PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrWnlikl ta uprav«liki MIT South Lawnéale An. Office of Publication: MST South Lawndalo Am Tolophono. Rock wo 11 4»04 MM>iH MHMMHH Velika stavka obrežnih delavcev na obeh obalah končala z zmago Izvojevali so višje mezde, povratno plačo, plačane počitnice in blaginjsko podporo. * Philip Murray ponovno izvoljen za predsednika CIO Now York. — Sporazum, ki so ga dosegli predstavniki unije pristaniških delavcev ADF in parobrodnih družb, določa: Provizijo v pogodbi, da bodo delavci na delu štiri ure po vpoklicu na delo vsak dan, kar je bilo v veljavi v stari pogodbi. Jamstvo za šesturno delo za one, ki začno delati ob 8. zjutraj in ob 1. popoldne. En teden plačanih počitnic za delavce, ki delajo 800 do 1,349 ur na leto, in dva tedna plačanih počitnic za one, ki delajo 1,350 ur ali več na leto. Zvišanje plače za 19*4c na u-ro po sedanji plačilni lestvici $2.62% za nočno, čezurno in so botno ter nedeljsko delo. Pogodba je retroaktivna (povratna), to je, da bo segala na-j^j do 21. avgusta, kar pomeni, da bodo člani unije prejeli povrnjeni del mezde na podlagi povišanja plače. V stavki je bi lo zavojevanih 66,000 članov u-nije obrežnih ' delavcev CIO. Stavka je trajala 16 dni. Detajli pogodbe so bili predloženi članom v odobritev. Unija je tudi izvojevala zahtevo za blaginjski sklad. San Frandaco. — Unija obrežnih delavcev CIO in unija skladiščnih delavcev CIO sta naznanili, da so unijski predstavniki doeegii 'sporazum s pred Program progresivne stranke Kongres naj sprejme zakone v korist ljudstva Porast rojstev na Japonskem Francija bo imela besedo v Porurju Nadzirala bo po-rursko produkcijo Chicago — Eksekutivni odbor progresivne stranke, ki je zboroval v hotelu Knickebocker, je sprejel program, ki ga bo priporočal novemu kongresu v spre-jetie. Program v glavnem vsebuje točke, ki jih Je predsednik Truman navajal v svojih kampanjskih govorih. Progresivna stranka u r g i r a kongres, naj pojača kontrolo stanarin, odpravi Taft-Harleyev zakon, uzakoni civilne pravice proti diskriminacijam pri uposli-tvah delavcev, naj sprejme pro-tilinčarski zakon in zakort proti volilnemu davku. * V nekaterih podstavkah je program progresivne stranke bolje opredeljen. Progresivci zahtevajo en dolar minimalne plače na uro, zvišanje davčnih izjemščin za osebne dohodke do $4,000 za družine štirih članov in $100 mesečno penzijo za vse osebe od 60. lata stan »nt i naprej. Na seji eksekutive je bil navzoč tudi Henry Wallace, pred sedniški kandidat v zadnjih volitvah. Rekel je. da sedaj še ne ve, če bo zopet kandidiral za predaednika leta 1952 ali če bo kandidiral za senatorja v New Yorku leta 1050. 'To je odviano od stranke sa me Ako bddo razmere zahtevale in če bo v dobrobit stranki, se bom odločil za eno ali drugo." je rekel Wallace. Navzoč je bil tudi senator Glen Taylor, ki je kandidiral za pdd-predaednika na progresivni listi Vseh udeležencev Je bilo okrog 220 Sprejeta Je bifa resolucija z obsodbo hotela Maryland, ker je upravitelj odrekel ooho neke-mu zamorcu potem, ko Je sobi» že dobil S posebno resolucijo se je stranka izrekla sa nadaljevanje z a početega dela za svetovni mir in za razširjenje strankinega de la v bodoče stavniki parobrodnih družb za izravnavo stavke, ki je trajala 85 dni. Nova pogodba določa, da bodo delavci prejeli 15c več na u-ro. Nova plača bo znašala $1.82 na uro. En teden počitnic s plačo bodo imeli delavci, ki so v preteklem letu delali 800 ur, dva tedna pa oni, ki so delali 1,334 ur. Nova pogodba, ako jo bo članstvo potrdilo, bo v veljavi za (lobo treh let, do leta 1951. Stavka obrežnih delavcev na zapadni obali se je začela 2. sept. Delodajalci so baje izračunali, da je stavka stala okrog pet milijonov na dan na zgubi časa, plačah in njihovih dobičkih. Stavka je bila oklicana potem, ko so delodajalci odklonili zahtevo za 15c povišanja mezde na uro. Portland. Ora. — Philip Murray je bil ponovno izvoljen za predsednika CIO za deveti termin brez opozicije. Izjavil je, da se bo še nadalje boril proti komunistom v unijah CIO in da bo podpiral zakonodajni načrt predsednika Trumana. Zaeno je Murray apeliral na ADF, naj sodeluje s CIO za dosego delavskih ciljev. Murray je bil izvoljen na zaključni seji 10. Rónvencije CIO. Ponovno je bil izvoljen tudi James B. Carey za tajnika-bla-gajnika in devet podpredsednikov ter 39 uradnikov pridruženih unij, ki so člani eksekutiv nega odbora CIO. Murraya je nominiral Jacob Potofsky, predsednik unije oblačilnih delavcev, ki je rekel, da je 62-letni Murray "božji dar sedanje ameriške generacije." Delegacija je nato uprizorila 45 minut trajajočo demonstracijo počast Murrayu. Večina levičarskih delegatov, ki jih je Murray v svojih konvenčnih govorih ostro oplazil, je med demonstracijo zapustila dvorano. V svojem sprejemnem govoru je Murray poudaril, da pod no benim pogojem ne bo dovolil, da se bi komunisti zagrizli v unije CIO. "Komunistična doktrina med člani mora nehati," je rekel Murray. Murray je izjavil, da je CIO pripravljen na sestanek s predstavniki ADF. na katerem bi razpravljali socialne, ekonomske in politične zadeve za izboljšanje razmer vsega ameriškega ljudstva. Dalje Je rekel, da mora organizirano delavstvo pomagati predsedniku Trumanu izvesti njegov program. V svojem govoru ni Murray omenil povabila ADF, da se bi CIO in ADF združili. Zadevno povabilo Je izrekel William Green na konvenciji ADF, ki se je vršila prejšnji teden v Cin-cinnatiju, Ohio. , Pred zaključen jem konvencije je delegacija sprejela predlog, da se bodo unije CIO borile za četrto zvišanje plač In proti sedanji draginji. ' * Prebivalstvo naraslo na 80,800,000 Toldo. — Velik podvig številnih rojstev na Japonskem v povojni dobi dela statističarjem skrbi. Znižanje smrtnih slučajev in podvig rojstev sta dvignila število japonskega prebivalstva na 80,000.000 ljudi. To pomeni, da se je število prebivllstva po zaključenju vojne zvišalo za 8,000,000. Število vojakov in civilistov, ki so se vrnili domov iz drugih držav, znaša le nekàl n«d polovico skupnega porastka. Na podlagi sedanjih ugotovitev, ki so jih dognali okupacijski veščaki, ima Japonska 568 oseb na vsako kvadratno miljo. Pred osmimi meseci so statisti-čarji ugotovili, da bo Japonska dosegla število 80.000.000 prebivalcev leta 1950, pa so se ušteli. V resnici so Japonci to število prekoračili z dodatnim milijonom ljudi. Računa se. da bo Japonska leta 1950 imela 83,-800,000 prebivalcev, več kot 90.000,000 do leta 1955 in več kot 100,000,000 leta 1970. Nekateri Američani in Japonci so zaskrbljeni, kajti Japonski primanjkuje vsega, ne pa otrok. Vilek rojstev Je bil dosežen le tos, ko se je samo v enem mesecu rodilo 30,000 otrok. Poleg tega pa Je zdravstvenim zasedbe-nim oblastem uspelo skrčiti št* vilo smrtnih slučajev na polovico. Pariš. — Besednik francoske vlade je Izjavil, da bo Francija sprejela ponudbo državnega tajnika Marshalla, da bo Francija imela besedo pri nadziranju po« rurskih industrij, ki bodo vrnjene nemški upravi. Amerika In Anglija sta sklenili, da pride Porurje zopet v nemške roke, nadzorstvo obratovanja in produkcije pa ostane pod kontrolo Amerike. Anglije in Francije. V Portfrju se naha jajo velike industrije železa In jekla ter premoga. Prvotno sta Amerika in Angliji nameravali vi niti porurske industrije Nem člji brez vsakega nadzorstva. Francija je ostro nusprotova la tej skemi, ker se boji, da bi Nemčija obnovila svojo vojno mašino. Kompromis je bil stor jen z Marshallovo ponudbo, da .vse tri države nudiorujejo poji urske industrije, da Nemci ne bodo producirall vojnega orožja I za bodoči napad. Porurje je v britskl zasedbeni coni. Amerika in Anglija z o-stalimi zapadnimi državicami sta na londonski konferenci iz delali zadevni načrt glede Po rurja, četudi še ni bila sklenje na mirovna pogodba za Nemčijo. S tem korakom so zapadne države ignorirale Rusijo, ki bo na mirovnih pogajanjih imela od ločeval no besedo. Pričakuje se, da bo Francija sedaj privolila v spojitev svoje zasedbene cone v Nemčiji z a meriško in britoko cono, ki Jo imenujejo Biconijc** Domače vesti Podlegel poškodbam Presto, Pa.—Dne 22. nov. je umrl Anton Petrovčič, predsednik društva 166 SNPJ, star 61 let, rojen v Borovnici pri Vrh niki. Podlegel je težkim poškod bam, ki jih je dobil 20. nov. pri delu v premogorovu. Zapušča ženo in dva sina, katerim dru Štvo izreka sožalje. Nov grob v Pannl Vojaški puč |u Venezueli Častniki strmoglavili vlado, uvedli vojalko diktaturo Caracaa. Veneauela. — Troji cu vojaških ¿ustnikov, ki je lz vršila nekrvavi puč s strmoglaV-Ijenjem vlade predsedniku Ro Moon Run, Pa.—«Dne 23. nov. mula Gallegosa, se Je trdno za je umrl Frank Avbel, doma ii sldrala v vse važne pozicije in Vrhove*, fara Češenik pri Za- prevzela vajeti vlade v svoje gorjU. Bil je član društva 88 roke. SNPJ, Samostojnega društva in Za predl(ednlka Venezuele je KSKJ. Tukaj zapušča ženo, s - miUUrbUina junU pr0gugua na in pet hčera Bolan Je b ti I pulki>vnAka Carlosa D. Chalbau-od 5. aprila, ves čas v bolnišnici. K D(fk|.0t M .«.uvo novega la Clevolanda vladnega kabineta sp podpisali Cleveland,—Umrla je Franees Chalbaud, poročnik Marcoa P. Pangeršič, doma iz Žagarskega Jimenez in polkovnik Filipe L. vrha, fara Javor pod Ljubljano, Paai v Ameriki 39 let. Zapušča hčer N()vi kablnet Iwtoji u ome Franees Breskvar, trii poročene I jene troi,ce ln o«mih civiliatov. vnukinje, tri pravnuke in <*v®Lmpak vie važne pozicije so v nečakinji. Mož je umr pred Lokllh trmadnih častnikov. Ml-tremi leti -Dal e je umrl Mar- obrambe je polkovnik Jl- tln Ocvlrak ki «apušč* *™'Llnez, Paez pa je minister no-štiri sestre in br«ta ~V Alblo «J |kovnJk j T' M so.it ¿.tir Marcano, sedanji vojaški «taše povlč! *tr ®0 \!i, v Ameriki Iv Ws**t-n-( Je minister ko- Rusi bodo kmalu izde-lali atomsko bombo blizu 50 let. Blizu svojega doma je bil zadet od avta in umrl je v bolnišnici v Erteju. Zapu šča sestro, več nečakov ln ne čakinj. Pokopan je bil v Cle velandu. "Kitajski vso pomoč, ali nobene ' munikacij, Prvi dan po naglem prevratu je ljudstvo v glavnem mestu zajela panika. Na cestah se je pojavilo oboroženo vojaštvo ln ljudje ao se razpršili s cest ter bežali v svoja stanovanja. Od danih je bilo le nekaj strelov Iz vojaških pušk, nato pa je zavladal mir iz strahu pred možnim viharjem. ^ Venezuelska vojaška revolta se je izvršila bliskovito. Vojaški častniki so i oboroženo silo v Propovednik tega fl.i.WWI izraelska vla da proti anglo-amerlskl skem1 Židovska država bi sgu-bila dve tretjini ozemlja Pariš. — Amerika in Anglija sla dosegli sporazum o vseh razen manjših detajlov glede palestinskega vprašanja, Izraelska vlada Je obsodila to skemo za kršitev Trumanovlh kampanjskih obljub, da bo nasprotoval vsakemu okrnenju Izraelskega ozemlja brez njihovega dovoljenja. Izraelska delegacija je Izjavi* la, ako bo anglo-ameriškl program sprejela generalna skupščina Združenih narodov, da bo vsako upanja za pogajanji med 2ldl ln Arabci splavalo po vodi. Anglo-ameriškl načrt za rešitev palestinskega vprašanja predvideva spremenitev načrti /.N za razkosanje Palestine na podlagi priporočil, ki jih je podal grof Folke Bernadotto, pre den je bil ubit. Izraelska vlada bi morila odstopiti ves alt del Negevu,'Južne puščave, ki predstavlja skoraj dve tretjini lira-elskegi ozemlja, v zameno pa bi dobila zapadni del Galileje, dočim bi bili arabski deli Palestine priključeni Transjorda-niji, britskl satelltkl. Člani političnega odbora ZN so Izrazili dvom, 4a bi akupščl-na sprejela anglo-amerllko^ki mo, kajti za sprejetje zadevnega načrta zahteva dvetratjinalto večino oddanih glasov. Pričakuje se, ako anglo-ame- Federalni sodnik za onake pravice Charleston. S. C. w Federalni sodnik J. Watts Waring Je od ločil, da imajo zamorci pravico do članstva v demokratski stran ki. Dalje je odloči), da so stran kine državne primarne volitve pravilne, na katerih volile! izbe rejo svoje predsedniške «lektor Chicago.—Kenneth de Courcy,'j^ senatorje In kongresnike ter urednik londonskega magazina Intelligence Digest, ki so bavt z vohunskim poizvedovanjem, je pred člani kluba Union League izjavil, da bo Rusija imela atom sko bombo med 1. in 15. junijem prihodnjega leta. De Courcy Je govoril o predmetu "Svetovni mir ali vojna " R<'kel je. da imajo Ruxi vse potrebne priprave za izdelovanje atomskih bomb v ( posebnem mestu, ki m» imenuje | Atomgrad blizu afganistanske meje. "Ko bodo Rusi izdelali prvo atomko, bodo lahko izdela li štiri atomske bombe vsak mesec," je rekel De Courcy da strankini uradniki nimajo pravice delati razlik med državljani radi plemena ali barve. Anglija dobila dodatno posojilo London. — Ekonomska upre vu za pomoč zapadmm evropskim državam na podlagi Mor-shallovega programa Je dovolila Angliji nadaljnlh $414.000,000 posojila Od te vsote bo Angll ja kupil« v Ameriki za 182,000,« 000 blaga, največ tobaka, gaso-lina In drugih oljnih produktov. Waohlngtoa*—Ameriška vlada vejše tipično Južnoameriške vo se mora odločiti, da nudi Clang )**ke revolte g vzpostavljanjem Kajšekovt Kitajski "vso pomoč, | diktatorske vlade, all pa nobeneV In eicer je "vsa pomoč" potw>na takoj, f»e šele. %0T7^o dow poročil» j Prebivalstvo bivšega demokratskega senator- ja D. Worth Clarke iz Idaho, ki¡Ampnbfi TinVflkČfi ga je predložil senatnemu apro-IAmCriKC flQTUoLU priacijskemu odseku. Ta odsek, ki je pod republikanskim vod stvom, Je meseca septembra po sla! Clarka na Kitajsko. On je prišel z ladjo v SanghaJ 9. okto bra, potem pa je več tednov konferlral z vojuškimi in civil nimi predstavniki Kajšekove vlade. V svojem poročilu pravi, da mora Amerika takoj dati Kajše- nekej urah Ja bilo konec nojno-rtélai predlog ne bo «prejet, da V letu 1950 bo itelo 1 50 milijonov. Po vojni rojstva na rastla Washtnglon. — Prebivalstvo j Zedlnjenih držav hitro raste ln vsled številnih rojstev po vojni bo do I. 1050 štelo 150 milijo kovi vladi vso mogočo "pomoč",! nov duš. Pred leti so statisti vključivši vojaške poveljnike - čarji napovedovali padanje pie poslati tjii generale, svoji volji, je amenška vlade skrivaj utiholapila v Ve nezuelo polkovnike Mstljo Ver gssa, voditelja milltai (stične junte, ki Je leni viniile neuspeš no revolto »roti vladi Verupi •e je nekaj /asa zdravil za jettko v Saianac l-»ku. N Y sedaj p. je vrnil, da uved»- vojaško diktaturo s pomočjo ameriških vplivnih oseb" Nekatere poro čila pravijo, ds po odstopu kabi neto so prevzeli vlado mllltaristl i in de )e predsednik GellegiMi njih jetnik. Nova zadruga v Detroitu Detrolt—Tukajšnji »adrugur-večinoma avtni delovcl, ao zadnje dni odprli novo konsum-no zadrugo velikega obsega. Te zadruge, ki so jih avtnl in drugi delavci ustanovili v Detroitu, Jontiaru, Fllntu In drugih ml chigonskih mestih, se razlikujoči v tem od navadnih zadružnih prodajaln, da poalujejo v svojih skladiščih In prodajajo odjemel-•em v večjih količinah po precej nižjih cenah kot so na splošnem trgu. Zato Jim pravijo tudi "skladiščne zediuge". Teh zadrug je v Spodnjem Michiganu zdaj šest ali sodem V Muske-gonu bo odprta februarja v novem |M»slopju (13.1*40 čevljev), ki g a zdaj giade in bo stalo $.'«MMMI Turški premier na sovjetski proslavi Istanbul. Turčija — Voditelji turške ljudske stranke, ki ima v peilamentu večino, ao zahtevali, naj premler Hasan Saka pojasni razgovor, ki ga Ja Imel s sovjetskim poslanikom na pro slavi ru»ke revolucija 7. nov, v Ankori Soka In ruski poslanik Aleksander l^ivrišav ata ee dolgo pogovarjala. Turški listi u-glbajo o predmetu razgovora, da sovjetska vlada želi sbtižanje • Turčijo. « PROSVETA' THE ENLIGHTENMENT Of LASTWIRA SLOVElfSKE HARODRE FODPORNZ JEDHOTE m Zdruleno drtove (Ism CMn«a) la Kanado R* aa Mo. KM sa pol UU. »2.00 u ietrt UUj m CM saps la chalice Cook Co.. N.S0 u colo lot*. »4.7» sa pol lota; so lnosemstvo »11 J». Subscription ratoct for the United States (except Chlcopo) and Conado »«JO per yeer. Chlcapo and Cook County »tJf par yea*. tpQelgn countries »1140 per yens. Cone oplesov po dogovoru. -Rokoplsl doplsov In neaaroionlk ¿laakoc so no vrsiajo. itokoptsl ll/ersrne vsebtae (¿rtlce, povCsfl. drsme. pesal lid.) se vrnejo poilljstelju to ▼ sluiaju. ¿e Jo prttcdll Advertising rntee en nareemenly—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other such aa stories, ploys, poems, etc« will be returned to sendee accompanied by sell-sddressed and stamped envelope. Realce ne esc. ker Ima stik s PROSVET A 967-99 So. Lawndale Ara. Chicago 19, IWn> Fašizem v latinski Ameriki Skoro ves ¿as po vojni odmeva v tej deželi strah pred komuniz» motor In "kooomunizmom". Ne samo v Ameriki, marveč tudi v zapadni Evropi—sploh skoro po vsem svetu izven Rusije in vzhodne Evrope. Skoro nič pa ne sllftimo o fašističnem zmaju, ki je na pohodu skoraj po vsej latinski Ameriki. Če je izven Mehike ¿e taktna latinska republika, ki ima še kaj demokracije v zapadnem pomenu besede, nam ni znano. Med vojno se je govorilo, da imajo icmad dvajset latinskih republik le tri demokratične vlade. Vse dtfale republike so bile napol aH povsem totalitarske. Seveda delničarsko totalitarske ali fašistične. Ker je ila v zadnjih dveh, treh letih skoraj sleherna latinska republika skozi eno aH več "revolucij", ni danes pri naših južnih soaedlh Izven Mehike skoraj nobenega sluha o kaki politični demokraciji. Tam, kjer v zadnjih par letih niso imeli nobenega ptiča, ji bil latinske vrste fašizem ža v sedlu. Puče vprizarjajo takt) svana vojaške junte, ki Igrajo vlogo valpetov in hlapcev fevdalnih veleposestnikov ter domačega in tujega kapitala. Izven Argontine, ki so je pod Peronom precej očistila tujega kapitala in se vrgla na graditev lastnega totalitarskega kapitalizma, pašuje večinoma tuj kapital, danes skoraj povsem ameriški. In to zlasti v Cileju Venezueli In Braziliji. ★ V Argentini jo do zadnjih par let paševal večinoma angleški kapital, ki je imel v rokah železnice, javne naprave, predvsem elektrarne 4n poulične železnice, in deloma klaviifce. Zadnja vojno pa je požrla tudi te investicije s posledico, da je po angleškem Ittfplttlu kontrolirane industrije prevzela Peronova vlada in črtala dolg Angliji. Te industrije, kakor večinoma vse argentinško go-sjtotftorstvo, dtines služijo Peronovemu režimu, ki Je v pretežni meri-fašističen, Ameriški kapital ima tam majhne Investicije. Wall Street ima največje investicije v ČUeju, kjer je gospodar glavnih mduatrij, In v Venezueli. V Čileju Ima v popolnem zakupu aolitrsko industrijo in bogate bakrene rudnike. V Ven cruel i pa ima v rokah petrolejsko industrijo, ki je za ameriffko najbogatejša nu tem kontinentu. Sicer je tam zasidran tudi kanadski tA anglfclki kapital, toda v Izdatno manjši meri nego ameriški. Brazilija pa je med vojno in po vojni dobila težke milijone do larjev od ameriške vlade, deloma kot "lend lease", deloma pa kot potojflo! prvo za oboroževanje, drugo /.a /gradnjo lastne jeklarska indi strije in železnic. Poteg teh je ameriški kapital več ali manj zasidran tudi v nekaterih drugih latinskih republikah—v Mehiki, Panami, Nlkarag-vf, Kolumbiji, etc. ft Po vsej latinski Ameriki vlada med ljudskimi masami silna revščina in srednjeveška ignoranca. Na skrajno nizkem življenjskem standardu se nahaja, na splošno rečeno, vsaj DOVt prebivalstva, ki je večinoma nepismeno. Ogromna večina prebivalstva po detail in v mestih živi v kulijsklh razmerah, večinoma tudi povsem brezpravna. Izjema je Argentina, ki je izmed vseh latinakih republik najbolj industrializirana in poseduje tudi plodovita polja in velikanske plantaže. V drugih državah pa je zemlja večinoma zelo revna. Izprana In izčrpana in primitivno obdelovana. V to kategorijo spada tudi Brazilija, ki je po avujem obsegu velikanska dežela Na diugi strani pa živi majhna peščica ljudi v bajnem bogastvu in razkošju. To je seveda posedujoči razred. Zemlja je v ogromni večini v mkah veleposestnikov ali haciendadov, ki žive grofov-sko. Enako tudi velemestna burioazija. ki ima v rokah trgovino In industrijo, v kolikor ni last tujega kapitala. * In zgodilo se je, da so se zadnja leta začela bolj in bolj prebujati tudi revne in brezpravne delovne mase Z nižjimi srednjimi sloji vred sn pričele dvigati glas po socialnih in političnih reformah pod okriljem raznih reformlstičnih in radikalnih gibanj In strokovnih unij. Buržoazija večinoma vsa ta gibanja meče v komunistični koš, čeprav so po svojem značaju daleč ml komunizma. Po vsej latinski Ameriki so socialne, politične in gospodarske razmere strer zrele za primitivne vrste komunizem, toda na splošno je komunistično Kihanje zelo šthko. V kolikor to gibanje obstoji, je dokaj oportu matično, Komunistično gibanje je takoj po vojni dobilo največji /amah v Braziliji, ki je bila dolgo let pod Varga-sovo diktaturo Toda pred tremi leti so mu tla postala tako vrtiča, da je bil pi isiljen odsti »piti in razpisati volitve. Pri tistih volitvah so komunisti postali druga najmočnejša stranka, izvolili ccz sto poslancev, še več pa občinskih uradnikov V glavnem mestu Hio de Janeiro so sploh dobili večino To je burioazijo tako prestrašilo, da ja lam parlament razveljavil vse komunistične mandate m stranko postavil i/v« n zakona Nekaj sliuietfa se je pred dobrim letom zgodilo tudi v Clleju. kj«*r je predlanskim zmagala koalicija komunistov, socialistov in liberalcev Na Intervencijo predstavnikov WnTl Streets pa je lani vlada ut'anla z vso slin po vsem delavskem gibanju, političnem In strokovnem in napolnila ječe / delavci in njih voditelji 7.a pre tve/o. da |c to la/e storila, M pretrgala diplomatske stike z Rusijo. Cchofclovaško in Jugoslavijo Danes \ lad.« v Clleju stoptno* tunini fašizem, enako v Kolombiji. Braziliji in skota) v večinoma vseh duavah Centialne in Južne Amerike * Pred pur tedni. 2H okt , je prišlo do fašističnega puča v Peruvu. kjer je zaaegla vlado reakcionarna vojaška kasta pod vodstvom genetala Odua Peru je zadnjih pat let imel ver alt manj demo-ktatično vlado, v buržoaznem pomenu nami «t Piejinja Pradova diktatura je bila leta IMS sli mogle v I jena i revolucijo. Istu leto le bil za piedsednika izvoljen liberalec Bustamento, katerega so podpirali tudi apriMi ali nekakšni reformlstičnl socialisti pod vodstvom ¿item voditelja H.i\.i de la Tor rej a Apiisti ao dobili iz yiptdnf Penne Harwick, Pa. — Nekoliko poz no, toda vseeno je treba poročati o izvanredno uspelem poklič-nem koncertu naše mlade in nadapolne Josephine Klun, katerega je podala v nedeljo, 7. novembra, v nabito polni dvo-lani Slov. doma v Pittaburghu. Mlado Josephine poznamo vsi in smo večkrat slišali njen privlačen in ljubek glaa, ko je pela navadne slovenske ali angle ške pesmi, bodisi na našem ra-dio-programu ali pri večjih skuj>ščinah. To pot pa je Josephine podala javnosti mnogo več kot se navadno pričakuje od hčerke preprostih slovenskih staršev, ki niso tako premožni, da bi lahko najeli najboljše, drage učitelje in da bi lahko nemoteno posvetila vse sVoje talente In čas za vežbanje in nauk, kakršnega potrebujejo poklicni pevci ali pevke. Ona pa je počaal pa vztrajno in s svojimi lastnimi sredstvi nadaljevala glasbene študije kakor tudi jezike, v katerih se običajno poje pred ameriško javnostjo. Koncert je bil otvorjen brez kake formalnosti ali pompa. U-deležba je bila sijajna, kar ponovno dokazuje, da Slovenci visoko cenijo glasbeno umetnost, ker se zavedajo, da je to znak splošnega kulturnega napredka, in da je treba dati tako požrtvovalnim osebam vso moral/io in materialno podporo. Tukaj smo pokazali vso narodno in kulturno zrelosten za to smo lahko toliko bolj uživali bogate pevske točke, med katerimi so bili vključeni odlomki iz svetovno znanih opernih skladb, katere je pevka podala v tako prepričevalni obliki, da se je občinstvo naravnost aivilo in občudovalo tako širok obseg njenega talenta, kar smo vzeli na znanje s spontanim splošnim odobravanjem. Na programu je nastopil tudi izredno nadarjen violinist Richard Skerlong, ki je naredil zelo izvrsten vtis. Videli smo, da ni zastonj dobil šolske na grade v glasbi. Fant pa je sedaj ravno v tistih letih, da mu grozi vojaška služba, ki mu bo najbrž ovirala neprestano vežbanje in šolanje, kar bo velika škoda. Josephine Klun je s svojim koncertom naredila globok vtis, ki jI bo prav sigurno pomagal v njeni karieri do zaželjenega cilja. Vsi upamo in želimo, da ne bo nikjer naletela na diskriminacijo. ki bi nas oropala za tako dober doprinos na umetniškem polju, kakršnega je pevka sposobna podariti Ameriki in nam Slovanom, V prvi vrsti se želim zahvaliti vsem za obilno udeleibo na glavni letni seji, posebno pa še rojakom in sestri Vidmar iz Johnstowna. ki so nas tako pri jetno iznenadili. Ali ni lepo, da se naši v Johnstownu, ki je 70 milj od tukaj, tako zanimajo za slovenski radio program? Prav je tako, sat je naš program vse-Ijudski in ne delamo prav nobene razlike pri daljavi, kakor ne delamo nobene razlike radi vere aH politike S vrha progra-ihn je samo ena: Dvlgnlmo u* glad ln apošiovanje vseh enako. Brat Rednak vam je povedal, da sem bila izvoljena za predsednico. Zavedam se velike odgovornosti in nalog. Zagotavljam vas vse. da bom vedno delovala, da bo naša organizacija rasla in da bo naš program prodrl v vsako slovensko hišo. Toda vi veste, da je to dolžnost nas vseh in zato ponovno apeliram, da se oklenemo našega progra- (Poroča John Pollock, blagajnik) Nadaljni prispevki v sklad za svoboden tisk: • Mrs. Helen Arko, Cicero, 111., izročila $5. V spomin glavnega predsednika SNPJ Vincenta Cainkarja je slovenska delegacija na Ame-riško-slovanskem kongresu v Chicagu, 111., poklonila $29.55 mesto venca na krsto umrlega. V uradu "Enakopravnosti" nabrano $50, izročila Julia J. Pire: Za podružnico št. 106 SAN-Sa, Euclid, Ohio, $20. Po $5: Frank Hribar, E. 71. St., Cleve-land, O., Frank Petavs, Little Falls, rt. Y., John Samsa s Prince ave. in eden neimenovan, Cleve-land, O.; V. Popovich $3. Po $2: Anna Urbas z Grovewood ave. Raa irmod številnih žrtev smrtonosno plinska mogla, ki Je prod kralldm legla nad moato Donora. Pa» na poti ▼ bolnišnico. Nesreča jo sahtevala 20 življenj. Dim Is tovarno American Steni & jn Jyhn A1jančii E 1?3 gt p0 Wleo Co.. pomešan s moglo, jo povzročil ncajročo. Jeklarska unija 1 $1 ^.-¿u ¿ gj gt' in CIO la prispevala $10,000 aa preiskavo nesrečo in prepre¿enje ' ■ silčno katastrofo. ma in mu zajamčimo stalen obstoj, da bo tem bolj učinkovito služil naiim ljudem. Zelo sem ponosna na dejstvo, da med nami vlada ženska enakopravnost, ker le pod takimi ke, bolj pazilo na senat in kongres v bodoče, ker draginja in vojna histerija je končno predramila množice iz dolgega političnega spanca. Sedaj vsi vi-žen-! dimo, da je bi.o napačno prepu- demokratičnimi pogoji se «t..-, ske lahko bolj udejstvujemo v «ati vlado nevidnmi osebam javnem življenju, da stopimo včasih izven naših kuhinj. Vsem Wall Streeta. Na glavni Jetni seji so bile iz- je lahko znano dejstvo, da so' ražene želje, prav za prav zahte-ženske rade aktivne in pogosto-. ve, da se naša organizacija udej-krat najdemo, da so celo bolj stvuje na političnem polju, če-odločne v borbi za lepšo bodoč- mur so ugovarjale le dve dele-nost. Ženske so podobne čebe-J gatinji izmed 89 navzočih. Jasno lam, ki znašajo med v panje, pa je torej, da imamo sedaj izvršt-upam, da se bo tako izkazalo tu- no priliko, da se pridružimo or-dl pri naši organizaciji, kjer u- ganiziranemu delavstvu v borbi živa ženski spol pravo errako- za socialno zaščito in civilne pravnost. pravice, kar je gospod Truman Ker sem pri ženskem spolu, obljubil in za kar ga je velik dovolite mi, da izrazim še eno odstotek delavstva podprla v željo. Vsaka mati z družino po- j nadi, da bo to pot Truman res-trebuje raznovrstnih navodil in* nično obnovil novi "deal" 'in pripomočkov, da laže opravlja smernice pokojnega predsedni-svoje delo in izobražena mati je ka Roosevelta, da se bo v deželo pač najboljša učiteljica svojih otrok. Praktična izobrazba je neprecenljive vrednosti, naj si bo žena v tovarni, trgovini, u-radu ali v kuhinji s svojimi o-troki in možem. Naši problemi so slični in zato je moje mnenje, da bi bilo velike koristi, da posvetimo na radio-programu nekaj časa v te svrhe, nekaj za žensko izobrazbo. Kaj pravite ženske in dekleta? Ali imate kaka priporočila? Ali se ne bi dalo organizirati predavanja vsaj po večjih naselbinah, kjer naše ženske že sedaj delajo na-čite za veselice? Izvolitev predsednika Tru mana nam daje nova upanja, da se bo cenam življenskim potrebščinam napovedal oster boj in morda pride celo do kontrole nad živežem in obleko. Vsi u-pamo in pričakujemo, da bo prihodnji kongres poslušal ljudstvo mesto bogatih korporacij, da bo končno pokopan zloglasni Taft-Hartleyjev zakon, kar je delovno ljudstvo tako odločno zahtevalo in porazilo krojače tega su ženjskega zakona. Toda iz skušenj vemo, da politikarji starih strank radi vse obljubljajo, potem pa pozabijo na lepe besede. Tako se bi inalo zgoditi tudi sedaj, če bo ljudstvo mirno čakalo na obljube starih politikov. Zadnje volitve so pokazale, da je delovno ljudstvo sirom Združenih držav bilo do grla sito reakcija v senatu iti kongresu, zato je mnoge zmetalo ven iz važnih uradov. Jeza ljudstva je doaegla neverjetno vlUnn U-verjena »em. da bo an nitko ljudstvo, med njimi tudi mi, slovenski državljani in državljan- tudi vrtino mandatov v nižli zbornici. Toda parlament skoraj ni funkt loniral. ker ga je bojkotirala reakcija. V začetku oktobra je v Callaou prišlo do male revoltc med mornariškimi kadeti, na kar ie predsednik Bustamente postavil izven zakona aprtatičmi stianko kar ga pa nt tešilo Ob koncu oktobra je moral'tudi sam zbc/ati v tu |ino m prepustiti vlado fanatični junti. Zadnj' teden pa aa te začelo nekaj podobnega kuhati tudi v Venezueli In sicer u razloga, ker je bila vlada dokaj liberalna in demoki atična In je po lanski revoluciji prišla uvajati splošne refornae K.«koi poročajo u Južne Amerike, drže niti vseh teh dcaničar skrh ptičev v Argentino, ki je postala glavni center faMatlčniH kom plotov na tem kontinentu. Peron je v zelo prljateljakih odno- iajih i Madridom in Rimom. zopet naselila svoboda, v osta lem svetu pa nastal mir in sodelovanje med vsemi narodi, kar je pobožna želja vsega človeštva. Zadnje volitve so pokazale še eno važno .dejstvo, da je ameriško ljudstvo vendarle spoznalo važnost politike. Bratje in sestre, danes je že tako daleč prišlo, da se moraš brigati za po litiko, če hočeš ali nočeš, kajti politikarji so krivi, če vam zmanjka denarja za nakup živeža, politikarji so krivi, če nimate primernega stanovanja "in prav tako so politikarji krivi, če nimate zaslužka. Od njih je odvisno, če bo delavec zasiguran na delu na stara leta, če bo država dajala zadostne starostne zavarovalnice itd. Milijoni dolarjev, katere danes mečejo Združene države za podpore preživelih starih režimov v Grčiji, Kitajski in ostalih državah, se bi morali potrošiti za domače potrebe ameriškega ljudstva, kar bi največ pripomoglo do svetovnega miru in sodelovanja. Naši sinovi in hčere pa bodo o-stali doma in nam pomagali biti veseli in zadovoljni, da se je a-meriško ljudstvo prebudilo iz političnega spanja. To je naj- 61. St. I Louis Prijatelj, Ely, Minn. Joseph F. Durn od podružnice ¿f. 48 SANS poslal $42.20 za društvo "V boj" št. 53 SNPJ v spomin pokojnega Vincenta Cainkarja $10, Luka Slejko $5 v spomin pokojne Ane Kobal in John Rome $2. Tone Jankovich pa je na svojem zadnjem potovanju nabral od sledečih (poslano pa po podružnici št. 48 SANSa): Po $5. Frank Jesenovec, North Chicago, 111., in Mary Deblejak, Wau-kegan, 111. Anna Pegan, Toledo, O., $3.40; po $2: Mary Stiftič. Leo Stolfa, August Krt, At>ton Iskra, vsi it Tolfeda, Ohio, In Frank Pezdlrc iz Waukegana, 111.; $1.80 pa je prispeval Albert V^enčič, tudi iz Toleda, Ohio Od društva Bratoljub št. 234 SNPJ, Milwaukee, Wis., prejeli $7.50. ..,! j, Frances Verbich in Mary Hegler po $2. poslala Rose Rado-vich, PueWo,-Colo. Tajnica od društva št. 606 SNPJ Anna Drevicki, Reading, Pa., poslala $18.50. ; » Za društvo št. 120 SNPJ $10, John Novak in žena $5, v manjših vsotah $10, skupaj $25, poslal Anton Gantar iz Gallupa, New Mexieo. Peter Chufar iz Cantona, O., poslal $15 za društvo št. 315 SNPJ. Od podružnice št. 109 SANSa, boljša garancija za mir in splošno ljudsko blagostanje! Bratje in sestre! Imejmo pred očmi, da je v Ameriki kakor v vseh ostali^ državah vse odvisno od tega, kakšna politika se vodi. Zapomnimo si zlasti dejstvo, da so ljudske organizacije in bratske podporne jednote mogoče samo v svobodni državi, da so nam delavske unije zelo'nujno potrebne, da je nemogoče biti brez njih, ker ne bi imrii zadostne protekcije. Iz teh razlogov Je zelo priporočljivo, da smo vsi brez izjeme aktivni in da sodelujemo z CIO, A. F. L. in progresivno stranko, da se čim prej zopet obnovi novi "deal" v naši novi domovini — v United States of America. Pozdravljeni! Mary F. Praanlkar. Pueblo, Colo., poslala mrs. Mary Okičič $3. Paul Slahe poslal $5 za društvo št. 35á SNPJ, Warwood W. Va. Najlepša hvala vsem društvom in posameznikom! • < # Poročilo podr. št. 39 SANS Za otroško bolnico v Sloveniji so prispevali: Od marionetne predstave mr. Braithwaita $50.50. Stanley Dolenc z Armiston ave., Eucltd, O., $10 v spomin pokojnega Andy ja Pirnata in po-konje Emme Drobnié. James Pekol • $10, v spomin pokojne Emme Drobnič. Vinko Godiha in žena $5, v spomin pokojne mrs. Veseli, in Frank Verček ifcročil $5 od prijatelja. Mrs. A. Malovasič izročila $15, iarovánih v spomin pokojnega brata Andyja Pirrtata od Jacka Habata, Matt Zandar in Joe Su-itersič. V upravni sklad pa so prispevali- sledeči: Klub društev Slovenskega narodnega doma za tri mesece $75. Društvo Ca mi ola Tent 1*288 the Maccabees, $12. • Po $5: Mrs. Mfery Zavrl, Met-ta ave., mr. in mrs. Cajhen iz Geneve, Ohio, in John Erbeznik z E: 154. St. ' Po $2: August Kuznik, Blaž Novak in Joseph Srrcel. V imenu odbora vsem- naj-iskrenejSa hvala! 5 pot* • V Duluthu ob jezeru Superior smo imeli krasno vreme ali indijansko poletje voč mesecev, 10. novembra par.' je zapadel > sneg, in sicer samo toliko, da je pobelil suho zemljo. Lovci so bili snega zelo veseli, kajti lov na divjačino se Je pričel 20. novembra. Lovska sezona je samo 8 dni za streljanje, dva dni pa za spravljenje divjačine iz gozdov. Lovcev je mnogo iz vseh krajev Zedinjenih držav. V bolnišnici St. Luke se zdravi član SNPJ Frank Zorman iz Elyja, v St. Mary *pa sestra F. Jenko iz Chisholma, ki je tudi članica SNPJ. Isto tam je tudi br. Pavel Bizal iz Chisholma. Star naseljenec John Teran, kogar je pred časom zadel mrtvo-ud, pa se zdravi v bolnišnici v Elyju. Luka Vrhovnik pa pride sem od časa do časa na zdravniški pregled. On se je tu zdravil od meseca aprila do oktobra, sedaj pa se zdravi kar v Elyju in je pod oskrbo izučene bolničarke. Luka mi je dejal, da čeprav ima okrog $3,000 stroškov z boleznijo, je vesel, da mu niso odžagali nog; Operiran je bil na obeh nogah, sedaj pa že hodi in bo kmalu pričel delati v svoji hiši v družbi slovenskega brivca Franka Lavriča. Matija Pogorele. Dodatno poročilo Detroit. Mlch.- K mojemu dopisu z dne 19 novembra želim pristaviti, da so Benedictovi v Jotietu moji sorodniki. Mrs. Benedict je moja sestrična. Dalje naj popravim, da mi rojak v Fontani n' rekel, da sem sebič na. Dvornim, da sem sanao sebe tako occmla. Morda nI bil anoj rokopis razločen in mc je tako occnIT tiskarski škrat. Volitve ao za nami Tudi jaz sem mislila, da bo progresivna stranka dobila vec glasov Vse kaže. da se nekateri zelo bojijo komunistov Senator Taft pa mhdfr. da je bila prosperiteta kri va. da ni bil Izvoljen repu bi i kanec Prhitavfl te tudt. da je morda kriva malh tudi njetjova protidefarvtka postava \r porofll hr Barbtča vidim, da so ga vodili iz ene sobe v drugo, kakor kakšnega hudodelca «i---«_■» ____ «. . .._. __ , - j--, VendaT ie dobro, da se mu na- ^ry.^k^lSi!! 0 ^ * ^^ denarno globo, tako Sold T abata (lavo). Japcnakl «nilski vodi tali organlalranLA silam" mod atavk» tU moki h Niego* "«ločin" le bil. ker le v avolam udrihal pn rlškl consuri. Ameriške čole ao pom^lZ ¡lomiti stavko. bo lahko še kaj pisal Upam da 'ga bo višje sodišče oprosti In Mary Bernik. dežela peska in petroleja Razbeljena, mrtva pustinja Saudove Arabije skriva "črno zlato", ki danes usmerja življe-nje dežele in privlačuje ne le Angleže marveč tudi ameriške petrolejske monopoliste V kakršnem koli letnem času pridete v Džido, ki leži ob obali Rdečega morja, naletite na pe koče sonce, ki vam jemlje vid, in na suh razbeljen zrak, poln prahu. Da ste ob morski obali, vidite samo po tem, da je v pristanišču mnogo ladij in ladjic— od starih jadrnic do najmodernejših ladij-cistern sedanje dobe. Za Džido, od koder puhti vročina razbeljene puščave, leži Saudova Arabija. To je pustinj-.,^ka dežela, ki jo le poredkoma presekajo doline s palmovimi nasadi, med katerimi se skriva-' jo arabske vasice. Vsenaokrog je sam pesek, razbeljen, suh, brezmejen pesek. Saudova Arabija obsega večji del Arabskega polotoka s površino okrog 1,580,000 kvadratnih kilometrov in tremi milijoni prebivalcev. , Nastala je leta 1926. Ibn Saud, sultan Hedžasa, " četrti princ iz dinastije Saudov, • se je vojskoval od leta 1902 dalje. Vojne je končal s priključitvijo Nedža in sosednega o-zemlja k Hedčasu. Tako je bilo . leta 1926 ustanovljena kraljevina Hedžas |iedž, ki se je pozneje leta 1932 preimenovala v Sau dovo Arabijo. V Saudbvi Arabiji ni mnogo mest. Največja med njimi so Meka, Medina, Džida, Er-Rijad in Hvfuf. Meka in Medina sta za muslimane sveti mesti. V Meki se je rodil Mohamed, Medini pa je njegov grob. Vsako leto prihaja semkaj na tisoče islamskih romarjev. Dva najvažnejša sestavna dela Sau&ove Arabije, Nedž in He džas, se bistveno zelo razločuje ta med seboj. Hedžas, ki leži ob Rdečem morju, je puščavska ali na pol puščavska dežela, ki jo na^jujejo plemena, premikajoča se sem in tja po na pol puščavskih predelih. Zelenje srečamo samo v redkih zeleni-. cah (oazah), kjer ¡je aaogoce do biti vodo iz, precej globokih stu dencev, in to so predvsem palme. V Nedžu, ki se spušča pro ti Peszijskemu zalivu, se prebi valci bavijo nekoliko tudi i kmetijstvom. V zadnjih letih— po odkritju petroleja—«e je tu kaj razvila tudi industrija. Promet med mesti se vrši več ji del z velblodi, ker. ima Saudova Arabija samo eno železniško progo, ki teče od meje s Transjordanijo v Medino. Ali tudi ta proga ni delovala od konca prve svetovne vojne. Šele leta 1947 so začeli misliti na vzpostavitev železniškega prometa. V Arabiji so se pojaviil tudi avtomobili, ali ne igrajo vidnejše vloge v gospodarstvu, ker v Arabiji skorsj ni avtomobilskih cest. I ms jo samo eno avtomobilsko cesto, dolgo 102 kilometra, ki pelje iz Džide skozi Me-ko y Arafat. Brez cest pa m . avtomobilskega prometa. V pustinjah se avtomobili često kvarijo, a popraviti jih ni mogoče, ker tam ni specialistov mehanikov. Zato je ceneje kupiti nov avtomobil kot pa pokvarjenega popravljati. , Ne glede na to, da ima Sau dova Arabija na stotine kilometrov dolgo obalo ob Rdečem morju, je ob tej obali samo eno sposobno pristsnišče Džida, ki more sprejeti ladje z muslimsn-. skimi romarji, ki v tisočih ro majo vsako leto v sveti mesti Mcko in Medino z vseh strsni ,. sveta. V pristanišču je zelo živahno in vse živo. Neštevilnc osebne in tovorne Isdje prihajajo med obalo «n zunanjim pristaniščem i*, lesketajoči se morski gladini Ladje so večmbma prepolne ro-, bližajo težko otovorjene kame le: glasni raznašalci vode kričijo po ulicah in se niti ne ozirajo na drveče avtomobile; leno se obračajo osli s svojimi jezdeci. Avtomobili vzbujajo veliko zanimanje. Mnogo jih je v prometu in to raznih znamk in vrst od močnih "Studtbakerjev" do Willysov". Ti avtomobili ameriške proizvodnje so se pojavili tu, v Džidi, kakor tudi na uM* cah Er-Rijada, Meke, Medine in drugih mest Saudove Arabije, potem ko so ameriški monopolisti, ki so leta 1933 po povabilu Ibn Sauda iskali vodo, namesto vode odkrili petolej. Pripovedujejo, da so Američani dolgo časa nagovarjali Ibn Sauda, naj jim dovoli črpanje petroleja. Ker se pa Ibn Saud odloči v važnejših zadevah le po prejšnjem posvetovanju z zbranimi duhovniki in modrijani— ulemasi—se je tudi tokrat obrnil na njih za svet. Medtem ko so ulemasi proučevali koran in to zadevo, se je v Saudovi Arabiji pojavilo precej predstavnikov ameriških in angleških pe-trolejskih družb. Po odločitvi ulemasov, ki je bila ugodna za tujce, se je precej visokih arabskih uradnikov preselilo v Egipt, kjer sedaj zelo razkošno živijo. Od tedaj tudi kraljeva blagajna nikoli ni prazna. Finančni ministfr Abdula Sulejman, stari soborec Ibn Sauda, edini višji dostojanstvenik, ki ni član kraljeve družine, je postal še bolj radodaren za potrebe dvora. Za kralja in njegovo spremstvo potrebujejo šest sto avtomobilov. Saudova Arabija se sedaj po^ časi spreminja in menja svoje lice. To se more opaziti predvsem v Džidi in Dahrartu. V teh dveh mestecih morete srečati na vsakem koraku Ameri-čane-uradnike petrolejskih družb in predstavnike raznih tovarn za vojno proizvodnjo. V Džidi ste mogli preje najti na trgu in po zapuščenih prodajalnah sijajne preproge, per zijsko svilo in fino usnje. Sedaj vsega tega ni več. ali Oklahomi, vse do "specialne policije*. Življenje v mestu u-rejajo zakoni "Aramco", ker je vse naokrog njena lastnina. V Dahranu živi okoli 20 tisoč Američanov, predstavniki drugih narodnosti v Bahrein nimajo priatopa. V predmestju Bahreina so nastale na od sonca ožgani zemlji borne delavske naselbine. Tu žive delavci "Aramco", ki jih je približno 25 tisoč. Naselbine so raemetane in oddaljene druge od druge. Delavci vsake narodnosti imajo svojo naselbino. Tu živijo Arabci, Sudanci in Italijani. Čeprav imajo hiše v Ba-hreinu vse udobje, ki si ga premore danes Amerika, vsega tega ni v revnih hišah delavcev. Po dvanajsturnem delu na dan pod ubijajočo vročino se delavci komaj privlečejo, domov in gre- ... do počivat. Za svoje suženjsko Gorda Martin, aaatopnlca časopisnega gilds CIO. lsroes čok ss delo dobi delavec 6 do 10 pi MOO saatopnikoma stavkajočih oljnih delavcev, včlanlenlh v unl astrov na dan, kar mu je komaj 111 CIO. Stavka ©Hnlh delavefv v Calllornlll trala še tri mesece. za prehrano. V prodajalnah "Aramco" so na prodaj vssko-vrstno malovredno blago in izdelki. Delavci nimajo prostih dni, da bi a* mogli prosto sprehoditi v taestu. volkovi v ovčji koži Trot.—Besna gonja proti slo- Delavci nimajo nobene mož-1 venskemu Šolstvu, kl J» v nosti, da bi proti takemu življe\**?ru sprožili prav vsi tal jan-nju protestirali, ker jim policija reakcionarni list , se letos ne dovoljuje ničesar "Zakoni" "^'kuje" po svoj mtenz vmj-•Aramco" prepovedujejo kakr- «ti, po dobro razdeljenih vlogah šno koli delavsko gibanje in za- med raznimi šovin,stičnimi, «la enkrat ne more biti tu govora »«^h pO stlnb nalVni hlnavlčini. o sindikalnem pokretu. Da so se letos s tako silo spra Nečloveško izkoriščanje omo- vili nad našo šolo, jim je dalo goča "Aramco", da pri najmanj- gotovo povod "vzpodbujajoče" ših izdatkih pridobivajo 2.5 mi- poročilo generala Aireya Var-lijonov ton surovega petroleja nostnemu svetu, tristranski pred-(nafte) na leto. Nedavno so a- log o vrnitvi Trsta k Italiji in meriški geologi odkrili npve gotovo je tudi spor v tržaškem vrelce nafte na ozemlju, ki ga demokratičnem taboru vlil v ima v zakupu "Aramco", in se- njihova za "italijanstvo" Trsta daj se Američani potegujejo še zaskrbljena srca nekaj novih za nadaljnje koncesije. upov. Stvar demokratičnega Že leta 1946 so se začeli Ame- ljudstva je, da pravilno odgovo-ričani pogajati z Ibn Saudom za ri tem računarjem, ki delajo ra-izgradnjo velikega petrolejske- čune brez krčmarja. ga cevoovda (pipe line, izgovori Vloge so si reakcionarni listi pajp lajn) iz Dahrana skozi Ara I tudi dobro razdelili. Najimeni-bijo k Sredozemskemu morju, tneje so si podelili strupene na Lansko leto so se v tem vpra- h0ge listi ki spadajo v najtes-šanju sporazumeli in družba nejše sorodstvo,", j. "La Pro-"Trensarabian Pipe Line" je že |rl« »ij Glornale di Trieste" in pristopila k delu. Dolžina tega "Le Ultimissime". Značilnost cevovoda je okrog 2,000 km in vse letošnje gonje pa je, da se v letu 1950, ko ima biti dokon- kažejo vsj sila "pravični" ih čan, bo po proračunih priteklo 'prijateljski" nasproti Sloven po njem 200 do 400 tisoč sodov cem. Vendarle Je ovčja koža ... » a , ljuil., 1 dan. Déíovni i/i '¿IV J pre/najhna, mnogo premajhna, igoji delavcev pri iz-Ida'bi zakrila štiTečo ovčjo dla- nafte vsak ljenjski pogoji gradnji tega cevovoda niso nič I ko, zverske kremplje in divje boljši od onih pri "Aramco*. čekane protislovenskega sovra Džida in Bahrein sta dve opo-Utva. ) V trgovinah prodajajo težke riSei ameriških petrolejskih mo- Najbolj "nedolina" je seveda rjave vojaške čevlje z žigom: nopolistov v Saudovi Arabiji. pr0lyf k» v svoji krščanski Made in USA (izdelano v ZDA). | Od tu prodirajo na vse strani priVdčnosti priznava, "che ogni Police in pulti so založeni z ba-|Vse globlje na Arabski polotok L^pp© etntco ha dlrltto sile aue lami ameriških bombaževih tka- jn se ne brigajo toliko za Arab-1 jsm^joot culturall. aeuole com ntn, z mesnimi konservami, iz- ce kot za nove vrelce nafte. delanimi v Kaliforniji. Najti morete tudi preproge, ki so bile, stkane kjer si bodi ob obali Misisipija v Ameriki. V Džidi so Američani zgradili veliko polikliniko, toda za Arabce je v njo vhod prepovedan. Poliklinika je samo za Ameri čane. Američani sedaj preurejajo in gradijo pristanišče v Džidi. Delajo nove pomole za pristsjanje tudi največjih prekomornikov. Zidajo tudi hiše v mestu. Različne ameriške misije in svetovalci odhajajo na vse strani. So to kmetijske, gospodarske, tehnične in temu podobne. Lansko leto so strokovnjaki izdelali načrte za celo mrežo železnic. Predvidena je izgradnja Veste i t Džide v Basro (Irak) in iz Er Rijada v Damo na obali v Perzijskem zalivu. Čeprav so Američani dobili prve koncesije že leta 1933. so pristopili k široki eksplotsciji šele mslo pred izbruhom druge svetovne vojne, posebno pove-čsli ps so jo šele po končsni drugI svetovni vojni. Kazen petrolejskih koncesij so si v letih zadnje vojne tzpošlo vali Američani tudi še dovolje nje zs ustanovitev in izgraditev vojaškega opoHšča ZDA v Ha hreinu v Perzijskem zalivu Sa mo ugraditev letališča je stala svoji prav jezuitski Enotnost Slovencev trn v peti šovinističnemu taboru Kako bodo izšli iz občinskih volitev demokristjani? Slovenska šola pa je naša pravica, zato ne bomo nič prosili in moledovali. Zahtevamo tu, do česar imamo polno pravico in ne bomo odnehali od svojih zahtev nikdar. njim drugi listi, zlasti "Kman-clpazione" in "Ultimissime", ho-čejo izpod kopa vati slovensko šo lo s celo kopico "argumentov". Privlekli so na plan pripovedko favoriziranju Slovencev po pokojni Avstriji, pravičnost pred fašistične Italije, politične, imperialistične naloge slovenske šole, ilegalnost in celo misteri-oznost iste. Zaganjajo se v poreklo slovenskega vzgojiteljskega kadra, v njegovo politično orientacijo in celo v njegovo strokovno sposobnost. S posebno besnostjo se zaganjajo v slovenske učence in dijake, ki jih kot neka tajna* policija iščejo v«cpovsod in jih končno ksr preko 400 proglasijo kot "irropo-rlblll" (nedosegljivih), seveda, saj je celo 286 dijakov, ki stanujejo v zgornj) okolici ("ablla-no sull'sltlplano"). Nezaslišano! Mi nimamo na razpolago u* radnih podatkov, ker nismo napravili nikakršnega sporazuma niti z Barago niti z njegovimi nasledniki, kot je v svoji fantaziji odkril "Glornale dl Trieste". Zato bodo naši odgovori na vsa zgornja poglavja morda malo zakasneli, toda krščanski možje okoli fprore" ln "Glornale dl Trieste" ter napredni "mszzlnl-jevci" pri "Kmancipazlone" naj bodo prepričani, da bodo naši podatki bolj dokumentarni kot so njihovi "dokttmoniatlaeiml". Mnogo tiskarskega črnila so morali potrošiti, da so končno v lil članku v "Glornale di Tri este" nu kratko povedali, kako mislijo iiudifi "un'amlrhevolo ser v Is lo allaltra entttš einlca onde conlrlbulre coal a rlnsal dare gli amlchevoll rspporll 1rs 1 due gruppl che qui devono convlvere". ("Emanclpaslone Gorica.—Bližajoče se občinske volim m dale goriškem listom povod, da so o tem napisali že marsikaj. "II Lunedi" je v svoji zadnji številki posvetil volt Ivam kar dva dolga članka. Iz obeh je razvidno, kako jih vrne milja in zbada dbjstvo, da gredo Slovenci na volitve s svojo lastno kandidatno listo. Nič manj jim nt žal za to, ker se Italijan ske nacionalističnega in šovinističnega tabura niso «edin i le v edinstveni blok, da bi tako laže ln enostavneje nastopile proti Slovencem. Za tako enotno listo so se okoli lista "II Lunedi" ogreval! že od vsega početka in prav v ta naiven celo dosegli odgoditev volitev. Vsi in vse jim je šlo na roko, kljub temu Jim je načrt splaval pO vodi. In danes čujemo njih jadikovanja, češ da so v Gorici, v tem "naj bolj italijanskem" mestu, spo sobni elementi raztreseni kar po šestih kandidatnih listah Igra z odgoditvijo občinskih volitev je že zastarela. Da Je bila naperjena izključno proti Slovencem, tudi ni več nobena skrivnost ali novost. Vedelo se je, da so se Slovenci vestno pripravljali že za prvič razpisane volitve, zato so Jim nekateri ho teli z nenadno odgoditvijo pre križa* račune misleč morda, da ne bo DFS uspela o pravem ča o, kaku in kdo bo tudi nas Slovence zastopal v občinskem svetu ter kako se bo upoštevala na ša slovenski! beseda. Se bodo ibljubljsli na desno in levo vse mogoče, kakor pred državnimi volitvami, le da se jim posreči premotiti naivneže in neznačaj-neže, da odvzamejo kar se da slovenskih glasov slovenskim kandidatom Vedeti moramo, da izvoljeni občinski svet ne bo u-pošteval naših teženj in potreb, ako ne bomo* Slovenci v nJem zadostno zastopani, DFS Je predložila listo poštenih in u-g lednih mož, za katere amo gotovi, da se bodo znali ob vaaki potrebi postaviti v obrambo ko isti našega življa, Revno arabsko ljudstvo se ^kjnaVščini označuje kot cilj pro-vedno kot preje po brezmejnem LjB|ov«nake kamjjanje "dl rldur-puščavskem pesku s preseljeva- k una organlssaslone alla aua njem težko prebija skozi življe v#fl „d eifeitlva funsione dl nje, kjer v rednih zelenicah v L^ucar# j giovsnl nella loro mi potu svojega obraza obdelava I ¿^iiajm." pesek, da si pridela borno letino. PobotnH »prora" priznava ce Sedaj je razlika samo ta, da to L (Ju tudi g|ovl?n)rej slepo verovali v obljube, so ostale prazen nič. To vse drži. Stat pregovor pravi, da vsaka šola nekaj stane Bližamo se administrativnim volitvam, na katerih se bo odloči pagirali In pospeševali racional! zacijo globinskega ribolova « mirjev. ki s svojo preprosto 5 milijonov dolarjev prtljago kožnih mehov z vodo] \ današnjem času je Bahrein in drugo hrano hitijo proti oba- prestolnics Američsnov v Ssu li Tu se ns tovornih svtomo ¿ovi Arabiji Z irkorišesnjem bilih arabske avtomobilske druž- bogatih petrolejskih vrelcev tebe "Serika Arabia Llseiarst" od- ^ okoliša je ameriška petro-pravljajo v Mcko Do nedavna j^ka družba "Arabian Ameri- so islamski romarji tvorili glsv can oil Comr»any" (skrajšano no postavko dohodkov v prora- ARAMCO) spremenila Bahrein runu Saudove Arabije, odkar pe ■ v svojevrstno ameriško meMeee, diši zrak po petroleju, se kra- ki se malo lotH od svojih bra Ijevska «n drfavna blaaatna bo tov v Združenih ameriških dr- pato polnita Iz drugih virov Na ulicah Džide. ki so viju-gsste in ozke. ln ns širokih in umazanih bulvsrjih je zelo ti- žsvsh Imajo pošto, telegraf ln telefon. kino. Imic, dancinge In sploh vae. kar mora imeti vsako v/bno Veličastno in počs*i * smsrtlko merfece kje v Teksasu Is S lev eni ie« — II lee llene Sever kol Hemlot. naj In bili "documonUitaetmr. kaže svoje prsvo lice in svoje hotenje. II Glornale. di Trieste" smatra svoje članke za dokumentirane, ker je imel možnost utak-niil fvoj not. v v.%e mogoče uradne |HKiatke, da jih je lahko |h» tem svobodno pnobrečel in pri krojeval |>o svoji potrebi Šolske oblasti kot celota, ali neka trii i» sameznik1 v njej. nosi)» iHigovorn'»st za to zlorabo uiad nlh podatkov; zato se nam zdi nejmlleje rečeno naivno pisanje " Demokracije" / dne 10 t. m ko piosi šziIsko upravo, da obje vi nekatere jtodatke kot dernen it na oti)avl|enc potvorjene tr ditvl. • "Če Is^ei svollh si prsvtc. ^okrnrl olavo nosi Ponišnike ves »vel teple; tshtevel. nI' ne proell" Ali ni neplsel te b« *edc neki floveneki starejši peenlk ki nI i bil niti komunist niti prekuruh* žaškl Slovenci bodo odslej imeli slovenske osnovne in srednje šole po svoji lastni potrebi. In to kljub žolčni protislovenski gonji, kljub temu, da z.ape ijanl učenci vračajoči se iz let nih kolonij pojejo: che prima del 1914, oeeia al tem po deU Ausirla luirlce deglt slavi fedellselml, e Trlesle oelsle-vano aruole slovene a Barcola. Rolano. Guerdlelle 8. Olovan-nl. men tre per gil študenti medí e superior! esletevs nella cllle proprlamenls deta la aola aeuole prívala geetlta delle Clrtllo e Metodio ln vle Monlecchl". Znamenitemu "dokumetarne-mu" piscu "Giornelovth" član kov za danes samo še to: 1. C e iv ležete, ne lažlte tako iut debe ki. Ciril Metodove šola v ulici Monte«• hI ni bila ^ času Avstrije niti srednje niti višju. tetnveC le osnovna« /. odicdbo minitIre sa proevefo In booocasije šl. 27160 s dne 21. oklobrs 1911 je b'Io dfivoljeno Di u ž bi sv Cilila In Met«xla pie osnovati tri višje taztede v meščansko šolo tako, da se vsako nastopno leto odpre on razied 2." C I m 1 - Me Umov« Aola j«* spi cjem«!« eno lr«-t|mo tJoven-ftklh osnov noMilskih otiok v Tr stu, ker nili sl«ivna Avstrije "tu-ime «Je«iII slavi" niti magistrat ni hotel od piel i v me tu sloven-»ke M»le 3 Pjav tak o smo /aiadi obojestranske "ljubezni" ostali brez, »loven.klh srednjih šol razen piJvatnc dvot azjedne trg loli» 4 Ta doba Je r a nami Se I aclavl vol lo acolo, cke 1 vedi a Lublana . . . "Glornale di Trieste" in z Vidite, ne |a»jdemo v Ljubljano in Šole bomo Imeli. To pa zato, ker ste vi prespali ono zgodovinsko dobo, ko smo ml nehali biti s'cisvl. D. P, Znanstvena borba proti toči Ljubljans. — Kar je bilo včeraj utopija, postaja dandanes resnica; sdelu se je, da človek ne bo mogel nikdar vplivati na vreme, ki bo uatalo vedno nezanesljiv činitelj v njegovih ra čunih. V deželah s planskim gospodarstvom je pa boj proti naravnim elementarnim ailam popolnoma konkretna naloga znanosti, zsto je povsem jaano, da tudi resno razmišljajo, kako bi vplivali na vreme. To bi bilo največjega pomena za kmetijstvo. Tudi v naši ljudski državi znanost ne zanemarja te nove naloge, To dokazujejo u-spetni poskusi, ki su jih zsčeli v boju proti nevihtnim oblakom, ds bi načrtno razganjali oblake, ki prinašaju točo. Toča povzroči vsako lato velikansko škodo v kmetijstvu. V stari Jugoslaviji so nekateri zagovarjali uvedbo zavarovanja proti toči. Toda zavarovalnica lo se upirale uvedbi tega tava-rdvahja, ker je bil "liziko" prevelik, za visoke premija se pa kmetje niso mogli aiavarovatl. Zdaj,pa imamo tudi pri nas zavarovanje proti toči, Zavšrova-* nje umuguča, da kmet prejme odškodnino za uničeni pridelek^ Toda škode, ki je zaradi tega nastala v kmetijstvu in vsem gospodsrstvu, s tem ni mogoče povrniti. Na pomoč je morala priskočiti znanost. Prof Marko MilosavljevlČ Je že v stari Ju-gnslavljl proučeval znanstveno vprašanje boja proti toči. Tedaj pa oblasti niso pokarale nobene-gM zanimanja za taktno znanstveno delo. Prof. Miloaavlje-vič se je šele zdaj lahko posvetil neoviranemu ln temeljitemu delu, ko mu nudijo oblasti vso podporo, Initiator je Državni zavarovalni zavod, ki itrefnl, da bi kmete dejansko zavaroval pred točo. T. »i poskusi so bili uspešni. Nevihtne oblake, ki imajo fena čilno kopasto obliko, razganjajo s pomočjo letala Iz letala razpršijo v oblak ogljikovo kialino, ki povzroči, da se hlapi ali ledene krogljice spremenijo v snežinke Tako začne snežiti. Snežinke v nižji, toplejši zračni plasti skopnijo. l/kazalo se je, da Imi mogoče s jsmiočjo meteorološke službe in letalstva V velikem obsegu rs/ganjst! nevihtne obiske Poskuse nadalju-jejo lll&NO ClACKNJK- od poda do atropa -Hitro! i Lahek •trlmlfitodf Ds luvs v vseh eilrlhl T* eevt Q E "Atrfls ' luHle« Je edeever vsem valim hltslm talilnim pelreteml Dol*» rssisfnllvens reel le ho'l áMei«|e •é po4m 4m «trepe—aratsl tUItlnlk pcahu - potrebna pomoč, vam bom pomagal, a tudi vi sami storite kaj, domislite se česa . . . —Prav, potuhtal bom načrt in vam poročal. ►SHOPPING VMS LEFT BUY^r*j CHRISTMAS ^SEM.5 PROLETAREC Glasijo Jugoslovanske aoc. sv« ln Prtavaoie matice. 'Bisan slovanskem la angleškem Jezil Stane tl dm celo. IL7I in »al gl sa četrt lata. NAROČITE BI O A t Naslov: PROLETA1EC 1*1 South Lawaáals Avas CHICAGO ta. ELL. V Proevetl ao dnevna svetov-na la delavska vaatL AU Ifli Mtala vsak dan? "PROSVETA" 1157 8. LAWNDALE AVE. Chicago 23, Hl-------1- Vaša naročnina n« "Prosveto" je potekla z dnem. V slučaju, da Je od strani upravnlštva kakšna pomoto, aaa tako) obvestite, da ao lata popravil z bratskim pozdravom za upravo "PRosvrnr Pa|aaal)ai—Vselej kakor hitro kateri lah članov, ki oo prijeti, preneha biti «lan SNPJ, ali te ae presoli pro« od druiiaa ta ha zahteval sam svoj Ust tednik, bodo aaoral tisti član Is dotiteo d rutine, ki je taka skupno naročena aa dnevnik Prasvota. to takoj naznaniti upravntétvu lista. In obenem doplačati dotičao vsoto listu Prosveta. Ako toga ne store, todsj mara upravnUtro snltsti datum sa to vsoto naročniku ali pa ustavttf dnevnik. FltOt VET A. SNPJ. tU? S. Lawndale Aaa. Clisan St. IIS a sis TISKARNA S.N.P.J