157. Stranka. I LliblUil, f toivk, 13. jiliji RIS. XLUIII. leto. .Slovenski Narod- vdja T &|«kl|aal na dom dostavljen: • ▼ upravništvu prejeman: jelo leto naprej . • • . K 24 — I ćelo leto naprej . t • • K 22*— pol leta m . • • • • 12-— I pol leU „ • . • • „ 11'— Žetrt leta „ . . . • . 6*— I četrt leta „ .....5*50 ca mesec m • • • • » 2*— I na mesec m • • • • » 1*90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ae vračajo. UrednUtro: EnaOova nllca *L 5 (v pritličju levo,) tetefoa §L 34. Ufcafta vsak 4a» *v**«r IsvmmŠI »•4«lf« la prazalk*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., trn trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjik insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošlljajo naročntne, reklamacije, inserati ttd, to je administrativne stvari. .. Pota«tiM fttevUka v«l|a 10 viaar|*v. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. MMar»*B« tiskana" telefoa »t «9. .Slovenski Narod* we\\a po poWs za Avstro-Ogrsko: ■ za NemčHo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30*— pol leta „ „ • . . 1%'TZ I za Ameriko in vse druge dežele : Četrt leta „ „ • • . 650 I na mesec m m • • . 230 ■ ćelo leto naptej . . . . K 35.— Vprašanjetn glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Uprarnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica St 5, telefon $t85* Hir na seuetne m bolidu. NAŠE ĆETE SO VZELE RUSKO OPORIŠCE PRI DEREVVLANIH. Dunaj, 12. julija. (Koresp. uracL) U radno razglašajo: Ob Bugu, severo - zapadno od Buška so zavzele naše čete neko rusko oporišče pri Derewlanih. Na ćeli ostali severo - vzhodnji fronti se tuđi včeraj nišo vršHi nika-ki boji. * Položaj je neizpremenjen. Nametnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL * • JURIŠ NEMŠKIH CET NA RUSKE POZICIJE PRI LIPINL Đerolin, 12. julija, (Koresp. ur.) Uradno razglašajo: Vzhodno bojišče. Na vzhodnjera bojišču so jurišale naše čete sovražne prednje pozicije blizu Liptne ob cesti Suwalki - Kalvarija 4 kilometre na široko. Na lugovzhodnjem bojišču je po-loža} pri nemških četah neizpre-menjeii. Vrhovno annađno vodstva POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana 12. t. ttl: Na ćeli glavni fronti na ruskem bojišču med Bugom in med Visio se ni pnmerilo znatnih dogod-kov. Sovražnikova napadalna sila se je predidoče dni ob Visnici izčrpala. Z več boji vprizorjeni napad Rusov ni dosegel drugega, kakor da se je naše levo krilo začasno ustavilo ob crti Jofefow-Kielce. Odločili smo se, da počakamo na tem ozemlju, izgo-tovitev vseh etapnih uredb, kar bi nas bilo sicer nekaj dni pozneje pripravilo do tega, da bi bili začasno ustavili svojo ofenzivo. Ruska proti-ofenziva nam ni prinesla nikake operativne izgube. Čete druge armade generala Bohrn-Ermollija so včeraj prebile rusko obrambno pozicijo ob Bugu. O pomenu tega uspeha nas bodo obvestila sele natančnješa izvestja, vsekako se je Rusom s tem pokazalo, da se izpostavijo velikim nevarnostim, če oslabe svoje posto-janke ob Bugu na korist svoji fronti južno od Lublina. Fronta proti Rusiji. Krakovska »Nowa Reforma« slika sedanji vojni položaj tako-le: Fronta od kraja Szau le do kraja Za-leszczyki je dolga 1600 km. Če se računa na meter dva vojaka, je za obrambo te crte treba 3,200.000 mož. Če bi se Ruse potisnilo iz Poljske, bi bila fronta komaj 400 km dolga, tako da bi bilo mnogo vojaštva na razpo-laganje za potrebo na drugih fron-tah. Prva ruska obrambna crta teče od trdnjavskega trikota Rovno-Dub-no-Luck vzdolž izlivov Strvja in Buga ter železniške proge Ko\vel-Holm - Lublin do Ivangoroda. Obramba je tu za Ruse ugodna, ker imajo za hrbtom štiri železniške proge, ki so zopet v zvezi z želez-nicami iz Varšave v Petrograd. v Moskvo in v Kijev. Tu imajo Rusi štiri velike trdnjave. namreč Varša-vo, Ivangorod, Brest-Litowsk in Luck. Obramba linije Ivangorod-Lublin-Hclm je za boje na Poljskem -odločilnega pomena, če bi bila pre-drta ta linija, bi prišla v nevarnost Brest-Litowsk in Varšava, tako, da bi se morali Rusi umakniti do Buga, sicer bi bili zajeti. Seveda imajo tuka] zvezne armade premagati resne težave. Tu namreč ni skoro nič čest in ozemlje je ali močvirnato ali pe-ščeno. Porabni sta le cesti Krasnik-Lublin in ZamoŠč-Holm-Vlodava; železnice ni nobene. Če se avstrij-sko-nemški armadi posreči, prebiti linijo Ivangorod-Holm, potem bi bil odprt pot ob liniji Lublin-Lubar-tow-Lazy-Siedlec in bi morali Rusi izprazniti Varšavo ter bi zaveznika pridobila pot v Brestlitovsk. Za to operacijo je treba v najboljšem slučaju šest do osem tednov. V po-štev bi prišla lahko tuđi kaka Hin-denburgova akcija na severu. Francoske vest] o msfcr oorannrf. »M. N. N.« poroča iz 2eneve z dne 10. julija: Lvonski listi trde, da se je pri zadnjem vojnem svetu skle-nilo rusko ofenzivo med Visio in Bugom. Car sam je bil navzoč in je zahteval, da se pripravi najskrajne-ši odpor. Čete, ki stoje danes ob Dnjestru, naj ostanejo sedaj tamkaj, da branijo Besarabijo. Med Krasni-kom in Lublinom mora pasti odlo-Čilen udarec. Če bi bila ruska arma-da poražena, naj drži nato trdnjav-sko crto Varšava-Brest, Litovsk-Rovno. Strokovni list »Guerre Mondia-\e« razpravlja o možnosti resnega ruskega odpora na crti Visla-Bug. Do sedaj se je omejila ruska proti-ofenziva vsekakor samo na šesti del tega prostora. V razmotrivanju obojestranskih predmetov in slabih strani se izjavlja, da je imel veliki knez dva meseca časa, da pripravi to najnovejšo pozicijo kar najteme- ljitcjše za odpor ter da napravi iz nje novo strategično bazo, med tem ko zavezniki nimajo tako lepe, varne crte ob varujočem teku reke. Vsekakor se pripravlja velikanska akcija, tako meni omenjeni list, ki bo pod gotovimi okolnostmi prinesla odločitev. Ta akcija tvori menda edino upanje velikega kneza, ki le na ta način lahko prepreci popolen polom. Francoska upania glede ruske protiofenzive. Francoski listi pričakujejo veliko rusko protiofenzivo na crti Visla-Bug. Velikemu knezu Nikolaju Niko-lajeviču je dano osem tednov časa, da organizira odpor. Od tega je od-visna odločitev za rusko armado v letošnjem letu. Ruske nove rezerve. »Tagesanzeiger« v Curihu poroča: Splošni položaj na gališko-polj-skem bojišču sicer se ni odločen, ampak o tem ni dvomiti, da bo izid f za Avstrijo in Nemčijo srečen. Rusi se pripeljali za ta brezupni boj 300 tisoč mož rezerv. Svarilo Rusom. VojaŠki kritik londonske »Tl-mes« poroča, da je ruski vojni svet | pred kratkim pretresal vprašanje, ali se naj ruske srednje armade umaknejo čez Visio in ali naj južne armade ostanejo v svojih sedanjih poziciiah ali naj se umaknejo na se-ver. Umik čez Visio bi imel hude po-sledice, ker bi bile trdnjave Novo-georgijewsk, \Varšava in Ivangorod same sebi prepuščene. Če bi se od severnih in centralnih armad poslala ojačenja na jug, bi se s tem pro-vzročil napad na postoianke ob Visli, Narevu, Bobru in Njemenu. Če ni ojačenj ali če manjka municije, potem je potreben umik. da se prepreci razbitje fronte. Glavno je, da se Rusija umakne boju, dokler ni zanj pripravljena. Tuđi če bi bila južna armada od centralnih sil ločena. ni v tem prevelike nevarnosti iskati, ker bi vendar vezala več je sile. Nem-Čija ima ražen armad v Galiciji, se štiri armade na vzhodu. Če bi Rusi oslabili svoje armade, ki stoje na-sproti tem, bi Nemci prodrli naprej. Rusom je torej svetovati, naj se umaknejo; umik se da pozneje popraviti, odločilna bitka pa bi imela posledice, ki se ne dajo popraviti. BALKANSKO BOJIŠČE. BOJI OB HERCEGOVSKO-ČRNOGORSKI MEJI. Dunaj, 12. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašaio: V zadnjem času razvijajo Crnogorci na hercegovski meji živahnej-še, a popolno brezuspešno delovanje. Tako sta nedavno nekako dva crnogorska bataljona zopet napadla naše obmejne pozicije vzhodno od Avtov-ca. Po daljšem obstreljevaniu s težko artiljerijo sta bila odbita. Eden naših letalcev je obmetaval istočasno neko crnogorsko taborisče zelo uspešno z bombami. Dalje proti jugu je udaril sovraž-ni bataljon čez mejo. Tuđi ta je bil odbit. Vzhodno od Trebinja te skušal sovražnik po ne uspeh ih preteklega tedna doseči učinek s težkim artiljerijskim ognjem, toda zaman. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fm!. Železnica na Jadransko morje. Bolgarski listi jalvjajo, da so vsi avstrijski vojni vjetniki v Srbiji sedaj zaposleni pri gradbi železnice skozi Albanijo do Jadranskega morja. LISTEK. Junak. češki spisala Olga Fastrova. Sedimo v čedni sobici, katere oprava izdaja na prvi pogled, da ta, ki tu stanuje, ni banalen človek. NiČesar ni tu, kar bi žalilo okus. Pianino pri oknu, pisalna miza, nad njo nekoliko slik igralcev in igralk v različnih vlogah. Okno odprto, na njem cveto pestre cvetice, za njim, na nasprotni strani ulice, pa zeleni park v veselem junijskem solneu. Lepo je tu, milo, tesnobno čisto: tako more pospraviti sobo samske-ga moža le roka ljubeče, vdane, dobre matere. Ali ta, ki tu stanuje in ki sedaj govori z natni, ne vidi ni ene izmed teh reci, katere je gotovo nekdaj tako ljubil, kot more ljubiti Človek le to, kar si je pridobil z lastnim de-lom. Šlep je. Oslepcl sedaj, v dvain-tridesetem letu svojega življenja, Bil je igralec. V LJubrjani, v Plzni, naposled v Svandovem gle-daliču na Smthovu. Prešel je vse etape, katere praviloma mora preiti fieški igratoc* predno naiđe roiren feo- tiček v Zlati kapelici nad Vltavo. Lani, lani je bil že skoraj na cilju. Pa je prišla vojna, bitka nekje v Srbiji, krogla ... In nastala je Crna, crna tema. Sedaj sedi tu mladi invalid: po-staven mož, poln življenja, energije, poln Ijubezni do umetnosti, katero je moral opustiti. In govori. Govori veselo in mirno, govori z ono Iahkotno bistrostjo in veselostjo, ki je lastna govoru vseh igralcev. Lc površnost, ona vesela površnost, katera je tako zna-čilna pri većini teh srečnih, sprele-tujočih metuljev in ki se dotakne tu tega, tam onega predmeta le mimo-grede, igraje in ki se ne poglobi v nobeno stvar — ta srečna, bistrooka igralska površnost je nekam izginila. Kajti doig čas je človeku tako v temi in tu se mnogo, mnogo premišlja o stvareh, o katerih se ni premišljalo nikdar in o katerih se nikdar ni hotelo premišljati — o ugankah sveta, katerih ni doslej razrešil nikdo in jih nikdar ne razreši. V duši modernega Človeka, silni, ponosni, vse zanikujoči, tolaž-bo zaničujoči, samozavestni — v tcj duši. nekdaj toli močni, se vrSi prevrat, kakor se godi v vseh mis-lih, kadar jih stiska strašna nesreća, veliko gorje, neznosna bolest. Kolika sila, kolika duševna moč je potrebna, da duša okreva po ta-kem udarcu usorie. da se ne skali z obupom, da znova dobi mir in veselost! Gledam na tega moža s crno obvezo na očeh, v elegatni suknji igral-ca, ki se je znal tako okusno oblačiti, gledam ga, kako govori veselo in z mirom distingiranega Človeka z vsemi, ki so ga prišli obiskat, kako se izogiba vsemu, kar bi jih moglo napolniti z žalostio, kako jih zabava, kot bi jih nikdar ne znal zabavati marsikater zdrav čmernež, in mislim si: »O jokavci, nezadovoljneži, nevrasteniki, vedno vzdihujoči, neprestano godmjajoči, nikdar zadovoljni, čeprav živite sredi med egip-tovskimi Ionci — pridite sem in po-glejte!« V tem možu, kot v sto drugih, katerih osebno srečo je zahtevala v žrtev današnja velika doba, je oži-velo antično junaštvo in duševna sila, ki je v malem in malenkostnem preddobju spala v nas vseh. In ker tu sede žene, je naravno, da se koncem konca govori o srcu in Ijubezni, o velikem trpljenju, ki ga povzroča Ijubezen duši imetnika, ki jo čuti globlje in živahneje kot drugi »normalni« ljudje. »Proti temu sem se znal zavaro-vati,« pravi slepec šaljivo. A ko ga žene radovedno sprašujejo, kako, pripoveduje prepresto in prisrčno: »Imel sem vedno dve Ijubezni. Če me je zapustila ena, tem gorkeje sem ljubil drugo, ono, ki me ni nikdar zapuščala in ki je vedno cakala potrpežljivo, da se moje, drugi vda-no srce zopet vrne popolnoma k njej... In ta druga Ijubezen, velika, trajna, ki je umirila vso bol — je bilo gledališče.« V sobici je nastala tišina, tes-nobna tišina. Prisotne žene so imele solze v oceh. ker bo sedaj tuđi ta edina, velika Ijubezen tega moža prestala tolažiti. Ali oslepeli se nasmiva, ne pripusti, da bi otožnost zmagala nad njegovimi gosti: »Gledališče me je sedaj tuđi zapustilo, nezvesto,« se šali, »a z žen-skami bo tuđi konec. Vsaj za ženo je še dvoje oči premalo — kako bi se mogel zanesti na ženo nekdo, ki ne vidi!« In vkljub vsej trpkosti te šale se gostje smejejo. Smehljajo se, ker so prepričani, da za tega moža došle} še ni popolnoma odevetela sreČa Ijubezni. Ni treba ravno videti, da je človek ljubljen! Žene so boljše, kot se navadno trdi o njih. Naposled je tuđi toliko dokazov, da so še ljudje na svetu, ki čutijo z nesrečniki. Soprog ravnateljice mu je poslal pianino, ki stoji pri oknu, da si more slepec zaigrati, druga dobra duša je prišla na resnično nežno misel, poslati mu žepuo uro. ki bije; in drugi drobni primerni darovi so tu, da tola-žijo in pripovedujejo o gorkem, do-brem ljudskem srcu! A mesto nezveste, ošabne Tha-lie se je prikradla druga Muza v čedno sobico umetnika. Oslepeli igralec vendar deluje. Dela — verze. Nad njegovo mlado glavo se ljubeče sklanja Poezija ter ga poljublja na pre-streljeno lice. Energii životni jd maje zachovdnu, dosud čekam. — Nemyslim již na osudnou ranu, umeleckym za cilem mne odrazivši z pouti, abych knezem Thaliinym nemohl slouti — roku pul již očekavam, zdali bude vraćen đobry nčkdy zrak muj — jenž byl v d&lne zemi ztracen. V duehu vidim Vojana! •, • John Borkmann po pokoji osamele ehodi, čeka, nadeji se koji jiste „dnes" že satisfakce dojde — nebo „zitra" — a tak jako Borkmann Čekdm pnstiho vždy jitra na mou zraku satisfakci — marne ,.. snad až zitra-----------. (Ohranjeno imam življensko energijo — doslej čakam. Ne mislim več na usodni udarec, ki me je vrgel s poti za umetniškim ciljem, da bi ne mogel sluti kot svečenik JhaUe *— Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 13. julija 1915. 157\ štev. 7 Srbski poslanik pri Vrntilunuk Rim, 11. julija. (»Grazer Tafc-blatt«.) »Agenzia Stcfani« javlja: Bivši srbski poslanik na Cetinju Oavlirović, ki je imenovan za posla- nika pri Vatikanu« Je prispel v Rim, kjer ga je sprejel papeški državni tajnik kardinal Oaspari Pnhodnje dni ga sprejme papež v nastopni av-dijcnci. Vojna z Italijo. ODBITI ITALIJANSKI NAPADI PRI VERMEGLIANU, REDIPUGU-> JI IN JUŽNO OD KRNA. Duna], \2. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: ItalJjansko bo]i § £ e. Na primorski fronti so poskuslH Italjani zopet neka] napadov, ki pa so bili, kakor vedno, odbiti, tako pri Venneglianu, Redipuglijl in na več točkah južno od Krnskega vrha. V koroškem obmejnem ozemlju trajajo topovski boji naprej. Tud} proti našim pozicijam na obmefriita gorah, evero - vzhodno od sedla Kreuzberg, in proti posamez-nlm th"Olskim utrdbam je naperjen sovražni artiljerijski ogenj. Ponovni sovražni napadi na Col di Lana so se, kakor vsi prejšnji, ponesrečili. Ponovni sovražni napadi na Coldi-lano so se, kakor vsi prednji, pone-srečilL Namestnik načelnika generalnega štaba tf. H 6 f e r. fml. • » • General Dankl o obrambi Tirolske. Tirolski deželnobrambni povelj-nik general Dankl je sprejel v nede-Ijo več vojnih poročevalcev, katerim je izjavil: Videli ste, da je obdala po-žrtvovalnost prebivalstva in navdu-šenost naših čet tirolsko mejo z moč-nim utrjenim pašom. Tega pasu so-vražnik ne bo nikdar predrl. Prišel bo trenotek, ko se bo iz-polnila vroča želja naših čet, preiti v ofenzivo proti Italiji. Lažnivost italifanskih uradnih poroci 1. Dunaj, 12. julija. (Kor. urad.) Iz glavnega poročevalskega stana poročajo: Oficijelna italijanska poro-čila italijanskega generalnega štaba vedno in vedno pripovedujejo o od-bitih napadih naših čet. Ćeli svet vć, da smo na jugozapadu sedaj le v defenzivi. Oni javljeni napadi avstro-ogrskih čet so tore] izmišljeni, ražen če smatra sovražnik naše čete, ki re-kognoscirajo pred našo fronto, za napadalne čete. Ravno tako napač-na so poročila, da vporabljajo naše čete v kmskem ozemlju eksplozivne krogle. Najbrž sovražniku ni znano, da dobe krogle vsled zadetja ob skalo ali kamenita tla, drugo obliko in da se razlete. Lažnjive vesti o našem brodovju. Inozemski časopisi so že večkrat objavili vesti o raznih izgubah naše mornarice. Vse te vesti so, kakor se z merodajnega mesta konstatira, ne-resnične. Naša mornarica ni imela v vojni z Italijo dosedaj še niti najmanj-še izgube. Tuđi vesti, da so bili ne-kateri naši podmorski čolni poškodo-yani, so popolnoma neresnične. Razmere v italijanski armadi. Dunajska »Zeit« javlja: Iz izpo-Vedi vjetih italijanskih častnikov sledi, da so razmere v italijanski armadi zelo nezadovoljive. pol leta že pričakujem, bo li mi vr-njen moj nekdaj dobri vid — ki sem ga izgubrl v deželi daljni. V duhu vidim Vojana!... — John Borkmann hodi osamljen po sobi, caka, z upom se napaja-------gotovo priđe še »danes« satisfakcija — ali pa »jutri« — in kot John Borkmann ča-kam vedno na satisfakcijo mojega vida — zaman — mogoče pa jutri ----------) Take verze sklada. To je akro-stihon. ZaČetne črke verza dajo: Eduard Vojan. ZakaJ pripoveđujem to? Zato, fceT se zdaj ta mož ne more preživeti in ima le siromašno mater. In ker prirede žene niemu v korist danes v petek ob osmih v ženskem klubu umetniški večer. In ker tiska oslepeli v Gregrovi tiskami svojo prvo knjigo verzov. Hočem vam le reci, da pridite na današnji večer, kjer se bodo prednašali todi verzi njegovi ■— in da kupite knjigo »Z propadla«, ko iziđe... In da storitc to, ne le iz sočutja...! (Ta umetniški večer se le vrSil v Pragi 25. junija t. 1. Zbirko pesmi »Z propadla« priporočamo tncH Slovencem, zlasti zmožnim češčine, in pa bližnjim znancem in prijateljem nesrečnega igralca. Naroča se pri igralcu Franta Bohuslav, Smichov, Podebradova t& 28. — Op, prcvajal-feeva.) ^ / Preskrba z živili je nezadostna, kruh, katerega jedo vojaki, je kakor iz žagovine. V fronti se nahajajo tuđi že 191etni mladeniči. Disciplina ie slaba. Ako so častniki strogi, se jim vojaki uprejo, pri Passo Paradiso se je zgodil ćelo nečuveni slučaj, da so lastni vojaki ustrelili nekega poroč-nika, ki je kaznoval nekega vojaka. Častniki Cadorni vedno manj zaupajo, očitajo mu, da ne zna dru-gega kakor kopirati Joffrea. Vendar pa priznavajo, da je Cadorna morda edini strateg, s katerimi razpolaga italijanska armada. Italijanski general Porro v Parizu. Kakor poroča »Tribuna«, je po-tovanje namestnika Seta italijanske-ga generalnega štaba, generala Porro y Pariz, velepomembno dejstvo. Obisk Porra je v direktni zvezi s se-stanki v Calaisu angleških ministrov s traneoskimi, sestanki, ki nišo imeli samo političnega značaja, marveč tuđi vojaški, ker sta se ga udeležila tuđi French in Joffre. Po obisku iran-coskega glavnega stana bo Porro obiskal tuđi druge glavne stane ter prišel v torek najbrže zopet v Pariz. Govori se, da je general Porro prišel predvsem zaradi tega v Pariz, ker so y Franciji in Angliji zelo nezadovoljni, da se Italija še do danes ni udeležila dardanelske akcije in ker je imela v vojni proti Avstriji tako majhne uspehe. Porro ima baje naro-čilo, da ustvari temelje vojaške konvencije, ki naj uredi bodoče razmerje Italije k trojnemu sporazumu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italiianske čete so se morale iz posameznih okrajev v Tripolitaniji popolnoma umakniti. »Avanti« oštro napada kolonijal-nega ministra Maninija radi njegove-ga protekcijskega gospodarstva in nepripustnega zapravljanja. »Popolo d' Italia« očita italijan-skim kapitalistom nepatrijotično mlaČnost. Milan je podpisal več mi-lijonov vojnega posojila, Bologna ko-maj 400.000 lir, Cremona 50.000, bogata Ferrara ravno toliko. Kakor se poroča, namerava tuđi italijanska vlada konfiscirati vse za-loge žita, da uredi po nemškem in av-strijskem vzorcu preskrbo prebivalstva s kruhom. Kraljev namestnik je ustanovil posebno komisijo, ki naj nadzira po-stopanje z vojnimi vjetniki. Komisiji načeluje bivši minister general Spin-gardi. V Avigliani v Piemontu je policija aretirala več oseb, ki so osum-ljene, da so izvršile napad na ondot-no dinamitno tovarno. Nadalje so aretirali dve osebi zaradi špijonaže. V Rimu vzbuja afera »slavnega franeoskega častnika - avijatika An-drćja« mučno, pa tuđi veselo senzacijo. Nekega lepega dne je prispel gospod Andrć v Rim ter se je predstavi! v uredništvu »Giornale d' Ita-lia* kot posebni odposlanec genera-lisima Joffrea. Listi so razbobnali slavo franeoskega junaka, d' Annun-zio ga je vzel pod svoje okrilje, rimske dame so mu pisarile zaljubljena pisma, množica ga je slavila kjerko-li ga je zagledala, trgovci in hotelirji sa si šteli v čast, mu dobavljati svoje blago na kredit. Končno se je pojavila — policija. Aretirala je gospoda Andreja, ki ni bil ne letalec, ne Jof-frejev odposlanec, temveč navadni pariški slepar. »Ginljivo historijo^ priobčujejo rimski listi: Italijanski kralj si je ogle-dal požar, ki je izbruhni! v trdnjavi Naborjet vsled ognja italijanskih tež-kih topov. Dolgo je molčal, potem pa svečano rekel: »To je uprav neron-ski prizor!« (Kakor znano, je zgorela v Naborjetu neka prazna lesena koliba, na katero je padla italijanska granata.) • » • Rdeča knjiga o izdajstva Italije. C. in kr. zunanje mnistr. je izdalo »Rdečo knjigo«, ki vsebuje šte-vilne diplomatične dokumente o predzgodovini naše vojne z Italiio. Dokumenti dokazujejo izdaialsko po-stopanje italijanske vlade. Med drugim izhaja iz njih tuđi dejstvo, da je zunanji minister Sonnino kralja in svoje kolege o avstrijskih ponudbah napačno informiral in da je italijanski generalni štab vsled poročil ita-li)anskega vojaškega atašeja na Du-naju težkoče vojne proti Avstrili zelo podceujcval. ZAPADNO BOJIŠČE. KRVAV BOJ ZA POKOPAUSCE PRI SOUCHEZU. Berolki, 12. julija. (Koresp. ur.) Uradno razglašaio: Na severnem obronku visine 60, južno - vzbodno od Vpresa, smo raz-strelili del angleške pozicije. Bltžinski boj ob zapadnem robu Soucheza napreduje. Snoći smo po trdovratnem boju zopet zavzeii po-kopališče, ležeče južno od Soucheza, za katero so se vršili že mnogi boji. Vjeli smo 2 častnika, 163 Francozov ter vplenili 4 strojne puške in 1 metalca min. Sovražne napade pri Combresu in v Aillvskein gozdu smo odbili. Vrhovno armadno vodstvo. Obstreljevanje Arrasa. Artiljeristična obramba mesta Arrasa, ki je zavito v goste oblake dima, je kar najbolj omejena. Urad-niki prefektori, ki so ostali v mestu do pretekle sobote, so dobili od vojaške oblasti ukaz, naj zapuste me-sto. Nedeljsko nemško obstreljevanje z natežjimi topovi je zopet po-vzročilo velike eksplozije na mtrst-nih mejah. Nemci so dosegli v apre-montskem gozdu navzlic obupneni iraneoskem odporu nove uspehe. DELO NEMSKIH PODMORSKIH COLNOV. Iz Londona poročajo, da je bii parnik »Elesmere^ s 1170 tonami pri Cornvvallu torpediran. Iz Kristijanije poročajo, da je dognala preiskava, da je bil v Huso-seharen potopljen parnik neniskt^a izvora imena »Friedrich Arp« ter da je bil na potu iz Narvvika. Dne 8. julija sta ga napadli dve ladji, neka mala angleška poinožna križarka in neka armirana ribiška ladja. Iz Grimsbvja poročajo: Semkaj je dospel ribiški parnik >,Fleet-\vood«, nagnjen močno na stran. Parnik je bil brez svarila obstrelie-van od nekega nemškega podmor-skega čoina v Severnem moriu. Pri tem je bil en mož ubit, trije pa ranjeni. Nemška blokada Kanade. Newyorški listi »Tribuna« pravi, da namerava Nemčija razširiti svojo blokado tuđi na kanadsko obal ter da hoče torpedirati vse municijske in transportne ladje. Oporišča za Nem-čijo naj bi bila na Belle - Islandu, St. Pierru, na otokih Miquelon pri Novi Finski na otokih St. Lawrence. Ame-riški strokovnjaki smatrajo tako blokado za možno. * FRANCOSKA URADNA PORO-CILA. Pariz, 9. julija. (»M. N. N. Uradno poročilo. Od morja do Aisne so se vršili tekom noči precej moćni artiljerijski boji za Souchez in počasno, a \ztrajno obstreljevanje Arrasa, kakor tuđi močna kanonala med Oizo in Aisno na plateauju Nou-ron. V Champagni boj z minami. V Argonih \ uškin in topovski ogenj brez infanterijske akcije. Med Maso in Mozelo je bila noč jako živa ima. Med Feyen Iieyom in v pretrskem gozdu smo zavzeii v boju z ročnimi granatami kakih 150 m strelskih jar-kov, ki smo jih bili izgubili dne 4. julija. Pri Croix des Carmesu je napa-dal sovražnik na fronti kakih 350 m z obstreljevanjem z zračnimi torpe-di in z metanjem gorečih tekočin. Ko se je Nemcem posrećilo zasidrati se v naših prednjih pozicijah, so bili takoj s protinapadom vrženi nazaj. Posrečilo se jim je le se obdržati le v nekaterih delih naših najsprednej-Ših strelskih jarkov. V Vogezih, v odseku Ban de Sapta in Fontenella smo imeli precejšnje uspehe. Ko smo pregnali sovražnika iz nekega dela naših prejšnjih utrdb, ki jih je za-vzel dne 22. junija. smo zavzeii ćelo nemško obrambno crto na holmu južnovzhodno od Fontenella do ceste Launois-Movermoutie. Kot sku-pen uspeh je zaznamovati napredek za 700 m globočine in na fronti v dol-žini 600 m. Vjeli smo 19 častnikov. med temi enega poveljnika nekega bataljona, dva zdravnika in 767 ne-ranjenih vojakov, ki so pripadali sedmim različnim bataljonom. Naše ambulance so sprejele enega častnika in 32 ranjenih nemških vojakov. Vplenili smo en top s 37 mm kalibra, 2 strojni puški, več bombnih metalčev in veliko množino municije. Od jutra sem obstreljuje sovražnik jako ljuto pozicije, ki jih je bil iz-gubil. Večerno uradno poročilo. Dan je potekel na ćeli fronti primeroma mirno. Javila se ni nobena infanterij-ska akcija. Sovražnik je nadaljeval svoje obstreljevanje Arrasa z granatami velikega kalibra. Med Oiso in Aisno, v Champagni, med Maso in Mostilo tefi v sosdii pri Aprcmoiitu se vrše ljuti artiljerijski boji. V Vogezih so se naše čete v in pri Fonte-nellu vdomačili v zavzetih pozicijah. Naš križni ogenj je preprečii sovraž-nikovo ofenzivo, med tem ko so naše baterije preprečile njegovo uspeš-no obstreljevanje. Vojno posve to van je v Calaisu. Vojno posvetovanje, ki je bilo ta teden v Calaisu in ki mu je predse-doval Joffre, se je vršilo predvsem vsled tega, ker je došlo poročilo, da bo Nemčija koncem julija poslala na zahodno fronto en milijon novih vojakov, da forsira Calais in Verdun. Kitchener je izjavil, da nova angle-ška ojačenja ne morejo priti na za-liodno fronto. Vojni svet je sklenil, potisniti večje število čet na Fiander-sko in v Argone. * Sestanek nemških finančnih ministrov. V Berlinu so se sestali finančni ministri nemških zveznih držav, da razpravljajo o važnih gospodarskih in finančnih vprašanjili. Državni tajnik jim je predložil v odobrenje novo kreditno prt-dlogo, ki bo izročena dr-žavnemu zboru. Ministri so tuđi izjavili, da ima celokupna država pravico, obdačiti takozvane vojne do-bičke armadn:li liferantov i. dr.). DROBNE VESTI IZ FRANCIJE IN ANGLIJE. Iz Rotterdama poročajo: Trimi-Iijonska armada lorda Kitchenerja je dosegla dne prvega julija približno prvi milijon. Tako pravi neka od cenzoria dovoljena vest lista *Mor-ningpost«. V angleškem kabinetu je izbruh-nila, kakor poročajo berlinski listi, nova resna kriza. Načelnica »militantnih sufra-getk<', mis Fankhurst, mobilizira an-Kleške žene za izdelovanje municije. i)ne 17. julija priredi velik demon-stračni obhod po Londonu. Iz Curiha poročajo z dne 12. ju-li]a: Iz Tokija izvejo tukajšnji listi, da se vrše velika pogajanja med ja-ponsko vlado in angleškim municij-skim ministrstvom glede velikih do-bav municije iz iaponskih arzenalov za Anglijo. »Neue Ziiricher Zeitung.< poroča, da ie dospela v Marseille neka japon-ska vojaška misija pod poveljništvom polkovnika Ogala. »Baseler Nachrichten- poročajo, da išče angleški generalni poštni ravnatelj 35.000 žensk, ki naj stopiio v poštno službo mesto uradnikov, ki so odšli v fronto. Boj za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 11. julija. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique MillU. — Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti se včeraj pred Ari Burnom in Sedil Bahrom ražen v intervalih se vrsečega infanterijskega in artiljerij-skega ognja ni dogodilo nicesar. Po-poldne je izstrelila neka sovražna oklopna križarka tipa »Nelson«, ki je priplula pod zaščito štirih torpednih čolnov pred Kaba Tepe, več nego 200 granat proti našim pozicijam, ne da bi dosegla kak uspeh. Na naši strani je bil le en vojak usmrćen in dva ranjena. Par od naše artiljerije oddanih strelov je doseglo sovražne ladje ter jih prisililo, da so se umak-nile. Vsled uspešnega ognja naših anatolskih baterij je izcubil sovražnik pri Ari Burnuju svojo dosedanjo aktiviteto. Te baterije so včeraj zopet z uspehom streljale predvsem proti sovražni havbični bateriji pri Hissarlarju. Ena izmed havbic je bila zadeta. Sovražni aviiatiki so prele-tcli anatolsko obal morske ožine, vendar pa jih je pregnal ogenj naših obrambnih boterij. Na ostalih frontah nobene izpremembe. Carigrad, 12. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča z dne 10. julija: Na kavkaski fronti je poskusil dne 8. julija na desnem krilu ob rneji napasti neki sovražni kavaleriiski polk enega naših oddelkov, ki je zavzel neko obvladujočo visino in jo zase-del. Odbili smo ga in mu prizadejali težke izgube. Ob dardanelski fronti pri Ari Burnu in Sedil Bahru se ni ničesar dogodilo. Anatolske baterije so uspe-šno bombardirale sovražno taborišče pri Takeburnu v okolici Sedil Bahra in neko infanterijsko kolono, ki se ie nahajala na pohodu. Popoldne je iz-bruhnil v okolici Takeburna požar. Od časa do časa je slisati eksplozije. ANGLEŽI V EGEJSKEM MORJU. Iz Aten poročajo: Po brzojavki iz Mitvlen. je zahteval poveljnik ze-dinjenih armad na otoku Tenedos, da se prepelje kakih 500 grških begnn-cev drugaru, da se tako preprecijo epidemije. Poveljujoči častnik nekega angleškega taborisča na Imbrosu ie zahtevak da & prepgve angloškim vojakom, prodajati špirituoze. — Poroča se tuđi o raznih izgredih tu-JI li čet, ćelo o častnikih napram že-nam. — Vlada je prejela obvestilo, da so Angleži zasedli brzojavni urad v Mudrosu. — Zanesljiva privatna poročila pravijo, da je v Sredozem-skem morju več nemških podmorskih čolnov, ki imajo namen, napraviti konec operacijam na Galipoliju ter pieprcčiti blokado. Iz neutralnih držnv. SESTANEK BALKANSKIH KRALJEV. >^Ber1incr Tageblatt- poroča iz Sofije: Tekom julija se bo vršil v Atenah sestanek kraljev Romunske. Bolgarske in Grške. Ta sestanek bi se imel prvotno vršiti v Bukarešti. Zaradi bolezni kralja Konstantina pa so ga preložili. Rusija in baikanske državo. Iz Stockholma poročajo z dne 10. julija: >Rječ« poroča, da se ne pričakuje v merodainih ruskih diplo-matičnih krogih za bližnji čas kako spremernbo v politiki balkanskih držav. Pogajanja z Bolgarijo in Ro-muniio ne napredujejo in na Grškem so se odložila pogajnja do sklicanja parlamenta. Zasedanju Skadra po crnogorskih četah se ne pripisuje odločilne važnosti. Sele pri sklepa-nju miru se bo odločalo o usodi Skadra. Zasedenie Južne Albanije po Grkih in \'alone po Italijanih se bo pripoznalo. SESTANEK GRSKEGA PARLAMENTA PRELOŽEN Kakor javlja ^Agence Havas iz Aten, se grški parlament z ozirom na kraljevo zdravstveno stanje ne bo sestal dne 20. juliia, temveč sele dne 20. avgusta. V Venizelosovi stranki vladajo nesoglasja. Baje je že 65 poslancev odpovedalo svojemu načelniku po-korščino. V grški javnosti se pojavlja vedno mocneiše gibanje za idejo ne-vtralnosti. Bivši minister Rallis, ki je pred meseci podpiral Venizeiosovo politiko, izjavlja. da mora ostati Gr-ška nevtralna. Nekateri listi poudar-jajo.da se mora Grška pridružiti centralnima državama. Grki v Epiru. Rimski listi javljajo: Grške Čete so zasedle v Epiru, južno od Ohrid-skega jezera, 14 vaši. • • ■• Ruski poslanik v Bukarešti bo od-poklican? »Vossische Zeitung« poroča, da bo dosedanii ruski poslanik v Bukarešti Poklevskij-Kozeij odpoklican in da priđe na njegovo mesto bivši poslanik v Srbiji knez Trubeckoj. Vtisk nemškega odgovora na ameriško noto v Ameriku London, 12. julija. (Koresp. ur.) >Morningpost« javlja: Akoravno se izjavliajo oficijalni ameriški krogi o nemški noti pesimistično in akoravna se kažejo nekateri listi zelo razbur-jene, vendar ne more biti govora o pretrganju diplomatičnih odnošajev med Ameriko in Nemčijo. Nemiri v MehikL VVashington, 11. julija. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Pripadniki Carranze v Veracnizu so uradno ob-vestili ameriške?:a konzula, da je general Gonzales zasedel mesto Me-hiko. Krizi in težave četverozveze na Balkanu. Četverozveza se trudi na vse inogoce načine, da bi s pomočjo balkanskih držav resila predvsem dar-danelsko vprašanje. Obnovila je svoje obljube Bolgariji in trdi se ćelo, da je ponudila sedaj bolgarski vladi — Carigrad, o katerem je sanjal kralj Ferdinand in ćeli bolgarski narod v prvi balkanski vojni. Gotovo je, da se vrše v Sofiji zopet pogajanja, toda navzlic dovzdevni pripravljenosti bolgarske vlade, ostaja jedro celega >.bolgarskega \nprašanja« vendar vedno eno in isto: Makedonija. Ta beseda pa je za staro služab-nico četverozveze Srbijo in za pri-cakovanega neofita Grško najhujše izzivnnje. Bolgarija zahteva takojšnjo zasedenje takozvanega nespornega makedonskega ozemlja, torej Make-doniio z Bitoljem in Ohrido ter Kava-lo. Srbska in grška javnost take koncesije sploh odklanja in srbski profesor Popović je nedavno napisal v švicarskih listih članek, katerega refrain je ta, da se Srbija nikdar ne more CKlreči Makedoniji, »ki je že od 13. stoletja srbska in je srbska tuđi se danes. < Morda sta grška in srbska yk4a i^koliko koaciUjaataeiši, )&• 157. Ste* »SLOVENSKI NAROD*, dne 13. juiija 1915. stran o. kor javnost v obeh državah. Morđa bi bili pripravljeni, pristati na kupčijo z Bolgarijo — proti takojšnji teritorijalni nagradi. Toda, kdo jima naj to nagrado da? četverozveza, ki se na- haja baš sedaj v stanju svoje »voja-ške depresije«? Zamenjati zemljo za obljube, tak račun se zdi tuđi srb-skim in grškim državnikom povsem napaćen. Diplomacija entente jim se-veda navzlic temu, da se zaveda znane bajke o medvedovi koži, ali pa morda ravno radi tega, zida zlate gradove. Grški ponujajo ćeli Aidin-ski vilajet s Smirno na zapadnem maloazijskem obrežju. Angleški diplomati šepečejo v Atenah ćelo r možnosti, da postane Grska mandatar Evrope, ki bi upravljal Dardane-le . . . Kaj vse so obljubljali in se ob Ijubljajo Srbiji! Toda čim se je ta država naveličala besed, ter si vzela to, kar ji je bilo mogoče — severno Albanijo — takoj je izbruhnil prvi konflikt s prijateljico Italijo. To je sploh značilno za vsa aktualna balkanska vprasanja, da izzove vsaka koncesija eni balkanski državi na-5?ro:stvo in ugovore druge. Tako se križajo tuđi srbski in romunski interesi in diplomati četverozveze, ki 5trižejo v Bukarešti in v Nišu papir, potiskan z avstrijskimi zemljevidi, ne vedo s svojimi škarjami ni kam ni kod, ker vindicirajo Romuni Banat za sebe, Srbi pa za sebe. češ, v Banatu je le ena tretjina prebivaistva romunska. V berolinskih listih smo čitali izrek srbskega politika, ki je dejal, da hočeio ententne sile resiti vsako balkansko vprašnje le na ta način, da plača stroške Srbija. Kakor hitro pa se Srbija oglasi za kompenzacijo, protestirajo zopet ti, ki so hoteli baš dobiti od nje plačilo. V nekem že-nevskem listu se že zgoraj imenovani srbski profesor Popović bridko pritožuje, da so Bolgarija, Romunija — in Italija nasprotnice srbskih aspiraeij. »Mi zahtevamo združenje Srbe'^', Hrvatov in Slocencev — te tri države pa nam nasprotujejo.« To i dkrito izpoved skuša sicer profesor Popović ublažiti s tem, da poudarja svoje trdno prepričanje, da se bo-deta Italija in Srbija končno vendar !e sporazumeli ter da priđe do zveze med Jugoslovani in Italijo na pod!a-gi nacijonalnega principa, v kar po-mozita Mazzini in Tornacu, toda dej-stvo je za enkrat le to. da vladalo med Srbijo m Italijo oštre diference, ne glede albanskega. temveč splošno iadranskega vprašanja. »M. N. N.« poročaio ćelo. da so vsled teh dife-renc nastala že nesoglasja med Pe-trogradom in Rimom, ker je italijan-sa vlada odklonila ruske posredoval-i e poskuse. tako, da se je sedaj morala lotiti nehvaležnega srbsko-itali-fanskega posla franeoska diplomacija. In ako bi se jutri ('posito, non concesso) pridružila Bolgariia če-tverozvezi in bi dobila za to uslugo 25 toli zažeijeno makedonsko ozemlje. ali ne bi bil to povod za nove konflikte? Ali ni že vprašal Ra-doslavov, kake kompenzacije da bo dobila Srbija za odstopljenje make-donskega ozemlja? Takc vidimo, da se porajajo na Balkanu vedno novi spori, nova nasprotstva, ki jih tuđi najspretnej-Ša diplomatična umetnost ne more spraviti s sveta. Konstelacija na Balkanu je z eno besedo taka, da je ne-mogoče spraviti vse balkanske države pod ententni klobuk. To uvide-vajo tuđi že ententni listi, in zato se glasijo poročila o »skorajšnjem na-stopu Boglarije, Grške in Romunije« vedno nejasnejše in malodušnejše. Tuđi nacrt o novi balkanski zvezi ne bo pomagal ententi razrešiti gordij-skega vozla. Njena nervozna prizadevanja, njene brezmerne obljube, njene ponovne ponudbe so rodile sicer že en važen uspeh: balkanski državniki jim čimdalje manj zaupajo in postajalo napram četverozvezi od dne do dne epreznejši in — hladnejši. litii minister Oenadlfev pod 0U0. Konec sofijskega procesa. Na Silvestrov večer se je vršil v sofijskern meščanskem kazinu od belgarskih umetnikov prirejen ples. V sijajno družbo je priletela proti pol-noči bomba ter ubila 4 osebe, več pa jih ranila. Med ubitimi sta se naha-% jala hčerka vojnega ministra genera-ia Fičeva in sin bivšega vojnega ministra in sedanjega šefa generalnega štaba generala Bojadžijeva. Atentat je izzval v ćeli Bolgariji velikansko razburjenje. Bilo je jasno, da izvira iz političnih motivov in skoro se je domnevalo, da so atentat povzročili Srbi ali Rusi, da se ma-ščujejo nad bolgarskimi državnikj, ki so bili z ministrskim predsednikom RadosJavovom na čelu na Silvestrov večer skoro pcrfnoštcvilno zbraoi v dvrrraji,^ MčŠCiUlSkfifiil |fflzin^|, __< Mrzlična prelskava policije Je rodila kmalu uspehe. Oblasti so are-tirale sedem oseb, po večini Ma-kedoncev, katerim je načeloval referent pri najvišjem bolgarskem račun-skem dvoru Vincenc P. Anastasov. Kmalu se je pokazalo, da je ta družba prava, že dali časa obstoječa aten-tatorska organizacija, katere glavni eksekutivni organi so bili Anastasov, neki Oeorgij Ilijev ter Kristo Gergi-jev, dva mlada postopača. Organizaciji je pripadaj tuđi sin sofijskega bogatega odvetnika Dobrinoviča, Na inicijativo mlađega Dobrinoviča in po nalogu Anastasova sta poskusila člana atentatorske tolpe, Ilijev in Santov, starega Dobrinoviča umoriti. Pozneje je pripravil Anastasov atentat v sofijskem kazinu ter obljubi! svojim »sotrudnikom« 10.000 le-vov nagrade. Ilijevu in Georgijevu je zaupal, da hoče doseći padec seda-njega kabineta. »Posle bo prevzel potem Genadijev, jaz (Anastasov) postanem mestni poveljnik.« V teku preiskave pa se je tuđi pokazalo, da je pripravljala Anasta-sovova tolpa že od leta 1911. sem atentat na kralja Ferdinanda. Po atentatu v kazinu so se zarotniki o tej stvari ponovno posvetovali in ćelo upali, da dobe od Srbije in Rusije denar za svoj nacrt, umoriti kralja Ferdinanda. Anastasov je imel pripravljene bombe in Makedonec Serafin xWanov naj bi bil eno vrgel na avtomobil kralja Ferdinanda, čim bi dobil od Anastasovove žene Helene znamenje z robcem. 2e tekom preiskave, se bolj pa pri razpravi, se je pokazalo, da so obstojale med Anastasovom in bivšim ministrom ter voditeljem stam-bulovistične stranke (ki sicer podpi-ra Radoslavovo vlado), Genadijevom dolgoletne intimne zveze. Anastasov je bil Genadiievov zaupnik, ki je pre-jemal za svoje posle znatne vsote. Kot priča zaslišan, ni mogel Genadijev razjasniti, zakaj je dajal Anasta-sovu toliko denarja in vedno očitneje je postalo, da eksistira rned zarotniki in Genadijevom zveza. katere namen je bil jasen . . . Anastasov je sicer pri razpravi vse tajil,tajili so tuđi drugi soobtožen ci, toda obtoženi Manov je priznal nacrt, umoriti kralja, povedal. da so nameravali zarotniki umoriti tuđi se druge osebe. pri Anastasovu so našli bombe in tako ni bilo več dvomiti. Sofijsko vojno sodišče je obso-dilo Anastasova in pa Makedonca Santova, ki je vrgel bombo v me-ščanski kazino k smrti na vešalih, ostale zarotnike pa na ječo od 4 do 20 let. Istočasno pa je sodišče sklenilo, uvesti kazensko preiskavo proti bivšemu ministru Genadijevu, ki je osumljen sokrivde pri zločinih obso-jenih atentatorjev. Minister Genadijev aretiran. Iz Sofije poročajo: Oblasti so aretirale ministra Genadijeva in ženo glavnega atentatoria Anastasova. Tuđi angleški poslanik kompromitiran? Sofija, 12. juUja. V političnih krogih se zatrjuje, da je bil angleški poslanik Bux-Ironside zato odpokli-can, ker je zapleten v atentatovsko afero. Dnevne vesti. — Nadvojvoda Karei Franc Jo- žef je dospel iz taborišča vrhovnega armadnega poveljnika na Dunaj, da poroča cesarju. — Imenovanja v artnadi. V ge- neralnoštabnem zboru je za stotnika imenovan nadporočnik 13. havbične-ga polka Anton Lokar. Za stotnike so imenovani nadporočniki: Gustav V r eč k o 9.3. pešpolka, Ivan Š i v i c 87. pešpolka, Anton P e t r i n č i č 89. pešpolka, Emil K 1 u n 9. pešpolka, Rudolf Ore! 87. pešpolka in Franc G I a d n i k 10. pešpolka. — Za nad-poročnike so imenovani poročniki: Josip Kos 7. lovskega bataljona, Martin Jazbec 97. pešpolka, Julij jM o j t n a r 98. pešpolka, Franc A m-brož 10. pijonir. bataljona, Viktor I- u š n i k 7. saperskega bataljona. Za stotnika v rezervi je imenovan nadporočnik v rezervi Adolf A r k o. — Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročniki v rezervi Ivan S u-h a d o 1 n i k 96. pešpolka, Josip J a k š e 97. pešpolka, Avgust T r o -janšek 17. pešpolka, Franc Pi-šek železniškega poika, Marij Pet-k o v i č 87. pešpolka, Ad. Kopriv-nik 87. pešpolka, dr. Oton Kle-m e n č i č, 3. polka tirolskih cesar-skih lovcev, dr. Jakob Štefančič 2. bos. - herceg, pešpolka, dr. Tomaž Sušnik 2. bos. - herceg, pešpolka, Ivan M a 1 e ni š e k 2. bos. - herceg. pešpolka, Josip J e n k o 2. bos.-herc. pešpolka, Franc Korent 17. pešpolka, Stanko Lavrenčič 17. pešpolka, Valentin E r ž e n 2. bos - herc. pešpolka, Franc 2 i d e k 77. pešpolka, Vladimir O o 1 j a 2. bos. - herceg. ka, Ivan D e r ž i č 87. pešpolka, Fran Aleš 17. pešpolka, Josip Top lak 87. pešpolka, Ad. P u č n i k 87. pešpolka, Karei Verčovnik 91. pešpolka in Sinion B o ž i č ^6. pešpolka. — Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec 111. razreda z vojno dekoracijo sta dobila stotnik 27. pešpolka Anton* Jazbec in rez. nadporočnik 78. pešpolka Alojzij S t e r b e n c. Novo najvišje priznanje (srebrni signum laudis) sta dobila nadporočnik 17. pešpolka Einanucl Š u i; 1 a j in rez. poročnik Marij K e -bek. Signum laudis so dobili: nadporočnik 44. pešpolka Karei S t e r -niša, stotnik inženirskega oficir-skega zbora Milan J e n c i č, stotnik 78. pešpolka Gvidon Povše in čr-novojniški inženir Martin B e ž i č. — Zlati zaslužni križec na traku hrab-rostne svretinje je dobil provijantni poročnik 8. lovskega bataljona Ivan Maše k. — Vojno odlikovanje. Štabnemu zdravniku g. dr. Rudolfu Trenk-lerju, poveljniku vojne bolnice 9/3, je pO'deljen viteški križec Franc Jo-žefovesa reda na traku vojaške^a zaslužnega križea. Štabni zdravnik dr. Trenkler je bil do leta 1914. pri-deljen okrajnemu dopoinilneinu po-veljstvu v Ljubljani kot polkovni zdravnik. — Profesor dr. Ivan Merhar t. Kakor smo že javili, je padel na boj-ntm polju rezervni nadporočiiik dr. Ivan Merhar, profesor na državni gimnaziji v Trstu. Z njim smo izgubili ne samo vzornega šoinika in iskrenega prijatelja učeče se mladine, ampak tuđi delavnega moža na polju naše kulture. Profesor dr. Mcr-lar je sodeloval pri ruzličnih revijah in listih in so na primer njegove literarne kritike v »Ljublianskem Zvonu« vzbujale občno pozornost. Delo-val je pa tuđi sicer na polju prosve-te in si pridobil za razvoj slovenske-ga gledališča v Trstu velike zasluge. Smrt takega delavnega moža in od-ličnega šoinika je za naš narod težka izguba. Pokojnik je užival iskrene simpatije v vseh krogih in mu je za-gotovrljen Ijub spomin. — Iz ruskega vietništva se je oglasil bivši član graškega Sokola Ivan M a j d i č. Pisal je svojemu svaku Rodetu v Mestni hranilnici. Piše, da je zdrav in da je v azijskem mestu Karakala. Majdič je bil v Prze-myslu in je pisai zadnjič oktobra lanskega leta. — Iz laškesa vjetništva se je oglasil Jože G ra š i c, posestnik iz Černivca pri Brezjah, po domaće M a j e r č k o v. Piše svoji preža-lostni, sedaj pač potolažcni ženi. da je bil vjet na patrulji in odpeljan v Kremono. — uonškt dežeJnl ont>or. iz Kro-ga goriških beguncev se nam riše: Po vojni se borno oglasili in borno vsej javnosti povedali svoje pritožbe. Eno pa naj bo dovoljeno že zdaj pribiti tuđi v vašem cenjenem listu, ker je to smei storiti tuđi goriški »Novi Čas«. Cim je izbruhnila vojna z Italijo. se je goriški deželni odbor preseli! na Dunaj. Ce bi se bi! umaknil v Vipavo ali v Tolrnin, bi že ne rekli dosti, a da je šel na Dunaj, odkodcr ne more ničesar storiti za deželo in njeno prebivalstvo. to ni prav. Deželni odbor bi bil moral kliubuic vsaki nevarnosti. pa makar da bi sovražnik tuđi deželne odbornike interniral, ostati na svojem mestu in čuvati nad prebivalstvom in je varovati z vsemi močrrft. Dočim pa so se državni urad-niki, ki so po dobljenem ukazu odšli, zopet vrnili v svoja stara mesta. Kar jih ni v rokah sovražnika. pa sedi deželni odbor še vedno na Dunaiu. — Oskrba pribežnikov s Pri-morskega. Nov sovražnik je vstal proti naši domovini; operacije na južnem bojišču so pregnale na tisoče prebivalcev iz tistih pokrajin v severne dežele. C. kr. ministrstvro za notranje stvari je že poskrbelo za njih pona-mestitev, za podpore, preživo in obleko iz državnih virov. Zadostiti hoće ludi verstvenim, posvetnim, zdravstvenim in socijalnim potrebam teh pribežnikov. Ali s tem še ni vse opravijeno. Vsem drugim nezgodam se pridružuje tukaj vsaj pri enem delu teh pribežnikov še jezikovno in kulturno sorod-stvo z novim nasprotnikom, čigar za-vratnost jih zatorej tem bolj tare; utegnil bi se jim vzbuditi strah, da so si v zaledju lahko v svesti neprijaz-nega sprejema. Ta bojazen je neupra-vičena: pribežniki iz južnega obmej-nega ozemlja naj bodo uverjeni, da bodo vživali kakor vsi drugi posebno varstvo in oskrbo državne gosposke. Prebivalstvo, med katero so nasta-njpnj £q vmUve v doniaOf ki^ie. iih sprejema kot zveste sodržavljane s sočutnimi srči, in koder doslej še ni pomožnih komitejev, se bodo ustanovili, da se težavni položaj novih pribežnikov kar le mogoče olajša. — Pomoini odbor za begunce z juga. Včeraj se je vršila na Dunaju ustanovna seja pomožnega odbora za begunce z juga. Seje so se udeležili protektorica nadvojvodinja Marija Jo-žefa, ces. namestnik baron Fries-Skene in grof Toggenburg, poslanca Faidutti in Bugatto in mnogo drugih. Predse-doval je bivši ministrski predsednik baron Beck, ki je v svojem nagovoru predvsem pozdravil nadvojvodinjo Marijo Jožefo ter se ji zahvali!, da je sprejela protektorat. Nato je izjavil, da spadajo med žrtve vojne v prvi vrsti tuđi oni, ki so morali zapustiti svojo domačo grudo. Govorili so še Faidutti in drugi. Nadvojvodinja Marija Jozeta je nagovcriia namestnika Fries-Skeneja in grofa Toggenburga. — Ogrska žetev. Ogrsko polje-delsko ministrstvo je objavilo pojasnilo o letošnji ogrski žetvi. Poljedelsko ministrstvo pravi, da bo žetev sijajna. A glej — zdaj se je oglasil ogrski ko-respondenčni urad in ta svari javnost, naj si ne dela preveč optimističnega mnenja na podlagi ooročila poljedel-skega ministra. '" — Ne pošiljajte ranjencem in vojaškim boinikoin darov v Ljublja- noi Zakaj v ljubljanskih bolnišnicah ostanejo z hojišča prispeli vojaki sa-lrio kakih pet dni, da se nekoliko okrepe in da se pokaže, ali nišo morda nalezljivo bolni. Po preteku tega roka pa odpravijo vsakogar, če le ni prenevarno ranjen ali bolan, daleč proč v notranjost države, kjer ga sprejme ta ali ona bolnišnica v stalno oskrbo. Kam priđe k^Jo, se odloči sele onsrran Zidanega mosta, kjer po-sJuje vojaški urad za porazdelievanje ranjencev in bolnikov. Ta urad se mora ravnati po trenotnih razmerah v posameznih bolnišnicah. s kateri-mi razpolaga in ukrepa stoprav te-daj, ko je vlak z ranjenci in bolniki iz Liubliane prispei na porazdeljevalno postajo. Špričo te uredbe nihče v Ljubljani ne ve vnaprej. kam priđe ta ili oni ranjenec ali bolnik, navadno tuđi povelistva tukajšnjih bolnišnic ne. Kam je kdo prispcl za stalno, o tem dobe svojci dotičnika tiradno ob-vcstilo od poveljstva bolnišnice v zaledju takoj po njegovem sprejemu v bolniško oskrbo, ne prejemajo pa ta-kih cbvestil tukajšnje boinišnice. ker bi jih takšna obveščevalna služba preveč obremeniala. Zato pa: Ne po-šiljajte raniencem in vojaskim bolni-kom darov v Ljubljano! kajti večino-ma prispo t^ pošiljatve v bolnišnico stoprav tedaj, ko naslovlienca že davno ni več v njej. Jest vine se zaradi poletne topline izpridiio doma-lega vse, da jih je treba kot nerabne ali ćelo za zdravje opasne uničiti. kar se dan na dan izvrsuje kupoma. druge pošiliatve. zlasti denarne, pa ro-niajo iz urada v urad. iz kraja v kraj in povzročaio nebroj potov in pisarij. predno dospo naslovljencu v roke, ako ne, inoraio končno morda ćelo nazaj k odpošiljalcu. Zato potrpite. svojci, da dospe vaš miljenec v za-ledje in v bolnišnico, kjer bo ostal dalj časa. pa mu potem posljite. kar ste mu odmenili za priboljšek. Tedaj bo vai>o posiljatev gotovo in točno prejei, v Ljubljani pa najbrže ne. — Vžigalice društva »Lega na-zionale«. Prodajanje vžigalic razpu-ščenega društva »Lega nazionale« je prepovedano. — Pisma v Bosno. Vsa privatna pisma v Bosno se morajo oddajati odprta* sicer jih posta ne posije naprej. — Nemšhi kenzuiat, ki je bil pro-vizorično v Ljubljani, se je zopet preselil v Trst. — Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjaio, da se prične rok dolžno-sti naznanila za gumi (kavčug) dne 13. t. m. in sicer je naznanilo poslati v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. — Občni zbor »Glasbene Matice« se vrši 14. t. ni. ob 8. zvečer v društveni dvorani. Častiti elani se opozarjajo, naj se ga udeleže v obil-nein številu. Kdo ve kaj? Anton Gabrijelčič pri pešpolku št. 5$ v Pragi, TII. straka akademije, soba 1 prosi, če kdo kaj ve o njegovih staršin, Vincencu in Ani Gabrijelčič v Ložicah hiŠ. st. 116, naj mu to blagovoljno sporoči. Tatvina in goHufna. Že stari, var-nostni oblasti in sodišču znnn tiČ Jožef Oltra. ki sicer vedno rokov-niači no svetu, se je pred krntkem prikazal v svoji domovini občini v Polu. Izmaknil ?e pri neki Irisi par £fiyli6X ixL to unub korAkoy pooibal z njimi dalje. Čevlje je med potjo nekemu kmetovalcu, ko je delal na polju, prodal za 5 kron. Kmet mu je čevlje takoj plačal in naročil, da naj jih mimogrede odda na njegovem domu. Sladki Jože je to naročilo ra-dostno prevzel in šel s čevlji na kmetov dom. Pa jih ni oddal. Kaj še! Poprosil je za 2 vinarja in ko jih je dobi!, jo je potulil do druge hiše in čevlje tam zopet prodal za 4 krone. Za to kupčijo bode seveda moral de-lati pokoro, katere je njegova trda. koža žc popolnoma privaiena, kajti ne pobljša ga ne deželno ne okrajno sodišče, ne kaznilnica v Gradiški in ne prisilna delnvnica. Jože pač je in ostane stari Jože. Goriška zdravnika dr. Rojic in dr. Thoma sta se naselila za čas vojne na Bledu, kjer sprejemata — ker sta domača dva zdravnika vpoklica-na k vojakom — tuđi bolnike. Prvi stanuje v vili Klarman, drugi v vili Olivotti. Vest bodo gotovo zlasti primorski begunci z veseljem pozdravili. Na Bledu je letos vse polno sta-nevanj, zelo poceni na razpolaganje. Iz politične službe na Štajer-skem. Namestnik je poklical namest. koncipista Rih. Koropca v Brežicah v službovanje pri namestniji v Gradcu. Prestavljen je namest. koncipist dr. fr. Fina iz Celja v Murau, konc. praktikant Tranc Šchorn iz Miirzzu-sehlaga v Brezice. Iz poštne službe na Šta|erskem. Imenovan je poštni oiicijant Ivan Puntigam v Mariboru za poštarja v Mislinji. Odlikovana sta s srebrno hrab-rostno kolajno četovodja Franc Golo-grane in pijonir Andrej Premelč, oba pri pijonirskem bataljonu št. 3. Iz Artič pri Brežicah se javlja, da so neznani zlikovci vrdli dne 10. t. m. ob pol 1. ponoči v hišo Derna-ča, kjer je trgovina in pošta. Slučaj je nanesel, da se je trgovka zbu-dila ter videla enega od peterih, ki je gotovo na straži stal. Ob njenih klicih in strelih so zlikovci pobegnili. Odnesli nišo še nic, škode druge je preetj. Bale je ranila tuđi poštarica enega izmed njih. Iz Celja. Pri 87. pešpolku so med drugimi imenovani: za stotnika nadporočnik Edvard M a t u š k a, za po-ročnika v rezervi praporščak Rudol! D o b o v i š e k. Pri trdnjavskem top. polku št. 4 je imenovan za poroenika v rezervi praporsčak Vinko V o š -n j a k. Pri domobranskem pešpolku št. 26 je imenovan za poroenika v iezervi praperščak Stanko J u r k o. Urari je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov inf. stolni dekan mariborski gosp. Jakob Kavčič v starosti 52 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let profesor veronauka na slovenskih paralelkah mariborske gimnazije. Zelo je skrbel kot tak za ma-riborsko dijaško kuhinjo ter ostane premnogim njegovim bivšim ucen-eem v prijaznem spominu. Politično se ni nikoli udejstvoval. Tuđi v Gradcu se je oglasil čio-vek, govoreč hrvatsko narečje, ki je vprasal za dvorano v Kaufmanns-haus, da bi tam priredil gledališko predstavo. Iskal je najmanj 25 pred-plačil. Predstave bi se imele vršiti v soboto in v nedeljo, dne 3. in 4. ju-lija. Nabral je ta mož do 50 K, a predstav seveda ni bilo. Na večer 3. juiija se je ćela zadeva naznanila graški policiji, a uspeh je dvomljiv. Dotičnik je tuđi pripovedoval, da priredi dne 15. juiija predstavo v Ptu-ju in da priđe potem s sedmimi tova-riši v bojne crte. Takc je torej tuđi graške rodoljube potegnil neznan človck, kakor celjsk^L in druge. Reski »Novi List« priobčuje pismo hrvatskega vojaka, ki piše svoji ženi z itaiijanskega bojišča: »O moja mila Ane, veliko čudo, da smo i jedan ostali živi. To nije bilo drugo nego da se otvori pakao. Kad smo došli na >^šturm«, to nisi mogao poznati, je li naš ili Talijanac, i to od velikog dima, što od puški, što od to^ pova. To je bilo na jednoj maloj pla-< nini, što se zove Plave, kraj vode Soče. To se zbilo dne 1^6. VI. 1915. Mi smo njih čekali na vrh planine u »Dekungu« sakriveni. Tuđe smo bili samo 3 kumpanije naše vojske, a jedna kumpanija malo podalje, ali nije nam mogla nikako doć u pomoć' od velika topničtva. Oni mukli topovi počeli hodit k nama u 6 sati u večer i jain onda otišao ća (jer ranjen mučali. Kad su došli Talijani u blizinu 200 koraka, a mi onda otvorili vatru na njih. Njih je bilo šest bataljuna, a nas samo tri kumpanije, i udri mi udri po njima. To je trajalo do 7 in pol uri, pucanje. I oni došli do naših »Dekungi«, a mi onda vanka bajunete na puške, pa ala, to da se bode jedan drugoga. Pomisli moja Ane, kao je to na toj planini. Tuđi je velik brieg. pak bi se dogodilo, da bi i puške izpadale iz ruku, od velika truda i puške se lomile, a onda ba-dai i udri po glavama i napokon smo se tukli i kamenjem. To se nije znalo tko je za koga, ni tko je na koga, Naookon sam vidio sete su S6 Jfc 3tr«n 4. ^LOVKNSKI NAKOU*. dne 13. juiija 19R>. lO/. StCV. bima grizli i hvatali se u šake, tko 1! će »Dekunge« uzeti u šake. Njih je bilo 7 do 8 na jednoga, ali mi smo pomoću Boga njih suzbili. To je brdo puno mrtvih, sve jedan na drugoga. Nisi mogao stati nogom na zemlju, nego na mrtvo tielo. Uz to je nama došla pomoč oko 9 sati u večer i jam onda otišao ča, jer ranjen šrapnelom), a oni se borili cielu noć od 6 sati u večer do u jutro. Palo je mrtvih Talijana 2000 (dvie hiljade), a ranjenih, sam Bog znade. V Pečuhu na Ogrskem je umri dr. Evgen Oruber, c. kr. zdravnik generalnega štaba v pokoju, v starosti 69. let. Pokopan je bil 8. t. m. »Njegov edini brat«, prvovrstna slika, kakor dejanja, so tuđi izvrstna. flugo Flink je zelo priljubljen igra-fec, ki ima glavno vlogo brata, za drugega skrbi, trpi in prenaša zo-prno kazen. Drama se zelo dobro konca. — »Preglednik medenih ted-nov^ je prava veseloigra v vlogah Albert Paulig. Hugo Flink in Borgio Horska je dobro izurjena igralska trojica. Obe sliki se danes, torek, do četrtka v kino »Idealu« predstav-ljata. Uzmoviči povsod. Včeraj popol-dne je bilo v gnječi pred vojno pro-dajalno na Turjaškern trgu nekemu možu, ki je čakal, da si nakupi živil, iz žepaUkradenega 4 K denarja in je momi vsled tega domov k družini praznih rok, tat si jih je pa nabavil za tuje žulje. Izpoložen novorojenček. Danes zjutraj so na Golovcu našli izpoio-ženega Še živega novorojencka {dečka). Malega ubožcka je oblast oddala v oskrbo, po neusmiljeni ma-.teri pa zasledujejo. Razne stvari. *" * Predsednik pruske gosposke zbornice umri. Iz Berlina poročajo 11. juiija: Predsednik pruske gospo-ske zbornice, Viljem pl. Wedel-Pies-dorf. je v 78. letu starosti umri. * Ne vedo kam z žitom. Po po-Točilih iz Romunije, je tamkaj leto šnja žitna letina izvrstna. 2ita je toliko v deželi, da ne vedo kam ž njim, ker imajo povsodi Še ogromne zalo-ge iz lanskega leta. Romunske že-leznice še vedno ne dajo vagonov na razpolago, tako da se pridelka prav malo eksportira. Noveiše vesti ho-cejo vedeti, da je odredila romunska vlada že vse potrebno, da ornogoči čim izdatnejši eksport; po drugih ve-Steh pa to ni resnično. * Veliki požari na Nemškem. Na schwegskem barju, pri Osnabriicku, je izbruhnil velik požar. Dosedaj je zgorelo več nego 200.000 stotov šo-ie. Tuđi med Wittichenauam in Zeis-hdzem je pričelo v sredo barje go-areti. Požar se vedno bol] širi in je dosegel že državno cesto Draždane-Hoyerswerda. Vas Michalken so mo-raH izprazniti. Tuđi vas Dubring je ogrožena. Tuđi gozdovi samostana Morgenstern so popolnoma uničeni. JV Arnsbergu na Westfalskem je požar uničil starodavni samostan Ma-ri^nfeld z desetimi poslopji. Darila. Podpornemii društvu za slovenske vlsokosolce na Dunaiu so v času od 25. maja do 6. juiija 1915 darovali: »po 100 K: Ljubljanska kreditna banka in neimenovan dobrotnik na Du-jiaju; 12 K: Matija Skrajnar, nadz. ]. -z. v pok_ na Dunaju; po 10 K: Josip Reisner, prof. iz Ljubljane po uredništvu »Slov. Naroda«; dr. Karei Hin-jterlechner, drž. geolog na Dunaju; dr. Fr. Derganc, primarij in dr. Jak. Žmavc, gimn. prof., oba v Ljubljani; 6 K: dr. Fran Zižek, min. podtajnik in vseuč. docent na Dunaiu; 5 K: Iv. Dolenc, gimn. suplent v Ljubljani; 4 krone: dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. Vsega 267 K, za katere se društveni odbor plemenitim daroval-cem najiskrenejše zahvaljuje. Le z vztrajnim prispevanjem starih in novih prijateljev društva je bilo odboru mog oce, nadalje vati s podpira-njem visokošolcev tuđi v vojnem letu. Prvi blagajnik: Dr. Stanko La-p a i n e , odvetnik na Dunaju L Braunerstrasse 10. Umrli so v Ljubljani: Dne 9. juiija: Ivan Deckert, pe-Šec 8. pešpoika, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Peter Sawa, četovodja 30. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici za silo. — Albin VVinkler, čmovojnik pri etap-nem poveljstvu 2/500, v rezervni vojaški bolnišnici za silo. Današiji Hst obsega 4 strani. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastata* I* ttok »NtradN llštame*. HeteoroloSKno porodio. VIMii u* Borjem SWIJ Sređa I zratni tlak 71« mm ' V»- Min 1- Vetl0vi Neb0 "^ . v"> f mm £2 12/ b. pop.' 731-0 | 27 5 si. jzah Uel. oblač „'| 9.zv. 732 7 ! 20 9 brezvetr. jasno 13. ' 7. zj. J 734 8 18 6 i si. vzh. ' pol oblač. Srednja vČerajšna temperatura -13*. norm. 19 7°. Padavina v 24 urah mm 00. (JIlIlitB uTiini Hatakarskl vaieoec z dežele se sprejme lakoj y hotelu M v Ljubljani. T& Velika W isbera rokavic in raznovrstnih pat/smov VlfAJLtSM C.SSJA 12. I Amallla Gmfcer roj Spol(ar££ kot vdova, Hermlna pl. Mikoss I roj. Sruber kut sestra, vdova Katarina Lorenz roj. pl. Sey kot teta I naznanjajo v lastnem in v imenu vse^a sorod^tva potriega srca vest, I da je njih najboljši soprog, brat, nečak, stric, svak in sorodnik, gospod' dr. Evgen Gruber c. kr. generalstabni zdravnik v p., komlur Franc Jožefovega reda, vitez reda železne krone III. razr. irnetnik vojne in jubilej, kolajne itd. I dne 7. juiija t. 1. ob 6. uri zjutraj, v 69. letu starosti, po dolgem, težkem trpljenju, previđen s sv. zakramenti za umirajoče blaženo zaspal v I Gospodu. I Zemski ostanki so bili 8. t. m. ob 3. popoidne v mrtvašnici c. in kr. I garnizijske bolnice št. XVII. blagoslovljeni in 10. t. m. ob 11. dopoldne I po zopetnem biagoslovljenju v Pecahu (Pćcsu) položeni k večnemu I počitku. I Sv. zaduSna naša se ie darovala 10. t. m. ob 9. dopoldne v no- I tranji mestni fami cerkvi v Pečuhu (Pecsu). I Budapešta, dne 7. juiija 1^15. Stanovanje; Dunaj IX 2. Schiagergasse 5. I. 7. I Bodi mu obranjen trafen spominl Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalego v I i>oznib kcics. Hi siroii 1 -* ^ ^ xa rodbino ia obrt. I Brezp ačni kurzi za vezenje v M. 3 Pisalni stroji ? „ADLER", pletilni stroji vieh velikosti Anton Bajec iimetni in trgovski vrtnar naznaaja si. p. l obtinstva. da se nahaja njegov 127 cvetlični salon samo pod Jrančo stev. 2. poleg C«vlf>rskega mosta. Velika zaloga suhih vemev. zdelovujt Sopkov, veocev, trakov ili! ZnnanJ« nargiila točno. VrtBifflii u \M cesti si. 31. SANATORIUM • tliUNA , ZA- NOTRATnUL: LM KIR' JRGIONE: -BOL-EZ.^. ■PCRODf-ililCA 1 L JUBL J/J^JA • KGMENSKEGA ULICA <* sef-zdra^ 5K pw mj-DR. FR .DERGANG Zahvata. Osobje previjališča HL ob-jelta belgijske vojasnice izreka svojemu dobre mu še/u gospodu dr. Albinu Češarku zahvalo ob njegocem od hodu vi mu khre: „Bor/ zlrt !u \6yo brojač pruc urste ^j Ljubljana, 2" ^%s v hotelu,pri jVialiču'^ (I. nadstropje) ^j (uasproti glavne pošte) ! :: se praponoča. r: Mm 0^m blagi I drogerija in /oiomanu/akiura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zaEogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysoly Lysoform, Kreolin, Formalin, Forraaiinove pastilje, karbolova kis- linat karbolovo apno. Potrebščine za posirežbo boEnikov in ranjenc3w, obvez ta gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^ero/orm. fkhtinin. perolin. Iffemeblovana soiia I se prevzame takoj. 1 Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 1G72 ^ mojih vilah na Bleđu se cdđa več po nizkih cenah. MARIJA SKALE, Ljubljana, Mesarska cesta št. 1. 1658 se sprejme takoj. Pokoje po dogovoru. Nastop lahko taleoj. Naslov na upravnistvo »S'ovensk. Naroda« pod ,,pritina kuharica". 1674 Qyo nflsoin - SfltP liri liti ijUJplti Ulilbijill želita dobiti kako mesto kct Tzgojiteljici, uradnici ali v trgovini. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „SlnŽba/1633". 1C33 vesča slovensk., hrvatsk. in italijan. jezika in igranja citer, želi kakšne Sili« Žbe ali privatnega poučevanja, Ponudbe se prosi pod „pouk 1672" na uprav. »Slov. Naroda«. z večletno prakso v trgovini meš ega blaga, Jeli službe« Nastop s 15. ju-li;em. Cenjene ronudbe pod ,,Z^2Sta prodajalka 1676" na uprava. »Sio-venskega Naroda«. 1676 Sprejme se uss dober železninar. Le tak se sp ^,me, Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda». špeceriiske stroke, prva moč mr spregme takof -99 pod ugodnimi pogoji večja firma ^j mestu na Gorenjskem. Kje, pove upr »Slovenskega Naroda«. 154^ Doe 16. i uli ja 1915 dopoldne ob 9. uri se bode prodajalo ▼ Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6, na javni dražbi ilio sprave igo in itiMU opva. C. k. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. dne 6. juiija 1915. Bakterije igrajo, kakor nam kaže izkušnja, pri prenašanju lasnih bolezni jako poiembno vlogo. Treba je skrbeti, da se bakterije v koži na glavi ne razvijo, nego odplaknejo, kar pa kakor kaže izkušnja, najlpže storimo z rednim umivanjem kože na glavi in las s»Shampoonom s crno ^lavo^* ki z eklatantno čistilnostio razkužuie lasiŠČe in lase. Svetovati je torej, da se samo ta udelek rabi za umivanje glave ali pri brivcu zahteva njega porabo. >Shampoon s crno glavo« st^ne zavitek 30 vinarjev, tuđi z dodanim rumenjakom, kotranom ali kamilicami. Kdor kupi 7 zavojčkov, dobi enega povih. Proti prezgodnjemu osivanju, o okrepitev rasti las, tuđi za olajšanje friziranja po umitju ______ glave rabimo za lasišče in lase redno emulzijo '■"■'■ i* Peruyd, velika steklenika K 2 —. Poizkusna steklenica ao vinarjev, v t lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. k Gen. zaloga za Avstrijo: Felix GriensteidI, Dunaj I/l, Sonnenfelsgasse 3. I ■ Edina tvornica: Hans Schvvarzkopf dr. z o. z., Berlin N 37. I h _____ __ Sprejema zavarovanja čtoveSkega Življenja po najraznovrstnejših kombtna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovainica, ZI as ti je ugodno zavarovanje na do-Živctje in smrt z manjšajočimi se U vplačili. I .•_-.•. Vzajtmno zavarovalna banka v Pragi. •-.-.". K«xM^ml to__41 K Tl,M«.3t2-2#. — IspUćaa« odikotoine Im kapitaUfe E 145,150.178-29. Po velikosti druga Tzajemna zavarovainica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -----------.-----------------■---- Vm pojasnila daje s --------------------------------- Ki.ralBO zaimi i Lirtljaii ^^i^uVr, la______; i Gospcnki uliti im. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim škodam po najnižjih cenah . Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.