizi, ko bomo morali reševati nešteto zadev, kjer bi nam mogel s svojo prirojeno blagodušnostjo in verziran kakršen je bil, sodelovati. Naše gostilničarstvo mu bo ohran'!o trajen spomin hvaležnosti, časti in slave! Na zadnji poti so ga sprem'!i polnoštevilno zbrani stanovski tovariši, zastopniki raznih poklicev in stanov ter sorodnih strok, številni njegovi učenci, znanci in prijatelji. V toplo občutenih besedah so se poslovili od agilnega podpredsednika Zveze združenja gostinskih podjetij v Ljubljani zvezin predsednik g. C. Majcen iz Ljubljane, podpredsednik mariborskega združenja g. Alojzij Majcen in gojenec gostilničarske strokovne šole, ki ji je bil blagi ppkojn:k I izvrsten učitelj in podpornik. Očrtali so njegovo delo, vrline in zasluge za razvoj gostinske stroke, za krepitev go-j stinske stanovske zavesti ter sodobnega | strokovnega izpopolnjevanja. Ganljiva i žalcstinka je odmevala čez pobreško po-j kopališče v poslednje slovo možu, ki je postav'l vsem svojim strokovn'm in sta-hovsk:m tovar'eefti svetal vzer nenehne i prizadevnosti k izpopolnjevanju ter ne-i izčrpne iniciativnosti. Gostinska stroka j je občutila ob njegovi trpki izgubi znat-1 no vrzel. ■'A >;s-?ss . 1 * v: « m. Obrtniku, ki prepreči tak pregled, se razen redne kazni odvzame tudi pira vica obratovati z moko, imetn'ku osebne nakaznice pa pravica prejema nakaznice. Clen 16. Mlinarji, ki meljejo na merico, mora- ; jo Vse svoje prihode moke za merico oddati Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu. Mlinarji na merico morajo voditi za- ‘ jbeležn'co po čl. 14. in morajo izvleček iz zabeležnice mesečno predložiti občinskemu preskrbovalnemu uradu. Prav tako morajo dopustiti organom občinskega preskrbovalnega urada pre- ' gled knjig, zalog in poslovanja. Clen 17. Prekrški te naredbe se kaznujejo, v ' kolikor niso upoštevani predpisi splošnega kazenskega zakona, uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom ter uredbe o ureditvi blagovne prodaje, po določbah čl, 89. zakona o notranji upravi. Člen 18. Ta naredba stopi v veljavo z dnem' razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«. Kr. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 20. januarja 1941. Ban: Dr. Natlačen s. r. HoteHrjiing. tHlnitarjipozor/ Nabfivite si za Vaše gsste ... planinsko !e v MBDORNI 1 JUSI JA MA Židovska ul. 6 cvetlični med k* ter h Vhs n a ib (i lic postreže iraaSPs I n ■ vV-,> <4 i ' r&v" - rMmim Dne 23. januarja je nenadoma umrl v Mariboru naš častni član, kavarnar in hišni posestnik ter bivši podpredsednik tovariš A’ojzij Kiifer v starosti 74 let. Blagega pokojnika bo združenje ohranilo v trajnem spominu. Preostalim naše globoko sožalje. — Združenje gostilniških podjetij v Mariboru. BIZJAK IVAN t* Združenje gostilniških podjetij v Šoštanju je nedavno izgubilo vzornega člana Ivana B’zjaka, gostilničarja in posestnika v Šmartnem ob Paki, ki je podlegel mučni zavratni bolezni. Pokojni je bil rojen 6. maja 1889 v Šmartnem ob Paki. Bil je 48 tet gostilničar. V zakonu se mu je rod lo 6 sinov in 1 hčerka, ki je poročena z uglednim gostilničarjem g. Edvardom Rakom iz Velenja. Sin Josip je prevzel gostilno in posestvo za pokojnim očetom. Vsi ostali sinovi pa so tudi na uglednli po-iožaih. Imenovani je bil ustanovitelj gasilske čete v Šmartnem ob Paki, kateri je predsedoval 25 let ter bil za svoje neumorno delo na tem polju tudi odlikovan. Zelo se je zavzemal za povzdig gospodarstva in procvlt go3t'lniČarskega stanu Bil je odbornik Hranilnice in posojilnice v Šmartnem ter več let tudi v občinskem odboru. Ni se vsiljeval v ospredje in iskal časti, kajti b'l je skromen in pošten ter užival ugled pri vseh, ki so ga poznali, o čemur je pričal njegov pogreb. Ohranimo ga v častnem spominu! Vzornemu dolgoletnemu članu mir in pokoj, ge. soprogi in ostalemu sorodstvu izrekamo naše iskreno soža-lie! — Združenje gostilaških podjetij v Šoštanju. MASTNAK JULIJANA t Dne 6. januarja 1941. nas je nenadoma zapustila tovarišica gostilničarka Julijana Mastnakova, v najlepši dobi, stara komaj 45 let. Blago pokojnno bo združenje ohranlo v nailepšem spominu. Bodi ji lahka zemljica, preostalm naše iskreno sožalje! — Združenje gostilniških podjetij Sv. Jurij ob j. žel. \ f5 * J? t Prijateljem dobre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in žetite imeti nemoten užitek, pr da|te vinu približno tretjino Rogaške slatine »Te m pel«. Okus bo popolnejši in — — — Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepredi neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k viau vedno RogaSko slatino »TEMPEL*! Navodila za nakaznice za moko in kruh Gostinski obrati (restavracije, gostilne, bifeji, mlekarne), pekarne glede luksuznega peciva (kifeljčkov, maslen h žemljic in podobno), slaščičarne. Pekarnam dodelijo občinski pre-‘ branjevalni uradi Iz redne kvote vsak toliko količine moke, kakor so potrebne za redno obratovanje v prvem,tednu. — Poleg tega dodeie okrajni prehranjevalni odbori vsaki pekarni, ki peče luksuzno pecivo, obratno nakaznico in bone za določeno kol čino moke iz kontingenta za luksuzno pecivo. To količino določi okrajni prehranjevalni odbor na predlog in s posredovanjem pristojnega obrtnega združenja v breme za okraj določenega kontingenta. Pekarne obnavljajo svoje zaloge s predložitvijo odrezkov na osebne nakaz-, niee za kruh- in moko, bonev, izdanih na obratne nakaznice in s pribitkom 2% »a to količino iz naslova razpršitve in kvara. Gostinskim obratom (gostilnam, bifejem, mlekarnam, slaščičarnam) tedajajo pekarne kruh proti zičv':fm potrdilom o prejemu kruha. Ta potrdila opravičijo gostinski obrati tedensko z odrezki od osebnih nakaznic za moko in kruh, z boni lastnih in prejetih obratnih nakaznic in z 2% pribitkom iz naslova kvara in razpršitve. Na enak način dobivajo gostinski obrati moko od trgovin na debelo in drobno. Gostinski obrati razen slaščičarn, so dolžni pobirati od svojih gostov odrezke od osebnih nakaznic za kruh in moko, kjer je to mogoče. Zaradi kritja primanjkljaja za primere kjer to ni mogoče, se dodeli gostinskemu obratu, ki prodaja kruh in moko, v breme za to določenega kontingenta obratna nakaznica in določeno število bonov. To količino določi okrajni prehranjevalni odbor na predlog in s posredovanjem pristojnega obrtnega združenja v breme za okraj določenega kontingenta. Kontingenti Obratom se bodo dodelili naslednji kontingenti moke: a) gostilnam, bifejem, mlekarnam: 5 vagonov mesečno; b) pekarnam za luksuzno pecivo: 2.5 vagona mesečno; Okrajni prehranjevalni odbori so se obvestili istočasno, kakšni deli kontingentov pod a) in b) se dodeli poed nim okrajem. Obrazci za obratne nakaznice in bone Banovinski prehranjevalni zavod bo založil tiskovine za obratne nakaznice in bone. Da pa ne bi naspal pri oskrbovanju zavodov in obratov zastoj za izdajo za mesec februar preskrbovalni uradi in preskrbovalni odbori, ki izdajajo obratne nakaznice in bone, začasne nakaznice in bone, pisane s pralnim strojem, opremljene s štampiljko občinskega prehranjevalnega urada (občine, odnosno okrajnega prehranjevalnega odbora. Iz obratne nakaznice mora biti razvidno: Tekoča številka, da"um, ime oblastva, ki jo je izdalo, ime obrata '(zavoda), kateremu je izdana, čas, v katerem obratna nakaznica volja, količina in kakovost nakazane moke. Obratna nakaznica vrija tudi za kruh. Pri tem se računa, da je 7.7 kg bele moke’ enakih 10 kg belega in 33 kg črnega kruha. Boni so lističi, na katerih je vpisana na eni strani kol:čina po 1 kg, 5 kg, 10 kg, 85 kg, 100 kg pšenične moke, na flrugl strani pa štamp!ljka organa, ki je 'bon izdal, štampilika in pndms ali pa samo podpis urada, ki je kupil zanj moko.1 Vsi uradi, ki izdajajo obratne na- UŠEN FRANC t Dne 23. januarja je zatisnil v Dobri-ševasi najstarejši član Gosflničarskega združenja v Žalcu, ravno na svoj rojstni dan, v visoki starotsi 77 let svoje oči, g. Ušen Franc. Imenovani je bil vedno vedrega značaja in poln humorja ter daleč naokrog poznana osebnost. Pokojnemu bomo ohranili topel in trajen spomin. Svojcem naše globoko sožalje. — Združenje gostilniških podjetij v Žalcu. Dnevne vesiš — Poglobitev turističnih stikov * Madžarsko. Po sklepu turistične konference, ki se je vršila med našimi in madžarskimi predstavniki v Budimpešti sred: decembra lanskega leta, se bo vršil prvi recipročni izlet iz Slovenije v Budimpešto od 22. do 26. februarja t. L Izletniki si bodo mogli ogledati vse znamenitosti mesta, muzeja in slično pod , strokovnim vodstvom; omogočeni jim. ; bodo tudi kratki izleti v okolico mesta • itd. Predstavniki turističnih in gospo-i darskih organizacij v Budimpešti so pripravljeni omogočiti izletnikom raznih gospodarskih panog tudi oglede raznih gospodarskih institucij (velikih gostinskih, obrtnih, industrijskih m trgovskih obratov) ter se bodo ob tej priliki tudi poglobile gospodarske zveze med obema državama. Ker se v času izleta vršijo v Budimpešti največje predpustne prire- kazniee, vpisujejo v dnevnik naslov : lastnika in številko za vsako izdano : obratno nakaznico. j Vse gost.lničarje opozarjamo na to, da uradni obrazci nakaznic za gostinske obrate še niso izdani. Zato bo prejemal vsak gostinski obrat od svojega peka ali trgovca do izdaje izkaznic potrebno količino proti začasnemu potrdilu gostilničarja o prejemu. Ta začasna potrdila bo moral seveda vsakdo potem kriti z uradnimi nakaznicami ko jih bo prpjel. Še posebej opozarjamo, da bo nakazana količina zelo skrčena, zato si naj preskrbijo od gostov osebnih na-kaznic pri postrežbi s kruhom, da bodo mogli tudi za take odrezke kupiti kruh odnosno moko. Kakor smo sedaj obveščeni bo za go-sfnske obrate nakazana kolč:na pristojnim sreskim prehranjevalnm u»a-dem skupno za vse člane posameznih združenj. Iz te skupne količ'ne bodo razdeljene nakaznice posamezn:m obratom odnosno potom združenja. Gostfln'čarji bodo za prejete nakazn'ce torej lahko kupili moko ali kruh pri onem peku ali trgovcu kot dosedaj. P-odn se dobičkanosen Iiolel v letoviš om in knpd'Skem kraju Slovenije. Nitslov se dobi v upravi. 1 do 2°/o! Vsi drugi pa se mučijo brez ozira na zdravje! Zalo vsaj doma pijie RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC Koliko gostilničarjev gre na letni dopust ali odmor ? V tistega 7 rdečimi srci, našo najboljšo pritodno mineralno vodo, ki je obenem zdravilna za mnoge bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic, katarje in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ditve, bodo izletniki mogli prisostvovati živahnemu predpustnemu življenju v lepem velemestu ob Donavi. Izletniki bodo potovali s kolektivnim potnim listom. Izlet bo izveden z brzovlakom pod zelo ugodnimi pogoji. Vse informacije in prospekte dobijo interesenti pri vseh uradih »Putnika« v Sloveniji. — Zima je tu! Namesto z dragim ruskim čajem, postrežite Vašim gostom s »Emona« cvetličnim čajem. Pripravljen z limono, rumom, žganjem, vinom ali mlekom, v vsakem slučaju Vam nudi izredno okusno in aromatično pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Pišite po vzorec in navodilo za kuhanje v gostinskih obratih ter priložite 6 din za vzorec in poštnino. — Odločba o maksimiranja cen za loj. Kr. banska uprava, na prijavo Zveze združenj in odsekov mesarjev dravske banovine, na podstavi čl. 5. v zvezi s £1. 2. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (Sl. 1. št. 68-15 iz 1. 1940.) odobruje, da smejo mesarji v dravski banovini prodajati loj za prehrano in industrijske svrhe po teh cenah: 1. loj topljen, čist, po 24 din kg, loj surov (ledvični) po 18 din kg, loj surov, črevesni in drugi po 14 din kg. 2. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. — Specialiteta naše kmetijske proizvodnje. Po vzgledu drugih tujskopro-metnih držav namerava centrala »Putnika« letos izdati seznam specialitet kmetijske proizvodnje iz raznih krajev naše države. Seznam bo vseboval kratke opise in tudi nabavne vire za posamezne specialitete ter bo služil ne le propagandi za naše kmetijske proizvode, temveč bo v gotovi meri tudi naši turistični propagandi. Tujskoprometni Zvezi v Ljubljani in v Mariboru zbirata za ta seznam potrebne podatke iz vse Slovenije in prosita tujskoprometne, gostilničarske in slične gospodarske organizacije, kakor tudi posameznike, da pošljejo na naslov pristojne Tujskoprometne zveze, podatke o kmetijskih proizvodih, ki se izdelujejo ali predelujejo v njihovem delokrogu in ki jih je smatrati kot specialitete. Poročila naj vsebujejo kratke opise specialitet. V poštev pridejo seveda le prvovrstni izdelki, in sicer tako produkti rastlinske proizvod, nje (sadje, vino, žganje in slično), kakor tudi produkti živinorejske proizvodnje (mlečni izdelki, mesni izdelki, klobase, perutnina in slično). Potrebni so dalje podatki, v katerih krajih in pri kom se morejo nabaviti posamezne spe- cialitete in po kakšni ceni; zaželjena je tudi točna navedba naslovov proizvajalcev. Končno so dobrodošli tudi podatki o povprečni letni produkciji posameznih specialitet in obvestilo, ali se proizvajajo stalno ali le periodično. V kolikor je kaka specialiteta že renomirana in vpeljana v trgovini, bi bilo priporočljivo navesti tvrdke, na katere se lahko obrnejo kupci. Ker želi centrala »Putnika« v najkrajšem času dokončati priprave za izdajo omenjenega seznama, prosita Tujskoprometni zvezi interesirane ustanove in posameznike, da jima naproše-ne podatke stavijo na razpolago najkasneje do 5. februarja. Iz organizacij Članom združenja v slovenski BISTRICI Redni letni občni zbor Združenja gostilniških podjetij v Slov. Bistrici bo 12. februarja 1941 ob 8. zjutraj v restavraciji g. Ivana Valanda v Slov. Bistrici. Dnevni red: Poročila funkcionarjev in volitev nove uprave. Udeležba obvezna. Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora. Združenj e Slov. Bistrica. Dne 17. decembra 1940 se je vršila pod predsedstvom g. Ivana Kosa, v njegovi gostilni ob 9. uri dop. redna letna skupščina. Uvodoma se spominja g. predsednik smrti bivšega ministrskega predsednika g. dr. Antona Korošca, katerega spomin počaste navzoči s trikratnim vzklikom »Slava!«. Istotako počaste spomin umrlega člana g. Franca Kosa. G. predsednik omenja v svojem poročilu, da se občni zbor ni preje sklical zaradi prepovedi zborovanj spomladi in zaradi službene premestitve zadružnega tajnika, vsled česar je v zadnjih mesecih sam vodil tajniške posle ter tudi izvršil vse predpriprave za občni zbor. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje združenje 83 članov, od tega 32 moških in 51 ženskih. Prijavljenih je bilo 9 natakaric in 3 natakarji. Odborovih sej je bilo 4, ter 3 informativni članski sestanki. Blagajniško poročilo za 1. 1939. izkazuje na dohodkih 11.612.63 din, pri izdatkih pa 11.287.63 din, tako da znaša saldo 325 din. Poročilo o pregledu obračuna in blagajniških knjig poda g. Ka* Franc, kar vzame občni zbor na znanje. Pri proračunu za leto 1940. znašajo dohodki 5.575 din in istotoliko izdatki, kar se soglasno sprejme. Pri slučajnostih se poverijo tajniški posli novemu tajniku. Sklene se, da Be čimprej izterja zaostala članarina s članarino za leto 1940. Na željo nekaterih članov se tudi sklene, da se vrše seje in občni zbori izmenoma v raznih gostilnah. Občni zbor v letu 1941. naj| se vrši najkasneje do konca marca Po obravnavi nekaterih pismenih predlogov se občni zbor zaključi. Iz uredništva Rešitev križanke iz božične številke lista, zaradi pomanjkanja prostora, priobčimo v prihodnji številki. Restavraterji pozori Prodam po ugodni ceni dobro ohranjen arebml pribor. perilo, portelan In kuhlnlako posodo iz trojno močnega aluminija, ter obrabljeno navadno emajlirano posodo. Informacije pri upravi Ista, Pio Rado Veletrgovina vina § Ifffillana ima vedno na zalogi izbrana ljutomerska in halo- ■”* Ska vina ter dolenjski cviček. Posebna izoira MdenSkova ulica 5 dalmatinskih vin, dingač, vugava. vi