■o
-r<"> im
-t-■r-
intervju
S patrom Vančem Arzenškom ob velikem šmarnu
str. 26-27
celje

St. 32 / Leto 71 / Celje, 11. avgust 2016 I Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Ii
1 '/Љ /><"*"
S tem kuponom 1x pijača Kul 1,5 L
ZASTONJ!
mm
109900H081015
2C
Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 19.08.2016 v katerikoli trgovini Jager.
gospodarstvo
Lopata je znova zlata •;c2u12letit^konecstečaja
J	Tekstilne tovarne Prebold
str. 4
Da se lahko tudi Slovenci približamo popolnosti, nas že štiri olimpijade prepričuje judoističnitrener MarjanFabjan.Na četrtiholimpijskih igrah zapored je	naša tema njegova varovanka osvojila medaljo. V barvitem Riu je bila do tekmic - tako kot	_ +v ■
pred štirimi leti v Londonu Urška Žolnir - neizprosna Tina Trstenjak in poskr-	Po toči je prep°zn° zvoniti bela za neizmerno veselje predvsem v Celju,na Lopati,kjer sta med številnimi 112-13 navijači od ponosa žarela mama Silva in očr Boris. str. 16
Ali sem še sposoben
voziti? str. 14-15
Na PRaZNIČNEm Orisku v -
Občini Luče str. 28-29
reportaža
Jonatan Prijatelj, društvo
staršev otrok z rakom str. 30
potopis
Istanbul - megamesto na
dveh celinah str. 36-37
2
Harvey Norman celje
HITRA IZDELAVA FOTOGRAFIJ	
ODLIČNA KAKOVOST	
UGODNA STORITEV	fujrfilm
HARVEY NORMAN TRADING D.O.O., Letališka cesta 3D, 1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
UVODNIK
Ideja je »alfa in omega«
Ste za pico s pekočo omako iz domačih čilijev? Morda za testenine s paradižnikovo omako in svežo baziliko? Solato, sestavljeno iz več vrst paradižnika, da se zdi, da je skleda pravzaprav polna različnih vrst zelenjave? Za sladico grški med z baziliko ali s kremnim medom z dodatkom goji jagod ? Zraven pa kozarček vina s čilijem?
Danes je recept za uspeh zagotovljen, če najdeš idejo, ki zapolni tržno nišo. Mag. MARJETKA V času, ko zdravstvene ustanove bele- RAUŠL LESJAK žijo vedno več alergij na določne vrste živil, je ena od takšnih idej pekovski izdelek brez glutena. Za bolnike s celiakijo. Še bolje, če ima kmet svoja žita in lasten mlin, iz katerega pride brezgluten-ska moka. Trg, pa naj se zdi še tako zasičen z vsakovrstnimi izdelki, na polici še vedno najde dovolj prostora za takšen izdelek. Ker dokler je povpraševanje, se splača. V tokratni številki predstavljamo kmetijo Vizjak iz Šmarja pri Jelšah, kjer so uspeli prepoznati možnost za uspeh prav s to formulo.
Na tej kmetiji so tržno priložnost videli v še eni zadnje čase vedno bolj priljubljeni zelenjavi - čilijih. Ne samo da v njihovih rastlinjakih naštejete več kot osemsto sadik, vedo tudi, kako jih približati čim širšemu krogu kupcev. Zato je čili
pri njih našel pot v omake in celo v vino. Odjemalcev ne manjka. Lani so organizirali tudi prvi čili festival v Šmarju pri Jelšah, ki je takoj presenetil z obiskom od blizu in daleč. Da bi zadostili potrebi po sladkem, so uspeli z medenimi izdelki. A ne zgolj z medom. Tudi na tem področju so naredili korak naprej in izdelujejo kremni med. Z različnimi dodatki. Tega menda obožujejo mlade mame, ki ga namažejo na kruh svojim potomcem.
Da bo ta kmetija uspeh žela še dolgo, ni dvoma. Uporabljajo stare, preizkušene metode dela, stara mlina, zemljo že več generacij obdelujejo ekološko in ves čas dogajanje izza svojih vogalov spremljajo z odprtimi očmi in obilo posluha za utrip današnjega časa. In se zavedajo, da ni pametno vseh jajc spravljati v eno košaro. To so družinske zgodbe o uspehu, ki dokazujejo, da »se da, če se hoče«.
Še eno uspešno idejo vam tokrat prinašamo, tudi to z ekološke kmetije. Kako v dneh, ko smo se že dodobra najedli letošnjega paradižnika, ustvariti iz njega še kakšno jed? In obenem približati baziliko, brez katere si marsikdo več ne zna predstavljati paradižnikove jedi, nekateri pa se je izogibajo, ker je ne poznajo? Na ti dve vprašanji sta minulo nedeljo na dnevu bazilike obiskovalcem odgovarjala dva kmetovalca. Predstavila sta pridelke s svojih njiv in ponudila jedi, pripravljene iz paradižnika in bazilike. Tudi ta dva kmetovalca se zavedata, kaj je tisto, kar danes pritegne pozornost, in kako jo v obilici ponudbe preusmeriti nase. Oba sta tudi spretna pri uporabi sodobnih komunikacijskih sredstev v oglaševalske namene.
Od »malih« bi se v naši državi brez težav lahko učili tudi »veliki«.
četrtek 1	1 petek
H x21 o12	\±/ 23 o10
sobota 1	I nedelja
^ 28 -12 cS j	^ 30 ■ 14 ! o> >
Misel tedna	
Kjer je volja, je tudi pot.
(angleški pregovor)
Ni pametno vseh jajc spravljati v eno košaro.
Zaradi selitve dela zdra prisiljeni prodati stano
Stanovalci v Gregorčičevi ulici 6 prisiljeni prodati stanovanja - S ponujeno kupnino bodo težko prišli do drugih primerljivih stanovanj
Že nekaj časa se napoveduje selitev dela celjskega zdravstvenega doma v stavbo v Gregorčičevi ulici. Torej v stavbo, ki je v isti ulici, le na nasprotni strani ceste.Kot kaže, je uresničitev projekta vedno bliže. A nastaja težava. V stavbi v Gregorčičevi ulici 6 je namreč tudi pet lastniških stanovanj. In stanovalci se bodo morali do konca tega leta izseliti. Kam? Ta problem bodo morali ljudje reševati sami.
Čeprav je dan, ko bo na naslovu Gregorčičeva ulica 6 doma tudi del zdravstvenega doma, še daleč, so se priprave na prenovo in selitev že začele. Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Celje in ta je zavrgla predlog o gradnji prizidka lani, ko je Zdravstvenemu domu Celje odvzela več kot milijon evrov dobička, s katerim je dom želel zgraditi prizidek.
Ne za prizidek
S prizidkom naj bi rešili prostorsko stisko. Denar zavoda, ki je bil ustvarjen v tržni dejavnosti, šlo je za 1,2 milijona evrov, so svetniki prenesli v proračun. Zaposlene v zdravstvenem domu so s takšnim sklepom in z odločitvijo o selitvi dela prostorov v stavbo v Gregorčičevi ulici 6 razjezili.
In to zelo, na kar so zaposleni tudi javno opozarjali. Prostori v tej stavbi naj bi bili, tako so takrat trdili v zdravstvenem domu, za njegovo dejavnost popolnoma neprimerni in logistično neustrezni.
Med drugim naj bi se v šesti-co selila tudi fizioterapija, pri čemer je stavba za invalide nedostopna in še čez glavno cesto. Zato so sprva v zdravstvenem domu razmišljali tudi o gradnji podhoda ali nadhoda.
A to je del zgodbe, o kateri se je v javnosti odmevno govorilo, v drugem delu zgodbe, o katerem ni bilo takrat ne duha ne sluha, pa je pomembno, da mora občina pri pripravi na ta zahteven in finančno precej težak projekt odkupiti tudi pet lastniških stanovanj. Z drugimi besedami to pomeni, da so lastniki prisiljeni stanovanja prodati in se izseliti.
Za ta namen je občina, kot nam je sporočila, naročila
Inkubator za zdaj še v Gregorčičevi ulici
Lani prenavljali, zdaj bodo selili
Zaradi napovedane selitve dela zdravstvenega doma bo »na cesti« tudi podjetniški inkubator, ki ga je lani ustanovila celjska občina in za njegovo delovanje zagotovila tudi prostore.
Februarja lani je v središču Celja začel delovati podjetniški Inkubator Savinjske regije, v sklopu katerega so uredili »co-working« prostore, namenjene ustvarjalnim podjetnikom, ki želijo sodelovati in ustvarjati z enako mislečimi, svoje ideje pa prodati na
globalnem trgu. V prostorih celjskega inkubatorja svoje ideje snujejo številni zagnani podjetnike iz vse regije. Podjetnikom sta poleg delovnih miz in pisarn z vso opremo na voljo še kuhinja s tremi jedilnimi mizami in sejna soba za organizacijo sestankov ali drugih podjetniških dogodkov. Za obnovo prostorov nekdanjega centra za socialno delo je Mestna občina Celje namenila 55 tisoč evrov. Zaradi povsem nove namembnosti bodo lastniki in izvajalci projekta morali ne-
ocene vrednosti nepremičnin in jih posredovala lastnikom. »Ker lahko občina nepremičninske pravice pridobiva samo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, so bile cenitve naročene pri neodvisnih ocenjevalcih v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti,« so pristojni na občini še zapisali v odgovoru. Ker so bili ponujeni zneski krepko nižji, kot so na
davno prenovljene prostore ponovno preurediti. Kam jih bo občina preselila, še ni povsem jasno, vedno glasneje se govori, da bo nov podjetniški center zaživel v prostorih nekdanje veleblagovnice T, ki jih je na dražbi kupila občina. A nove lokacije za zdaj v občini (kot tudi direktorica inkubatorja Saša Lavrič) ne želijo razkriti. »Mestna občina Celje načrtuje preselitev, ki pa še ni dokončna in znana, zato do nadaljnjega ostaja inkubator v Gregorčičevi ulici (vsaj še v letošnjem letu),« so zapisali v odgovoru. Neodgovorjeni za zdaj ostajata vprašanji, ali to pomeni, da obstajajo možnosti, da bi inkubator v teh prostorih ostal in zakaj se morajo do konca leta izseliti stanovalci.
Posel elektronskega cestninjenja dobi
Po elektronskem cestninjenju bodo odstranili večino cestninskih postaj
Državna revizijska komisija je zavrnila vse tri pritožbe neizbranih ponudnikov glede izbire izvajalca elektronskega sistema cestninjenja. Naročilo je tako dokončno dobil konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free.
Sistem za elektronsko ce-stninjenje v prostem prometnem toku (ECS-PPT) mora biti vzpostavljen v letu od sklenitve pogodbe. Cilj Darsa kot naročnika del je, da bi bila pogodba sklenjena najpozneje do konca septembra, medtem ko naj bi bilo elektronsko cestninjenje za tovornjake vzpostavljeno predvidoma jeseni 2017.
Kot je znano, ponudbena vrednost izbranega konzorcija znaša skoraj 122 milijonov evrov (99,99 milijona evrov brez DDV). Kot so pojasnili pri slovenskem upravljavcu avtocest in hitrih cest, gre za mikrovalovni sistem cestninjenja na frekvenci 5,8 GHz. »Cestninski portali bodo na 126 lokacijah v slovenskem avtocestnem sistemu, od teh jih bo petnajst dodatno
opremljenih tudi z napravami za stacionarni cestninski nadzor. Z opremo za nadzor v ECS-PPT bodo opremljena tudi obstoječa Darsova vozila cestninskega nadzora.«
V Telekomu so takšno odločitev revizijske komisije pričakovali: »Verjamemo, da smo s
partnerjem Q-Free na razpisu za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku oddali najboljšo ponudbo,« so zapisali v odgovoru. Nadaljnjih komentarjev do podpisa pogodbe v Telekomu ne dajejo.
Za posel so se potegovali tudi Cetis z italijansko Auto-
Projekt vzpostavitve elektronskega cestninjenja se sicer vleče že dolgo. Prvi razpis je Dars objavil že avgusta 2011, a ga je vlada po večkratnem podaljšanju marca 2012 umaknila. Februarja 2013 je bil objavljen drugi razpis, a je državna revizijska komisija postopek zbiranja ponudb razveljavila - takrat se je na razpis prijavila le družba Kapsch TrafficCom, dva kandidata pa sta se še pred tem pritožila. Dars je nato na osnovi priporočil komisije in sklepa vlade pripravil novo razpisno dokumentacijo in razpis objavil julija lani. Po njegovi izvedbi se je sicer še zapletalo. Dars je obsežen razpis najprej za mesec podaljšal, ko bi moral sredi lanskega oktobra štiri prispele ponudbe odpreti, pa so te zaradi revizijskega zahtevka družbe Kapsch TrafficCom ostale zapečatene še dva meseca. Sredi decembra lani je Dars ponudbe odprl in sredi marca letos za izvedbo posla izbral konzorcij Telekoma Slovenije in Q-Freeja. Zgodbe s tem še ni bilo konec, saj so se vsi neizbrani ponudniki na odločitev pritožili, padali so tudi očitki, da je pri razpisu prihajalo do nepravilnosti, zadeva pa je na koncu romala na državno revizijsko komisijo, ki je zdaj o poslu dokončno odločila.
strado in družbo Inženiring Informatika (114,60 milijona evrov brez DDV), konzorcij Iskratela in slovaškega Skytol-la (110,11 milijona evrov brez DDV) in družba Kapsch TrafficCom (114,96 milijona evrov). Vsi omenjeni so se pritožili na izbiro Telekoma in Q-Free.
Nič več brez plačila
Cestninska shema bo zajemala vsa vozila, težja od 3,5 tone, vključno z avtobusi, pri čemer bodo opredeljene določene izjeme. Za vsa ostala vozila, težka manj kot 3,5 tone, bo še vedno veljal dosedanji sistem z vinjetami. Dars si z elektronskim cestni-njenjem obeta za petnajst milijonov evrov več prihodkov letno, predvsem na račun cestninjenja tistih odsekov, ki niso vključeni v obstoječ cestninski sistem. Nov način namreč omogoča cestninjenje vseh odsekov avtocest in hitrih cest v upravljanju družbe, torej vseh malo več kot šeststo kilometrov. Cestninske ceste in točke ce-
AKTUALNO
3
vstvenega doma vanja
trgu, so stanovalci ponudbo zavrnili.
Predstavniki občine so s stanovalci, ki se ne želijo seliti -nekateri v tej stavbi živijo že več kot štirideset let - opravili razgovore. »Ker so nekateri predlogi neskladni s predpisi, potekajo nadaljnja usklajevanja v zvezi z odkupi,« pravijo v občini in dodajajo, da se lastnikom v skladu s predpisi ne sme poslabšati položaj, a se jim na drugi strani ne sme zagotoviti več, kot znašajo ocenjene vrednosti nepremičninskih pravic in drugih ocenjenih stroškov v zvezi z odkupom in s preselitvijo.
Starejši in mlade družine
Med tistimi, ki si morajo do konca leta poiskati novo streho nad glavo, so tako mladi z majhnimi otroki kot starejši. Ena izmed stanovalk denimo čaka na prostor v celjskem domu za starejše, pri čemer na njena vrata že trkajo tudi starostne bolezni. V občini zatrjujejo, da bodo glede na raznolikost predlogov lastnikov stanovanj vsak primer obravnavali ločeno.
Čeprav so ljudje v stiski precej osamljeni in vsak težavo rešuje po svoje, odgovorni v občini zagotavljajo, da bodo tistim, ki so izrazili željo, da jim poiščejo primerno nadomestno nepremičnino, to poskušali najti na prostem trgu in tudi v okviru drugega stanovanjskega fonda. »Seve-
da vse v okviru dejanskih in pravnih možnosti,« zaključujejo. Toda to stanovalcev ne pomirja. Zanimivo je, da se jih večina ne želi javno izpostaviti, čeprav v njih tlita jeza in razočaranje.
Ena najstarejših stanovalk, ki šteje več kot osemdeset let, živi v tem stanovanju že vse življenje. Zaenkrat ne ve, kam se bo selila in na kakšen način pri teh letih. Zapletov je ogromno. Če se bo selila in kupila drugo stanovanje, se lahko zgodi, da bo že čez nekaj tednov dobila prosto mesto v domu za starejše, kar pomeni ponoven stres in ponovno selitev. Glede domske namestitve - da bi jo lastnici stanovanja uredili nekoliko prej glede na situacijo - Mestna občina Celje nima vpliva na čakalno vrsto. Odgovorili so nam, da je to odvisno od prostih zmogljivosti in zdravstvenega stanja posameznika.
Nezadovoljni s cenitvami
Tudi po cenitvah stanovanj so bili lastniki nezadovoljni, saj so bile ocenjene vrednosti nižje od pričakovanj stanovalcev, ki si za takšen znesek enakega stanovanja trenutno na trgu ne bi mogli najti. Zato je, najmanj ena družina, naročila tudi svojega cenilca in trenutno čaka na odziv občine. Vendar je družini, ki je naročila drugega cenilca, lažje, saj prodajo svojega stanovanja že nekaj časa oglašuje, zato se bo najverjetneje z občino tudi najhitreje dogovorila.
Ženska, ki z družino v tej stavbi živi že štirideset let in se ne strinja s selitvijo, pa je
popolnoma obupana. Tudi ona se ne želi izpostavljati, a nam je dejala, da je ironično, da bo stanovanje morala prodati, ker bo v njem imel prostor zdravstveni dom, ki ga zdaj nujno rabi ravno zaradi te situacije, saj že leto ravno zaradi teh skrbi skorajda ne spi, kar se ji vse odraža pri zdravju. Čeprav večina stanovalcev potiho še vedno upa, da do selitve ne bo prišlo, je zadeva že skoraj dokončna. Z njo je seznanjeno tudi Društvo cerebralne paralize Sonček, ki jim mora nadomestni prostor najti občina, in tudi Dnevni center Šent Celeia Celje. Oba imata namreč zaenkrat prostore prav tako v tej stavbi.
Prisilni odkup ali razlastitev
Stanovalce je najbolj pretresel zadnji občinski dopis, v katerem je med drugim navedeno, da bo, če se z odkupom ne bodo strinjali, sledila razlastitev. V občini odgovarjajo, da bodo v primeru morebitnega nestrinjanja lastnikov delovali tako, kot velevajo predpisi: »Po ugotovitvi javnega interesa se lahko sprožijo postopki, kjer pride do prisilnega odkupa ali omejitve nepremičninskih pravic. Če poenostavimo, so pogoji enaki (na primer višina odškodnine) kot pri sporazumnem odkupu, le da o odvzemu ali omejitvi nepremičninske pravice odloča pristojen upravni organ v posebnem postopku. V konkretnem primeru smo prepričani, da je v interesu vseh udeležencev sporazumna rešitev odkupov.«
SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA
Groba vrednost naložbe v obnovo stavbe v Gregorčičevi ulici za potrebe Zdravstvenega doma Celje je po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih, kar 3,1 milijona evrov. To je torej večji znesek, kot je bil sprva predviden samo za prizidek k zdravstvenemu domu. V obnovljene prostore bodo selili fizioterapijo, razvojno terapijo, center za krepitev zdravja, upravo ter skupne službe in predavalnice. Ugotovitev arhitektov, ki so naredili presojo o ustreznosti stavbe, je, da je ta primerna za obnovo, torej ni statično nevarna. Ob selitvi Centra za socialno delo Celje, ki je bilo pred leti na tem naslovu, se je namreč neuradno govorilo tudi o tem, da je stavba v slabem stanju. Je pa celjska enota zavoda za varovanje kulturne dediščine vlogo za izgradnjo nadhoda zavrnila. V vsakem primeru je predviden vhod v novo stavbo z zadnje strani in ne s strani ob glavni cesti.
Stavba v Gregorčičevi ulici 6, fotografirana je z zadnje strani, ni ravno v zavidljivo dobrem stanju. Neuradno v zdravstvenem domu zaposleni še danes menijo, da bi bila tako stroškovno kot logistično primernejša gradnja prizidka k stavbi zdravstvenega doma. Čeprav nekateri Celjani vseeno pozdravljajo odločitev, da bodo deli zdravstvenega doma v neposredni bližini, saj bodo propadajočo stavbo končno obnovili.
la Telekom in družba Q-Free
stninjenja ter prevozne razdalje posameznih cestninskih odsekov bo določila vlada s podzakonskimi akti Zakona o cestninjenju.
Težka vozila v prostem prometnem toku že cestninijo na primer v Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem in Češkem.
Preureditev postaj
Dars bo po uvedbi in dokončnem delovanju elektronskega sistema cestninjenja začel postopoma preurejati
območja cestninskih postaj. Prvih nekaj postaj naj bi začel preurejati v letu 2018. Pri tem se je Dars že pred leti lotil preureditve čelnih cestninskih postaj, pri čemer je odstranil le sredinske otoke. Tako so bile do novembra 2013 preurejene prometno najbolj obremenjene cestninske postaje Log in Videž (primorska avtocesta), Torovo (gorenjska avtocesta), Dob (dolenjska avtocesta), Kompolje, Tepa-nje in Pesnica (štajerska av-
tocesta). Pretočnost prometa skozi preurejene cestninske postaje se je izboljšala; vi-njetna vozila namreč skozi cestninsko postajo vozijo po dveh pasovih, pri čemer je hitrost pri prečkanju omejena. Povsem brez ovir bo promet stekel šele po popolni odstranitvi cestninskih postaj. Trenutno je v zaključni fazi izdelava projektov za rušitev in preureditev cestninskih postaj, in sicer vključno s platoji, so še pojasnili v Darsu.
V Iskratelu, ki se je s slovaškim Skytollom potegoval za Darsov posel elektronskega cestninje-nja, so ogorčeni nad odločitvijo državne revizijske revizije, ki je zavrnila vse pritožbe. Preučili bodo vse nadaljnje možnosti za zaščito pravnega in poslovnega interesa, nimajo pa namena ovirati nadaljnjih korakov v procesu javnega naročila, so sporočili iz podjetja. »Ni dopustno, da ponudniki v procesu pregleda dokumentacije ugotavljajo nespoštovanje zakonskih določil, netransparentnost in nepoštenost,« pravijo v Iskratelu. Očitno tudi državna revizijska komisija v svojih presojah tega ni zmogla pravično in pošteno presoditi, še poudarjajo in dodajajo, da je komisija v primeru elektronskega cestninjenja prevzela vlogo odvetnika naročnika, saj je zavrnila vseh 29 domnevnih kršitev, ki so jih v pritožbah navedli neizbrani ponudniki.
Popolna odstranitev cestninskih postaj bo tudi precej velik finančni zalogaj. Po izračunih izpred nekaj let naj bi stala približno 28 milijonov evrov. Kot pravijo v družbi, ta cena izhaja iz izdelane idejne zasnove
rušenja in ureditve dveh tipičnih cestninskih postaj -ene čelne in ene stranske. Cena se bo sicer oblikovala na javnih razpisih za oddajo del rušenja in ureditve cestninskih platojev.Čelnih cestninskih postaj je skupaj
petnajst. Cestninska postaja Hrušica bo ostala, saj vozniki tam plačujejo predornino za Karavanke. Poleg čelnih je še devetnajst cestninskih postaj na priključkih.
LEA KOMERIČKI
Nova omejitev na štajerski avtocesti
Na odseku med predoroma Golo rebro in Pletovarje ter Dramljami je hitrost omejena na sto kilometrov na uro.
Kot so pojasnili v Darsu, so v skladu s pravilnikom pred tremi leti začeli izvajati presoje obstoječih avtocest oziroma hitrih cest. Preverjali so najstarejše avtocestne odseke. Med pregledanimi odseki je bil tudi del od priključka Slovenke Konjice do priključka Dramlje. Ker gre za avtocesto, kjer ni odstavnih pasov, trasa pa se blago spušča, so že pred časom na tem mestu postavili znak za priporočeno hitrost. Ker nov Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi teh znakov več ne opredeljuje in ker so zaključki varnostne presoje bili že v preteklosti jasno usmerjeni v ukrepe, ki naj bi umirjali promet, so se pri upravljavcu slovenskih avtocest odločili, da na tem delu namestijo znak za najvišjo dovoljeno hitrost. Ta je v veljavi od sredine julija. V Darsu ob tem pravijo, da so bili prometni strokovnjaki glede te odločitve soglasni, saj je bilo na tem odseku že kar nekaj, tudi hujših, prometnih nesreč. Čeprav večina voznikov spremembe niti ni zaznala, policija drastičnih kršitev ne beleži. Hitrost je na štajerski a«t°cesti Slovenske K°njice-Celje, in sicer od začetka predorov do k°nca via- Ob tem prometni strokovnjaki poudarjajo, da je hitrost poleg varnostne razdalje še vedno dukta pred Dramljami, omejena na sto kilometrov na uro. Tudi zaradi prometnih nesreč v preteklosti. največji dejavnik tveganja na naših avtocestah.	LK, foto: arhiv NT
4
GOSPODARSTVO
Po dvanajstih letih konec stečaja tekstilne tovarne
Na pogorišču Tekstilne tovarne Prebold zraslo več kot tisoč novih delovnih mest - Postopek podaljšala pravdanja na Hrvaškem in v Nemčiji
Ena najdaljših stečajnih zgodb na Celjskem, zaradi katere si je oddahnil tudi stečajni upravitelj Branko Đorđevič, je končana. Okrožno sodišče v Celju je pred dnevi sprejelo sklep o končanju stečajnega postopka v Tekstilni tovarni Prebold. »Šampanjca še nisem odprl. Glede sklepa sodišča sicer ne pričakujem nobene pritožbe, vendar bom vseeno počakal, da postane pravnomočen,« pravi Đorđevič.
Tekstilna tovarna Prebold, ki je v svojih najboljših časih, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaposlovala 1.600 ljudi, je šla v stečaj 15. novembra 2004. V podjetju je bilo takrat za-
poslenih le še 212 ljudi. Kljub temu je bil stečaj za občino, ki se je že sicer soočala z veliko stopnjo brezposelnosti, zelo velik šok, ki pa ni trajal zelo dolgo. Stečajni upravitelj Branko Đorđevič se je namreč odločil, da proizvodnje ne bo takoj ustavil, ampak jo je s približno sto delavci nadaljeval do sredine leta 2005. Že leto po stečaju je v Prebold pripeljal družbo Schefenacker - današnji Odelo - ki je kupila tkalnico in predilnico ter postavila eno najuspešnejših proizvodenj na Celjskem ter tudi v Sloveniji. Đorđevič je bil uspešen tudi pri prodaji ostalega 14 hektarjev velikega kompleksa in do danes je na območju propadle tovarne
zraslo več kot dvajset novih podjetij, v katerih je zaposlenih več kot tisoč ljudi. Največ seveda v Odelu.
Največ, 2,7 milijona evrov, je bilo zavarovanih terjatev, terjatve delavcev so znašale 1,6 milijona evrov. Za raz-
Stroški stečaja Tekstilne tovarne Prebold so se v dvanajstih letih povzpeli na 3,1 milijona evrov. Največ, približno milijon evrov, sta stala nakup materiala in porabljena energija za dokončanje proizvodnje, približno toliko je znašalo tudi plačilo storitev strokovnih sodelavcev pri stečaju. Stečajni upravitelj je za svoje delo dobil 96 tisoč evrov.
Terjatve delavcev v celoti poplačane
Upniki so v stečaju prijavili za 7,5 milijona evrov terjatev, upravitelj jih je priznal za 6,9 milijona evrov.
liko od današnjih stečajev so upniki dobili vrnjenega kar nekaj denarja. Ločitveni upniki, to so banke, so dobili poplačanih več kot 75 odstotkov terjatev, delavci, ki jim je tovarna ostala
dolžna več plač, odpravnine, nagrade in še nekatera druga izplačila, pa so dobili poplačane vse svoje terjatve. Najmanj denarja iz stečajne mase so dobili le navadni upniki, ki jim je upravitelj lahko plačal le tri do šest odstotkov terjatev. Tolikšno poplačilo ločitvenih in prednostnih terjatev ne bi bilo mogoče, če Đoređevič ne bi bil uspešen pri prodaji stečajnega premoženja.
Zakaj je stečaj trajal tako dolgo?
Postopek so podaljšale predvsem tožbe na Hrvaškem, kjer je imela tovarna obrat, in v Nemčiji, kjer je imela še nekaj nedokon-
čanih poslov. Đorđević je tožbi na Hrvaškem kljub drugačnemu pričakovanju izgubil, tožbi v Nemčiji pa dobil, vendar od tega ni bilo nobene koristi, saj sta obe podjetji, ki ju je tožil, šli v stečaj.
Za dolgotrajnost postopka so bila kriva tudi neurejena lastniška razmerja za več kot trideset stanovanj, ki jih je tovarna prodala še v šestdesetih in sedemdesetih letih, pri čemer formalnosti o spremembi lastništva ni uredila. Zadnji dve leti je upravitelj imel težave tudi pri prodaji cest in manjših dvorišč znotraj tovarniškega kompleksa.
JANJA INTIHAR
Po izredni še redna skupščina
Država Polzeli namenila 1,5 milijona evrov - Župan rešitev delovnih mest pozdravlja, nad državnim lastništvom ni najbolj navdušen
Potem ko so delničarji Polzele na izredni skupščini v začetku meseca potrdili do-kapitalizacijo, s katero edina lastnika podjetja postajata država in Slovenski državni holding (SDH), se bodo delničarji v začetku septembra sestali še na redni letni skupščini. Konec je tudi ugibanj, koliko bo znašal nov državni finančni vložek v to savinjsko tekstilno podjetje.
Tudi po koncu sicer kratke izredne skupščine Polzele še ni bilo jasno, koliko denarja bo država vložila v podjetje, ki že osem let ustvarja izgubo. Včeraj je bilo ugibanj konec, polzelska družba je prejela državno nakazilo v višini 1,5 milijona evrov. V nadaljevanju bo SDH na družbo kot stvarni vložek prenesel za malo manj kot 3,6 milijona evrov terjatev. Od tega bo po napovedih 600 tisoč evrov namenil za povečanje osnovnega kapitala, za malo več kot 2,9 milijona evrov pa naj bi se povečale kapitalske rezerve družbe. Država ima tako 71,4-odstotni delež podjetja, preostalih 28,6 odstotka je v lasti SDH.
Država ni pokleknila, vlada vidi potencial
Ker je tovrstnih podjetij, ki za nadaljevanje poslovanja nujno potrebujejo svež denar, še veliko, se mnogi sprašujejo, zakaj je država rešila prav polzelsko tovarno nogavic. Pravega odgovora ni. Predsednik uprave Polzele Marko Kle-menčič je po dokapitalizacijski skupščini dejal le, da ni bil on tisti, ki bi kogarkoli prepričal v podporo, ampak da sta očitno gospodarski minister Zdravko Počivalšek in s tem tudi vlada v njihovem delu in predstavljenih načrtih še prepoznala potencial panoge in regije.
Septembra še redna skupščina
5. septembra se bodo ponovno sešli delničarji družbe, tokrat na redni skupščini, na kateri se bodo seznanili z revidiranim in s konsolidi-ranim letnim poročilom ter upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico. Zaradi sprejetih sklepov in spremembe lastniške strukture je treba popraviti in dopolniti tudi sta-
tut družbe. Zaradi racionalizacije se zmanjšuje število članov nadzornega sveta. Po novem bodo nad delom uprave namesto petih nadzornikov bdeli trije: dva predstavnika
delničarjev in predstavnik zaposlenih. Delničarje bosta v nadzornem svetu zastopala dosedanja nadzornika Anton Horvatič in Petra Mlakar, ki bosta s potrjenim sklepom
septembra nastopita nov štiriletni mandat.
Veseli, a se zavedajo, da država ni najboljša lastnica
Rešitev polzelske tovarne nogavic odmeva tudi v lokalni skupnosti. Državna dokapita-lizacija se zdi bolj kot gospodarska politična odločitev, do katere so v lokalni skupnosti nekoliko zadržani. S to pote-
zo je država v tem trenutku res rešila 233 delovnih mest, kolikor je trenutno zaposlenih v družbi. Po napovedih Kle-menčiča se ta številka letos naj ne bi spremenila, se pa lahko zmanjša že v prihodnjem letu. »Vse je odvisno od poslovanja,« pravi predsednik uprave. Prav rešitve delovnih mest so v občini najbolj veseli, pravi župan Polzele Jože Kužnik, ki je ves čas budno spremljal dogajanje v družbi in se vanj aktivno vključil pri vzpostavitvi proizvodne linije za izdelke iz konoplje. »Kot župan sem rešitve podjetja seveda vesel, saj smo s tem ohranili pomembna delovna mesta v dolini,« pravi Kužnik in dodaja, da trenutnemu vodstvu povsem zaupa in verjame, da bo podjetje vodilo do pozitivnega poslovanja ter da bodo ta delovna mesta trajno varna. »Kot državljan pa sem nad takšnimi potezami države vseeno nekoliko zaskrbljen. Nisem prepričan, da je to najboljša rešitev. Država ima danes v svojem portfelju ogromno podjetij, za katera vemo, da bi bistveno bolje delovala in poslovala, če bi bila v zasebnih rokah,« pravi Kužnik. Po napovedih Klemenčiča naj bi se država do leta 2019 oziroma 2020 umaknila iz podjetja, naloga vodstva pa je, da v tem času zagotovi pozitivno poslovanje in najde ustreznega lastnika.
LEA KOMERICKI Foto: arhiv NT (SHERPA)
Takole sta si predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič (levo) in polzelski župan Jože Kužnik lani ob ustanovitvi zadruge Ekoci COOP Slovenija segla v roke. Klemenčič, ki je vodenje Polzele prevzel septembra lani, je v podjetje in kraj prinesel nov val optimizma. Še vedno uživa podporo zaposlenih in lokalne skupnosti.
V Thermani o delitvi dobička
Za ta mesec je sejo skupščine sklicala tudi laška Thermana, ki je od lanskega decembra v skoraj stoodstotni lasti Družbe za upravljanje terjatev bank. Na dnevnem redu seje je odločanje o delitvi bilančnega dobička, ki je konec preteklega leta znašal 254 tisoč evrov, o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter o izboru revizorja.
To bo letos že tretja seje skupščine Ther-mane. Na prvi, ki je bila januarja, je slaba banka nekoliko spremenila statut, ki zdaj določa, da ima uprava družbe dva člana in nadzorni svet tri. Na tej seji sta bila za člana nadzornega sveta imenovana Damjan Belič in Uroš Janževič, ki pa je kmalu odstopil. Namesto njega je Družba za upravljanje terjatev bank na majski seji skupščine imenovala Rudija Grbca. Na majski seji je lastnica Thermane potrdila tudi politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta.
V laški Thermani, ki je lani imela približno 19 milijonov evrov čistih prihodkov od
prodaje in 762 tisoč evrov čistega dobička, se v zadnjem letu ne dogajajo le spremembe lastništva, ampak tudi vodstva. Prvega aprila je po odstopu Andreja Bošnjaka vodenje družbe prevzela Mojca Leskovar, ki jo bo 15. septembra zamenjal Samo Fakin.
JI
Vesela novica za bivše delavce
Nekdanji delavci Avta Celje, ki je šel v stečaj decembra 2014, bodo kmalu dobili po-
plačilo dela svojih terjatev. Sklep o tem, ki ga je celjsko okrožno sodišče sprejelo konec julija, bo pravnomočen sredi tega meseca.
Stečajni upravitelj Matija Vičar je za prvo prednostno razdelitev namenil 375 tisoč evrov. Približno 15 tisoč evrov bo dobil jamstveni sklad, preostanek pa bo dobilo približno 70 nekdanjih delavcev, katerih terjatve na račun neizplačanih plač in odpravnin skupaj znašajo 540 tisoč evrov. Poplačilo terjatev bo torej 67-odstotno. Stečajni upravitelj za letos napoveduje še eno poplačilo prednostnih terjatev, ki bo hkrati tudi zadnje.
JI
GOSPODARSTVO
5
Od nasedlih gradbenih projektov do receptov za kruh
Trenutno najdražja nepremičnina, ki je naprodaj v regiji, je Medicinski center Glazija - Prihodnji mesec končno na dražbi tudi Aerov obrat v Šempetru
Stečajni upravitelji tudi letos na Celjskem mrzlično iščejo kupce za nepremičnine, ki so ostale po propadu podjetij. Kljub večkratnim dražbam in velikemu znižanju cen je še vedno naprodaj veliko zgradb, lokalov, zemljišč, stanovanj in drugega premoženja. Primerov o tem, kako težko je prodati stečajne nepremičnine in kako stečajni upravitelji na različne načine iščejo kupce zanje, je zato zelo veliko. Trenutno najdražja nepremičnina v regiji, za katero lastnik že več kot dve leti išče kupca, je nesojeni medicinski center ob Ljubljanski cesti v Celju.
Tako imenovana naša mala klinika, kot so stavbo na Gla-ziji poimenovali v Celju, sicer ne sodi med stečajne nepremičnine, a je zaradi stečaja dveh podjetij svojo zgodbo končala v četrti gradbeni fazi in konec leta 2013 pristala v rokah Hypo banke. Investitor tega nesojenega medicinskega centra, v katerem naj bi bili zasebne zdravniške in zobozdravniške ambulante ter diagnostični centri, je bilo podjetje Reparo, stavbo je gradilo podjetje CM Celje. Obe podjetji sta bankrotirali leta 2012. Stečaj Repara je predlagala Hypo banka, ki je bila največja upnica podjetja. Banka je stavbo kupila na dražbi za 4 milijone evrov, kupnino pa je, seveda, kot največja upnica Repara dobila nazaj. Vendar ima, kot kaže, zdaj tudi sama težave s tem nasedlim nepremičninskim projektom.
V Heti, slabi banki Hypo banke (ta se je pred kratkim preimenovala v Addiko bank), se namreč že več kot dve leti trudijo stavbo prodati, a jim to nikakor ne uspe. Zakaj, ne želijo povedati. Kot pravijo, poslov, ki še niso končani, ne komentirajo. Najbrž je eden od razlogov, da je stavba še vedno prazna in so njeni edini občasni prebivalci nočni obiskovalci, previsoka cena. Znaša namreč kar 5,5 milijona evrov. Po neuradnih informacijah Heta še vedno želi, da bi nedokončana stavba na Ljubljanski cesti vendarle postala medicinski center, zato išče kupce med tujimi zavarovalnicami in zdravstvenimi ustanovami. To naj bi bila napačna odločitev, saj naj bi se vsi, ki so do zdaj pokazali nekaj zanimanj a za nakup, umaknili takoj ko so izvedeli, kakšna pravila veljajo pri nas na področju zdravstva. V Heti naj bi zato že razmišljali o drugačni strategiji prodaje in kot je mogoče slišati, upajo, da bodo novega lastnika našli najkasneje do leta 2020.
Nesojeni Medicinski center Glazija, ki stoji med trgovskim centrom Spar in policijo ob Ljubljanski cesti v Celju, je naprodaj za 5,5 milijona evrov. Nedokončana stavba ima v pritličju in petih nadstropjih skoraj 13 tisoč kvadratnih metrov površin. Foto: arhiv NT (GrupA)
Najvišja cena, dosežena do zdaj na letošnjih stečajnih dražbah, znaša malo več kot šest milijonov evrov. Za družbo Avto Celje Tehnični pregledi jo je iztržil stečajni upravitelj Avta Celje Matija Vičar. Dejavnost tehničnih pregledov je očitno zelo dober posel, saj se je za celjsko družbo potegovalo več kupcev, zmagal pa je ljubljanski C Center, ki je ponudil kar dva milijona več, kot je znašala izklicna cena. C Center svojega novega premoženja še ni prevzel. Zapletlo se je zaradi plačila davka, zato je bilo treba h kupoprodajni pogodbi napisati dodatek. Sodišče soglasja k pogodbi še ni sprejelo. (Foto: SHERPA)
Tu in tam se na dražbah poleg nepremičnin znajdeta še kakšno drugo zanimivo premično premoženje in tako imenovana intelektualna lastnina propadlih podjetij. Stečajna upraviteljica Aera bo na primer septembra na dražbi prodajala 157 slik in drugih umetniških del, stečajni upravitelj Klasja pa zbira ponudbe za prodajo devetdesetih receptur za kruh, pekovsko pecivo in slaščice.
Znamenita Pekarna Mlakar, ki se je z veliko nostalgije spominjajo predvsem starejši Celjani, bo 23. avgusta že tretjič na dražbi. Izklicna cena za stavbo, v kateri je tudi stanovanje, je padla že na 129 tisoč evrov. (Foto: SHERPA)
Zaradi zapletov ob pol milijona evrov
Še letos želi kupca za trenutno drugo najdražjo nepremičnino na Celjskem najti stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril. Po uspešni prodaji hčerinske družbe Aero Ida, za katero je soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe že postalo pravnomočno, bo v začetku septembra na dražbi prodajala obrat v Šempetru. Na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je največja ločitvena upnica Aera, bo izklicna cena za nepremičnine skupaj z opremo in blagovnimi znamkami znašala 4,3 milijona evrov. Za obrat, kjer je Aero imel svojo
celotno proizvodnjo, se je že takoj po stečaju, pred skoraj letom in pol, zanimalo veliko domačih in tujih podjetij, vendar upraviteljici kljub temu obrata ni uspelo dati niti v najem.
Zgodba je že znana, tega, da je zaradi zapletov in tudi podtikanj, ki so odgnala najresnejše-ga kandidata za najem in tudi potencialnega kupca, nemško podjetje AMC, stečajna masa Aera skromnejša za najmanj pol milijona evrov, pa nihče noče povedati na glas. Nemci so namreč za mesečni najem obrata ponudili kar 50 tisoč evrov, a so se potem zaradi zapletov z lastništvom enega od pomembnih strojev za
Septembra bo na dražbi tudi zadružni dom na Ljubnem. Izklicna cena za stavbo, v kateri so poleg štirih poslovnih prostorov še pisarne in dve stanovanji, znaša 305 tisoč evrov. (Foto: BJ)
proizvodnjo tik pred podpisom pogodbe umaknili. Propadel je tudi drugi krog iskanja najemnika, saj se s ponudbo za mesečno najemnino, ki jo je oddalo podjetje Interexpo in je bila od nemške nižja za kar desetkrat, ni strinjal upniški odbor.
dosedanjega nezanimanja za nakup že krepko padla, enako velja tudi za nekaj lokalov in stavb v središču Celja, ki so v lasti propadlega podjetja PSZ. Nekaj dražb je napovedala tudi stečajna upraviteljica Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje Alenka Krivec Naber-nik, ki je bila doslej pri prodaji stečajnega premoženja, »razsutega« po vsej Zgornji Savinjski dolini, kar uspešna. Da bo uspešen pri zbiranju ponudb za prodajo tovarniškega kompleksa, upa tudi stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos. Rok za oddajo ponudb se bo iztekel sredi septembra. Septembra bo tudi dražba, ki jo bo z velikim zanimanjem poleg lokalne zagotovo spremljala tudi širša javnost. Stečajni upravitelj podjetja Gradir bo namreč za malo več kot 823 tisoč evrov prodajal skoraj 800 kvadratnih metrov veliko vilo v Slovenskih Konjicah, ki je bila v lasti nekoč enega najbogatejših Slovencev Franca Riemerja.
Tudi Secaplastu krepko padla cena
Predvidoma prihodnji mesec bo dražba za še eno večjo stečajno nepremičnino. Gre za podjetje Aha Secaplast v Laškem, ki ga je stečajni upravitelj Miran Kos poskušal prodati že maja, a za nakup zaradi previsoke cene ni bilo nobenega zanimanja. Upravitelj je namreč nepremičnine in opremo prodajal po tržni vrednosti, ki znaša malo manj kot 2,5 milijona evrov. Na drugi dražbi bo izklicna cena občutno nižja, saj bo znašala 1,6 milijona evrov.
Proizvodne prostore Aha Secaplasta, ki je šel v stečaj septembra lani, ima od začetka tega leta v najemu šoštanj-sko podjetje Turnaplast, ki je zaposlilo tudi večino delavcev. Kljub zatrjevanju, da ga zanima tudi nakup, se Turnaplast prve dražbe ni udeležil. Tako kot vsi ostali je namreč počakal na pocenitev nepremičnine.
JANJA INTIHAR
Pekarne in meščanska vila
Ta in prihodnji mesec bodo dražbe še za mnoge druge nepremičnine. Stečajni upravitelj Klasja Kristijan Anton Kontar-ščak bo ponovno poskušal prodati pekarne v Rogaški Slatini, Hrastniku, Velenju in Celju, ki jim je cena zaradi
PREKLOPITE na PLIN
6
IZ NAŠIH KRAJEV
»Ko ostaneš brez vsega, le z mačkom«
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v Celju poslušala predvsem pritožbe o dolgotrajnih sodnih postopkih
CELJE - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob tokratnem obisku po srečanju s pobudniki za pogovor izpostavila predvsem pritožbe zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov in težav pri do-stopanju do pravne pomoči. Varuhinja in njeni sodelavci so se pogovarjali s 26 občani, kar je osem več od zadnjega obiska lani oktobra v Celju.
Manjši poudarek na problematiki socialnih stisk sicer najbrž ne pomeni, da jih je kaj manj, če upoštevamo, da je v Mestni občini Celje (MOC) še vedno visoka, 15-odstotna brezposelnost, kot se je v pogovoru s pooblaščencem župana Markom Zidanškom in z direktorico občinske uprave Ingrid Ma-stnak lahko seznanila varuhinja. Ob tem, da občina zaradi nižanja povprečnine lahko zagotavlja denar le za nujne zadeve, ne pa tudi za razvoj, je varuhinja še lahko izvedela, da je bil odziv na odpis dolgov v celjski občini precej skromen.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer z namestnikoma Ivanom Šelihom (levo) in Tonetom Dolčičem (desno) na novinarski konferenci po pogovorih z občani v Celju
Pravni blodnjak na poti do pravice
Nussdorferjeva je po pogovorih povedala, da je slišala zelo različne osebne zgodbe, ki imajo skupni imenovalec, kot je na primer stiska ljudi, ki ne vedo, kako bi se znašli na poti do pravice, kako bi prišli do odvetnika, ki bi jim pri tem pomagal, in do brezplačne pravne pomoči, ker nimajo denarja. »Kar veliko je bilo zgodb o tožbah zaradi zemlje, občani so povedali, da je težko priti do brezplačne pravne pomoči in da jim pri tem škodi, če imajo kakšno podedovano nepremičnino.«
Pritožbe zaradi dela stečajnih upraviteljev
Pomočnika varuhinje Tone Dolčič in Ivan Šelih sta po pogovorih povedala, da sta slišala pritožbe o dolgotrajnih sodnih postopkih, manj pa o socialni problematiki. »Občan se je pritožil zaradi izvedenca gradbene stroke, ki je za plačilo prejel osemsto evrov, a v dveh letih ni opravil svojega dela. Če je to res, se zastavlja vprašanje dela sodišča, ki bi v tem času vendarle moralo tega izvedenca po-
Kot je povedal namestnik varuhinje Tone Dolčič, se mu je eden od občanov potožil (na nadaljevanju postopka sicer ni vztrajal) glede delovanja javne kuhinje. »Ta ne nudi storitev pravim Celjanom, ampak zgolj tujcem, ki jim MOC daje več pravic kot domačinom,« je stališče občana povzel namestnik varuhinje. Na oddelku za družbene dejavnosti pri MOC na ta očitek odgovarjajo, da je javna kuhinja namenjena izključno občanom MOC. »Kar pomeni, da morajo imeti upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje do te pomoči, stalno prebivališče v MOC. Predvidevamo, da je občan kot »tujce« opredelil priseljence iz sosednjih držav (Srbija, Albanija, Bosna in Hercegovina), ki pa imajo stalno prebivališče v naši občini,« so zapisali na celjski občini.
zvati, naj svojo nalogo izpolni,« je povedal Tone Dolčič. Občani so mu izrekli veliko pripomb glede dela stečajnih upraviteljev - da jih sodišča zelo slabo nadzirajo in da se poboti terjatev rešujejo tudi klientelistično in koruptivno.
Življenjske zgodbe socialnega dna
Dedovanje, tožba za znižanje preživnine, težave s sosedi, dolgotrajna brezposelnost invalida pa so bile med drugim teme, s katerimi se je v svoji skupini soočil namestnik varuhinje Ivan Šelih. Od socialnih stisk je izpostavil zgodbo občanke, ki se preživlja s 370 evri, a ni upravičena do socialne pomoči, ker je svoje stanovanje, v katerem živi s svojo družino, odstopila enemu od sinov. Sicer sta oba sinova brezposelna, prav tako je tudi sama prijavljena na zavodu za zaposlovanje.
Varuhinjo je sicer najbolj prizadela izpoved sogovornika, ki naj bi mu bila zavrnjena vsakršna pomoč na centru za socialno delo, ker naj bi v preteklosti sam krivdno ravnal s svojim premoženjem, pristojno ministrstvo pa je o njegovi pritožbi odločalo več kot leto. Občan, katerega primer bodo v uradu preučili, je varuhinji povedal: »Vse, kar mi je ostalo, je en sam maček, a še s tem živim v tujem domu.« Občanu ostaja le, da odločitev ministrstva spodbija na sodišču, za kar pa nima denarja.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Za večjo varnost šolarjev in turistov
RIMSKE TOPLICE - Pod blokovskim naseljem delavci podjetja AGM Nemec iz Sedraža intenzivno gradijo 350 metrov dolg podaljšek Aškerčeve ceste, ki se bo s križiščem navezala na Zdraviliško cesto.
Ob tem bodo zgradili še približno 750 metrov dolg pločnik in krožišče pri Osnovni šoli Antona Aškerca. »S tem bomo omogočili dostop šolarjev do avtobusa na enem mestu, saj jim ne bo treba prečkati prometne Aškerčeve ceste, pri čemer verjamemo, da bo to prispevalo k večji varnosti učencev tamkajšnje osnovne šole,« je povedal župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Zgradili bodo še parkirišča in uredili razsvetljavo. Predvidena je tudi gradnja hodnika za pešce od novega križišča do stare pošte in vstopa na Rusko stezo. Ta povezava bo občanom in turistom omogočala varno sprehajanje od Rimskih Term vse do Šmarjete, kar doslej ni bilo mogoče. Kot je še povedal Franc Zdolšek, znaša vrednost investicije približno 680 tisoč evrov, od česar bo večino financirala država. Po končanih gradbenih delih bodo na tem območju vzpostavili tudi nov prometni režim.
RG
Brez velikih odstopanj
SOLČAVA - Županja Katarina Prelesnik je na zadnji seji občinskega sveta poročala o izvrševanju proračuna v prvem polletju. Solčava ima v letošnjem proračunu načrtovanih za milijon evrov prihodkov in odhodkov.
V prvem polletju je imela 465 tisoč evrov prihodkov, kar je 45 odstotkov vseh načrtovanih. Po drugi strani je imela 440 tisoč evrov odhodkov, kar pomeni približno 38 odstotkov od načrtovane porabe. Velikih odstopanj ni. Letošnji proračun je naložbeno naravnan, prevladujejo naložbe v ceste. Tako je občina končala ureditev ceste v Matkovem kotu in obnovo mostu v Logarski dolini. Letos namerava opraviti še asfaltiranje v središču Solčave, na novo preplastiti odsek od čistilne naprave do penziona Na razpotju in na novo asfaltirati odsek ceste v Robanovem kotu.
Občina Solčava bo letos odplačala 35 tisoč evrov posojila, od česar bo približno polovica za šolo in vrtec. Preostalo bo za naložbe v turistično infrastrukturo in opremo. Solčava, ki velja na našem območju za najbolj zadolženo občino, ima tri dolgoročna posojila in bo ob koncu leta dolgovala še 490 tisoč evrov. Njena zadolženost je pod zakonsko določeno mejo. Njena »rekordna« zadolženost je posledica tega, ker ima le petsto prebivalcev, v preteklih letih pa je poskrbela za različne večje naložbe.	BJ
i»
MESTNA TRŽNICE CELJE
domače dobrote sredi mesta
VEM, KAJ JEM!
— PRIDELANO DOMA —
WWW.SIMBIO.SI I J)
Na trgu dela spodbudno
CELJE - Razmere na področju zaposlovanja se še vedno izboljšujejo. V Sloveniji je bila konec julija skoraj desetina manj brezposelnih kot v tem času lani, brezposelnost pa se niža že pol leta. Razmere po Sloveniji so podobne, saj se brezposelnost ni znižala le v eni od dvanajstih območnih služb zavoda za zaposlovanje.
Ugodne razmere so tudi na področju celjske območne službe. Po zadnjih podatkih je bilo julija 10.988 brezposel-
nih, kar je približno pet odstotkov manj kot lani v tem času. Po drugi strani se je zaposlovanje v tem času povišalo za 9,4 odstotka. »Imamo malo več brezposelnih žensk in malo manj mladih do trideset let. Prav tako imamo nekaj manj iskalcev prve zaposlitve. Gre predvsem za to, da se ti prijavljajo v kraju, kjer so pridobili izobrazbo,« je povedala direktorica območne službe zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak. »Zaskrbljujoč je podatek, da je 56 odstotkov
dolgotrajno brezposelnih, to je tistih, ki so v naši evidenci več kot leto,« je še povedala. Kar se tiče izobrazbe, ima največ iskalcev zaposlitve končano triletno strokovno šolo. Na Celjskem je tudi manj prejemnikov denarnih nadomestil, kot znaša slovensko povprečje.
Kljub ugodnim gibanjem na področju zaposlovanja ostaja število registriranih brezposelnih še vedno razmeroma visoko.
BJ
Odgovor na objavljeno informacijo
V članku z naslovom Žalska piramida, ki se je vpisala v zgodovino, objavljenem v Novem tedniku 28. 7. na strani 13, je zapisano, da sem piramido naredil Borut Šket, gradil pa je irski podjetnik. Besedilo bi se moralo glasiti tako: »Znamenita piramida je v parku narejena iz konopljinega pezdirja
oziroma konopljinih sekancev. Načrt in izvedbo piramide je naredil Borut Šket ob sodelovanju s priznanim irskim graditeljem konopljinih hiš. Pridružili so se tudi prostovoljci, ki jih je tovrstna gradnja zanimala.«
BORUT ŠKET, Oplotnica
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Bodo za Podhom plačali vsi?
Gornji Grad in Solčava sta se o finančnem jamstvu za zapiranje odlagališča že odločila
Posnetek z dolgoletnega odlagališča komunalnih odpadkov iz sedmih zgornjesavinjskih občin
GORNJI GRAD - Občina si prizadeva za rešitev vprašanja sofinanciranja zapiranja nekdanjega skupnega zgornjesavinjskega odlagališča komunalnih odpadkov. Gre za odlagališče Podhom pri Bočni, ki je na njenem območju. Dve od sedmih zgornjesavinjskih občin - Mozirje in Rečica ob Savinji - se namreč na pozive za sofinanciranje zapiranja doslej nista odzivali.
Skupno odlagališče v Pod-homu je bilo vzpostavljeno pred štirimi desetletji, vendar so začeli pred desetletjem in pol voziti odpadke iz Mozirja in z Rečice ob Savinji na odlagališče v Celje. Preostalih pet občin je odla-
galo smeti v Podhomu vse do leta 2010. Po zapiralnih delih zahteva ministrstvo za okolje in prostor izjavo občin o finančnem jamstvu za ukrepe,
ki so povezani z zapiranjem odlagališča.
Finančno jamstvo posamezne občine je izračunano po količini odloženih odpadkov
iz vsake od občin. V izračunu je upoštevano tako število prebivalcev vsake občine kot tudi, koliko časa je posamezna občina odlagala odpadke
v Podhomu. Po tem ključu bi na primer delež občin Gornji Grad, Nazarje in Ljubno znašal malo več kot 19 odstotkov, Mozirja 17 odstotkov,
Luč 11 odstotkov, Rečice ob Savinji 10 odstotkov in delež najmanjše Solčave 3 odstotke.
Občinski svet Gornjega Grada je na svoji zadnji seji kot prvi sprejel izjavo o takšnem finančnem jamstvu. Gornjegrajskemu je takoj sledil občinski svet Solčave. V sklepu občinskih svetov je predvideno, da lahko občine podpisnice pozovejo ministrstvo, da naj ukrepa proti občinam, ki izjave o tem finančnem jamstvu ne bi sprejele. Izjavo morajo sprejeti do 4. septembra, kar je povezano z rokom za vložitev vloge za okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Arheološki ostanki na gradbišču skakalnic
VELENJE - Na gradbišču novih velenjskih skakalnic pod Velenjskim gradom so delavci podjetja Esotech naleteli na arheološke ostanke. Odgovorna konservatorka Danijela Brišnik je po pregledu terena ugotovila, da je zid del grajske ledenice, ki so jo pred davnimi časi uporabljali za hrambo ledu.
Velenjsko podjetje Esotech je po naročilu velenjske občine v začetku junija začelo graditi dve manjši skakalnici, dolgi 35 in 55 metrov. V začetku julija so delavci na zaletišču skakalnice naleteli na arheološke ostanke. Takoj so obvestili celjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Potem ko si je kon-servatorka Danijela Brišnik na terenu ogledala najdišče, je bilo dogovorjeno, da bodo delavci na
terenu zid, za katerega se predvideva, da je del grajske ledenice, delno očistili in začasno zaščitili, dokler ne bo sprejet dogovor o nadaljnji ureditvi območja. »Projekt smo v dogovoru z naročnikom ustrezno preprojektirali, kar pomeni, da se je zaletišče skakalnice malce spremenilo. S kulturnovarstvenega stališča je sprememba orientacije zaletišča skakalnice sprejemljiva, saj ne bo imela dodatnega negativnega vpliva na širšo prostorsko pojavnost gradu, hkrati pa omogoča ohranitev grajske ledenice in situ, torej na mestu odkritja,« je povedala vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Danijela Brišnik.
Grad Velenje je bil prvič omenjen v 12. stoletju, ledenica je zagotovo mlajša in je del graj-
skega kompleksa. V zavodu za varstvo kulturne dediščine imajo zaenkrat premalo podatkov, da bi lahko točno potrdili leto nastanka ledenice. Po besedah Brišnikove ledenica ne terenu deluje kot manjši obrambni stolp s premerom od treh do štirih metrov. »Ledenica je služila za hranjenje ledu. Ker je bila za hribom, se je led v njej dolgo ohranil.«
V velenjski občini so nam povedali, da bodo zaradi prestavitve gradnje nastali dodatni stroški, ki jih zaenkrat še ne morejo oceniti. Naložba, vredna približno 450 tisoč evrov, se bo tako povečala. Zagotovo pa lahko v občini Velenje potrdijo, da se bo nekoliko zamaknil časovni načrt gradnje, ki naj bi bila po prvotnih načrtih končana konec letošnjega leta.
BGO
Zaradi najdbe arheoloških ostankov na gradbišču skakalnic se bo gradnja novih skakalnic nekoliko zamaknila. (Foto: MK)
Našo cvetlično gredo krasi zelena batata ali sladki krompir, ki se dobro obnese tudi v balkonskih koritih in cvetličnih lončkih.
Naša medijska hiša odslej tudi v Mozirskem gaju
MOZIRJE - Od letošnjega poletja lahko obiskovalci Mozirskega gaja med gredicami in številnimi etnografskimi stavbami najdete tudi našo, to je cvetlično gredo Novega tednika in Radia Celje. V teh dneh si jo boste lahko ogledali v drevoredu Evropske unije ob sprehajalni poti od razglednega stolpa do preužitkarske hiše.
Sicer bodo ta konec tedna v Mozir-skem gaju pripravili tradicionalno cvetlično razstavo rezanega cvetja. »Za to leto smo izbrali tematiko zelenega okna, vse okrasje bo tako pripravljeno kot pogled skozi okno,« pravi Božo Ple-sec iz ekološko-hortikulturnega društva, ki upravlja z Mozirskim gajem. Ta razstava bo na ogled od jutri do torka.
Mlade obiskovalce bodo razveseljevali mignoni in risani junaki, za vse obiskovalce pa pripravljajo še razstavo plazilcev in modno revijo. Namen razstave kač je približati kače ljudem, izkupiček od modne revije pa bo šel deloma v dobrodelne namene.
MRL Foto: GrupA
Relax
Ekskluzivna cena samo za naročnike in bralce Novega Tednika
ZAŽIVITE BOLJ
ZDRAVO
Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil.
AKCIJSKA CENA
14,90 €
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Pol meseca Flosarskega bala
LJUBNO - V nedeljo zvečer je bil v kraju zaključek prireditev 56. Flosarskega bala. Ta sodi med najstarejše turistične prireditve Slovenije in je tudi letos ponudil različne dogodke.
Vrhunec prireditev je bil zadnjo nedeljo, ko je bil prikaz splavarskih opravil in običajev. Letos etnografske povorke ni bilo, na prireditvenem prostoru v Vrbju pa so kot posebno zanimivost prikaza-
li spravilo lesa po »riži«. Na ta način so spravljali les iz gozda na nižje ležeče površine. Številni obiskovalci, ki jih je privabila sončna nedelja, so si prav tako lahko ogledali udiranje splava in njegov spust po Savinji ter seveda »flosarski« krst. Organizator je prav tako pripravil tekmovanje v kiparjenju z motorno žago.
Letošnji Flosarski bal je začela razstava starodobnih vozil in mednarodno sre-
čanje njihovih ljubiteljev. V pol meseca Flosarskega bala so se nato vrstile različne spremljevalne kulturne, etnografske, športne in zabavne prireditve. Glasbene prireditve so bile za različne glasbene okuse, od koncerta klasične glasbe in pevcev ljudskih pesmi do zabavne in narodnozabavne glasbe.
BJ
Foto: JAN ZAJC
Kot v starih časih. Prikaz spravila lesa po »riži«.
Spust splava na Savinji. Nekoč nekaj vsakdanjega, dandanes le na Flosarskem balu.
Dvajset let Rotary cluba Celje
CELJE - Rotary club Celje vstopa v jubilejno, dvajseto leto neprekinjenega delovanja. Ob vstopu v novo rotarijsko leto so v klubu tudi zamenjali vodstvo. Srečko Gorenjak je predsedniško mesto predal Kaji Dosedla.
Gorenjak je povedal, da so vse projekte, ki so jih
načrtovali v lanskem letu, tudi uresničili. Za humanitarne projekte so v preteklem letu namenili več kot 50 tisoč evrov. Večino tega zneska, 42.500 evrov, so namenili za najobsežnejši projekt, in sicer za nakup mobilnega ultrazvoka za urgentni center celjske bolnišnice. Sredstva za ultrazvok so zbrali s po-
močjo pobratenega nemškega Rotary cluba Biedenkopf in fundacije Rotary International iz Združenih držav Amerike. Celjski bolnišnici so ultrazvok predali aprila letos.
Nova predsednica Kaja Dosedla je povedala, da bodo tudi v novem rota-rijskem letu nadaljevali s
tradicionalnimi projekti, ki so jih izvajali. V tem sklopu bodo pomagali Društvu za cerebralno paralizo Sonček, štipendirali bodo nadarjene dijake in študente, pomagali brezdomcem, nudili brezplačno pravno pomoč v Domu ob Savinji. Tudi v novem rotarijskem letu so se odločili za obsežnejši pro-
jekt. Pobratenemu klubu Biedenkopf bodo pomagali pri zbiranju sredstev v višini približno 35 tisoč evrov, za nakup vozila za društvo, ki pomaga otrokom z rakavimi obolenji in njihovim staršem. To bo tudi največji projekt Rotary cluba Celje v tem letu. Sredstva bodo zbirali na že dvajsetem rotary plesu in na slavnostni akademiji ob jubileju. Pri zbiranju jim bo pomagala tudi fundacija Rotary International. Rotary club Biedenkopf
je celjskemu Rotary clubu pomagal že v preteklosti. Poleg sredstev za mobilni ultrazvok so pomagali zbrati sredstva za vozilo društva Sonček.
Pripravili bodo tudi četrto dobrodelno tržnico, ki bo maja prihodnje leto. Na tržnici združujejo humanitarne klube s Celjskega, kjer se ti predstavijo in zbirajo sredstva za svoje projekte.
KLARA PODERGAJS
Ukročene skale z Grmade
CELJE - Pred dnevi so delavci idrijskega podjetja Kaskader po naročilu Mestne občine Celje končali dela pri urejanju skalnega podora na južni strani Grmade. Padajoče kamenje je že dlje časa ogrožalo tri hiše v Pečovniku in pohodnike, ki množično obiskujejo Celjsko kočo. Naložba je stala približno trideset tisoč evrov.
O problemu smo nazadnje s pobočja hriba, močno popisali letos spomladi, ko je škodovala avto, ki ga je imela ena od skal, ki se je skotalila družina Jezernik parkiranega
pred hišo. Druga je končala sredi dvorišča, več manjših se je skotalilo nižje proti pohodni poti na Celjsko kočo, a se je vse srečno končalo, saj se je vse to dogajalo ponoči. Domačini so zato že dlje časa opozarjali na nujnost sanacije terena. Ker gre za strmo in
Takole je skala z Grmade pred meseci zmečkala del avta pred hišo Jezernikovih.
krušljivo pobočje Grmade, je bil zalogaj zahteven. Mestna občina je že pred letom postavila opozorilne table o padajočem kamenju na delu poti, ki vodi od gasilskega doma v Zagradu do Celjske koče. Pohodnikov to večinoma ni odvrnilo od poti, čeprav je na Celjsko kočo mogoče priti tudi z drugih strani. Stanovalci pa niso imeli druge izbire, kot da so s strahom čakali, kdaj bo kamenje spet zgrmelo. Ponavadi se je to zgodilo po kakšnem večjem deževju, ko je bil teren razmočen.
Zaradi postavitve zaščitne mreže so si domačini oddahnili in so zadovoljni z izvedenimi deli ter hvaležni tudi krajevni skupnosti za podporo. Delavci podjetja Kaskader, ki imajo pri tovrstnih delih bogate izkušnje z različnih koncev Slovenije, so postavili lovilno mrežo v gozdu nad ogroženimi stanovanjskimi hišami, pri čemer mreža vodi vse do Tro-biševe bukve. Ograja je zasidrana z jeklenicami, ponekod je celo troslojna. Drobno kamenje, ki se je že v prvih urah po postaviti nabralo za mrežo, priča o nujnosti naložbe.
TC
Od Bacha do Zipolija
LJUBNO - V okviru spremljevalnih prireditev Flosar-skega bala je bil v cerkvi sv. Elizabete Ogrske koncert klasične glasbe. Nastopila sta Miklavž Pintar, ki igra trobento, in Barbara Mirkac na orglah.
Celjan Pintar je bil med drugim član Evropskega akademskega simfoničnega orkestra sklada Animato in je z njim nastopal po evropskih prestolnicah. Na svoje uspehe je lahko ponosna tudi Slovenjgradčanka, ki je letos kot tretja Slovenka igrala pri maši v vatikanski baziliki sv. Petra. Na Ljubnem sta med drugim predstavila dela Bacha, Albinonija, Schuberta, Stanleyja in Zipolija.
BJ
S koncerta Miklavža Pintarja in Barbare Mirkac
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Zeleni naravni spomeniki
Celjska enota zavoda za varstvo narave skrbi za več kot dvesto izjemnih dreves, ki imajo posebno vrednost in so naravna dediščina

PLATA NA
I' KI /t I I £\l£kl l'i 14 Ш
»Vedno bolj se širi zavest, da
zati, čeprav še vedno vidimo obglavljena drevesa. Na začetku se strokovni pristop zdi morda dražji, na daljši rok pa je to bolj varno.«
Platana pri železniški postaji ima novo tablo, na kateri je opisano drevo. Kot pravi Matej Demšar, pri prenovi ceste ni bilo težav z ohranitvijo drevesa, saj je bilo že prej zavarovano. Rastišče je zadnja leta boljše, ko ni več asfalta do debla. Drevo sicer ni v najboljšem stanju in bo treba redčiti krošnjo, kar bo zahteven projekt zaradi prometa.
Intiharjevi lipi na dvorišču pred avtomobilskim salonom Škorjanec na Hudinji so pred tednom razredčili krošnjo in počistili suhe veje.
Platana pri hotelu Cele-ia je bila že trikrat sanirana. Najprej so odstranili suhe veje, saj je ena od njih padla na gospo, ki je pila kavo na vrtu. Predlani so ob posegu ugotovili, da ima drevo bolezen, zaradi katere lahko v treh mesecih debela veja postane suha. Zato ga pogosteje pregledujejo, pri čemer so glavne vrhove povezali s posebnim sistemom vrvi.
V Novi vasi tabla opozarja na naravni spomenik.
CELJE - Kako blagodejna je v vročih dneh senca dreves, se dobro zavedamo že po nekajminutni hoji po razgretem asfaltu. Toda drevesa imajo še bistveno bolj pomembne naloge, saj ne samo da so naravne klimatske naprave in s tem ugodno vplivajo na naše počutje in zdravje ter lepšajo naš prostor bivanja, ampak tudi zmanjšujejo onesnaženost ozračja, odtok vode in erozijo tal, povečujejo rastlinsko in živalsko pestrost ... Čeprav je pomembno vsako drevo, so nekateri dragoceni primerki še posebej zavarovani in zanje skrbi Zavod RS za varstvo narave. V Sloveniji je 1.786 drevesnih naravnih vrednot in v okviru celjske enote zavoda 201.
»Drevesa so še posebej pomembna v urbanem okolju, ki je glede na gozd kot prvotno življenjsko okolje dreves najbolj spremenjeno. Ravno zaradi tega drevesa tu živijo v eks-tremnih razmerah. Obenem predstavljajo zadnjo vez z gozdom in naravo za ljudi v mestu,« pravi Matej Demšar, univ. dipl. inž. gozdarstva, zaposlen v celjski enoti zavoda za varstvo narave, kjer med drugim skrbi za zavarovana drevesa. V Mestni občini Celje so pred leti to področje vzorno uredili, pravi Demšar.
V celjski občini zavarovanih sedemnajst dreves
»Na pobudo nekaterih občanov smo v sodelovanju s krajevno enoto zavoda za gozdove in z občinsko upravo MOC že leta 2001 za območje občine pripravili strokovni predlog za zavarovanje drevesnih naravnih vrednot kot naravnih spomenikov. Na podlagi tega do-
kumenta je mestni svet zavaroval dvajset dreves. Ker je bilo zaradi nepopolne zakonodaje drevesa možno zavarovati le začasno, smo se za podoben korak spet odločili v letu 2004. Tri leta kasneje je mestni svet sprejel odlok, s katerim je zavaroval sedemnajst dreves kot naravne vrednote lokalnega pomena oziroma naravne spomenike. Od teh jih večina raste v urbanem okolju, trije v mestnih gozdovih, preostala so hišna drevesa,« povzema Demšar dosedanje urejanje tega področja. Med drevesi, ki imajo poseben pomen in jih tudi ljudje dobro poznajo, so na primer platane pri železniški postaji, hotelu Celeia in dvorcu Lanovž, duglaziji v Pečovniku, Trobiševa bukev pod Celjsko kočo oziroma Grmado, hrasta v Novi vasi, Intiharjeva lipa na Hudinji ... Večina teh dreves je označena s posebnimi tablami, ki jih zavod po potrebi obnavlja, še bolj pomembno pa je, da skrbi za urejanje dreves.
Od obrezovanja do postavljanja tabel
V celjski enoti zavoda za varstvo narave so že leta 2003 pripravili program urejanja zavarovanih dreves v Mestni občini Celje kot temelj za načrtno delo. Pred dvema letoma so naredili analizo tega programa in izdali novega. V skladu s tem pripravljajo letne načrte, ki ne pomenijo le spremljanja stanja dreves, ampak tudi njihovo urejanje oziroma dogovor z lastniki o nujnih delih. V načrtu je celo izboljševanje drevesnih rastišč. Na zavarovanih drevesih dela vedno opravljajo strokovno usposobljeni izvajalci, saj je pomembna pravilna nega dreves.
»S skrbjo za drevesa želimo pokazati, da je treba negovati drevnino okoli nas, in to na strokoven način, da drevesom ne delamo škode, obenem pa zagotovimo, da varno opravljajo svoje funkcije,« pravi Demšar, ki z lastniki v Celju dobro sodeluje, saj sami opozarjajo na morebitne težave in želijo, da so drevesa dobro vzdrževana. V drugih občinah so izkušnje različne, vendar večinoma tudi pozitivne. Prav tako je pri spremljanju stanja na terenu. Večinoma so jih lastniki veseli, zgodilo pa se je že, da zaradi hudega psa drevesa niti izmeriti niso mogli.
Kriterij za to, da lahko posamezno drevo postane naravna vrednota, je namreč obseg debla, saj je starost sicer težko določiti. »Za Plevčakov hrast na Hudinji lahko rečemo, da je stal že petdeset let, ko se je rodil Prešeren. Platana na primer pa zelo hitro raste in je težko oceniti njeno starost. Ta za nas ni poseben kriterij, bolj nas zanima obseg debla,« pojasnjuje Demšar.
Večina dreves v Sloveniji, ki sodijo med naravne vrednote, je bilo vpisanih na seznam naravne dediščine že leta nazaj, predloge za nove pa mora potrditi ministrstvo s spremembo pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot na osnovi strokovnega predloga Zavoda RS za varstvo narave. »Bolj kot za dodajanje je šlo doslej za izbris iz registra, saj nekaterih dreves ni več. Do septembra moramo pripraviti predloge novih naravnih vrednot, ki naj bi jih uvrstili v pravilnik,« zaključuje Matej Demšar. Glede na vrste dreves je na seznamu naravnih vrednot doslej največ lip, sledijo hrasti, veliko je kostanjev.
TATJANA CVIRN, foto: SHERPA
10
KULTURA
Pavlina je povedala, da je mislila, da videi ne bodo poželi nika-kršega odziva. A se je izkazalo drugače, nekateri so v posnetkih prepoznali umetnost, drugi erotično vsebino.
Avtorica razstave Iza Pavlina (Foto:GrupA)
Isabelle Peacocks
Umetnica Iza Pavlina je minuli petek v Celju premierno predstavila večmedijski projekt Isabelle Peacocks. Z razstavo, ki jo je pripravila posebej za Likovni salon Celje, prikazuje povezovanje umetnosti in seksualnosti znotraj virtualnega.
Umetnico Izo Pavlina, ki se je v Celju samostojno predstavila drugič, so tokrat zanimale spolne prakse, usmerjene v neobičajne fetiše, ki vključujejo živ pesek, balone, hrano in živali, ter kako je to prikazano v pornografskih filmih. Pri snovanju dela je uporabila svoje telo za osnovni medij komuniciranja. Posnela je videoposnetke, ki sami po sebi niso erotični, na primer igrala se je z balonom ali jedla banano. Posnetke je naložila na uradne porno-
grafske strani in beležila odzive. Pri tem jo je zanimalo, kako ljudje vidijo določeno vsebino glede na to, kako je postavljena v kontekst. Ti odzivi so predstavljeni tudi na razstavi, kjer se vrtijo tudi omenjeni posnetki.
Mlada umetnica Iza Pavlina sicer končuje podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je samostojno predstavila leta 2014 na razstavi Talk to Strangers v Galeriji erotike Račka, sodelovala je na več skupinskih razstavah, leta 2015 pa je prejela nagrado za posebne dosežke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
EP
Foto: EP
ШШШ
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
Celjska Mohorjeva družba
CELJSKA
izposoja kolesa
SKINAUTl
smučarska Sola [
CELJSKA
\<Qiž>_
—rrpfr
informacije Odi 616 464
avt(phiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
skušnjava
ггр*
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-gama-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige.
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	15% popust na njihove storitve in blago.
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
- AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
KULTURA
11
»Filcanje« v Kvartirni hiši
Špela Orešnik v Kvartirni hiši v Celju predstavlja slike iz polstene volne. Mlada solčavska ustvarjalka, ki smo jo predstavili v prejšnji številki Novega tednika, prihaja iz društva Bicka. Ta povezuje tako imenovane »filcarke«, ki so pred več kot desetletjem obudile polstenje, ki je sicer že utonilo v pozabo.
Razstava bo v Kvartirni hiši na ogled do konca avgusta.
EP
Foto: GrupA
Ustvarjalka Špela Orešnik
Razstavljene so zgodovinske, geodetske, šolske, rudarske, pomorske, letalske karte in karte za invalide.
Ohladite se lahko tudi pod zemljo
Muzej premogovništva Slovenije v Velenju v tem poletju pripravlja več zanimivosti za obiskovalce. Poleg tega, da vsak dan vabi, da jih obiščete pod zemljo, so ob mednarodnem letu kart odprli tudi kartografsko razstavo.
V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju med poletnimi meseci ne počivajo. Vodja muzeja Stojan Špegel je še
posebej ponosen na odprto kartografsko razstavo. Muzej pa vas vabi tudi pod zemljo. Ogledate si lahko dve razstavi - industrijske skulpture, ki so na voljo do 25. avgusta, in skulpture otroških rudarskih svetilk, ki so na ogled postavljene do 15. septembra.
EP, foto: Arhiv Muzeja premogovništva Velenje
Poletje v Celju vroče
Večji del prireditev v sklopu Poletja v Celju je za nami. V Zavodu Celeia Celje so z izvedbo dogodkov in prireditev zadovoljni, čeprav prireditvam na prostem vreme ni bilo posebej naklonjeno.
Večino dogodkov, ki so si jih v Zavodu Celeia Celje zastavili za letos, so tudi uspešno izpeljali, največ odpovedi je bilo zaenkrat na Mestni plaži na Savinjskem nabrežju - vse zaradi slabih vremenskih razmer. Letos so še posebej ponosni na dogajanje na Starem gradu Celje, pravi svetovalka za kulturo v Zavodu Celeia Celje Jerneja Kolar, saj je grad ob predstavah muzikala Veronika Deseniška in ob koncertu pevca Magnifica pokal po šivih.
Na splošno so v zavodu zelo zadovoljni z obiskom prireditev. Kolarjeva pravi, da množica dogodkov omogoča, da vsak najde nekaj zase. Dobro so bili obiskani tudi ulični dogodki, med drugim učilno gledališče Ana Desetnica in Omare stare šare.
Avgust, mesec, ko se bo poletje v Celju sicer zaključilo, pa je v nedeljo na Starem gradu pozdravila predstava flamen-ka.	EP
Fotografska razstava Od daleč, od blizu
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 4. septembra na ogled razstava Milana Žolnirja iz Vrbja pri Žalcu, na kateri predstavlja izbor fotografij zadnjih let.
Milan Žolnir se je s fotografijo začel ukvarjati kot raziskovalec na nekdanjem inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu, kjer je bilo fotografiranje sestavni del dokumentiranja strokovnega in raziskovalnega dela na področju varstva rastlin in varne uporabe fitofarmacevtskih izdelkov. Kmalu se je včlanil v fotoklub Akademski kolegij v Ljubljani in se udeležil fotografskih tečajev za mikrofotografijo in strokovno fotografijo. Avtorjevo izostreno oko so drugi hitro prepoznali in njegove fotografije so bile postavljene na ogled na razstavah, nekatere so bile tudi nagrajene. Zdaj kot član fotografskega krožka na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Žalcu in Fotografskega društva Celje razstavlja tudi na skupinskih razstavah.
O avtorjevih fotografijah, ki so postavljene v tri sklope, je umetnostna zgodovinarka Katarina Kukovič med drugim zapisala, da samostojna razstava predstavlja jagodni izbor avtorjeve produkcije zadnjih nekaj let.
BGO
VSE MORA STRAN!
ZNIZ
Veljavno do razprodaje zalog.
MOŠKI Majice 3,99
Polo majice
7,99
m
/o I °/c
MLF \Ш I SAU


OTROCI Majice 1,99
Hlače in kratke hlače
ŽENSKE ^ Majice 3,99 1
Hlače in kratke hlače
9,99
3,99
Charles
Obleke in krila
9,99 J

Swi tzerland
ww.charles-voegele.si
12
NAŠA TEMA
Točo je skoraj nemogoče napovedati
»Toča kot vremenski pojav je najbolj pogosta v poletnih mesecih, pojavlja se ob močnih nevihtah, ko je v pregretem ozračju tudi dovolj vlage. Krajevno je točo skorajda nemogoče napovedovati, to je izvedljivo šele takrat, ko začnejo nastajati in se razvijati prvi nevihtni oblaki,« je točo kot vremenski pojav razložila meteoro-loginja mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje.
Sogovornica je povedala, da morajo biti za nastanek močnih nevihtnih oblakov izpolnjeni določeni pogoji: oblaki, ki lahko prinašajo tudi točo, morajo segati zelo visoko, od 12 do 16 kilometrov v nebo.
Formula nevihte: pregretost zraka in vlaga
»Tako nastane t. i. labilno ozračje, nekoliko hladnejši zrak v višinah in topel zrak v spodnjih plasteh ozračja, a tudi dovolj vlage. Ko se torej združita pregreto ozračje in prihod hladne fronte, so nevihte najmočnejše,« je
O toči z meteorologinjo mag. Tanjo Cegnar
toča v zadnjih letih pogostejša zaradi podnebnih sprememb, Tanja Cegnar odgovarja, da je trenutno dokazano, da te vplivajo na močnejše nalive, ki spremljajo nevihte, pri čemer o toči natančnejših študij še ni.
Nehvaležne napovedi
»Razmeroma dobro se da napovedati razvoj in intenzivnost neviht, nemogoče pa je krajevno dan ali dva prej napovedati, kje se bodo pojavile. To je mogoče šele, ko se pojavijo prvi nevihtni oblaki,« je pojasnila Tanja Cegnar. Povedala je, da v Arsu prejemajo klice, v katerih jih ljudje sprašujejo, ali bodo nevihte in če jih bo spremljala tudi toča. »Na spletni strani Arsa imamo za ta namen aplikacijo, ki prikazuje nevarnost toče. Ampak kot sem rekla, je lahko zaradi omejitev pri napovedih aplikacija verodostojna le za kratko obdobje,« je še dodala Tanja Cegnar.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Barve označujejo verjetnost, da se ob prikazanem času na obarvanih območjih pojavlja toča (zelena - ZELO MAJHNA, rumena - ZAZNAVNA; oranžna - SREDNJA; rdeča - VELIKA). Prikazi so izdelani na podlagi trenutnih podatkov meteoroloških radarjev in so odvisne od razpoložljivosti radarskih meritev državne mreže meteoroloških postaj. Trenutno državna meteorološka služba upravlja en meterološki radar (Lisca).

»Kje bo toča? To je težko vprašanje ...«
pojasnila strokovnjakinja iz Arsa. Nevihte s točo takrat praviloma spremljajo tudi močnejši sunki vetra, nalivi in udari strel. Samo to, da je ozračje pregreto, še ni dovolj za nastanek neviht. Pri tem Tanja Cegnar spomni na leto 2003, ki je bilo izjemno vroče. »Tako vročega poletja pri nas še nikoli nismo imeli, vendar takrat, ker v ozračju ni bilo vlage, neviht poleti skorajda ni bilo«. Na vprašanje, ali je
Vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/hail/
Un
Po toči zvoniti
Takšne in drugačne ideje je prepozno
Za zaščito avtomobila je najboljša garaža
Ljudje smo pač takšni, da damo zelo veliko na to, v kakšnem jeklenem konjičku se prevažamo, zato je včasih skrb zanj celo večja kot skrb za nepremičnino. Še posebej ko z neba pada led ... Toča ni več vprašanje, ampak skorajda dejstvo glede na podnebne in vremenske razmere, ki so se v zadnjih nekaj letih tudi v naši državi občutno spremenile. Zato se ne moremo čuditi temu, da ljudje za načine zaščite avta pred točo dobivajo takšne in drugačne ideje.
Garaža je sicer ena najboljših zaščit, a kaj, ko je vsi lastniki avtomobilov nimajo. Enako je tudi z nadstreški. Cene izdelave so različne, vendar je težko pričakovati, da bo dober nadstrešek stal manj od tisočaka. Tega si lahko uredijo predvsem lastniki hiš na svojih dvoriščih, medtem ko težje to naredijo lastniki blokovskih stanovanj, ki vozila puščajo na skupnih parkiriščih. Takrat je treba ubrati drugo pot. Morda tudi pot na parkirišča nakupovalnih središč, ki so se ob napovedih neurij in toče približala ljudem že toliko, da včasih čez noč svoje parkirišča pustijo odprta, da lahko ljudje tam parkirajo svoja vozila. Lepa gesta, vse dokler bo ostala neplačljiva.
Okrogla ali ostra zrna?
Številne trgovine in različni ponudniki izdelkov za zaščito avtomobila prodajajo ponjave in pregrinjala, ki jih lahko lastniki na vozila namestijo zelo
hitro, pri čemer so ljudje že opazili, da je malo drugače pri njihovem zlaganju in sušenju. Cene tovrstnih pregrinjal so različne, od 50 in celo do 250 evrov ali več. Vendar tudi dvo-slojna in najdražja pregrinjala niso vedno stoodstotna zaščita pred točo.
Če je toča večja, je temu primerna tudi sila, s katero udari po avtomobilu. Je pa pri izbiri ponjave dobro vedeti, da mora biti zaščitna plast najmanj štiri milimetre debela. Tako vzdrži udarce toče. Ključna je tudi ve-
Na izkušnjah se vsi učimo. Tudi tisti, ki so pred točo avto pokrili z volneno odejo, nato pa jo pričvrstili kar z vrati vozila. Ko se je odeja napojila z vodo, je ta seveda po odeji stekla tudi v notranjost vozila.
likost pregrinjala, ki mora seveda biti primerno za določeno znamko vozila in odporno proti plesni. Premajhna ali prevelika ponjava vpliva namreč tudi na to, kako pregrinjalo sploh zaščiti avto.
Koliko škode bo toča naredila na avtomobilu, ni mogoče nikoli vedeti vnaprej. Zakaj? Ker je škoda, če zaščita ni popolna, odvisna tudi od velikosti zrn toče, količine in oblike zrn. In še
tu je dvom. Večje zrno toče, ki je okroglo, naredi manjšo škodo kot več zlepljenih manjših zrn z ostrimi robovi.
Stiropor in vzmetnica
Imajo pa ljudje - vsak na svoj način - tudi različne domislice, kako avto pred točo zaščititi brez dodatnih stroškov. Pri tem so bolj ali manj iznajdljivi. Številne izkušnje je mogoče najti na spletnih forumih, kjer si ljudje med seboj svetujejo. Medtem ko je na primer nekomu pomagala celo vzmetnica, ki jo je namestil na vozilo in jo pritrdil z elastiko ter s kaveljci za pritrjevanje prtljage, to ni pomagalo drugemu, saj je bil veter premočan in je vzmetnico odneslo. Spet drugi si nameščajo potovalno napihljivo blazino, ki se je izkazala za primerno vse do - prav tako - močnejšega sunka vetra. Drugi si pod navadne ponjave namestijo peno ali prešite odeje je lahko - glede na komentarje na spletu - dokaj priročna stvar. Je pa težava pri sušenju ali zlaganju, saj se te stvari zelo napojijo z vodo. Nekateri si prevleko kot zaščito pred točo naredijo tako, da si obšijejo dele petcentimetrskega stiropora ...
SŠol
Veliko voznikov ima ves čas v prtljažniku za vsak primer volneno odejo, ki jo ob napovedi neruja namestijo na vozilo. V primeru toče takšna odeja resda nekoliko ublaži udarce po avtomobilu, vendar so številni ugotovili, da je bolje na avto namestiti navaden karton, ki naj bi zrna toče bolje odbijal in preprečil škodo.
Sadjarji, hmeljarji in vsi, katerih kruh je odvisen od zemlje in njenih pridelkov, trepetajo ob slabih vremenskih napovedih. Ogromno škode jim lahko povzročijo pozeba, močan veter in toča. Pred slednjo se je sicer možno zavarovati tako pri zavarovalnicah kot fizično s protitočno mrežo, a oba načina sta draga . in po besedah sogovornikov iz leta v leto celo dražja.
Jabolko na dan? »Da, če ga le ne uniči toča!«
Direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber se proti toči bori s protitočnimi mrežami. V sadjarstvu jih dokupujejo postopoma, saj je investicija precejšnja. Prve mreže so kupili pred približno desetimi leti. Postavljati so jih začeli v novih ali obnovljenih sadovnjakih. Kasneje so pokrivali še starejše sadovnjake in danes so ponosni, da je s proti-točno mrežo zavarovanih že šestdeset odstotkov površin. To pomeni, da je od 140 hektarjev, s katerimi Mirosan upravlja, pokritih že približno osemdeset hektarjev, kot pravi Korber.
Mreže sicer še vedno dokupujejo, vendar sadovnjakov, ki se počasi že krčijo, ne nameravajo zavarovati s protitočno mrežo. Slednja namreč služi svojemu namenu vsaj eno dobo sadovnjaka, kar je od petnajst do dvajset let, in tako na starejših sadovnjakih ne bi bila izkoriščena do konca. Mreže sicer zdržijo toliko let le, če lastniki zanje pravilno skrbijo. Vsako zimo jih je treba zaradi snega odstraniti in paziti, da sneg ne preseneti na pomlad, ko so mreže že nameščene. Cena je odvisna od kakovosti, velikosti in reliefa, na katerem naj bi bila mreža postavljena, in znaša približno petnajst tisoč evrov za mrežo, z dodatnimi
deli, stebri in montažo pa do dvajset tisoč evrov. Sadovnjake, ki jih obnavljajo, redno opremljajo tudi s protitočnimi mrežami, ostali pa so zavarovani pri zavarovalnicah z višjimi premijami.
Mreža varuje pred točo, sneg je lahko usoden
In sneg je bil usoden tudi za protitočne mreže v Meji Šentjur, je povedal direktor Roman Gre-gorn. Sicer podjetje ureja sedemdeset hektarjev nasadov jabolk, pri čemer so vsa pokrita s pro-titočnimi mrežami. Kot poudarja Gregorn, so mreže kljub visokim investicijam dolgoročno pozitivna naložba, vendar niso odporne na vse vremenske pojave. Pod težo snega se namreč lahko porušijo in ravno to se jim je zgodilo konec aprila, ko je za ta čas nenavadno visoka snežna odeja porušila ^ celotno konstrukcijo.
Ugodna zavarovalnina - izgubljena bitka ...
Pogostost toče se v zadnjih letih veča, skladno s tem se viša tudi cena zavarovanja. Še preden so v Sadjarstvu Mirosan prvič sadovnjake zavarovali s protitočnimi mrežami, so bile tudi zavarovalne premije neprimerljivo nižje, kot so danes, pravi Korber. Sicer na žalost zaradi pogojev zavaro-
valnic ne morejo ločenih sadovnja so premije za po nižje. Slednje so regije. Tam, kjer
let kaže, da priha zaradi toče, so še celo do dvajset o valne vsote. Sledn znaša od deset i evrov za hektar. r niji kmetijsko za površin izvajata Triglav in Agro. da je zavarovanj
NAŠA TEMA
13
ličena protitočna mreža in pridelek pod težo snega
Tako pravi star pregovor, ki ga lahko uporabimo za različna področja: raje se toplo obleci, kot da se prehladiš, raje vozi avto na redne avtomehanične preglede, kot da z njim nekje obstaneš, raje se uči več dni pred izpitom, kot tarnaj dan pred njim ... A tokrat smo pregovor »vzeli dobesedno«. Zavarujte se pred točo, posledice te vremenske nadloge so namreč lahko katastrofalne.
zavarovati le do-ikov, a je res, da ikrite sadovnjake odvisne tudi od statistika zadnjih
ja do večje škode 3 posebej visoke, dstotkov zavaro-nja je omejena in io petnajst tisoč rrenutno v SloveL varovanje večjih le zavarovalnici Gregorn dodaja, e sicer pozitivna
naložba, vendar na dolgi rok pri tako veliki pogostosti vremenskih neprilik to ni več prava rešitev, saj zavarovalna premija raste tako hitro, da na dolgi rok škodna izplačila ne pokrivajo več premij.
In zeleno zlato?
Še težje kot sadjarji svoje pridelke zavarujejo hmeljarji. Pretita jim dve veliki nevarnosti. Prva je toča, proti kateri se sami ne morejo boriti, protitočne mreže za hmelj namreč še ne obstajajo. Drugo veliko nevarnost predstavljajo neurja, četudi brez toče. Veter lahko rastline potrga in uniči. Treba je upoštevati priporočila, izbrati dovolj močna vodila, ki zdržijo ob večjih sunkih vetra, vendar so proti ekstremnim situacijam, sunkovitemu vetru in vrtincem nemočna. Neurje preteklega w tedna je tako povzročilo kar nekaj nevšečnosti. Kot je povedala svetovalka za področje hmeljarstva v kmetijsko-gozdarskem zavodu Irena Friškovec, je »v hmeljiščih veliko rastlin popadalo na tla, hmeljarji že cel teden te rastline pobirajo in obešajo nazaj na žičnico, popustilo je tudi nekaj žičnih vrvi in sider«.
Tako pred vetrom kot točo se lahko hmeljarji zavarujejo pri zavarovalnicah, a Friškovčeva opozarja: »Premije so vrtoglave!«
Mreže tudi v vinogradih
»Vsaka toča v kmetijstvu pomeni izgubo pridelka oziroma zmanjšano kakovost, kar velja tudi za vinograde,« pravi Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo in vodja kmetijske svetovalne službe v Kmetij-sko-gozdarskem zavodu Maribor, ki svetuje pridelovalcem v podravskem vinorodnem okolišu. »Če toča klesti že junija, ko so grozdi še majhni, se nekatere jagode sicer posušijo, ostali del grozda pa se lahko odebeli in nadoknadi izpad pridelka. To seveda velja za manjšo točo. Problem je, če toča poškoduje vinograd v obdobju dozorevanja grozdov. Takrat jih napade še mrčes, kar pospeši gnitje in veliko jagod je treba zavreči pred stiskanjem.«
Problem je sicer manjši kot v sadjarstvu, pravi Hauptmanova, kljub temu pa tudi vinogradniki razmišljajo o zaščiti. V obmejnem območju ob Avstriji še deluje protitočna letalska zaščita, vprašanje pa je, če bo ostala, ker naj bi bil ta sistem predrag glede na učinkovitost. »Vinogradniki v Avstriji zato že nekaj let ščitijo vinograde s protitočnimi mrežami. Gre za posebne mreže, postavljene bočno ob listni steni trte. Namestijo jih že spomladi. Pomembne so, ker niso le zaščita pred točo, temveč tudi zmanjšajo strošek dela z uvrščanjem mladik med žice in so tudi zaščita proti mrčesu in ptičem. V okolici Šmarja pri Jelšah nekateri manjši vinogradniki že imajo takšne mreže. Pred časom je znašal strošek za namestitev mreže na hektarju površin 11 tisoč evrov,« pravi Hauptmanova, ki v okviru zavoda te dni pripravlja ekskurzijo z ogledom vinograda avstrijskega pridelovalca, ki ima tri sisteme protitočne zaščite.
EP, TC
Foto: arhiv Meje Šentjur, arhiv NT
»Višina premije ni primerljiva s škodo, ki jo ahko utrpite«
Pri zavarovalnicah lahko primer toče zavarujete avtomobile, stanovanjske hiše in poljščine. Ponudbe za zavarovanje velikih površin hmelja in sadovnjakov zavarovalnice zaradi velikega tveganja opuščajo.
Jekleni konjiček zavarovan bolj kot vinograd Avtomobile je za primer toče možno zavarovati pri vseh zavarovalnicah. Ponavadi je ta vrsta naravne nesreče zajeta v sklopu kombinacije kaska ali delnega kaska, pogoji in višine premij pa so odvisni od posameznih zavarovalnic. Sicer v zavarovalnicah Triglav, Maribor in Adriatic ocenjujejo, da se posamezniki velikokrat odločijo za zavarovanje svojega jeklenega konjička proti toči. Nekoliko drugačna situacija je pri zavarovanju poljščin in stanovanjskih stavb.
Direktor celjske območne enote Zavarovalnice Triglav Aleksander Troha pravi, da je še vedno precej objektov in obdelovalnih površin, ki niso primerno ali sploh niso zavarovani. Obdelovalne površine, ki lastniku predstavljajo glavni vir dohodka, so velikokrat zavarovane, manjši vinogradi in sadni nasadi pa so prevelikokrat nezavarovani. Troha še
dodaja, da po naravni nesreči posamezniki večkrat ugotovijo, da so izgubili velik del dohodkov, in se v prihodnje odločijo za zavarovanje tega premoženja. Podobno ugotavljajo pri Zavarovalnici Maribor. Direktor področja prodaje premoženjskih zavarovanj Stanko Petek pravi, da največ zavarovanj za primer toče opravijo v sezoni, ko je verjetnost za ta vremenski pojav največja, torej poleti. »Tisti, ki svoje imetje zavarujejo pozimi, nekako kar pozabijo na zavarovanje proti toči in se jim to ne zdi tako pomombno. Vsako poletje, še posebej, če je toča v določenem letu že pustošila, se za to vrsto zavarovanja odloči več ljudi. Prav tako se število zavarovanj razlikuje glede na regijo - v najbolj ogroženih območjih je teh zavarovanj največ. Na splošno pa se ljudje vedno bolj zavedajo nevarnosti naravnih nesreč, kar v zavarovalnici pripisujemo velikim spremembam v vremenu.« Tudi v Adriaticu Slovenica opozarjajo, da v zadnjih letih, ko je naravnih nesreč vedno več, posamezniki počasi ugotavljajo pomembnost zavarovanja svoje lastnine, a največkrat, ko je škoda že storjena.
EP, foto: splet
Nekateri zanesenjaki gredo tako daleč, da fizično računajo silo padca toče na podlago in nato tudi, kakšna je moč zrn toče, ki se razletijo na primer na pločevini ter od tam trčijo v steklo. Njihovi izračuni so pokazali, da je precejšnja razlika, če toča pada takoj po suhem obdobju ali če pred točo nekaj časa dežuje. Če nekaj časa že dežuje, to pomeni, da so podlaga ali ponjava oziroma zaščita avtomobila nekoliko že napojene z vodo, in ravno to naj bi ublažilo sunek sile ob udarcu ...
Pozvonite po toči, mogoče bo pomagalo!
Vremenske razmere se spreminjajo, a vendar si včasih raje zatisnemo oči, globoko pogoltnemo in spregledamo obtolčen avtomobil, kakšno zlomljeno vejo, ki leži na tleh, in pozabimo na strah pretekle noči, ko smo upali, da toča ne bo poškodovala strehe. A treba se je zavedati! Toča, nekoč občasen pojav, postaja z vsakim letom pogostejša stalnica vročih poletnih dni. Obstaja veliko možnosti fizične zaščite in čeprav rastejo zavarovalne premije, raste tudi število ponudnikov zavarovalnine in z njimi različne cene. Če ste torej imeli ob zadnji toči srečo v nesreči in je škoda na vaši lastnini le lepotna, ne pozabite nanjo. »Pozvonite po toči,« razmislite, kako lahko zavarujete sebe in svoje imetje ter ukrepajte ... še preden bo Agencija Republike Slovenije za okolje izdala nov alarm, ki bo povzročil paniko in trepet.
EP, foto: Pixabay
14
KRONIKA
Umrl 28-letni motorist
V prometni nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek malo po 18. uri v Gračnici pri Dobju pri Planini, je umrl 28-letni motorist. Vanj je trčil 51-letni voznik avtomobila, ki je v križišču regionalne ceste zavijal levo in mu je pri vključevanju na prednostno cesto izsilil prednost. Kljub temu da je 28-letnik zaviral, mu trčenja ni uspelo preprečiti. Umrl je na kraju nesreče.
To je prva letošnja smrtna žrtev med motoristi in dvanajsta med vsemi udeleženi v prometu. Še vedno motoristi ostajajo med najbolj ranljivimi udeleženci in to se pri posledicah nesreč še kako pozna. Čeprav se je nekoliko znižalo število smrtnih žrtev med motoristi, se je povečalo število hudo poškodovanih. Med najpogostejšimi posledicami so poškodbe glave, zapleteni zlomi rok in nog, poškodbe hrbtenice, in sicer zlomi vratnega vretenca ter okvare hrbteničega živca. Ravno za motoriste velja, da so pogosto tudi sami krivci za nesreče, kadar pa so povzročitelji ostali vozniki, gre največkrat za to, da motoriste spregledajo. Na nastanek nesreč vplivajo tudi neurejene ceste, zato je še toliko pomembneje predvidevanje prometnih situacij tako motoristov kot ostalih voznikov v prometu.
Podobno trčenje se je zgodilo tudi v nedeljo pri Višnji vasi. Voznik avtomobila je prav tako izsilil prednost 17-le-tnemu motoristu, ki se je hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici.
Fotografija je simbolična. Foto: SHERPA
Zbila pešca
Minuli petek se je poškodoval 44-letni pešec. Medtem ko je prečkal vozišče, je vanj trčila 81-letna voznica osebnega avtomobila. Policisti okoliščine prometne nesreče še preiskujejo, saj je ženska pred tem zapeljala na kolesarsko stezo.
Trčil v ograjo
Na avtocesti pri Dramljah so se v nedeljo poškodovali trije državljani Ukrajine. 42-letni voznik tovornega vozila je za predorom Pletovarje zapeljal v betonsko ograjo. Razlog je bila počena desna pnevmatika, zaradi česar je voznika zaneslo, nakar se je vozilo prevrnilo.
Poškodovala ga je kosilnica
Konec preteklega tedna je v Zlatečah pri Celju prišlo do hude delovne nesreče. Pri košnji trave na zelo strmem pobočju se je poškodoval 55-letni moški. Temu je med košnjo kosilnica zdrsnila. Ko jo je poskušal ustaviti, je padelnanjo in se izredno hudo poškodoval.
Bodo refleksi v določenem trenutku dovolj hitri, da se nesreča ne bo zgodila?
»Ali sem še sposoben voziti?«
Starejši vozniki si tega vprašanja ne postavijo v pravem trenutku - Mobilnost je pomembna, a na prvem mestu je varnost
Statistika prometnih nesreč na celjskih cestah v zadnjih letih kaže, da mladi niso več tako zelo nevarni vozniki in da to postajajo starejši. Država sicer sledi načrtu čim daljše mobilnosti starejših, a nikakor ne na račun več nesreč. Letos je v prometnih nesrečah na Celjskem umrlo pet udeležencev v prometu, ki so bili starejši ob 65. leta, trije od teh so bili sami povzročitelji nesreč. Kdaj nastopi trenutek, ko bi si moral voznik postaviti vprašanje, ali je še vedno sposoben za vožnjo?
Enoumnega odgovora na to vprašanje ni. Tudi zaradi zakonodaje, ki sicer natančno ne opredeljuje starejših voznikov. Da je to vprašanje težko, pravi tudi vodja Oddelka za promet v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje mag. Elvis A. Herbaj: »Kdaj prenehati voziti, je odvisno od vsakega posameznika. Osnovnega nasveta ni. Imamo mlade voznike, ki so izredno sposobni za vožnjo, a imamo tudi takšne, ki so v znanju >zastali< ne glede na to, da so mladi. Enako je pri starejših. Pravilo torej ni, da je starostna meja tista, ki določi, da nekdo ne sme več na cesto. Mislim, da je tu težava tudi zakonodaja. Ne želim posegati na druga strokovna področja ali omajati prepričanja, da morajo biti starejši mobilni, a menim, da so zdravniki
morda preveč >socialni< in niso dovolj kritični pri bolnikih, pri katerih ugotavljajo različne vrste bolezni in vedo, da so učinki zdravil takšni, da vplivajo na vožnjo negativno.«
Ne samo zdravniki
Herbaj je s tem odprl vprašanje, ki smo ga analizirali lani. Takrat smo pisali tudi o primeru starejše voznice, ki je vozila po avtocesti v napačno smer in nato dejala, da sploh ni vedela, da vozi po avtocesti. Ob tem smo preučili zakonodajo, natančneje Zakon o voznikih. V njem je jasno zapisano, da lahko osebo na kontrolni pregled, ki je podlaga za ugotavljanje nadaljnje sposobnosti za vožnjo, napoti osebni zdravnik.
Ta namreč natančno ve, katera zdravila jemlje določena oseba in v kakšnem zdravstvenem stanju je. In prišli smo do osupljivih podatkov, da zdravniki največkrat na kontrolne preglede - kljub temu, da vedo, da je lahko neka bolezen ovira pri vožnjo -takih pacientov sploh ne napotujejo. In da bi lahko to kazalo celo na njihovo soodgovornost, če pride do nesreče. A ne gre samo za starejše. Avtomobile vozijo tudi ljudje, ki so mlajši in so doživeli srčni infarkt, a so še vedno v obdobju zdravljenja. Enako velja tudi za ljudi s hudimi obli-
Vodja Oddelka za promet v Sektorju uniformairane policije Policijske uprave Celje mag. Elvis A. Herbaj. V preteklih letih je bil pobudnik številnih preventivnih akcij in tudi seminarjev, na katerih so opozarjali na pravilno mobilnost starejših in na njihovo varnost v prometu.
kami epilepsije. Kar nekaj nesreč se je tudi na Celjskem zgodilo ravno zato, ker so vozniki med vožnjo doživeli epileptični napad. Namen navajanja teh podatkov ni napad na bolnike, so le opozorilo, da bi morali osebni zdravniki pri pregledih biti pozornejši na to, ali je nekdo sposoben za to, da sede za volan.
To pomeni, da lahko na podlagi zdravniških izvidov na upravnih enotah izdajo vozniško dovoljenje z omejitvami vožnje. Na primer da nekdo ne sme na avtocesto ali ne sme voziti ponoči oziroma ima možnost vožnje do določene omejene hitrosti. Varovalke torej v zakonodaji so, vendar so premalo izkoriščene. Pri tem niso
KRONIKA
15
Vmes se vid poslabša
Medtem ko slovenska zakonodaja velikokrat izraža moč samo pri višini kazni in pri ukrepih, je zanimivo še eno področje: veljavnost vozniškega dovoljenja. Celo do sedemdesetega leta. Po dopolnitvi te starosti se vozniško dovoljenje vozniku izda z veljavnostjo petih let, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.
Če se na primer v vmesnem času vozniku vid poslabša in ga zdravnik
ne pošlje na kontrolni pregled v povezavi s sposobnostjo vožnje, takšen voznik predstavlja nevarnost v prometu. To ne velja samo za starejše voznike, ampak tudi za mlajše. Ne gre samo za slabši vid, gre za vsa zdravstvena stanja, ki se v času veljavnosti vozniškega dovoljenja poslabšajo, vendar upravna enota, ki izdaja vozniška dovoljenja in določi omejitve pri vožnji, na to ni opozorjena. Da je slabo zdravje lahko tisto, ki je »krivo« za nastanek nesreče, se pogosto izka-
že šele na sojenjih povzročiteljem. In pogosto je šele takšna kršitev ali kaznivo dejanje, za katerega je ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, pogoj za ponovno opravljanje vozniškega izpita. Torej mora voznik takrat opraviti zdravniški pregled, kjer ugotovijo, da za vožnjo ni več tako sposoben. Je pa tudi res, da je nekdo pri sedemdesetih letih še popolnoma zdrav in so njegove psihofizične sposobnosti še dobre, nekdo drug pri tej starosti pa ne več.
Starejši in volan
Lani je bilo v Sloveniji približno 17 odstotkov vseh prebivalcev starejših od 65 let. Po podatkih in napovedih se bo njihovo število v naslednjih letih skokovito povečevalo.
Starejšemu posamezniku pomeni imeti avtomobil in ga voziti več kot zgolj možnost, da se pripelje do cilja. Pomeni svobodo izbire, kdaj in kam bo šel, pomeni nadziranje časa, neodvisnost in primerno udobje.
Verjetnost, da bodo vozniki, starejši od 74 let, umrli v avtomobilski nesreči, je kar štirikrat večja od tveganja voznikov srednjih let. Pri voznikih nad 85 let pa se ta možnost poveča še za dodatnih 50 odstotkov.
Vozniki v poznih 50. in zgodnjih 60. letih so med najbolj varnimi na cesti. V kasnejših letih, zlasti po upokojitvi, se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo.
Glede na udeležbo v prometu so starejši najbolj ogroženi kot pešci in kolesarji, kjer predstavljajo več kot polovico smrtnih žrtev. Pogosto so v nesrečah udeleženi tudi kot vozniki in potniki v vozilih. V prometu imajo pogosto težave tudi s slabim poznavanjem novejših cestnoprometnih predpisov.
Prometne nesreče, v katerih so udeleženi starejši vozniki, se pogosteje zgodijo v križiščih, še posebej pri zavijanju levo, ko se morajo hitro odločiti, ali se bodo ustavili ali vožnjo nadaljevali.
Druga skrajnost pri napakah starejših na cesti je oviranje prometa zaradi prepočasne vožnje. Na območjih, kjer je omejitev 70 ali 90 km/h, nekdo vozi 50 km/h. Policija lahko prepočasne voznike prav tako kaznuje. V normalnih voznih pogojih je treba upoštevati prometno signalizacijo in omejitve hitrosti. S polovično hitrostjo se lahko vozi le z vsemi utripajočimi smerniki in še to samo v spremenjenih voznih razmerah. Drugače sledi denarna kazen.
Na kontrolni zdravstveni pregled se napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, če mu je bil v zadnjih treh letih najmanj dvakrat pravnomočno izrečen ukrep za prekršek ali kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče in če so se pri njem pojavili sum bolezenskega stanja, okvara ali hiba, katerih simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu.
samo zdravniki tisti, ki imajo možnost pri posamezniku ugotoviti, da ni sposoben za vožnjo, in na to opozoriti upravno enoto oziroma osebo poslati na kontrolni pregled, enako lahko storijo policija, tožilstvo, sodišče in celo delodajalec.
Sprejeti dejstvo
Na te stvari je treba opozarjati, menijo na policiji in v ostalih ustanovah ter društvih, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi na področju prometa. Starejših se ne sme omejiti pri mobilnosti, če zato ni potrebe in če so dobri ter previdni vozniki, a si je treba naliti čistega vina, kadar so njihove psihofizične sposobnosti slabše zaradi bolezni in predvsem zaradi stranskih učinkov zdravil. Pomembno nalogo imajo svojci.
Prehud življenjski tempo vodi v to, da mnogi »pozabijo« na starše in so celo veseli, če so ti še mobilni, pri čemer ne pomislijo, ali imata morda oče ali mama zdravstveno težavo, zaradi katere lahko v prometu v
prvi vrsti ogrozita sebe, nato še druge. »Dokler se sam ne zavedaš takšne odgovornosti do svojih staršev in dokler tega ne ozavestiš, ne razmišljaš o tem. Znamo torej obsojati, premalo pa se znamo zazreti vase in se vprašati, kaj lahko sami storimo, da bomo starše na pravilen način soočili s tem,« pojasnjuje Herbaj situacijo, v kateri se znajdejo mnogi. Gre torej za krog, kjer se mobilnosti starejšim ne sme krniti, na drugi strani pa se mora vendarle tudi glede na zakonodajo ugotoviti, kdo ni več sposoben za vožnjo.
Levo, desno, »bum«
Starejši so v prometu pogosto ogroženi zaradi slabšanja in upadanja psihofizičnih sposobnosti, kot so slabšanje vidnih in slušnih sposobnosti, počasnejše odzivanje na prometne situacije, slabša okretnost, slabša in kratkotrajnejša pozornost, upad spominskih funkcij in podobno. Poleg tega imajo starejši
pogosteje kronična obolenja in uživajo različna zdravila, pogostejše so tudi poškodbe zaradi splošnih procesov staranja, zato sta tudi v primeru nesreč zdravljenje in rehabilitacija zahtevnejša in daljša. Pogosto je prisotna tudi neprilagojenost prometne infrastrukture starejšim in oviranim osebam, zato tudi to vpliva na nesrečo.
Kako se to izrazi v določeni situaciji? Starejši voznik se vključuje na prednostno cesto, na svoji levi vidi motorista, pogleda desno in zapelje na cesto. Ker so njegove psihofizične sposobnosti slabše, se na prometno situacijo ne odzove pravilno. Zapelje na cesto, ker ne predvidi hitrosti motorista ali mu pozornost >uide< in celo za trenutek pozabi, da se mu motorist približuje.
»Morda ne zna pravilno oceniti razdalje. Tudi sistemi sodobnih vozil so danes drugačni, kot so bili pred desetletji. Ampak tudi pri preiskavah takšnih nesreč
kasneje lahko ugotovimo, da ne gre za >klasično< izsiljevanje prednosti, ampak tudi za to, da je motorist vozil prehitro,« navaja Herbaj. Torej spet niso vedno starejši vozniki tisti, ki so nevarni.
Vendar na njihovo dojemanje prometa vpliva njihovo psihofizično stanje, ki ne sme prevladati nad ugodjem, ki ga nudi vožnja. »Pri dvajsetih letih je nekomu vožnja v užitek, medtem ko mu pri štiridesetih predstavlja potrebo in nujo. Pri sedemdesetih letih nekdo uporablja vozilo za to, da nadoknadi tisto, kar je morda v mlajših letih zamudil, pri petinsedemdesetih pa prevoz spet postane nuja. Ker človek morda ve, da ne more do trgovine peš, četudi je to samo nekaj sto metrov, in ne želi za prevoz obremenjevati svojcev, ki za to nimajo časa,« razlaga Herbaj.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
(GrupA, SHERPA)
57. člen Zakona o voznikih omenja, da upravna enota lahko na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala z odločbo odvzame imetniku vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila. Omenjeni zakon tudi določa, da lahko pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti pridobi tudi podatke o cestnoprometnih prekrških in kaznivih dejanjih v prometu in o prometnih nesrečah osebe.
Fotografija je simbolična. (Foto: SHERPA)
Kje je povzročitelj nesreče?
Celjska policija še preiskuje okoliščine hude prometne nesreče, ki se je pretekli teden zgodila pri Šoštanju. Takrat je 29-letnik, sicer večkratni kršitelj prometnih predpisov, trčil v drugo vozilo in pri tem poškodoval kar štiri osebe. Policisti bi morali te dni opraviti tudi razgovor s povzročiteljem, a se ta po nesreči na policiji ni oglasil. Moškega so namreč po nesreči oskrbeli v bolnišnici, ki jo je nato zapustil. Ker se na policiji do zdaj še ni oglasil, ga pospešeno iščejo. Grozi mu celo tiralica.
Naj spomnimo, da je bil 29-letnik brez vozniškega dovoljenja in z neregistriranim vozilom. Ker je vozil prehitro, je izgubil oblast nad vozilom in čelno trčil v 56-letno voznico, ki je pripeljala nasproti. V nesreči so se izredno hudo poškodovale 33-letna povzročiteljeva sopotnica in tri osebe v vozilu, v katerega je 29-letnik trčil. Zaradi povzročitve nesreče in nevarne vožnje mu grozi pet let zaporne kazni, če ne še več. Alkoholiziran sicer ni bil, zaradi suma, da je vozil pod vplivom drog, pa je bil odrejen tudi strokovni pregled krvi. Gre za starega znanca policije, ki so ga zaradi prometnih prekrškov že kaznovali. Celo isti dan, ko je povzročil nesrečo, so mu le nekaj ur prej v Parižljah zasegli vozilo zaradi kršenja prometnih pravil. Nesrečo je povzročil z drugim avtomobilom. Tako obstaja tudi možnost odgovornosti pravega lastnika vozila, ki mu ga je posodil in ob tem vedel, da moški nima vozniškega dovoljenja. Če bodo povzročitelja izsledili, mu grozi celo pridržanje.
Truplo v jašku
V nedeljo okoli 15.30 so v Podveži v občini Luče občani v obcestnem jašku našli mrtvo osebo. Na kraju so bili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Luče, ki so kraj zavarovali in po opravljenem ogledu policije in pristojnih služb preminulega potegnili iz jaška ter ga predali pogrebni službi. Policija je v preiskavi ugotovila, da na truplu ni znakov nasilja kot tudi ne znakov prometne nesreče. Pri osebi naj bi šlo za naravno smrt.
Divjal in ogrožal delavce
Policisti in Darsovi nadzorniki bodo te dni poostreno nadzorovali hitrost na območju avtoceste izven Šempetra v smeri Ljubljane. Razlog za strožji nadzor je neupoštevanje omejitve hitrosti na tem odseku, ki je zaradi del omejena na 60 kilometrov na uro.
Ker vozniki omejitve ne upoštevajo, pri tem ogrožajo tudi delavce na avtocesti. Ravno to se je zgodilo v torek, ko je voznik osebnega vozila, ki je na tem območju vozil kar 145 kilometrov na uro. »To je ob upoštevanju tolerance za 77 kilometrov na uro več, kot pa je dovoljeno,« so sporočili s celjske policije. Zoper voznika so uvedli postopek o prekršku zaradi prekoračitve hitrosti. Kazen za to je 1.200 evrov in 9 kazenskih točk.
iß	C DO RT	novi tednik
IU	OrUn I	Št. 32, 11. avgust 2016
»Fantastično! Bravo, Tinči, bravo, Tinčiii ...«
Tako je zavpil Boris Trstenjak, oče olimpijske zmagovalke
Navijaška točka je bila v torek v Pišek Baru na Lopati. Popoldne je Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov začela kovati olimpijsko medaljo v Riu z dvema zmagama (Italijanko Edwige Gwend je ugnala po kaznih, Kitajko Junšjo Jang pa z iponom) in vse več ljudi se je zbiralo pred velikima ekranoma.
Trstenjakova, ki bo čez 13 dni dopolnila 26 let, se je v polfinalu spopadla z Brazil-ko Mariano Silvo. Evropska in svetovna prvakinja je krenila odločno, povedla z juko, kmalu pa je sledil končni prijem. »Oh, te Silve. Moja mama je Silva, moja žena je Silva in tudi brazilska Silva je zdaj povsem simpatična ...« je sijal od sreče Tinin oče Boris. Tinina mama je bila kratka: »V finalu bo precej lažje.« V zgodovinskem obračunu, krajšem od vseh pričakovanj, je Tina strla še odpor Francozinje Clarisse Agbegnenou, svetovne prvakinje iz leta 2014. Olimpijska prvakinja se je končno nasmejala, med objemom so se razlezle ustnice tudi Marjanu Fabjanu.
Morali so ...
Zmagovalka nam je dejala: »Super je bilo. No, razen v prvi borbi. Kot vselej je bil moj začetek slabši. V polfi-nalu tudi ni bilo prijetno, saj je celotna dvorana podpirala domačo tekmovalko. A s trenerjem sva ubrala povsem ustrezno taktiko. Uspelo mi
»Daviteljica z Lopate«
je doseči tisto, kar si želi vsak športnik.« Tina ni pozabila s seboj nesti zelenih nogavičk, ki ji prinašajo srečo. O branje-nju naslova v Tokiu ni hotela govoriti, saj se ji zdi predaleč. »Moram priznati, zelo sem vesel. To je velika stvar za naš klub, za mesto Celje. Sicer pa smo morali osvojiti medaljo. Judoisti smo namreč razvadili javnost z uspehi,« je poudaril Fabjan.
Kruta, a edina
»18 let sva z možem živela z uspehi in neuspehi. Vsako jutro vstajanje petnajst minut čez peto, trening ob šestih, ko je bila šolarka, je bil pouk ob osmih, nato so bili trening
popoldne. Šestkrat na teden. Plesala je, plavala, plezala, tudi atletiko je trenirala. Pri vsem, kar si je izbrala, je morala vztrajati vsaj eno leto,« je pripovedovala Silva Trste-njak. Pri judu je Tina na srečo vztrajala vsaj do 25. leta. »V meni gorijo ponos, sreča, veselje. To je vrh. Komaj čakam, da se vrne. Ta medalja ni primerljiva z nobeno drugo. Zdaj prihajajo njeni dnevi, mi pa bomo še naprej uživali. Kakorkoli se bo odločila glede prihodnosti, bo to njena stvar in v vsem jo bomo podpirali. V dogovoru z najboljšim trenerjem na svetu. Vse je načrtovala skupaj s Fabjanom. Če ne hodiš po njegovi poti,
Eni so kričali, drugim pa je zastal dih ...
ni rezultata. Pot je tudi kruta. Ampak druge poti ni!« je bil iskren Boris Trstenjak.
Vse lažje in lažje
Prva slovenska medalja v Riu je dvajseta na poletnih olimpijskih igrah in obenem pomeni nadaljevanje tradicije sijajnih bojevnic iz JK Z'dežele Sankaku. Tina Trstenjak je na olimpijskem prestolu nasledila prav svojo prvo trenerko Urško Žolnir in zadržala primat v »slovenski kategoriji«. Tini je pri treningih tudi v Riu pomagal trener Igor Trbovc, njegov brat Matjaž je tako kot pred štirimi leti na Lopati spremljal zaključne boje: »Prva borba je bila najtežja, potem so sledili trije iponi. Izgledalo je, kot da je imela čedalje lažje nasprotnice, kar pa seveda ne drži. Mnogi so imeli za prvo favoritinjo prav Francozinjo. Tina je bila psihološko in fizično odlično pripravljena, zaradi njene osredotočenosti se ji zlato ni moglo izmuzniti.« Drugi dan iger je Adrian Gomboc osvojil peto mesto, v ponedeljek pa je Rok Drakšič obstal že pred prvo oviro. Včeraj se je boril Mihael Žgank, danes bo na tatamije stopila še Ana Velenšek.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Tina v Riu nosi medaljo s seboj. (Foto: OKS)
V torek najbolj srečna in ponosna starša daleč naokoli.
Vse ob svojem času
Navijači so stiskali pesti za Tino, potem pa so »ponoreli«.
Saj poznate tisti vic, ko pridejo v Celje Japonci, Kitajci in Francozi. Pa jih zanima, kje je tisto športno središče, kjer Slovenci proizvajamo olimpijske medalje ter odličja s svetovnih in z evropskih prvenstev. Domačini jim odvrnejo, da tega centra ni. Tujci se smejijo, potem pa vseeno hočejo izvedeti, kje je vsaj dvorana, v kateri največ trenirajo judoisti pod vodstvom Marjana Fabjana. In jih napotijo proti Lopati. Ko zagledajo hišo s telovadnico, seveda ne morejo verjeti, da je to - to. Žal to ni vic, temveč anekdota. Vsaj približno tako je bilo že večkrat, ko so resnično radovedni tujci z odprtimi usti zijali v stavbo, v kateri ni nič posebnega. Sta pa v njej Marjan Fabjan in Simona Lotrič, zdaj seveda tudi Jan Fabjan.
Čudodelec Fabi je še četrtič zapored izvabil iz nas najtoplejša čustva. Objem svoje varovanke, Zdravljica, Celje znova v ospredju pozornosti ne le slovenske javnosti... Tokrat me na Lopati ni »zvilo« -solze so me oblile šele zjutraj, ko sva s tonskim tehnikom Aljošo Bončino poslušala in sestavljala izjave. Pred polfi-nalom me je namreč s svojo hladnokrvnostjo popolnoma razorožil Boris Trstenjak. Poznava se že zelo dolgo. Bil je
DEAN ŠUSTER
odličen vratar pri Pelikanih, ekipi v malem nogometu. Z njo je bil državni in pokalni prvak.
»To, kar smo gledali doslej, ni bilo nič. Pravi Tinin judo šele prihaja. Ne skrbi. Boš videl,« in je povlekel nov dim ter naročil »rundo« za vsaj pol gostilne. »Če hoče iti do konca, je morala tudi malce tvegati. V prvih dveh borbah ni pokazala veliko, ni smela ničesar razkriti. Fabi se je tako odločil.« V Budimpešti, zadnji tekmi pred potjo v Brazilijo, je bojda vse akcije izvajala le z levo roko. In izgubila z manj znano Japonko.
Ni prijetno (kaj prijetno, najhuje je), če prideš v polfinale, potem pa izgubiš obe borbi, kar se je v nedeljo pripetilo Adrianu Gombocu. Že prej je Fabjan napovedal, da
Roki Drakšič ni povsem »na-špičen«, da je Mihael Žgank vroč, toda za odtenek premalo fizično pripravljen in da so možnosti Ane Velenšek s strganimi kolenskimi vezmi skoraj nične. »In zdaj vse ostane na Tini. Saj zna prenašati pritisk. Poškodba? To njeno rebro je posebno poglavje. Tako čudno se je pred leti zaraslo, da zgleda, kot da je obrnjeno. Ne bo ji predstavljalo težav, trdna je kot skala,« je razlagal Boris.
Zdaj bo vse drugače. Denarni priliv - dvajset neobdavčenih in še dvajset obdavčenih tisočakov - bo občuten, našla se bo služba. Vse skupaj bo zacelilo marsikatero rano. Če bo branila zlato čez štiri leta, se bo nadaljevalo njeno samsko življenje in si bo pač kasneje poiskala izbranca. Urška ga ima, Lucija je že mamica. Vse ob svojem času, si bržkone misli Fabjan. Globok poklon pred njim. To pravijo zdaj tudi tisti, ki se ne razumejo z njim. Zdi se, da ne bo sprejel tujih ponudb, s katerimi bi celo obogatel. Zato ponavljam zapis izpred let: naj mu pristojni na bližnjem zemljišču zgradijo objekt, v katerem bodo otroci »športali«, kasneje pa, če bodo želeli, garali za medalje.
ŠPORT
17
Zmagovalci evropskega superpokala 2004. Z leve čepijo Gorazd Škof, Miran Maksimovič (fizioterapevt), Klemen Štruc, Miha Gorenšek, Jure Natek, Eduard Kokšarov in Matjaž Brumen, stojijo Miro Požun (trener), Slavko Ivezič (športni direktor), Nenad Bilbija, Sergej Rutenka, Gregor Lorger, Uroš Zorman, Miladin Kozlina, Dragan Gajič, Aljoša Rezar, Matjaž Mlakar, Goran Kozomara, Herman Wirth (pomočnik trenerja), Rudi Čajavec (zdravnik) in Rado Petru (tehnični vodja).
Sergej Rutenka, v sezonah 2ÜÜ3/Ü4 in 2ÜÜ4/Ü5 najboljši strelec lige prvakov
Zmagovalci evropskega superpokala
2003/04 - najuspešnejša celjska sezona vseh časov
Poleg evropskega naslova so celjski rokometaši v sezoni 2003/04 suvereno in brez poraza osvojili tudi obe državni kroni (32 tekem, 31 zmag, 1 remi) in naslove med mladinci (trener Stanko Anderluh) ter starejšimi (trener Vlado Murko) in mlajšimi dečki (trener Peter Novak), Sergej Rutenka pa je osvojil naslov najboljšega strelca lige prvakov s 103 goli!
Po sezoni so odšli Dejan Perić (Barcelona), Renato Vugrinec (Magdeburg), Žikica Milosavljević (Teka Cantabria) in Marko Oštir (Gorenje), prišli pa vratar Gorazd Škof, krožni napadalec Matjaž Mlakar ter povratnika Dragan Gajič in Goran Kozomara. Za zaključek sezone 2003/04 so Celjani v španskem Ciudad Realu 27. in 28. novembra odigrali še evropski superpokal. Vse je bilo pripravljeno za zmagoslavje domačinov, a so jih celjski rokometaši v prvi tekmi suvereno odpravili s 35:31 in nato v finalu po odločilnih obrambah Gregorja Lorgerja ugnali še nemški Kiel (30:29). To je bilo nepričakovano, a zasluženo zmagoslavje Celjanov, ki so s tem le še potrdili svojo zmagovito
in najuspešnejšo klubsko sezono! Za zaključek so celjski rokometaši osvojili še naslov najboljše slovenske ekipe 2004 po izboru Društva novinarjev Slovenije, Eduard Kokšarov pa je bil izbran za najboljšega športnika Celja.
Izgubljeni finale
Na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2004 v Latviji je slovenska reprezentanca osvojila bronasto medaljo, v ekipi so bili tudi Celjani Dragan Gajič, Nenad Bilbija, Robert Cvikl, Luka Ščurek, Dejan Savič, Muamer Brata-novič in trener Slavko Ivezič. V sezoni 2004/05 so Celjani v skupini D-lige prvakov najprej v Beogradu doživeli nepričakovan poraz s Crveno zvezdo (32:33), kar je bila v »bivši Jugi« prava senzacija, se v osmini finala komaj izvlekli z madžarskim Szege-dom (v Celju 23:23, v gosteh pa tesna zmaga z 21:20) in nato v četrtfinalu v obeh tekmah zanesljivo odpravili nemški Lemgo (33:29 in 35:30). V polfinalu lige prvakov so Celjani nato še četrtič izpadli po tekmi z Barcelono (v Celju 34:31 in v Blaugra-ni 26:31), ki je v tisti sezoni osvojila že šesti evropski naslov. Obenem je to do zdaj
EMDESET LET ROKOMETA
Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC
VCEUU IN SLOVENIJI
m Ш
ШШ
M CELJE „
PIVOVARNA LAŠKO
Nov logotip evropskih prvakov
zadnji, sicer šesti polfinale celjskih rokometašev v ligi prvakov. Sergej Rutenka je tudi v sezoni 2004/05 osvojil naslov najboljšega strelca lige prvakov (85 golov).
V nadaljevanju sezone so Celjani suvereno, brez izgubljene točke (28 tekem in 28 zmag), z veliko prednostjo pred ostalimi ekipami osvojili 13. naslov državnih prvakov. Vrstni red: 1. Celje PL 46 točk, 2. Prevent 32, 3. Gorenje 31 ... Žal so uspešno sezono 2004/05 za zaključek pokvarili z izgubljenim naslovom
Bronasti celjski mladinci z evropskega prvenstva leta 2ÜÜ4 v Latviji. Z leve stojita Dragan Gajič in Slavko Ivezič, sedijo Nenad Bilbija, Robert Cvikl in Luka Ščurek. Manjkata Dejan Savič in Muamer Bratanovič.
slovenskih pokalnih prvakov, saj jih je v finalu v Hrpeljah po podaljških premagal domači Gold Club s 40:37. Izgubljeni finale je bil posledica nočnega izleta nekaterih glavnih igralcev Celja v Portorož.
Uroš Zorman je kot prvi celjski igralec leta 2005 zai-
gral za reprezentanco sveta, Eduard Kokšarov pa je bil
še drugič izbran za najboljšega športnika Celja. Kot ekipa so celjski rokometaši po osamosvojitvi (25 sezon) le enkrat samkrat izgubili naslov najboljše moške ekipe Celja - leta 2011. Po sezoni
2004/05 je Sergej Rutenka
za do tedaj rekordno odškodnino 400 tisoč evrov v rokometni Evropi iz Celja prestopil v Ciudad Real.
Naslednjič: Še zadnja boljša uvrstitev v ligi prvakov (29. del)
Foto: arhiv RK CPL
Z leve stojijo Alen Hodžič, David Steiner, Andraž Stropnik, Domen Omladič in Jakob Čebašek.
Kuhar pripeljal Čebaška, Hodžiča in Gabriela
Prvo izmed košarkarskih moštev s Celjskega, polzelsko, je začelo priprave na novo sezono. Še naprej bo Hopse vodil trener Boštjan Kuhar, ki je imel na uvodnem treningu na voljo 14 igralcev.
V zasedbi so iz prejšnje sezone ostali kapetan Uroš Godler, Žan Kosič, Urban Bukovičin Urbat Rat. Novinci so 25-letni krilni košarkar Jakob Čebašek (prej Zlatorog), 23-letni branilec Alen Hodžič (Portorož), 18-letni center Domen Omladič in 17-letni branilec Andraž Stropnik (oba Elektra), iz Konjic pa je prišel center David Steiner. Na seznamu kandidatov za člansko ekipo so tudi domači košarkarji iz mladinskega pogona kluba Rok Arzenšek, Nejc Zmrzlak, Luka Petrovič in dvojčka Žan in Anej Lisančič. Ekipi se bo v prihodnjih dneh priključil še Južnoafričan Christopher Gabriel, ki je na Polzeli igral že v uspešni sezoni 2013/2014, v kateri so se Hopsi prebili do polfinala državnega prvenstva. 210 cm visoki center je zadnji dve sezoni igral na Danskem. Polzelani so v prejšnji sezoni igrali dodatne kvalifikacije za obstanek med prvoligaško druščino, v novi sezoni pa si želijo uvrstitev v sredino lestvice.
MITJA KNEZ, foto: TOMAŽ SATLER
18
ŠPORT
»Moštvo je izgubilo nekaj nosilcev igre«
Novi športni direktor NK Celje je Spasoje Bulajič - Ukrajinski vlagatelji pred vrati Arene Petrol
Precej kadrovskih sprememb se je prejšnji teden nanizalo v Nogometnem klubu Celje. Že dolgo je tega, kar se je začelo šu-šljati o želji, da bi klub sodeloval z vlagatelji iz Ukrajine. Ti so - razumljivo - še vedno skoraj popolna neznanka, kajti pred dokončnim podpisom pogodbe vpleteni nočejo ničesar razkriti. Vmes se je, vsaj tako kaže, zakuhalo v Areni Petrol. Podrobnosti ostajajo zavite v tančico skrivnosti, kaj kmalu pa bo kdo izmed njih spregovoril. Pred prihodom Ukrajincev je športni direktor postal Velenjčan Spasoje Bulajič. Dosedanji športni direktor Sebastjan Gobec bo odslej opravljal vlogo športnega koordinatorja. Odstopila sta članica upravnega odbora Breda Obrez Preskar in njen sin Alen Obrez, ki je opravljal vlogo direktorja. Po prepričevanjih je slednji ostal v klubu v vlogi vršilca dolžnosti direktorja. Novi član upravnega odbora je Zoran Podkoritnik.
Za pojasnila na večino vprašanj je bil pripravljen 40-letni Spasoje Bulajič. V dveh obdobjih je igral v obrambi celjskega kluba, celotno leto 1995 in še v prvi polovici leta 1996, kasneje pa v sezoni 2008/09. S slovensko reprezentanco se je udeležil evropskega prvenstva leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem in
svetovnega prvenstva leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem. Diplomiral je na Fakulteti za poslovne vede Doba v Mariboru. Po zaključku kariere aktivnega nogometaša je pridobil nogometno A-licenco UEFA na izobraževanju za trenerje pri NZS, trenutno je še v fazi pridobivanja UEFA pro licence. Igrati je začel pri Rudarju (nato Olimpija, dvakrat prvo mesto z Mariborom, Mura, Mainz, Köln, AEL Limassol, AEP), pri katerem je bil letos športni direktor, nato pa je v začetku marca odstopil.
Še včeraj sta obe strani, ukrajinska in celjska, sedeli za isto mizo in usklajevali podrobnosti. Naprej pa, kakšen je vaš komentar po prevzemu nove vloge?
V veliko čast in zadovoljstvo mi je delati v okolju, v katerem sem bil aktiven v dveh obdobjih, v zgodnjem začetku moje kariere in nato pred njenim koncem. NK Celje je odličen klub. Čutim izziv in priložnost pomagati klubu, ki je po potencialu lahko še stopnico višje. Ne mislim zgolj na tekmovalni del. Želim si dobro delo in korektne odnose ter da bi bil NK Celje konkurenčen in prepoznaven na vseh področjih, pa ne zgolj v Sloveniji.
Takoj ko je odjeknila novica o možnem prihodu ukrajinskih vlagateljev, se je zadeva povezovala z vašim imenom, kar sicer ne čudi, saj ste bili v zadnjem
obdobju redni gost v Areni Petrol. Lahko pojasnite, kaj se dogaja?
V globalnem športu, kar nogomet zagotovo je, so po vsem svetu tudi najboljši klubi v poslovnih odnosih s tujimi investitorji. V Slovenji je ta trend prisoten v zadnjem času. Znana je ljubljanska zgodba s prihodom Milana Mandarića. Podobno je še v nekaterih drugih sredinah. V Celju gradimo drugačno zgodbo. Naši partnerji ponujajo znanje in kapital za rast in razvoj kluba, ekipe, igralcev. Spodbujajo razvoj mladih, domačih igralcev in pomagajo klubu glede infrastrukture za omogočanje kakovostnejše vadbe mlajših. Poslovno in športno predstavlja takšno sodelovanje izjemno priložnost, vsem nam pa je izziv, da nadgradimo obstoječo raven kluba, ki je na zdravih temeljih in v dobri kondiciji.
Za večino igralcev se prestopni rok izteče konec tega meseca. Če prav sklepamo, se vam zelo mudi ...
Tako je. Zavedam, se, da smo pod določenim časovnim pritiskom. Želja trenerskega štaba in vseh ostalih je okrepitev igralskega kadra. Ko se bo začelo pokalno tekmovanje, ko bo ritem prvenstvenih tekem pospešen, bomo potrebovali več nogometašev. Moštvo je ostalo brez nekaj nosilcev igre. Miškić je pri Olimpiji, Vrho-vec in Sunny pri Mariboru,
Spasoje Bulajič
Pajač v Italiji. Odšla sta tudi De Sousa in Spremo. Želimo okrepiti ekipo, seveda v skladu s sprejetim proračunom, ki ga imamo na voljo.
Ukrajinci so torej pred vrati oziroma so že vstopili skozi njih. Ste skrbno vse preučili? Kaj pravi NZS?
Naj poudarim, da naše sodelovanje z ukrajinskimi partnerji poteka v sodelovanju z NZS, saj želimo, da vse poteka pregledno, v dobro kluba in nogometašev. Dogovarjamo se, preverjamo pravnoformalne malenkosti. Verjamem, da bo v kratkem sodelovanje sklenjeno. To bi bil velik plus za naš klub. Potem bo lažje glede nakupov okrepitev.
Omenili ste tudi objekte. Lahko poveste kaj konkretnega?
S predsednikom kluba Ste-vanom Đorđevićem sva ugotovila, da bi bilo treba v so-
delovanju z ukrajinskimi in domačimi partnerji prenoviti igralno površino na Olimpu oziroma pridobiti novo umetno travo. To je predvsem v zimskem času zelo pomemben pogoj za dobro delo z mladimi. V bodočnosti si želim, da bi usposobili še eno igrišče za treninge. Ukrajinci so pripravljeni pomagati.
In kaj bodo želeli oni?
To vprašanje sem jim tudi že sam večkrat zastavil. Vstopajo z znanjem in s finančnim vložkom. V prvi vrsti želijo pomagati pri rasti kluba, da bi bil NK Celje v slovenskem prostoru bistveno višje, prepoznaven ne zgolj na Štajerskem in po Sloveniji, marveč tudi drugod. Ciljem bomo sledili korak za korakom. Ko bodo sklenjene vse zadeve, bomo bolj konkretni. Celju se obeta nekaj res dobrega.
Predsednik kluba je že pred dnevi poudaril, da vlagateljem pri prodaji igralcev ne bo pripadalo več kot 50 odstotkov.
To lahko potrdim tudi sam. Cilj vlagateljev ni zgolj iskati hiter zaslužek. Dogovorili smo se, da večji deli od transferjev polnijo proračun za naslednjo sezono.
In kakšno je po vašem začetno stanje v klubu?
Praktično sem v klubu le nekaj dni. Kar se tiče delovanja z mlajšimi selekcijami, zelo dobro sodelujeva s Seba-stjanom Gobcem. Že na uvodnih tekmah 1. slovenske lige
so mladeniči dobili zelo veliko priložnosti v članski konkurenci. Zame je njihov razvoj ključnega pomena. To pa ne pomeni, da se ne bomo okrepili na določenih položajih, kajti želimo biti konkurenčni, obenem pa sem prepričan, da mlajši ob kakovostnejših, izkušenejših soigralcih napredujejo hitreje. To lahko trdim tudi iz lastnih izkušenj. Želim si, da bi še naprej trdo delali, zato da bomo kmalu gledali nove in nove »verbiče«, kar je del strategije kluba.
Ste spremljali poraz na Bonifiki?
Bil sem tam. Razplet bi lahko bil tudi drugačen. V prvem polčasu so Koprčani narekovali ritem in imeli priložnosti, a smo mi prvi zadeli. Po izenačenju je sledila enakovredna igra. V drugem delu smo mi imeli več žogo v nogah, tudi zatresli mrežo, a je bil po odličnem prostem strelu Lovreja Čirjaka za las v prepovedanem položaju Jure Travner.
Trener Robert Pevnik zaupa mladim. Ste sodelovali z njim že pri Rudarju?
Robi je znan po dobrem delu z mladimi, pa tudi s starejšimi, ki prevzemajo breme, da nato mladi hitreje napredujejo. Že ko sem deloval v Velenju, je bila moja želja, da Robi pride v klub. Zdaj sva se srečala v klubu, za katerega sva v preteklosti oba igrala.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Senad Jahič (z žogo) bo še prodiral v velenjskem dresu, Mario Babić (št. 33) pa ne več.
Neprepoznavna igra
Velenjski Rudar je v nedeljo pred svojimi gledalci klonil proti Domžalam (0:2).
Prvi gol je prejel že v uvodnih minutah, ko je z enajstmetrovke zadel Benjamin Morel. Domači kapetan
David Kašnik je namreč v kazenskem prostoru podrl Amadeja Vetriha.
V nadaljevanju so gostje nadzorovali potek igre. Bili so boljši, pri domačih pa se je zdelo, da bi lahko igrali še tri ali štiri ure, pa gola
ne bi uspeli doseči. Napak je bilo preveč. Igra je bila na trenutke povsem nepovezana, neprepoznavna. V 80. minuti so imeli gostje novo enajstmetrovko, kajti sodnik Ponis je ocenil, da je domači branilec Jean Cla-
ude Billong s prekrškom zaustavil Morela. Slednji je nato žogo poslal visoko čez gol. Domžale so tekmo dokončno odločile v 86. minuti. Sprva je nevarno meril Morel, vratar Matej Radan je žogo odbil, a le
do Juninha, ki ga je zatem uspel ukaniti.
Trenirati in trenirati
»Imeli smo precej težav s sestavo ekipe, saj smo pri branjenju pogrešali tri nogometaše, Bolho, Zeca, pa tudi vratarja Ristića. Kmalu se bodo vrnili, ampak tokrat je bilo težko brez njih. Tekmo smo odločili z lastnimi napakami. Imeli smo nekaj priložnosti, da se vrnemo v igro, a smo akcije prehitro zaključevali. Gostje so zasluženo zmagali,« je po drugem letošnjem porazu dejal trener Slobodan Krčmarević. Damjan Trifkovič je pristavil: »Domžale so bile bolj konkretne. Ne bi komentiral enajstmetrovk, a če bi sodnik imel malce drugačen kriterij, bi se lahko tekma drugače odvila. Poizkušali smo, a ni šlo. Poraz ni tragičen.« Trifkovič je z Rudarjem podpisal dvoletno pogodbo. Na tribuni Ob jezeru smo zasledili tudi še v prejšnji sezoni trenerja »kna-pov« Jerneja Javornika, ki naj bi zdaj delal kot »skavt« za Rudar. Še vedno ni jasno, kaj bo z napadalcem Matejem Eterovićem, ki naj bi bil pred tedni suspendiran zaradi nediscipline. Zdaj bojda ni več, a tudi med osemnajstimi nogometaši, ki kandidirajo za tekme, ga ni. V Belgijo se je
Izidi 4. kroga: Luka Koper - Celje 2:1 (Čirjak), Rudar -Domžale 0:2, Kalcer - Aluminij 2:2, Krško - Gorica 1:0, Maribor - Olimpija 1:1.
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	4	3	1 0	7: 2	10
DOMŽALE	4	2	2 0	7:3	8
MARIBOR	4	2	2 0	6:3	8
CEDE	4	2	0 2	6: 5	6
GORICA	4	2	0 2	4: 3	6
LUKA KOPER	4	2	0 2	3:4	6
KRŠKO	4	1	2 1	4: 5	5
RUDAR	4	112	3:54
ALUMINIJ	0	1 3	4:9	1
KALCER	0	13	3:8	1
Rudar (4-2-3-1): Radan
-	Mužek, Kašnik, Billong, Jahić - Trifkovič, S. Babić
-	Grgić, Glavina, Mary - M. Babić. Igrali so še Vručina, Tolimir, Pišek.
k drugoligašu Tubizeju (ob odškodnini, ki je niso razkrili) preselil Mario Babić. Ve-lenjčane, ki gredo pred vsako tekmo v karanteno, v nedeljo čaka gostovanje pri Olimpiji.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
AKTUALNA PONUDBA
19
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Novatel Mobil -še en mobilni operater
munikacijo. Ti uporabniki, pretežno mladi, potrebujejo večje količine prenosa podatkov za ohranjanje stika z digitalnim svetom. V t. i. paketu D jim je za mesečno naročnino 19,99
evra na voljo kar 10 GB podatkov, kar jim prinaša izjemno komunikacijsko svobodo in možnost spremljanja bogatih večpredstavnostnih vsebin kar na mobilnih napravah (na pri-
mer ogled TV-programa). Cene paketov se sicer začnejo že pri 4,99 evra mesečno, podrobnosti ponudbe pa lahko preverite na spletni strani http://mobil. novatel.si/.
Podjetje Novatel se zaveda, da živimo v svetu, ki se neprestano spreminja in razvija. Hitrost razvoja se iz leta v leto povečuje, obenem se neusmiljeno stopnjuje tudi tempo življenja in dela. Pri vsem tem ima podjetje opravka z nepredstavljivimi količinami informacij, ki se po raziskavah podvojijo vsaki dve leti. Vse to predstavlja
za sodobna podjetja in tudi posameznike, ki hočejo v tem svetu uspeti, zaradi svoje kompleksnosti velik izziv in hkrati oviro na poti do cilja.
Njihovo poslanstvo je sprejemanje prav tega izziva in premagovanje ovir, ki pri tem nastanejo. Z najsodobnejšo tehnologijo in s svežimi idejami na področju telekomunikacij ter internetnih
in informacijskih storitev želijo svojim strankam omogočiti boljšo povezanost z zunanjim svetom kot tudi znotraj podjetja in jim zagotoviti boljši pretok informacij. Ker se zavedajo, da je v interesu vsakega podjetja tudi zmanjševanje izdatkov, nudijo svojim strankam dovršeno optimiziranje stroškov telekomunikacij, na kar so še posebej ponosni. Njihove informacijske storitve poleg tega omogočajo tudi veliko mero preglednosti, kar iz kupa navidez nepovezanih informacij naredi smiselno celoto.
Potem ko je Telekom Slovenije prevzel družbo Debitel, se novi virtualni mobilni operaterji v domačem prostoru kar vrstijo. Ponudnik Novatel uporablja mobilno omrežje najve-
čjega ponudnika telekomunikacij v državi, torej za pokritost s signalom ni strahu, svoje pakete pa je oblikoval skladno s sodobnimi trendi in predvsem po okusu uporabnikov, ki pogosteje kot klice in sporočila uporabljajo elektronsko ko-
jamismj
IglfjV Mbrđjiefi Anten s.p.
—Ji Ponikva l2b.3!32Pamltt>a
TEL.: 041693394
PRODAM IUI SERI/IS TRAKTORIEI/
* Kako postati naročnik Novatel Mobila?
Naročniško razmerje za mobilno telefonijo Novatel sklenete na sedežu podjetja (Teharska cesta 7a, Celje). Za več informacij o sklenitvi lahko pokličite na telefonsko številko 082 800 820 ali pišete na elektronski naslov mobil@novatel.si.
Svojo številko lahko enostavno prenesete k Novatelu -torej jo lahko obdržite.
■	STROKOVNI PHEGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN RARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<pTIKK
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
* 10% popust * ob nakupu
* HoreRcijskih in sončnih očal
^Л	POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
Obiščite nas na spletu! ■ ■■■■■■■■■■■■■
Novi tednik in Radio Celje s prenovljeno podobo:
© www.novitednik.com Ф www.radiocelje.com
Najpomembnejše informacije iz regije za vas!
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
POSEST
PRODAM
PONI ekspres, na pedala, brez izpita, prodam. Telefon 070 419-686. 1763
STROJI
ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo manjšo hišo. V račun vzamem stanovanje. Energetska izkaznica D. Telefon 041 643-431, 031 493-944. 588 ŠMARTNO v Rožni dolini. Prodam bivalni vikend, 90 m2 uporabne površine, na 950 m2 zemljišča, elektrika, centralno ogrevanje, energetska izkaznica. Cena 55.000 EUR. Telefon 070 183-505.
1728
PRODAM
OPEL astro 1,6 tvinport, 2005, alu platišča, srebrne barve, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 992-153.	1716
PRODAM
ENOBRAZDNI obračalni plug Regent, 12 col, prodam. Telefon 070 419-686.
1762
ШШ
VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 OO, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo
]


Glasujte za uaše najljubše narodnozabaune in zabaune uideospote
usah dan, 5x na dan
na programu vtv - uaše televizije
NA KONCU POLETJA VAS ČAKAJO TUDI NAGRADE!
KUPIM
STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici, za do 35.000 EUR, kupim. Telefon 070 561-473.
1602
ODDAM
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
□	sem naročnik
□	sem občasni bralec Novega tednika
DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri.
1756
GARSONJERO - enosobno stanovanje, novo, opremljeno, balkon, parkirišče, bližina centra Celja, vseljivo takoj, oddam v najem eni do dvema osebama. Telefon 041 441-660. 1772
PRODAM
PRALNI stroj Bosch prodam. Telefon 031 586-333.	1751
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljaaa.
V LEPEM, mirnem predelu Celja prodamo dobro vzdrževano medetažno družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.	1465
GOZD in travnik pri Svetem Štefanu, 2,7 ha, prodam. Telefon 031 262-504.
1767
STANOVANJE
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 051 233-559. 1722 DVA ovna, eden križanec, star 5 mesecev, po 2 EUR/kg žive teže, drugi je kamerunski oven, star 16 mesecev, rjave barve, prodam za 80 EUR. Telefon 041 932-160, v okolici Vojnika. 1726
V PRITLIČJU oddam enosobno opremljeno stanovanje blizu mesta. Telefon 041 213-601.	1745
Ekipa Novega tednika in Radia Celje je avto Toyota Aygo odpeljala v eno od avtomobilskih delavnic. Kam?
a)	na menjavo pnevmatik
b)	na pregled stekel
c)	na pregled podvozja
Ime in priimek: Naslov:
Telefonska številka:
Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 22. avgusta pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 25. avgusta. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska 166, Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi ata, očim, brat, tast, svak, stari ata in pradedek
FRANC ZUPANC
iz Sotenskega pod Kalobjem (3. 1. 1934 - 29. 7. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb, mešanemu pevskemu zboru Sveti Jakob za lepo petje v cerkvi in ganljivo odpete pesmi ob grobu. Iskrena hvala gospodu Zlatku in gospe Bernardi Zupanc za ganljive besede slovesa. Hvala osebju nefrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in pogrebni službi Žalujka. Zahvaljujemo se kolektivom Nior, d. o. o., Štore Steel in Spar Celje za darove, pomoč in udeležbo na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem.
Žalujoči njegovi najdražji
лгпппш
i astrologlnja
0906430
cena pogovora za minuto je 1.99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
DVE telički simentalki, stari 15 dni in 4 mesece, prodam. Telefon 070 250441.	1695 DVE telici simentalki, breji 8 in 8 mesecev in pol, obe pašni in zelo lepi, zelo ugodno prodam. Telefon 041 793-891.
1688
OSEM koz in enega kozla nujno prodam po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 7340-390.	1689
BIKCE in telice, težke 170 do 200 kg, odstavljene od mleka, prodam. Možna dostava. Telefon 031 233-599. 1642 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n EKOLOŠKO vzrejene jarkice, s certifikatom, na začetku nesnosti, prodajamo v avgustu na farmi Roje pri Šempetru. Telefon (03) 7001-446. 1691 ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo na kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041 741-028. 1709 LEPO telico simentalko, približno 400 kg, je pašna, prodam. Telefon 041 222375.	1727 TELICO simentalko, brez številke, težko 400 kg, prodam. Telefon 5778-415. p KRAVO simentalko, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 209-372.
1741
TELICO, čb, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 031 397-583. 1742 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodamo. Telefon 031 832-520. 1744
OVCE z mladiči in mladiče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 233-973.	1747
PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg, po 2,50 EUR/kg, prodam. Telefon 031 839-845.	1749
TELICO simentalko, pašno, 200 kg, prodam. Telefon (03) 5461-380. 1769 TELICO, sivo rjave pasme, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 031 896-475.1770 DVA meseca staro teličko in pašno kravo prodam. Telefon 031 535-046. 1780

VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE. d.O.O.
Lava 2a, 3D00 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: ОЗ/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
TELIČKO simentalko, staro 10 tednov, prodamo. Telefon 031 466-043.1752
ET i
KUPIM
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCA simentalca, težkega 150 do 180 kg, ne pašnega, kupim. Telefon 041 647-052, Laško. 1755
^^wÄfcr d.0.0:, 2,19 €/mJn.
J
POKIlßtTE ZDAJ IN IZUEJTE SVOJO PflIHODNOST
Zakupite minute se 2 vedeževalkami pogovarjajte c
,070444422 t шша^
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je...
Zahvala
Tiho je od nas odšel naš dragi
STANISLAV LESKOVAR
iz Završ pri Grobelnem (18. 4. 1941 - 22. 7. 2016)
Ob žalostnem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala pevcem iz Šentvida, pogrebni službi Gekott, gospodu župniku Tadeju Linasiju, govornikoma gospodu Franciju Ofentavšku in Tanji Šeligo za lepe poslovilne besede, gospodu Mateju Mastnaku za odigrano žalostinko ter upokojencem Ljubečna - Proseniško in Šentvid pri Grobelnem. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: sinovi z družinami in Anica z družino
1765
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
7. avgusta je minilo deset let, kar nas je zapustil
TOMI PERC
(1979 - 2006)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
Življenje je omejeno, ljubezen in spomini neskončni, najdražji moj...
V SPOMIN
Mineva eno leto bolečine in žalosti od smrti mojega dragega
DARKA GUSTIJA BINCLA
iz Vojnika (5. 7. 1961 - 11. 8. 2015)
Njegova Anka s sinom Danijelom
Mirno in spokojno
si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da.
ZAHVALA
Ob izgubi ljubeče mame, babice, sestre in tete
JOŽICE KORDIŠ
iz Celja (14. 3. 1932 - 6. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče.
Posebna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, domu ostarelih Lipa Štore in hematološkemu oddelku bolnišnice Celje.
Draga mama, babica in sestra, zelo te bomo pogrešali.
Žalujoči vsi njeni
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo. Ostala je tvoja dobrota, a v naših srcih bolečina.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega sina, moža, očeta, brata, tasta in strica
IGNACA ŠPESA
z Ljubečne (12. 9. 1959 - 3. 8. 2016)
se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovanje za sveto mašo in cerkev. Najlepša hvala dr. Miranu Sajovicu, SDB za opravljen cerkveni obred, župniku Janku Ivančiču in ženskemu pevskemu zboru M. J. A. V. za zapete pesmi ob slovesu. Prav lepa hvala tudi Klin. inštitutu za klinično ne-vrofiziologijo Ljubljana za velik trud, prizadevanje in vso zdravstveno oskrbo, ki jo je potreboval. Zahvala Hospicu - Slovenskemu društvu Hospic Celje in snahi Timeji za pomoč pri zdravstveni oskrbi in
lajšanju bolečin. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
I KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
VINO sorta izabela, neškropljeno, prodam. Telefon 031 316-175, okolica Laškega.
1725
BELO in rdeče polsuho vino ugodno prodam. Telefon 031 815-897. 1715
PARADIŽNIK, slive in cvetoče sončnice za šopke prodam. Telefo 031 575-514.
1701
RDEČO peso za vlaganje, sokove, po 0,40 EUR/kg, prodam. Telefon 041 246-561.	1753
SILAŽNO koruzo mitos sigenta, veliko nad 3 m, v okolici Šmarja, ugodno prodam. Telefon 041 667-032. 1766
OSTALO
VSE IZ IN0XA NUDI
PRODAM
JARKICE na začetku nesnosti, rjave in bele, enoletne kokoši in vse vrste perutninske krme, prodajamo na Farmi Roje pri Šempetru, vsak dalavnik. Sprejemamo tudi naročila za enodnevne in 5-teden-ske piščance za dopitanje. Telefon (03) 7001-446.	1633
BREZHIBNO delujočo in obnovljeno prešo za grozdje, ogrodje je na novo prebarvano in nov koš velikosti 150 litrov, prodam. Telefon 031 832-361. 1748
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 Iti* Ml 954216
Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko
OSEBNI avto Kia pride GLXI, starejši letnik, malo poškodovan levi blatnik, neregistriran, traktorsko prikolico, 320 x 115 x 35 cm, vtljiv priključek, z ročno zavoro, prodam. Telefon (03) 5794037, 051 239-107.	1771
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
BUKOVA drva prodam. Telefon 041 505832.	1757
ŽENSKO za manjšo pomoč pri pobiranju sliv potrebujem. Telefon 031 522-527.
1766
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO varilca ali ključavničarja. Ključavničar Darko Ojsteršek, s. p., Cesta v Trnovlje 7, Celje, telefon 051 436-025.
1777
Poroke
Celje
Poročili so se: Polona RE-ZAR iz Celja in Klemen HRO-VAT iz Prožinske vasi, Taja FINK iz Vojnika in Žiga VRA-NIČAR iz Šmarja pri Jelšah.
Laško
Poročila sta se: Ame-la MURATOVIĆ in Edvin DŽUZDANOVIĆ iz Hrastnika.
Mozirje
Poročili so se: Veronika
POLANŠEK iz Božne in Tadej LORENČIČ iz Ljubljane, Nina LEDINEK iz Velenja in Boštjan REZMAN iz Gaberk.
Velenje
Poročila sta se: Nina LE-DINEK in Blaž LUKNER iz Šoštanja.
radio celie
Smrti
Celje
Umrli so: Branko BU-GARIN iz Šentjurja, 67 let, Franc ZUPANC iz Soteskega pri Kalobju, 82 let, Marija POLUTNIK iz Šentjurja, 81 let, Miran BUKOVEC iz Celja, 63 let, Aljaž PAJ iz Laškega, 27 let, Terezija SIRŠE iz Prebolda, 73 let.
Laško
Umrla sta: Jožefa RUPNIK iz Rimskih Toplic, 89 let, Srečko NEMEC iz Spodnje Rečice, 53 let.
Velenje
Umrli so: Terezija JESIH iz Šoštanja, 90 let, Ana GORI-ŠEK iz Velenja, 75 let, Marija AUBREHT iz Velenja, 83 let, Ivan LESKOŠEK iz Velenja, 75 let, Karol POPELAR iz Šmartnega ob Paki, 84 let, Marija VIDETIČ iz Šoštanja, 80 let.
KamainoKs a.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.	Uredništvo NT&RC
C "O Q)
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
CINEPLEXX
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 11. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 12. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	LOST FREQUENCIES FEAT.	
	SANDRO CAVAZZA -	
	BEAUTIFUL LIFE	(5)
2.	ZHU - GENERATIONWHY	(3)
3.	RED HOT CHILI PEPPERS -	
	DARK NECESSITIES	(5)
4.	MAGIC! - RED DRESS	(2)
5.	BEYONCe FEAT. THE	
	WEEKND - 6 INCH	(4)
6.	MAJOR LAZER FEAT JUSTIN.	
	BIEBER & MO - COLD WATER	(1)
7. DAVID GUETTA FEAT. ZARA LARS-		
	SON - THIS ONE'S FOR YOU	(4)
8.	BRITNEY SPEARS FEAT.	
	G-EAZY - MAKE ME	(3)
9.	CHRISTINA AGUILERA -	
	CHANGE	(2)
10.	MR. PROBZ - FINE ASS MESS	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	RAIVEN - NOV PLANET	(6)
2.	ALYA - SRCE ZA SRCE	(4)
3.	ANU - BREZ BESED	(3)
4.	MUFF - WHERE YOU LEFT ME	(5)
5.	ZLATKO - VOZM SE	(1)
6.	MAGNIFICO - KUKU LELE	(5)
7. OMAR NABER - ZGODBA BREZ		
	NAPAKE	(3)
8.	TABU - PRVI ZADNJI	(2)
9.	BQL - MUZA	(2)
10.	ANZHE - POZITIVEN SONG	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	KING ELLE - GOOD GIRLS	
	IMANI WILLIAMS FEAT. SIGALA &	
	BLONDE - DON'T NEED NO MONEY	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	STENDBAJ - OBLAČEN POGLED	
	RINA K. - ŽIVLJENJE JE PRESTIŽ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 13. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 14. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Ivan Arzen-šek, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 15. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. ju-
tranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Ivan Arzenšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-trca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 16. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 17. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
novi tednik
Spored od 11. 8. do 17. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Iskanje pozabljive Dory - animirani
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.15
Izganjalci duhov - komedija, fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 Jason Bourne - akcijski četrtek: 16.35, 18.25, 20.00, 21.00
petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.35, 18.25, 20.00, 21.00, 22.25 Julieta - drama četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 20.50
Kako najti zmenek za poroko
- komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.30
petek, sobota, nedelja: 20.30, 22.30
Ledena doba: Veliki trk - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, torek, sreda: 16.00, 18.00
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.00, 16.00, 18.00 Ledena doba: Veliki trk - animirani, komedija, 3D, sinh. četrtek, petek, torek, sreda: 16.45
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.45, 16.45
Nevarnost iz globine - triler četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21. 20 Obveščevalna - komedija četrtek, petek, torek, sreda: 18.15
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.50, 18.15
Odred odpisanih - fantazijski,
pustolovski
četrtek, torek, sreda: 17.30, 20.20 petek: 17.30, 20.20, 22.10 sobota, nedelja: 15.00, 17.30, 20.20, 22.10
ponedeljek: 15.00, 17.30, 20.20 Odred odpisanih - fantazijski,
pustolovski, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 21.10
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirani, komedija, sinh.
četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 17.20, 19.10 sobota, nedelja, ponedeljek: 13.30, 15.30, 17.20, 19.10 The Secret Life of Pets - animirani, komedija, originalna verzija
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirani, komedija, 3D, sinh.
četrtek, petek, torek, sreda: 16.30, 18.20
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.30, 16.30, 18.20 Zvezdne steze Onkraj - fantazijski, akcijski
četrtek, petek, torek, sreda: 19.00
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.10, 19.00
ČETRTEK
20.00 Julieta - drama PETEK
17.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirani, komedija, sinh.
19.00 Julieta - drama 21.00 Ogorčenje - drama SOBOTA
17.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirani, komedija, sinh.
19.00 Ogorčenje - drama 21.00 Julieta - drama NEDELJA
17.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirani, komedija, sinh.
19.00 Julieta - drama 21.00 Ogorčenje - drama SREDA
20.00 Julieta - drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirana komedija, sinh.
20.00 V senci žensk - drama 20.50 Ogorčenje - drama 23.00 Odred odpisanih - akcijska kriminalka, 3D SOBOTA
19.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirana komedija, 3D, sinh.
20.30 V senci žensk - drama 21.00 Odred odpisanih - akcijska kriminalka NEDELJA
16.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirana komedija, 3D, sinh.
18.00 Odred odpisanih - akcijska kriminalka, 3D 19.00 V senci žensk - drama 20.30 Ogorčenje - drama
ZVEZDE POD ZVEZDAI
na ploščadi ob Domu kulture Velenje (vstopnine ni) PONEDELJEK
21.00 Skrivnosti njihovih oči
- triler
V primeru slabega vremena bo kino predstava v mali dvorani Kina Velenje.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 11. 8.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Počitniško druženje v Hermanovem brlogu
voden ogled razstav Brlog igrač in Herman Lisjak vodi po vodi
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Kulturno-zgodovinska zbirka
javno vodstvo po razstavi
20.30 Galerija Velenje
Jure in Miha Smirnov Oštir
koncert klasične glasbe
SOBOTA, 13. 8.
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Zaljubljeni žabec
poletje na travniku - sobotne lutkarije, Lutkovno gledališče Fru-fru, Ljubljana; v primeru slabega vremena lutkarije odpadejo
21.00 Šlandrov trg Žalec_
Poletje v Žalcu: skupina Zeus
koncert
21.00 Pred Domom kulture Velenje
Miha Hrustelj Trio
koncert; v primeru slabega vremena koncert odpade
NEDELJA, 14. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Park pri gradu Dobrna
Noč pod kostanji z Darjo Gajšek in Gorazdom Špeglom
nastopajo: ansambel Petka in ansambel Potepini
TOREK, 16. 8.
19.00 Velenjski grad
Citre
odprtje razstave citer zbiralca Andreja Mlakarja
SREDA, 17. 8.
19.00 Vila Bianca Velenje
Wilfried Scharf, citre
Citrarski festival Prešmentane citre
21.00 Park pri gradu Dobrna
Noč elektronskih kostanjev
Poletje v Celju
ČETRTEK, 11. 8.
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Sounds of Slovenia trio z Boštjanom Gombačem
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
PETEK, 12. 8.
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
koncert; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Mestna plaža Filmska noč
uživajte v filmskih projekcijah na prostem; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Špital za prjatle
Moonlight sky
koncert
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Trije mušketirji
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
19. 8. Ansambel Igor in Zlati zvoki, 20.00 Šlandrov trg
20. 8, Skupina Flora&Paris, 20.00 Šlandrov trg
26. 8. Večer akustične glasbe FAG 2016, 20.00 atrij Savinove hiše
Ob sobotah brezplačni vodeni ogledi Žalca in Avantura Zeleno zlato, pričetek ob 9.00 pred E ko muzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Cesta Žalskega tabora 2)
Za koncerte na Šlandrovem trgu ш Kino pod zvezdami m vstopnin Ob slabem vremenu prireditve odpadejo jj^.^p
Vet na «ww.ikst zalec.si in v TlC-u ialec
NAPOVEDNIK
23
PETEK, 12. 8.
Pokrajinski muzej Celje vodeni ogledi razstav
Informacije in najave:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
ALMA M. POT, ^
Četrtek, 18. avgus
ob 17.00
SOBOTA, 13. 8.
10.00 do 12.00 Poletje na
promenadi Hotela Evropa Evropin otroški vrtiljak
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 Mestna plaža
Glasbena ura z Andrejo Zupančič
glasbena delavnica; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
20.30 Dvorišče knežjega dvorca
Ula Mlakar, harfa
vstop prost; v primeru slabega vremena bo koncert v Galeriji sodobne umetnosti Celje
SREDA, 17. 8.
15.00 Mestna plaža
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Hotel Evropa
Poletje na promenadi Hotela Evropa
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Špital za prjatle
Back to black: A tribute to Amy Winehouse
koncert 21.00 Kavarna pri Nejcu Wild Strings Trio
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
NEDELJA, 14. 8.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
Skavtska dogodivščina
od srede do petka, vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
Ostale prireditve
ČETRTEK, 11. 8.
21. 00 Terme Olimia
Nastop Harmonikarskega orkestra Goličnik
21.00 Šmarje pri Jelšah
Poletni četrtkovi večeri: Poletni kino
radio cehe
9.00 do 16.15 Pod kostanji Celje Enodnevna kitarska ustvarjalnica Viva creativa
za učence, učitelje, vzgojitelje; vodi: Ajša Svetlin
21.00 eMCe plac Velenje
Klubski večer
21.00 Terme Olimia
Srednjeveški večer s ciganskimi plesalkami
SOBOTA, 13. 8.
7.00 do 13.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem
8.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
9.00 Ekomuzej Žalec
Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu in Avantura Zeleno zlato
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo
10.00 do 12.00 Plaža na Velenjskem jezeru Poletne raziskovalno-umetniške delavnice
delavnice bosta vodila Nina Cvirn in Miha Cojhter; v primeru slabega vremena dogodek odpade
19.00 Terme Olimia_
Terme Olimia fest
Poletje v Podčetrtku 2016
20.00 Gasilski dom PGD Zabukovica
Veselica z ansamblom Fantje izpod Lisce ob prazniku KS Griže
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer 21.00 Rogaška Slatina
Romana Krajnčan kvartet
Anin festival
PONEDELJEK, 15. 8.
8.00 Gasilski dom v Socki
Pohod in tek na Kislico
8.00 Gasilski dom Nova Cerkev
Kolesarski vzpon na Strnadov travnik
TOREK, 16. 8.
8.00 do 12.30 Pod kostanji 4, Celje_
Glasbeno-literarno-gibalno-likovna
ustvarjalnica Viva creativa
za otroke po sedmem letu starosti; vodi: Ajša Svetlin
9.00 in 16.00 Dvorec Novo Celje
Umetniške delavnice
za otroke od 4. do 15. leta dopoldan, za dijake in odrasle popoldan; od torka do petka
10.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Torkove ustvarjalne urice v knjižnici
za predšolske in šolske otroke
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Družabno na plaži
poletje na travniku -torkove igrarije; v primeru slabega vremena odpade
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar; vstop prost
SREDA, 17. 8.
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Počitniške ustvarjalne delavnice
vodi: Nada Mlinarević 10.00 Knjižnica Velenje
Skupaj nam bo uspelo - team building igre za otroke
zabavna sreda
17.00 do 19.00 Plaža na Velenjskem jezeru Poletne raziskovalno-umetniške delavnice
delavnice bosta vodila Nina Cvirn in Miha Cojhter; v primeru slabega vremena dogodek odpade
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica;
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sebe v žepu/Me in my pocket; do 28. 8.
Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Krožišča Celja
SEZNAM DOGODKOV MED 11.IN18. AVGUSTOM
JULIJ KREKOV TRG AVGUST Stare razglednice Celja
Razstava ob 70-letnici knjižnice
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 17- avgust, Poletna ustvarjalna delavnica ob 10. uri Mentorica Nada Mlinarevič Za otroke od 3. leta dalje
NE VPIS V U30 SPEGLEJTE Vpis v U3O za šolsko leto 2016/2017 bo potekal od 5. do 23. septembra 2016
NE Poletno branje SPREGLEJTE Izposojevalni rok gradiv je v poletnih mesecih 1 mesec z možnostjo podaljšave
NE Počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku SPREGLEJTE Likovna šola, glasbene in ustvarjalne delavnice Prijave in več informacij na 03 426 17 66
NE Razstava ob 20-letnici Veronikine nagrade SPREGLEJTE Portreti slovenskega Parnasa Na ogled do 31. avgusta
NE Razstava Krožišča Celja in okolice SPREGLEJTE Avtorje celjski fotograf Franci Horvat Na ogled do 31. avgusta
NE Razstava na Krekovem trgu SPREGLEJTE Stare razglednice Celja Na ogled do 31. avgusta
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8,-13. ure
in okolice fotografa Francija Horvata, do 31. 8.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Tapiserije avtorice Špele Orešnik, do 31. 8.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Ize Pavlina, do 4. 9.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: fotografska razstava Borisa Pra-tnekerja, do 20. 8.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Celjska pomlad članov Fotografskega društva Celje, do 16. 9.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sebe v žepu, do 28. 8.
ГГЛГ\7Г
muz ej novej ä e z go do vine I c el j e
TOREK, 16. 8.
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Kekec in Pehta
gostuje: Teater za vse
20.00 Užitkarna Beli vol
Swing večer
Celjsko meščanstvo med obema vojnama
Poglej v muzej...
Muzej novejše zgodovine Celje vas v poletnih mesecih vabi na ogled prenovljene stalne razstave Živeti v Celju.
Razstava o mestu in njegovih prebivalcih v 20. stoletju.
... v Muzej novejše zgodovine Celje
Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava slikarja Janka Orača, do
31. 8.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava Tihožitje 2016, do 31. 8.
Galerija erotike Račka: razstava Rožnati feng shui Andreja Brumna Čopa, do 4. 9.
Mestna plaža: razstava Zloženke, razglednice Hello, I'm in Celje, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Go-razda Tratnika; do 10. 9.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Železni poljub akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak in kiparja Leopolda Methansa, do 31. 8.
Knjižnica Laško: razstava Marija in Andrej Štremfelj Polnost življenja, do 15. 10.
Mestna galerija Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica Od zrna do kruha, do 31. 8.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva_ Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
V štirinajstih dneh s kolesom do Grčije
Slivničanka Manca Čujež z novim dosežkom
Neustavljiva popotnica Manca Čujež si je tokrat za nov izziv izbrala potovanje s kolesom. Z dolgoletnim prijateljem Tomažem sta v 14 dneh prekolesarila 1.723 kilometrov od Ljubljane do Patre. »In ko sva najbolj potrebovala človeka, to je bilo malce po meji med Albanijo in Grčijo, da bi nama pomagal glede potepuških psov, nama je nasproti pripeljal Slovenec,« je razložila Manca, ki je s potovanja prinesla zelo pozitivne izkušnje.
Manca Čujež, 31-letna Slivničanka, ki že dlje časa živi in dela v prestolnici, vsako leto obišče še neznani košček Zemlje. Ponavadi na neznana območja odleti z domačega letališča ali s katerega od tujih, a tokrat jo je iz sobe mahnila s kolesom in z opremo. Za sopotnika je vzela dolgoletnega soseda v študentskem domu in dobrega prijatelja Tomaža. »S Katjo in Tomažem, dvojčkoma iz Prlekije, smo se na začetku študija isti dan vselili v študentski dom v Rožni dolini, dolgo prijetno sosedovali in tudi po študiju ohranili stike. Katja se je pred nekaj leti preselila v Grčijo in na letošnjem smučanju s študentsko druščino je padla
malce nora ideja, da jo greva s Tomažem obiskat s kolesom. In sva šla,« je Manca razložila, zakaj sta za končni cilj izbrala prav Grčijo. Pot ju je vodila iz Ljubljane preko Kočevja in Delnic do Crikve-nice, nato po Jadranski ma-gistrali skozi Zadar, Šibenik, Split, Neum do Dubrovnika in naprej do Budve, Skadarja in Drača, nato je sledil vstop v Grčijo, kjer sta se peljala skozi Ioannino, Lefkas do Patrasa in nazaj s trajektom do Trsta. 1.723 km od Ljubljane do Patrasa je zahtevalo 14 dni in v povprečju 120 kilometrov na dan. Večino noči sta prespala v svojih šotorih.
»Gori, doli, naokoli« po Jadranu
Čeprav zdaj večina za pot na hrvaško morje izbere avtocesto, se mogoče še kdo spomni dolgega potovanja po Jadranski magistrali iz zaliva v zaliv na vročem soncu, po razgibanem terenu »gori, doli, naokoli«. »Magistrala je precej prometna, zato moraš ves čas pozorno kolesariti zaradi mimo drvečega prometa. Z zastavicami, odsevniki in barvnimi torbami sva se potrudila biti čim opaznejša,
Manca in Tomaž že v Grčiji, končno na točki, ki ponuja razgled.
večina voznikov je to spoštovala, veliko je bilo tudi spodbudnega hupanja, nekajkrat pa nama je malce zastal dih ob kakšnem prehitevanju v škarje ali drvenju motoristov.«
Kljub tisočim kilometrom nista niti enkrat imela predrtih zračnic niti enkrat jih nista napolnila, le menjalnik in verigo sta dodobra »zdelala«. Med potjo ob morju so ju
navduševali krasni razgledi in počasnejše občudovanje krajev ob poti, ki bi sicer v avtomobilu hitro švignili mimo. »Ustavila sva se le v posameznih krajih, ki niso bili predaleč z najine trase oziroma so bili tam, kjer sva prenočevala ali preživela najbolj vroč del dneva. Morje je bilo imeniten vsakodnevni balzam za utrujene in napete mišice!« Manca z vseh potovanj pride z novo potrditvijo, da na tem svetu živijo krasni ljudje. »Sploh Črnogorci in Albanci so se izkazali za najtoplejše. Navdušili so naju tudi drugi kolesarji, ki so na resnično dolgih kolesarskih odiseja-dah, pa Slovenci na kolesu, motorju, v avtu, tudi peš na plaži, ki so naju prijazno pozdravljali.«
Slovenec tam, ko ga potrebuješ
V najbolj kritičnem trenutku, ko sta pomislila na kaj hujšega, sta srečala prav Slovence. »Po prečkanju al-bansko-grške meje, ko je bilo za nama že 160 napornih kilometrov, sonce je zahajalo, cesta pa lezla navkreber, so naju na severu Grčije obkolili lajajoči potepuški psi, tako da si nisva upala naprej. In v
tistem trenutku je pripeljal avtodom z goriško registracijo, ki je trobil in odganjal pse ter vozil vzvratno, da sva jim lahko ubežala. Z nama je vozil še nekaj kilometrov do oddaljenega naselja. Prijazni ljudje so nama izven delovnega časa pripravili obilno grško večerjo in nama dovolili, da sva šotor namestila kar na otroškem igrišču pri restavraciji in ribogojnici. Pa še pred kačami sva bila varna, ki jih je na celinski Grčiji ogromno. Tudi ob cestah je bilo toliko povoženih živali, kot jih še nisem nikoli videla.«
Manca je pogumno dekle, ki z veliko mero odkriva svet in samo sebe. Tudi tokrat se je vrnila z novimi spoznanji in izkušnjami. »Presenetilo me je, koliko smo sposobni, če le poskusimo. Sem zgolj rekreativna kolesarka brez osupljive vsakoletne kilometrine, ampak s trdno voljo, podporo najbližjih in seveda dobro kolesarsko družbo je bilo kolesarjenje do Grčije prijetno, razgledno in doživeto popotovanje. Zaradi razbolele zadnjice pa na trenutke malce manj udobno.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Manca Čujež
Ted ni ko ve ^zaodbe
Št. 32 / Leto 71 / Celje, 11. avgust 2016
Ko se pomerijo kosci, grabljice in »štangarji« «2з
v
Snežna jama na Raduhi Brezglutenski, medeni Čili Bazilični dan str. 42
str. 28-29 friki str. 34-35
26
INTERVJU
Na »delovnem mestu«, za oltarjem petrovške romarske bazilike.
Pater Vanč na sprehodu s psom
V ravnovesju me
Ob velikem šmarnu pogovor z župnikom romarskega središča v Petrovčah, dominikanskim patrom Vančem Arzenškom - Redovnik, ki igra nogomet, smuča in se vozi z motorjem
V romarskem središču v Petrovčah je svet v malem. Sestre so s kar treh različnih celin in prihajajo iz Nigerije, Pakistana in Italije.
Na veliki šmaren se marsikdo še posebej spominja osrednje romarske poti celjske škofije, to je Petrovč. Pater Ivan Arzenšek je tam župnik ter rektor bazilike. Dominikanskega patra poznamo blizu in daleč, saj je dejaven na različnih področjih.
Med drugim je bil predsednik športnega društva slovenskih duhovnikov ter se nasploh veliko ukvarja z rekreacijo. Tudi zelo izobražen je, saj je v Švici opravil magisterij. Prav tako je dejaven v društvu Znamenje, v Petrovčah pa je bil celo predsednik krajevnega kulturnega društva.
Na veliko mašo oziroma veliki šmaren vam dela gotovo ne zmanjka. Kako poteka ponavadi vaše osebno praznovanje tega praznika, ki je verjetno predvsem v znamenju dela?
Na ta praznik se pripravljam z molitvijo. Skupaj s sestrami dominikankami se priporočamo Mariji in Bogu, da bi ta naš največji praznik potekal res tako, kot si ga zamislimo. Naprej naredimo načrt praznovanja in skupaj s sodelavci se zato srečamo dvakrat. Najprej na začetku avgusta, nato še tik pred praznikom. Tudi priprav po tehnični plati ne manjka, saj odkar imamo za baziliko lep prostor, postavljamo tam šotor. Pod njim sta dve sveti maši, ob 10. uri in ob 19. uri za mlade. Med drugim je treba organizirati skavte, ki poskrbijo za sprejem številnih romarjev. Prav tako je treba poskrbeti za spovednike.
Kako pa po navadi potekajo slovesnosti na veliki šmaren v Petrovčah?
Praznovanje začnemo na predvečer praznika. Po maši je po vasi vsakoletna procesija z Marijinim kipom in lučkami. Sodeluje naš škof, ki v Petrov-če rad prihaja, saj mu petrov-ška Marija veliko pomeni. Na sam praznik je več maš, med njimi ena posebej za bolne in ostarele.
Duhovniška služba v Petrovčah, zaradi romarskega središča, ni ravno vsakdanja. Koliko romarjev prihaja na-
sploh, od kod vse prihajajo, kdaj prihajajo?
Romarji prihajajo v Petrov-če že šesto let in to iz različnih krajev. Največ jih je iz Savinjske doline, Celja in Šaleške doline, vendar prihajajo tudi celo iz zamejstva. Letos smo sprejeli že trideset avtobusov romarjev. Stari so predvsem od trideset do šestdeset let. Največkrat prihajajo ob sobotah. Prednost Petrovč je, da so blizu avtoceste. Predvsem pa je tu seveda Marija, ki jih pozdravlja s svojim nasmehom, na poseben način nagovarja in privlači.
Kakšna je bila vaša življenjska pot, do vaše odločitve za duhovništvo? Iz kakšne družine izhajate?
Moja duhovniška pot se je začela pri petnajstih letih, ko sem končal osnovno šolo. Prihajam iz kmečke družine, med petimi otroki sem najstarejši. Starši so me vzgajali v krščanskem duhu tako z besedo kot z osebnim zgledom. Željo po duhovniškem poklicu sem imel že kot mi-
fakulteto. Po diplomi sem opravil še magisterij.
Odločili ste se tako za du-hovništvo kot tudi redovni-štvo. Kako da ste odšli ravno med dominikance?
Iz Dramelj smo kar trije dominikanci. Drug drugega smo spodbujali ter seznanjali z dominikanci. Odločil sem se zato, ker naš red daje velik poudarek študiju in izobraževanju. Prav tako nam omogoča, da spoznamo tuje jezike, saj nas pošilja na študij po svetu. Tri glavne značilnosti našega reda so pridigati, slaviti Boga in blagoslavljati ljudi.
Potem, ko ste postali duhovnik, ste prišli v Savinjsko dolino ter tu ostali ves čas.
Leta 1982 sem postal duhovnik in redovnik. Začel sem kot duhovni pomočnik v Žalcu. Veliko sem se posvečal mladim ter z njimi med drugim potoval na novoletna srečanja po Evropi. Kmalu sem začutil, da me Savinjska dolina sprejema. Upam, da so me tudi Savinjčani sprejeli za svojega. Nato sem postal župnik
»Opažam, da ljudje ne doživljajo le materialne stiske, ampak da so nesrečni in nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali svoje težave. Gre za krik po tem, da bi ljudje zaživeli človeka dostojno življenje. To jim s pomočjo naših prostovoljk v Petrovčah, skušamo omogočiti.«
nistrant. Nato sem spoznal redovnika dominikanca, kije bil v gimnaziji v Bolu na otoku Braču ter se je poleti vračal domov. Povedal sem, da bi rad postal duhovnik. Župnik v Dramljah je veliko molil, da bi se ta želja izpolnila. Moja družina me je podpirala. Končal sem klasično gimnazijo na Braču, nato sem odšel v noviciat v Bo-logno in nadaljeval študij v Torinu. Od tam sem odšel v Švico v Fribourg na
Hnmiriikariskn tpnlnškn
Pater Vanč ima rad tudi vožnie z motorjem.
»Po moje sta glavni razlog sekula-rizacija ter duhovna siromašnost današnjega sveta, Evrope. Drug razlog je v katoliški Cerkvi, saj bi morali bolj razmišljati o tem, da danes ni lahko biti duhovnik ter da je duhovniku težko biti sam. Zato bi bile na tem področju potrebne spremembe in papež Frančišek o tem že govori.«
(pater Vanč o pomanjkanju duhovnikov v Sloveniji)
INTERVJU
27
d duhovno in telesno kondicijo
Romarji prihajajo v Petrovče že šesto let, in to iz različnih krajev. Največ jih je iz Savinjske doline, Celja in Šaleške doline, vendar prihajajo tudi celo iz zamejstva. Letos smo sprejeli že trideset avtobusov z romarji.
v Petrovčah. Nikoli se nisem zapiral v samostan, ampak bil povezan s pomočjo kulture, športa in drugih dejavnosti z vsemi ljudmi dobre volje.
Kaj pa vas v Savinjski dolini morda moti?
Včasih me moti individua-lizem ter da posamezniki gledajo zgolj nase. Pokažejo, da
co m a tori alrio
111ULVI 1U1JIV
dobrine njihova M
ve
prednost. Treba je spomniti, da človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust. Duhovno in materialno plat bi morali bolj uravnotežiti zato, ker smo ljudje duhovna in telesna bitja.
Stisk ljudi tudi v Savinjski dolini ne manjka, vključili ste se v delo dekanijske karitas. S kakšnimi človeškimi stiskami se v karitas srečujete ter kako jih premagujete?
Dekanijska karitas Petrovče pokriva območje petih župnij. Skušamo odgovarjati na materialne stiske savinjskega človeka. Brez dobrodelne dejavnosti evangeljske-ga življenja ni. Opažam pa, da ljudje ne doživljajo le materialne
stiske, ampak, da so nesrečni in nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali svoje težave. Gre za krik po tem, da bi ljudje zaživeli človeka dostojno življenje. To jim, s pomočjo naših prostovoljk v Petrovčah, skušamo dati.
Bili ste tudi predsednik Kulturnega društva Petrovče. To, da je predsednik kulturnega društva duhovnik, ni ravno vsakdanje. Za kaj ste si v tej vlogi najbolj prizadevali?
kšna založba oziroma društvo je to, kakšno je tam vaše delo?
S škofom Grmičem, ki je danes že pokojni, smo se takratni mlajši teologi odločili, da bomo odprtost teološkega prostora v Sloveniji nadaljevali z ustanovitvijo založbe Znamenje. Privolil sem, da bom njen vodja in direktor. Založba Znamenje je nadaljevala izdajanje revije Znamenje, namenjene teološkim, kulturnim in družbenim vprašanjem. Ob tem izdajamo
»Včasih me moti individualizem in to, da posamezniki gledajo zgolj nase. Pokažejo, da so materialne dobrine njihova prednost. Treba je spomniti, da človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«
Leta 1993 so me izvolili za predsednika kulturnega društva Petrovče. To ni bilo na mojo željo, ampak so tako presodili na občnem zboru. Bil sem mlad in poln želja ter moči, da to društvo nekoliko prenovim. V kulturnem društvu sem se prepoznal kot nekdo, ki naj bi povezal različna mišljenja in poglede ter poskrbel za človekovo duhovno plat. Organizirali smo različne prireditve na glasbenem in dramskem področju, obnovili smo dvorano. Na naše prireditve so udeleženci prihajali od blizu in od daleč.
Ste tudi soustanovitelj založbe Znamenje. Ka-
»Kmalu sem začutil, da me Savinjska dolina sprejema. Upam, da so me tudi Savinjčani sprejeli za svojega.«
tudi knjige, ki jih druge katoliške založbe ne bi izdajale. Gre predvsem za kritično literaturo v katoliški Cerkvi in za dominikansko literaturo. Tudi sam prevajam knjige iz francoščine, nemščine in italijanščine. To mi daje možnost, da ohranim stik s knjigo in poslanstvom dominikanskega reda, da je knjiga naša največja ljubezen.
V dominikanski skupnosti v Petrovčah ste svet v malem. Kolikor vem, so redovnice tudi iz Nigerije ter iz Pakistana. Kako po vaših opažanjih sprejema ta svet v malem širša okolica?
Pred štirimi leti sem uspel nagovoriti dominikanke sv. Katarine Sienske iz Rima, da
Pater Vanč v oblačilu dominikanskega redovnika
»Iz Dramelj smo kar trije dominikanci. Drug drugega smo spodbujali in seznanjali z domini-kanci. Za dominikanski red sem se odločil zato, ker daje velik poudarek študiju, izobraževanju.«
so prišle v Petrovče. Njihova predstojnica se je odločila, da pošlje dve Nigerijki, sestri Felicitas in Lilian, sestro Jamilo iz Pakistana in sestro Gerino iz Italije. To so štiri sestre in sicer s treh različnih celin, kar je znamenje, kako univerzalen je naš dominikanski red. Tudi to, da povezuje brate in sestre, moško in žensko vejo. Dominik je najprej ustanovil v Franciji samostan sester, da bi molile za brate, ki jih bo pošiljal po Evropi. Tako tudi v Petrovčah skupaj molimo in skupaj delamo. Pomagajo mi pri poučevanju verouka in sprejemanju romarjev. Predvsem pa prinašajo v Savinjsko dolino drugačnost. Ljudje so jih sprejeli ter so jih veseli. Tudi jaz se ob njih učim, kako je treba biti odprt za drugačne kulture. Prinašajo nam njihovo kulturo in njihov način življenja kot
nekaj dobrega. Mislim, da je to zame in za Petrovče veliko bogastvo. Treba je pohvaliti, da smo tako raznoliki.
V Sloveniji je pomanjkanje duhovnikov. Kaj je po vaših opažanjih vzrok, da se mladi za ta poklic ne odločajo več toliko kot nekoč?
Po moje sta glavni razlog sekularizacija ter duhovna si-romašnost današnjega sveta, Evrope. Drug razlog je v katoliški Cerkvi, saj bi morali bolj razmišljati o tem, da danes ni lahko biti duhovnik ter da je duhovniku težko biti sam. Zato bi bile na tem področju potrebne spremembe in papež Frančišek o tem že govori. Sprejel je odločitev, da si bo prizadeval, da bi ženske lahko postale diakonese. Tako kot so lahko že diakoni moški. Verjetno bo potrebna tudi omilitev celibata, da bi lahko ta postal svobodna izbira.
Skrbite tudi za svojo telesno kondicijo. Na katerih športnih področjih se udej-stvujete?
Rad igram nogomet, tenis in namizni tenis. Pozimi rad smučam. S tem ohranjam zdrav duh v zdravem telesu ter skrbim za ravnovesje med duhovno in telesno kondicijo. Trenutno imam najrajši tenis, ki ga lahko igram tako poleti kot pozimi.
Udejstvujete se tudi v športnem društvu slovenskih duhovnikov. Kakšno društvo je ter koliko je dejavno?
To društvo je dejavno že od leta 1985, ko je bilo leto
miru. Skupaj z duhovnikom Dorijem Pečovnikom sva ustanovila duhovniško nogometno ekipo Pax, kar pomeni mir. Od takrat igramo z različnimi skupinami nogomet ter se družimo z različno mislečimi ljudmi. Tako se med seboj družimo tudi duhovniki. Udeležujemo se tudi evropskega nogometnega prvenstva duhovnikov in turnirjev, na katere smo povabljeni.
Letos ste se udeležili tudi evropskega nogometnega prvenstva za duhovnike, ki je bilo na Slovaškem. Sodelovalo je šestnajst držav. Kakšno tekmovanje je to, kakšno vzdušje je tam ter kakšni so vaši vtisi?
Tudi mi smo že organizirali to prvenstvo. Letos je bila na vrsti Slovaška. Na prvenstvu, ki traja dva dni, se po navadi zbere okoli dvesto duhovnikov iz vse Evrope. To predvsem pomeni druženje med nami, evropskimi duhovniki. Med seboj se tudi veliko pogovarjamo. Tam sem spoznal nove prijatelje, ki sem jih že večkrat obiskal. Tudi na ta način se slovenska Cerkev odpira do drugih nacionalnih cerkva.
Tudi motorji vam niso tuji ...
Všeč so mi srednje težki motorji. Imam 250 kubični skuter, ki me navdušuje ter se z njim poleti veliko vozim, vendar ne hitro.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
»Rad igram nogomet, tenis in namizni tenis. Pozimi rad smučam. S tem ohranjam zdrav duh v zdravem telesu in skrbim za ravnovesje med duhovno in telesno kondicijo.«
»Občino nam je uspelo ohraniti nezadolženo«
Župan Luč Ciril Rosc meni, da avstrijsko podeželje v marsičem celo prekašamo - Lokalna samouprava kot steber stabilnosti
Občina Luče praznuje občinski praznik uradno 10. avgusta, ko goduje »farni« zavetnik sv. Lovrenc. Občinski prazniki so seveda priložnost, da se občina in njeni občani ozrejo v preteklost, sedanjost in prihodnost. To je storil tudi župan Luč v pogovoru za naš časopis.
V čem je glavna prednost občine, ki jo vodite?
Kot prednost občine vidim njeno povezanost, kar se izraža tudi v društvenemu dogajanju v kraju. To je zadnja leta zelo pestro in prispeva tudi k precejšnji prepoznavnosti kraja navzven in k zadovoljstvu tistih, ki sode-
lujejo. Tudi velikost občine je po mojem mnenju ravno prav velika oziroma majhna, da se skoraj vsi občani poznamo, kar je zagotovo prednost pri optimalnem obvladovanju sistema lokalne samouprave. Kljub številnim naložbam v zadnjih dveh desetletjih, predvsem v občinsko infrastrukturo, smo ohranili Luče kot neokrnjen biser ob vznožju savinjskih planin, kar je zagotovo velik kapital tudi za čas in rodove, ki prihajajo. Samo nekoliko izbrusiti ga bo še treba.
Kaj vas v občini moti? Kaj bi spremenili?
Kot prvo bi čim prej radi prišli do novih občinskih
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	1.495
Število rojstev:	13
Število družb:	25
Število zaposlenih v gospodarstvu:	100
Prihodki od prodaje:	24,6 milijona evrov
Čisti dobiček:	450 tisoč evrov
Čista izguba:	161 tisoč evrov
Povp. mesečna bruto plača v gospod. družbah: 1.084 evrov	
prostorskih načrtov, h katerim smo z novim izvajalcem pospešeno pristopili lani. Kot drugo bi radi, da bi se obstoječa finančna perspektiva prilagodila prejšnji, ko smo občine s številnimi uspešnimi projekti veliko prispevale k hitremu in skladnemu razvoju države. To se je udejanjalo iz potreb državljanov od spodaj navzgor.
S tiho sistemsko centralizacijo na številnih področjih, ki se nam dogaja ob asistenci države, pa siro-mašimo podeželje in s tem izgubljamo primerjalno prednost, kar me zelo moti. Lokalna samouprava je na-
mreč eden redkih stebrov stabilnosti v državi.
Kaj ponuja vaša občina na področju turizma?
Razgibana pokrajina v okolici Luč ponuja poleg ogleda številnih naravnih in kulturnih zanimivosti tudi različne možnosti preživljanja aktivnih počitnic. Od pohodništva, planinarjenja, kolesarjenja in vodnih dogodivščin do turnega smučanja in smučanja v smučarsko-rekreacijskem centru. Raznolika je tudi ponudba dodatnih turističnih storitev, kot so izposoja koles, wellness storitve, fitnes, otroška in športna igrišča, ogled okolice s konjskega sedla, ogled izdelave in prodaja
Vir: Ajpes in Statistični urad RS
»Zlato« medicinski sestri
Proslava v počastitev občinskega praznika Luč bo danes, 11. avgusta, ob 19. uri. Med praznovanjem, ki je povezano z bogatim kulturnim programom, bodo podeljena občinska priznanja.
Najvišje letošnje priznanje, zlato plaketo, bo prejela medicinska sestra Marija Preskar iz Zdravstvene postaje Luče. Občina ji jo bo namenila za dolgoletno prizadevno delo, prijaznost in ustrežljivost. Prav tako bosta podeljeni priznanji Občine Luče. Prejela ju bosta Tomaž Funtek za prizadevno delo na področju zaščite in reševanja ter Namiznoteniški klub Savinja za športne uspehe in delo z mladimi.
Župan Ciril Rosc
domačih jedi ter rokodelskih izdelkov, vodena adrenalinska doživetja, organizacija prevozov in podobno. Obiskovalcem so na voljo razne oblike nastanitvenih zmogljivosti, skupno 340 ležišč.
V teh dneh končujemo izdelavo 360-stopinjskega prostorskega videa naselja Luče vključno z vsemi ulicami, kar je v turistični promociji kraja povsem novo in bo vsem dosegljivo na spletu.
In na kaj ste v občini najbolj ponosni?
Osebno sem ponosen na svoje občane in njihove uspehe, na našo poveza-
»S pomočjo Planinske zveze Slovenije se kot ena od dveh slovenskih občin pilotsko vključujemo v mednarodni projekt Planinske vasi. S članstvom v tem elitnem združenju neokrnjenih alpskih krajev bomo naredili pri turistični ponudbi naše občine precejšen korak naprej.«
nost, ki se kaže v dejavnem društvenem delovanju. Ponosen sem tudi na celoten razvoj kraja, odkar smo leta 1995 začeli reformo lokalne samouprave. Takrat je bila velika razlika med podeželjem na avstrijski strani in pri nas. Danes so razlike že zelo zabrisane, v marsičem avstrijsko podeželje celo prekašamo. Kot občina z največ občinskih cest na občana v državi smo v teh letih skoraj do vseh kmetij v vseh zaselkih pripeljali asfaltno povezavo, tudi do tistih najvišjih, ki ležijo več kot tisoč metrov nad morjem. Tudi zato v vsem tem času praktično ni ugasnila nobena naša kmetija, na nekatere najoddaljenejše sta se celo vrnila življenje in optimizem. Ponosen sem tudi na to, da nam je kljub številnim naložbam uspelo ohraniti občino nezadolženo.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Med ledom in mlekom
V Snežni jami na Raduhi, v najvišje ležeči turistični jami Slovenije - Kako so jamo odkrivali
V delu jame, ki za turiste ni odprt.
Med biseri Zgornje Savinjske doline je Snežna jama na Raduhi, to je visoko nad Lučami. Z jeklenim konjičkom je treba najprej z glavne ceste v Strugah pri Lučah zaviti visoko v hribe. Po petnajstih kilometrih vožnje po cesti, večinoma po makadamu, pridemo na približno 1.500 metrov nadmorske višine. S parkirišča je nato še približno četrt ure pešpoti navkreber do vhoda v nevsakdanjo najvišje ležečo turistično jamo Slovenije.
Koliševko, kjer je vhod v jamo, so pastirji poznali že pred drugo svetovno vojno. V nekakšnem breznu se je sneg ohranil vse do poletja, ko so ga pastirji odnašali daleč po planinski okolici, kjer so ga v obliki vode potrebo-
vali za napajanje živine. Za čudovite jamske zaklade na dnu tega brezna pastirji niso vedeli.
Naključno odkritje
Leta 1981 so tam raziskovali člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. »Snežno jamo smo odkrili na enem od raziskovalnih taborov, ki smo jih v tistih letih pripravljali za naše krožkarje iz preboldske osnovne šole,« je povedal predsednik jamarskega kluba Silvo Ramšak. »Med raziskovanjem enega od brezen nam je zmanjkalo opreme. Dva od kolegov sta se zato odpravila do ceste in naletela na zelo veliko udor-nico, na kateri je bil sneg,« je še povedal predsednik. »Od zgoraj navzdol se je videl zgolj sneg, zato smo si
to nalogo pustili za zadnji dan. Ugotovili smo, da je ob steni manjša odprtina, iz katere močno piha,« se spominja Ramšak.
Ko so odprtino razširili, so po vrvi vanjo spustili fanta Polovičko, ki so ga tako klicali zato, ker ga je bilo bolj malo skupaj. Polovička je povedal, da se jama nadaljuje. Nato sta se dva jamarja spustila do čudovite Ledene dvorane in še naprej do prvega brezna. Najprej niso uspeli ugotoviti, da se jama nadaljuje. Pozneje so našli še marsikaj, med drugim so odkrili Medvedov rov, imenovan po najdenih kosteh jamskega medveda.
Preboldske jamarje sta presenetili predvsem velikost prostora in izjemnost visokogorske jame. »Snežna jama
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
VI i
R
V Jedilnici, kot se imenuje del Snežne jame. V jami na Raduhi je veliko zanimivega.
Lepota Ledene dvorane
je ostanek povsem drugačnih geoloških, geografskih in temperaturnih sprememb,« je na odkrito jamo ponosen predsednik jamarjev. Najprej so predvidevali, da je stara od dva do tri milijone let, medtem ko danes domnevajo, da šteje od deset do dvanajst milijonov let. Preboldčani so nato predali jamo v upravljanje Planinskemu društvu Luče, nazadnje je upravljanje prevzel jamarski klub. Tako je Snežna jama od leta 1990 odprta za najširšo javnost. Jamo obišče od dva do tri tisoč obiskovalcev na leto, njihovo število se je v letih splošne gospodarske krize nekoliko znižalo.
Po lestvi
Med našim obiskom jame so bili v skupini skoraj sami Nizozemci in Belgijci, ki jih v Zgornji Savinjski dolini ne manjka. Domačih obiskovalcev je razmeroma malo. Pred jamo so na nas čakale karbi-dovke, saj elektrika osvetljuje le del lepote Snežne jame.
Najprej smo se od vhoda spuščali v jamo po lestvah, in sicer približno trideset
metrov navzdol v Ledeno dvorano. V njenem jezeru je več kot deset metrov debela plast ledu. Na steni jame je celo portret gospodične z očali, ki ga je ustvarila narava. Sledila sta dvorana kapniških stebrov in največji steber jame, visok približno trideset metrov.
Med potjo je bilo na vrsti med drugim veliko mojstrovin narave iz tako imenovanega jamskega mleka. Kot nam je povedal vodnik po jami Janez Klasič, je v jamskem mleku ista bakterija kot v kravjem. »Z jamskim mlekom se lahko ponašamo, saj je Snežna jama edina turistična jama Slovenije, ki ga lahko pokaže,« je povedal vodnik. Turistični del Snežne jame se konča v tako imenovani Jedilnici, kjer so si jamarji med odkrivanjem tudi kaj skuhali in postregli. Jama skriva še veliko zanimivega, med drugim živijo v njej avtohtoni jamski hroščki. Najden je bil celo zob morskega psa, star štiri milijone let.
Zanimiva je tudi Klasiče-va osebna jamarska zgodba, saj je postal jamar pri de-
setih letih. Želel je postati že prej, vendar pravila tega niso dopuščala. »Uporabili so me na primer za raziskovanje špranj. Povabilu sem se rad odzval, saj mi je bilo vedno zanimivo,« je povedal. Zanimivi so tudi obiskovalci
jame. Ti so različnih starosti, vse od dojenčkov, ki v jami večinoma sladko spijo, do osemdesetletnikov in celo kakšnega devetdesetletnika.
BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv jamarskega kluba
Dvorana stebrov
Koliševka na Raduhi, kjer je vhod v Snežno jamo.
Pred vhodom v Snežno jamo je največ Nizozemcev. Na obiskovalce čakajo prižgane karbidovke.	Sneženi gozd Snežne jame
30
REPORTAŽA
Svetloba od ljudi, ki so doživeli in preživeli isto
Jonatan Prijatelj, društvo staršev otrok z rakom - Vsako leto v Sloveniji zaradi raka zboli več kot 70 otrok
Štefka in Janko Reberšak z Lepe Njive z najmlajšima od šestih otrok, z Lucijo in s Tonijem
Društvo staršev otrok z rakom Jonatan Prijatelj je bilo ustanovljeno leta 2009, trenutno je v njem približno 250 članov iz vse Slovenije. Ker se vsi otroci zdravijo na onkološko-hematološkem oddelku pediatrične klinike v Ljubljani, je v prestolnici tudi sedež društva. Trenutno ga vodi Tatjana Kruder iz Celja.
»Starši otrok z rakom smo hočeš nočeš zelo ranljivi. V stiski in obupu se zapremo v nek kalup in velikokrat nikogar ne pustimo blizu. Takrat vidimo samo otroka in sebe, kako smo ubogi. Velikokrat se zgodi, da bolni otroci tolažijo starše in si tako nalagajo še dodatno breme. Resnica pa je, da če pozabiš nase, če ne pomagaš sebi, tudi otroku ne moreš,« pravi Reberšakova.
Štefka si enkrat na mesec ali dva utrga nekaj časa od kmetije in ga posveti prostovoljstvu v društvu Jonatan Prijatelj.
Družina Reberšak z Lepe Njive pri Mozirju na preizkušnjo, ki jo je čakala, ni bila pripravljena nič bolj kot katerakoli povprečna družina na svetu. »Da bi lahko tvoj otrok dobil raka, se ti zdi nekaj povsem nepojmljivega,« pripoveduje Štefka. Skozi najtežje leto njihovega življenja so jim pomagali člani Društva staršev otrok z rakom Jo-natan Prijatelj. Danes sta z možem Jankom prostovoljca in pod okriljem društva z oporo in nasveti pomagata staršem, ki preživljajo podobno kalvarijo, kot sta jo nekoč onadva.
Hči Simona je ravno končala osnovno šolo in se vpisala v srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. »Krivili smo stres ob spremembi okolja, obremenjenost in podobno,« se spominja njena mama. Kmalu je postalo jasno, da gre za resnejše težave. »Diagnoza je bila za vse strašen šok. Saj vendar živimo na podeželju, jemo zdravo hrano, kako se nam je to lahko zgodilo?« Gre za vprašanje, ki si ga ob tako usodni bolezni bližnjih zastavijo vsi ljudje, a odgovor najdejo le redki. Da je bil položaj še težji, so ugotovili, da ima Simona redko obliko levkemije, pri kateri je ozdravitvena prognoza zelo slaba, in sicer manj kot desetodstotna.
Strah, negotovost in skrbi
Sledilo je pol leta trajajoče intenzivno zdravljenje s presaditvijo krvnega mozga, še pol leta sta trajala obvladovanje zavrnitvenih tveganj in fizična rehabilitacija. To je bil čas, ko se je celotna družina spopadala s celo vrsto različnih težav. »Fizični napor zaradi poplave adrenalina še najlažje prenašaš, težje je z vsakdanjimi stvarmi, kot so finančno breme in podobne skrbi. Samo potnih stroškov se nam je mesečno nabralo za petsto evrov, ob čemer z možem nisva bila upravičena niti do dneva bolniške-
ga nadomestila. Podobne stiske srečujeva tudi zdaj in teh staršev na onkologiji še vedno nihče ne vpraša, kako shajajo,« pravi Štefka. Zgodba njene družine se je ne srečo razpletla pozitivno. Simona je danes zdrava 21-letnica, ki se veseli življenja in novih izzivov.
Življenje ni nikoli več enako
Kot pravi Reberšakova, takšna izkušnja posameznika
Predsednica društva je Tatjana Kruder.
in družino zaznamuje za vedno. »Treba se je sprijazniti z doživljenjskimi kontrolnimi pregledi in še z marsičim.« Da je prav čas po končanem zdravljenju za marsikaterega posameznika in družino najbolj kritičen, se strinja tudi predsednica Društva staršev otrok z rakom Jona-tan Prijatelj Tatjana Kruder. »Starši in otroci bi se mo-
rali naenkrat vrniti v stare tirnice, vendar življenje po takšni izkušnji ne more biti nikoli več enako.« Krudrovi so izkušnjo z levkemijo preživeli pred dvajsetimi leti. Njihova Neža je to zahrbtno bolezen dobila, ko je bila stara komaj dve leti in pol. »V tistem času sem najbolj pogrešala pogovor z nekom, ki bi vedel, kaj preživljam. Takrat o psihološki opori v bolnišnicah praktično ni razmišljal nihče,« pripoveduje Krudrova. Izkušnja ji ni dala miru. Kasneje se je povezala še z eno mamo in tako so leta 2009 ustanovili društvo Jonatan Prijatelj. »Največji šok zame je bil, ko sem ugotovila, da sta bili do takrat Slovenija in Albanija edini v Evropi, ki nista imeli takšnega društva.«
Neodzivni starši in nezaupljivi zdravniki
Društvo organizira različne delavnice, predavanja, a tudi družabna srečanja in piknike. Za starše prostovoljce zagotovi osnovno izobraževanje in redne super-vizije. »Po vsem tem času se srečujemo z dvema osnovnima težavama - na eni strani je zdravstveno osebje še vedno nekoliko zadržano do naše prisotnosti. Pri tem moram strogo poudariti, da se v proces zdravljenja nikakor ne spuščamo. Naša naloga je v prvi vrsti, da z lastno izkušnjo zagotovimo psihično oporo ljudem v stiski, ki jo sami dobro poznamo. Tu je še druga težava,
namreč starši so v začetnem obdobju zdravljenja preveč obremenjeni, kasneje pa razkropljeni in neodziv-ni, da bi pomoč v društvu poiskali bolj množično.« S pomočjo neke švicarske ustanove so v društvu zdaj uspeli zagotoviti finančna sredstva za strokovno psi-
hoterapevtsko pomoč, ki jo lahko družine dobijo tudi v varnem zavetju domačega doma. V prihodnjih tednih se bodo svojim uporabnikom in članom bolj približali tudi s postavitvijo spletne strani.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Ko se z nekom pogovarjaš, se na ta način tudi sam zdraviš. Ko je najina hči ozdravela, sva se z možem odločila, da bova v društvu ostala kot prostovoljca. Če je takšen pristop pomagal nama, zakaj ne bi midva drugim? Enkrat na mesec ali dva sva na onkologiji dežurna in na voljo za pogovor. Staršem želiva iz lastne izkušnje povedati predvsem to, da je bolezen ozdravljiva in da zaradi diagnoze, da gre za raka, še ni nujno konec sveta,« je dejala Štefka Reberšak.
»Človeška stiska in diagnoza, da gre za raka, ne bi smeli biti tabu temi. Tudi staršem zdravih otrok lahko kakšna informacija ali vedenje o zgodnjih simptomih morda nekoč rešita življenje. V društvu se ne zbiramo zato, da bi govorili samo o raku. Skupaj ustvarjamo pozitivno, varno okolje, kjer drug drugega opozarjamo, da ni konec sveta in da so še svetle plati življenja, ki jih ne smemo spregledati,« zaključi Reberšakova.
NAROČI IN ODPELJI
31
na oDisKu ...
Naš modri dirkač Di Dil olimpijski tekač
Stane Rozman ni bil navdušen, da bi aygo »pretekel« cel krog, a nam je dovolil zapeljati na atletsko stezo
Mogoče steza na atletskem štadionu Kladivar nima statusa »svete trave« kot v Wimbledonu, a je kljub temu tako posvečena in dragocena, da se kar tako po njej tudi ne da sprehajati. Naš avto Toyota Aygo je ob dovoljenju tokratnega gostitelja Staneta Rozmana imel redek privilegij, da je lahko zapeljal na tekaški tepih legendarnega celjskega štadiona, kjer so nastopali že največji asi svetovne atletike in kjer so nekoč padali tudi svetovni rekordi.
»Ali bi dovolili, da bi naš stezi? Saj ima tudi aygo odlično gumijasto obutev in še že-bljev nima kot atleti, zakaj bi torej bil problem?« smo izzivali sogovornika, predsednika
modri dirkač ob tem olimpijskem vzdušju postal še malo modri tekač in naredil en krog po >sveti< atletski
Atletskega društva Kladivar. »Res je, atleti imajo šprinteri-ce, na katerih so žeblji, vendar je pomemben oprijem. Ta je za avtomobile na atletski stezi povsem drugačen kot na asfaltu in drugih površinah, kjer tekmujejo avtomobili. Atletska steza je vendarle namenjena atletom,« se vljudno ni dal omehčati naš sogovornik.
Sicer je Stane Rozman v teh dneh lahko upravičeno ponosen na svoje atlete, saj so si kar štirje člani AD Kla-divar zagotovili nastop na olimpijskih igrah. Robert Renner v skoku s palico, Martina Ratej v metu kopja, Luka Janežič v teku na 400 metrov in Marjuša Černjul v skoku v višino so tisti atleti, za katere bomo držali pesti v drugem tednu olimpijskih iger, ko bodo na sporedu atletska tekmovanja.
»Vsi štirje so se izkazali tudi na evropskem prvenstvu, saj smo v našem klubu prvič v zgodovini tega tekmovanja imeli štiri finaliste. Tako številna odprava celjskih atletov na olimpijske igre je bila nazadnje leta 1968, ko je društvo vodil legendar-

Stane Rozman bo za celjske atlete na olimpijskih igrah pesti držal kar »doma«, saj zaradi obveznosti ni mogel odpotovati v Rio de Janeiro.
ni predsednik Fedor Gradišnik,« je navdušen Rozman.
Kot nekdanjemu odličnemu tekaču na dolge proge mu sicer ni uspelo tekmovati na olimpijskih igrah, še najbliže je bil nastopu na njih leta 1984 v Los Angelesu, zato pa je nastopil na svetovnem atletskem prvenstvu. Še vedno je državni rekorder v teku na deset kilo-
metrov, ki jih je pretekel v 28 minutah in 32 sekundah. »Rekord je star 33 let in kot kaže, bo preživel še letošnje atletsko leto.« A to hkrati ni niti slovenski, kaj šele svetovni rekord v trajanju kakšnega rekorda pri nas. Nekdanji klubski kolega Peter Svet je nosilec še devet let starejšega rekorda v teku na 5 kilometrov,« je pojasnil Rozman.
Smo pa v naši medijski hiši bili v kar manjši zadregi, ko smo se odločali, katero prizorišče naj izberemo za pogovor z našim gostom, glede na razvejane dejavnosti, s katerimi se ukvarja naš tokratni sogovornik. Poklicno je že nekaj let direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ustanove, ki v svojih razstavnih prostorih v Knežjem dvorcu hrani pomembno bogastvo iz različnih zgodovinskih obdobij mesta. Tudi tistega najslavnejšega, na katerega smo v Celju še posebej ponosni in smo zaradi tega našemu mestu nadeli prav posebno ime. Pred stavbo Knežjega dvorca, ki je v zadnjih letih doživela temeljito prenovo, je namreč tudi lepo dvorišče, ki seveda ni parkirišče, zato je bil naš aygo deležen še enega posebnega privilegija, da je lahko poziral in razkazoval svoje čare pred slavnim Knežjim dvorcem.
Sicer pa je Stane Rozman tudi pooblaščenec celjskega župana Bojana Šrota za družbene dejavnosti in se med drugim tudi v imenu mestne občine udeležuje pomembnejših dogodkov s tega področja.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA

Srn.
	Rozman je
фџ	^ттш že 33 let državni
	rekorder v teku na
	deset kilometrov in kot
	^^^ kaže, bo še nekaj časa.
^мшШШШШШ	Morda bi le naš aygo
	bil kos njegovemu j
	rekordu.
W1?1©
novi tednik
Zakaj Novi tednik?
■ najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji
■poglobljene teme
■odlični intervjuji
■nepozabne reportaže
Ker je prvi v regiji!
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
Ime in priimek: Naslov:
Telefon
E-pošta:
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica
Žrebanje bo 17.9.2016
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
32
FOTOREPORTAŽA
Prvi so v tekmovalno areno stopili kosci. Čeprav odmerjen kos travnika ni bil prav velik, so bili mladci po nekaj desetih sekundah hitre košnje precej zadihani in prepoteni.
Janez Oset je med drugim razkril, da bo letina hmelja, če bo vreme v naslednjih dneh sledilo dosedanjemu vzorcu, precej dobra. Po njegovih besedah savinjski hmeljarji dobro sodelujejo tudi z novimi lastniki slovenskih pivovarn. Tako da se menda za kakovostno hmeljsko kapljico ni bati.
Ko se pomerijo grabljice in »št
Podeželska mladina še ve, kako ravnati z orodjem dedkov in babic - Na jubilejni 35. prireditvi v Sv. Lovrencu je bila ekipa iz Marija Reke najboljša
Zadnji so se v boj podali postavljavci hmeljevk ali »štangarji«. Ker delo ni niti približno enostavno, se je bilo treba pred tem okrepčati s hmeljevim napitkom. Tudi pitje tega je moralo biti karseda hitro. Predvsem ni smelo nič steči po tleh.
Ponovno se je pokazalo, kdo ima glavno besedo. Zaradi nenatančno zapisanih navodil je sodnik ob ugovoru ene od tekmovalk spremenil odločitev.
Prireditev vsako leto poveže staro in mlado. Ti se po tekmi ob pijači, jedači in glasbi zabavajo še dolgo v noč.
Prva avgustovska nedelja je v Svetem Lovrencu v občini Prebold že tradicionalno namenjena tekmi koscev, grabljic in »štan-garjev«. Turistično-etnografska prireditev ima korenine že v času pred drugo svetovno vojno, medtem ko so jo v današnji podobi letos izvedli že petintridesetič. Osrednji dogodek prireditve, ki že več desetletij povezuje celotno vas in več generacij, je seveda tekmovanje, ki ga je, kot veleva tradicija, začela predstavitvena povorka. V ospredju so bili ponovno tisti, ki se pri kmečkih opravilih dobro znajdejo z orodji, ki so jih uporabljali že naši dedki in babice. Sicer pa so mladi pokazali in dokazali, da kljub modernizaciji kmetijstva še vedno obvladajo tudi ročno delo.
Kmečko tekmovanje poleg tekmovalnosti goji tudi starodavni olimpijski duh - pomembno je sodelovati. V Savinjski dolini k temu dodajo še: »In se odlično zabavati.« Tokrat so se odlično zabavali tekmovalci in tekmovalke desetih ekip iz širše regije ter tudi vsi obiskovalci. Domače prostovoljno gasilsko društvo tako nadaljuje tradicijo nekdanjega predvojnega društva kmečkih fantov in deklet, ki poveže vso vas.
Štejeta hitrost in natančnost
Sodniki, časomerilci in stro ga komisija ves čas budno spre
mljajo poteze tekmovalcev. Komisija ob seštevku časov in kazenskih točk ter po temeljitem pregledu terena razglasi zmago-
valca. Na čelu komisije je zadnja leta predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Janez Oset, poleg njega sta tokrat sedela še aktualni starešina Alojz Jelen in nekdanji starešina Ignac Novak.
Tekmovalci desetih prijavljenih ekip so se pomerili v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk ter v tako imenovani igri rdeča nit, v kateri so se ekipe pomerile med premori posameznih tekmovalnih disciplin. Vsak tekmovalec in tekmovalka sta prispevala svoj kamenček v mozaik končnega uspeha. Najmočnejši, najhitrejši in hkrati tudi najbolj natančni so bili ponovno, že drugo leto zapored, člani ekipe iz Marija Reke. Drugo mesto so osvojili člani Društva podeželske mladine Tabor 1, tretji so bili predstavniki polzelske podeželske mladine. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
FOTOREPORTAŽA
33
Dekleta so tudi na travnikih in poljih nepogrešljiva. Kako dobro je svoje delo opravil kosec, se je zares videlo šele, ko so delo končale tudi grabljice.
kosci, angarji«
Tekmovali tudi gasilci
Še preden so v Šentlovrancu, kot kraju rečejo domačini, zapele kose in grablje, so svoje znanje in spretnost pokazali gasilci. V hitrostnem tekmovanju se je letos pomerilo štirinajst ekip.
Čeprav na koncu šteje kakovost opravljenega dela, ni nepomembno, kdo ima najboljšo, najdaljšo in predvsem najbolj ostro koso.
Srce in duša prireditve, vodja organizacijske ekipe Igor Novak, pravi, da je to srečanje zelo pomembno tudi za delovanje in razvoj prostovoljnega gasilskega društva. Z denarjem, ki ga zbirajo,
namreč posodabljajo tudi inter- Poudarek je predvsem na sonožnem poskoku, ki ga predvsem dekleta, kot je ugotovil starosta prireditve, vencijsko opremo.	voditelj Boris Kopitar, ne obvladajo najbolj.
Posebna disciplina je rdeča nit, ki vselej poskrbi za obilico smeha. Da so vsi vedeli, kaj in kako - pravila so namreč stroga, sodniki pa neizprosni - je bilo treba tekmovalcem progo v celoti predstaviti.
Voditelja Borisa Kopitarja je predsednik komisije Janez Oset izzval, naj pokaže, koliko se je v vseh letih, odkar spremlja prireditev, naučil. Čeprav tako dolge kose, kot je trdil, še ni držal v rokah, mu je šlo kar dobro. Bil je predvsem natančen in malo manj hiter.
Cilj naloge v igri rdeča nit je, da tekmovalci s pomočjo lončkov, a brez rok na drugo stran poligona prenesejo čim več vode. Piva je za to igro namreč škoda.
34
NAŠE KMETIJE
Da kmetije Vizjak mimoidoči ne spregledajo, jih ob dovozu na to opozori Družina Vizjak. Z leve: Matic, oče Silvo, mama Marjana in najmlajši Marcel. poseben znak.
Brezglutenski, med
Kmetija Vizjak je dom čilijev, medu in brezglutenske moke
Marjana je ponosna tudi na svoje okrasne čilije, ki krasijo gredico pred hišo.
Na griču nad Šmarjem pri Jelšah nekaj korakov od glavne ceste stoji kmetija Vizjak. Na njej živi in dela že četrta generacija kmetov, ki se ukvarjajo z ekološkim poljedelstvom.
Družino Vizjak sestavljajo babica Angela, mama Marjana, oče Silvo ter brata Marcel in Matic, pri čemer je slednji najbolj zaslužen za razvoj kmetije v zadnjih letih. Pot ga je po končani srednji šoli ponesla na ladjo, na kateri je delal in z njo preplul večino sveta, eno leto je delal kot kuhar v Avstraliji, se vmes ustavil še v Portorožu in se pred dvema letoma ustalil doma. Je pravi strokovnjak za čilije, ki jih s srcem prideluje.
Ekološko poljedelstvo
Začetki kmetijstva te generacije Vizjakov segajo 25 let nazaj, ko sta mama in oče začela z vzrejo živine. Pozneje so to panogo opustili in se popolnoma preusmerili v poljedelstvo. Pri kmetovanju se ravnajo po luninem setvenem koledarju Marie Thun. »Tega se držimo že dve leti in se nam obrestuje, saj rastline dobro uspevajo,« je povedal Matic Vizjak. Njihova pridelava poljščin je ekološka, saj za gnojenje uporabljajo star konjski gnoj in domač kompost. Pridelujejo ajdo, konopljo, piro, koruzo in pšenico. Pridelujejo tudi gensko nespremenjeno sojo. Seme zanjo
je nemogoče dobiti v Sloveniji, zato jo je Matic pripeljal iz Nemčije. Meljejo ločeno v dveh mlinih, da se strogo ločita glutenska in brezglutenska moka. S slednjo se želijo približati ljudem s celiakijo. Mlina izvirata še iz druge svetovne vojne, vendar sta zelo dobro ohranjena in odlično opravljata svoje delo. Moka je stoodstotno polnozrnata, saj mlina ne odvzameta vlaknin.
Medeni zakladi
Vizjakovi skrbijo za sladkosnede, saj izdelujejo tudi medene izdelke. Imajo dva čebelnjaka, enega pri domači hiši in drugega na vikendu. Različni lokaciji čebelnjakov jim omogočata raznolikost medu, in sicer gozdnega, cvetličnega in akacijevega. Posebnost kmetije Vizjak je kremni med, ki ga pridobivajo s posebnim mehanskim postopkom. »V poseben stroj damo kristaliziran med. Stroj počasi meša zmes, pri čemer se kristali medu drgnejo drug ob drugega in tako v dveh do treh dneh barva posvetli, med pa dobi gosto strukturo in tako nastane kremni med,« je povedal Matic. Pravi tudi, da imajo kremni med rade mlade mame, saj je primeren za mlajše otroke, ker je dobro mazljiv in ne pušča umazanije. Kremni med kmetije Vizjak ni vsakdanji, saj Matic ustvarja mešanice s čilijem, cimetom, z ingverjem,
Silvo ob starih mlinih, ki še vedno dobro opravljata svoje delo.	Marjana v vrtu, s katerega marsikatera rastlina zaide v Matičev lonec s čili omakami.
NAŠE KMETIJE
35
Vizjakove dobrote s čilijem, ki božajo brbončice gurmanov.
eni Čili friki
s črnim kakavom, z goji jagodami, s smrekovimi vršički, z meto, meliso in ameriškim slamnikom.
Čili v omako, čili v vino
Matic je pravi strokovnjak tudi za tretjo panogo, s katero se ukvarjajo, in to je pridelava čilijev. Imajo osemsto sadik čilijev, od najbolj blagih do tistih, ki se lahko po pikantnosti uvrstijo v Guinnessovo knjigo rekordov. »Prvo seme čilija je prinesel oče iz vojske, zato je ta ljubezen do čilijev v naši družini že dolgo,« je povedal Matic. Pri Vizjakovih pa ne gre samo za pridelavo plodov, ampak so ustvarili pestro paleto izdelkov s čilijem. Znane so čilijeve omake, ki so združene pod skupnim imenom Čili frik. »Imamo širok spekter strank, zato omake ločimo po pikantnosti. Pri izdelavi omak je najpomembneje, da izbereš pravilne sorte čilijev,« pravi Matic, ki gleda na to, da je v omakah vsaj šestdeset odstotkov čilija.
Poleg s čilijem omake obogati s sestavinami, kot so bazilika, korenček, paprika, grah, stročji fižol, grozdje jurka, kutina, cimet, čebula in česen. In seveda še z vrsto drugih sestavin, ki dajo omakam poseben okus. Da očetu Silvu in Maticu idej za kombinacije s čilijem ne zmanjka, dokazuje tudi to, da sta ustvarila žganje in vino s čilijem. Pridelava čilijevega vina se začne že jeseni, ko je v sodih še mošt.
Za začetek je treba izbrati prave sorte čilija, ki niso preveč pikantne, a imajo dobro aromo. To pripravo dajo glivam kvasovkam, kjer fermentira in počasi zori. »Pozorno je treba spremljati razvoj, kaj dodati, kaj odvzeti. Poleg tega je treba skrbeti tudi za pridelavo vina,« je poudaril Matic. »Smo tvegali, vendar se nam je izplačalo. Vino so pohvalili ljubitelji čilija,« dodaja oče Silvo.
Čili festival - dan za vso družino
»Vem, da je v Sloveniji veliko ljubiteljev čilija, sam sem tudi predsednik Društva ljubiteljev čilija Slovenije. Rekel sem si, da nas je toliko, a nimamo svojega čili festivala,« je povedal Matic o tem, kako je nastala ideja za Prvi pravi čili festival, ki ga je organiziral lani. Zaradi čilija je prišlo v Šmarje pri Jelšah približno štiri tisoč ljudi, ki so lahko pikantno kulinariko okusili na 29 stojnicah. Letos z društvom organizirajo Drugi pravi čili festival, ki bo 25. septembra v Šmarju pri Jelšah. Tudi to leto je zanimanje izredno veliko, saj pričakujejo približno štirideset razstavljavcev. Matic pravi, da letos cilja tudi na to, da bi festival mednarodno obarvali, saj si želi pripeljati goste iz tujine, predvsem Madžare, ki so znani po pikantnih jedeh.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
Matic v rastlinjaku s čiliji, ki so njegova velika ljubezen.
Marjana ob domačem nasadu goji jagod, ki jim zelo dobro uspevajo.
Čiliji ob pravilni negi bogato obrodijo.
Ekološko pridelane moke in olje.	Silvo z lanskim pridelkom koruze, čakajo pa že kaj bo prineslo letošnje leto.
36
POTOPIS
Istanbul - megamesto vznemirljive zg
Neuspel prevrat dokazal, da je burna preteklost mesta še vedno »tempirana bomba«
Mogočni most čez Bosporsko ožino
Najbolj znamenito mesto v Turčiji, Istanbul, ki je tudi poslovno središče omenjene države, je bilo v zadnjem času v središču zanimanja svetovne javnosti zaradi neuspelega poskusa državnega udara. Pred tem se je Istanbul med glavne novice svetovnih medijev žal prebil tudi zaradi terorističnih napadov na osrednjem letališču in na eni najbolj znamenitih ulic. A prepričan sem, da tudi ti tragični dogodki ne bodo odvrnili milijonov turistov, ki bodo še vedno želeli podrobneje spoznati to ogromno mesto z vznemirljivo zgodovino in začutiti divji utrip življenja glavnega mesta na dveh celinah.
Poleg zadnjih dramatičnih dogodkov v Istanbulu, ki mi na tisti »pučistični« petek zvečer niso dali spati, saj sem jih spremljal »v živo« na tujih in domačih portalih, me je k obujanju potopisnih spominov navdahnila tudi na nacionalni televiziji nedavno predvajana izvrstna BBC-jeva dokumentarna serija The Ottomans (Turki). V njej smo lahko spremljali burno zgodovino današnje Turčije in posredno tudi njenega glavnega mesta Istanbula oziroma Carigrada, kot je še njegovo drugo ime. Dokumentarec o državi kot potomki nekoč mogočnega Oto-manskega cesarstva je v zadnjem delu opozoril na številna politična, narodnostna, verska in druga protislovja, ki vladajo v sodobni Turčiji, in kar preroško dal slutiti, kaj bi se lahko zgodilo na vroč julijski petek.
Začetek popotovanja v Istanbul pred petimi leti je zaznamovala anekdota: nevajen miniaturnih butičnih hotelov, katerih vhod je bolj podoben kakšni čevljarni, sem kot »družinski turistični vodnik« povzročil precej zmede, ko smo se s taksijem z letališča Kemal Ataturk pripeljali v star, zgodovinski del mesta Sultanahmet. »Prispeli smo,« je povedal taksist. »Ne, to zagotovo ne more biti Antik Sofia Hotel,« sem bil vztrajen, pri čemer sem razlagal taksistu, da sem mu najbrž narobe povedal ime hotela, in ga poslal na še en krog. Vrnili smo se na isto mesto, kjer smo izstopili, in potem me je lastnica hotela, simpatična Američanka, prepričala, da smo vendarle prišli prav.
Znamenitosti na dlani
Oboroženi z njenimi koristnimi nasveti in doma pripravljenim načrtom ogledov smo v naslednjem tednu, kolikor smo bivali v Istanbu-lu, spoznavali znamenitosti turške
Pred Modro mošejo
megametropole z več kot desetimi milijoni prebivalcev. Nekaj najbolj značilnih znamenitosti smo imeli v zgodovinski četrti Sultanahmet prav pred nosom in smo se do njih lahko podali peš. Mogočna cerkev Hagia Sofia kot pomnik bizantinske preteklosti in Modra mošeja kot simbol Otomanskega cesarstva si stojita nasproti, med njima je ogromna ploščad. To je bilo naše priljubljeno družinsko mesto ob večerih, kjer smo sodoživljali utrip prazničnega ramadanskega obdobja: množica ljudi je na klopeh in ob mizah vznemirjeno čakala, da je padel mrak in je zaslišala zvočni poziv iz Modre mošeje, da je dnevnega posta konec in da je čas za »iftar«, praznično večerjo, ki so jo mnogi prinesli s seboj. V Sultanahmetu se je seveda nujno treba sprehoditi tudi po Hipodromu, nekdanjem dirkališču za vozove. Ta danes široka dolga peš avenija z visokim egipčanskim obeliskom je prav tako bila eno od osrednjih pra-
zničnih ramadanskih prizorišč. Ob julijski pripeki se je bilo prav prijetno ohladiti v podvodnem zbiralniku za vodo, ki se imenuje Sinken Cistern in je bil zgrajen leta 532, v času rimskega cesarja Justinjana.
Čarobni Bospor
Iz četrti Sultanahmet lahko preidemo na grič ob Marmarskem morju, kjer se bohoti palača Topkapi, rezidenca turških sultanov s haremom, od koder se ponuja veličasten pogled na Bosporsko ožino. Prav triurna vožnja s trajektom po njej in prečkanje znamenitih bosporskih mostov (enega so nedavno v prevratu za nekaj ur zasedli tudi pučisti) vse do pristanišča v azijskem delu, Anadoluja Kavagija, sta predstavljala zame eno najvzne-mirljivejših doživetij na popotovanju po Istanbalu. Nič manj zanimiva nista bila sprehod in vožnja s tako imenovanim nostalgičnim tramvajem, po glavni peš ulici v mestu Istiklal Cade-si. Ulica, kjer je vedno nepregledna
Brezhiben mestni tramvaj
Trg Taksim, ki je v zadnjih letih prizorišče demonstracij.
Vrvež v trajektnem pristanišču v četrti Emin
POTOPIS
37
odovine in protislovij na dveh celinah
množica hitečih ljudi, se izteče na trgu Taksim, ki je v zadnjih letih pogosto prizorišče demonstracij. Pred leti tudi tistih najbolj razvpitih, ko so tisoči nasprotovali temu, da bi mestne oblasti s trgovskim središčem pozidale bližnji park.
Jezi Istanbulčanov se sploh ne čudim, prekrasni parki v mestu, kjer mnogi sproščeno posedajo in pole-žavajo na zelenicah, so prepotrebna in prijetna oaza za nekaj sence in trenutkov miru v vsakodnevnem napetem vrvežu življenja.
Javni promet srce mesta
Tega v tem ogromnem mestu odlično obvladujejo z dovršenim sistemom javnih prevozov. Sploh si ne znam predstavljati, kako bi milijoni ljudi potovali od svojega doma v službo in po drugih opravkih, če ne bi bil javni prevoz tako dobro urejen. Prav to je ena od stvari, ki me je v Istanbulu najbolj navdušila
in zaradi katere je bilo raziskovanje mesta pravi užitek. Bodisi vožnja s tramvajem bodisi z metrojem ali s trajektom, vsa prevozna sredstva delujejo brezhibno in brez zamud. Pravi užitek se je s trajektom popeljati od ene znamenitosti do druge, za vse oblike prevoza pa uporabiti eno vozovnico (Istanbul Card), ki ostane tudi kot lep turistični spominek, pri čemer tudi ob avtomatih za žetone (Jetonmatik), kjer so ponavadi vrste, ni treba čakati.
Ob številnih znamenitostih seveda ne smem pozabiti na dvonadstropni Galatski most, ki v Zlatem rogu povezuje pristaniško četrt Eminomu s poslovnim središčem mesta Beyo-glu. Zame je bilo to najprijetnejše intimno doživetje čudovitega mesta: prvo nadstropje mosta oblegajo ribiči, ki čakajo na ulov med živahnim prometom trajektov, medtem ko so »v pritličju mostu« številne restavracije, ki najbolj zaživijo zvečer. Jutra in večeri na Galatskem mostu, ko
je mogoče mošeje in veduto mesta opazovati ob čudoviti svetlobi, so, vsaj meni, jemali dih. Kajpak tudi ne smem pozabiti omeniti znamenitih tržnic blizu Galatskega mostu, Velikega bazarja in Spice bazarja, kjer lahko preizkušate svoje sposobnosti barantanja.
Nogometne strasti Istanbula
Seveda si nisem mogel kaj, da ne bi tudi v Istanbulu poskušal uresničiti nekaj svoje strasti ali kar fetiša: kot v drugih večjih mestih sem si želel ogledati kakšen nogometni štadion slavnega kluba. Na žalost sem prvi dan po prihodu v Istanbul zamudil prijateljsko tekmo svojega priljubljenega kluba Liverpoola, ki se je prav ta dan meril z domačim Galatasarayem. Tako sem se moral zadovoljiti le s panoramskim pogledom na veličastno Turk Telekom Areno v urbanem delu mesta, novi štadion Galatasaraya kot enega od treh najslavnejših istanbulskih klubov. Povabilo ženskima družinskima članicama za ta »enkraten obisk« je namesto njunega pričakovanega navdušenja povzročilo slabo voljo. Motiv za obisk azijskega dela Istanbula s trajektom, kjer je domovanje še enega slavnega kluba, Fenerbahčeja, je zato moral biti zamolčan. Pri načrtovanju poti sem se nekoliko uštel pri postaji pristanišča v azijskem delu. Pa saj na prvem potovanju v Istanbul tudi ne moreš vedeti vsega, saj je treba tudi raziskovati.
Ker je bilo tega z lokalnim avtobusom in peš v neznanem svetu za ženski del družine očitno preveč, sem moral obupati. Da ne bi povzročil novega družinskega spora, smo se vrnili v varno pristaniško luko in s prvim trajektom nazaj v »Evropo«. Ogled štadiona Fenerbahčeja je tako ostal neuslišana želja. No, deloma sem vendarle uspel priti na svoj račun. Čisto po naključju sem ugotovil, da je streljaj od slavne palače Dolmabahče, kjer je bila rezidenca očeta sodobne posvetne Turčije Kemala Ataturka, štadion tretjega slavnega istanbulskega kluba Bešiktaša, s katerim se je v evropskem tekmovanju pomeril tudi Maribor.
Čeprav nisem mogel v notranjost štadiona, sem tudi z ogledom zunanjega dela vsaj malo pomiril svojo strast. Seveda sem si ogledal tudi palačo Dolmabahče, da ne bo kakšne pomote.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Kljub dovršenemu sistemu javnih prevozov si nekateri pot do cilja v Istanbulu utirajo tudi takole.
Počitek in sprostitev v parku Gulhane
onu
Ramadansko vzdušje na Hipodromu
Nepregledna množica na prometni ulici Istiklal Cadesi
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Sedem desetletij s celjskimi Žabami ... (4)
Nov zagon orkestra, 1971-1977
Nekajletno mirovanje celjskega big banda ni nakazovalo njegovega dokončnega zatona. Bližala se je petindvajseta obletnica orkestra, ki mu je ravno za ta srebrni jubilej ponovno uspelo nastopiti v polni sestavi pod vodstvom Vendelina Vidca.
Po krizi leta 1963 so se »ža-barji« zbrali na pobudo Marijana Nunčiča in leta 1971 nastopili pred polno dvorano tedanjega Doma JLA. Isto leto so se Žabe priključile ŽPD Franceta Prešerna kot samostojna sekcija z imenom Zabavni orkester Žabe. V letu 1971 je za Vendelinom Vid-cem prevzel vodenje orkestra profesor glasbe Edvard Goršič, ki je z Žabami sodeloval že od leta 1955. Orkester je vodil do leta 1977. Ponovno se je vrnil za dirigentski pult leta 1984 in orkester vodil do leta 1991.
Kmalu po prevzemu umetniškega vodenja orkestra leta 1971 je pripravil in izvedel letni koncert, ki je od takrat tradicionalen. Šele v sedemdesetih letih, ko so Žabe po srebrnem jubileju zadihale na novo, so se začele razgledovati po glasbenih dogajanjih v širšem prostoru. Nanje so vplivali orkestri iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, kjer so delovali visokokakovostni plesni in džez orkestri.
K nastopom so Žabe pritegnile tudi znane slovenske soliste zabavne glasbe, tudi Celjane, ki so našli svoj poklic v Ljubljani, občasno pa so se vračali v Celje in »pomagali« pri nastopih plesnega orkestra. K sodelovanju so pritegnile mnoge slovenske skladatelje: Bojana Adamiča, ki je za tridesetletnico orkestra napisal glasbeni potpuri, Atija Sossa, Janija Goloba, Ussarja Wernerja in Jožeta Privška. Tudi nekateri člani orkestra so se ukvarjali z aranžiranjem: Benjamin Že-vart, Nobert Drugovič mlajši, Milan Ferlež, Vincenc Prelog in Vendelin Videc. V zadnjem obdobju delovanja Žab se je kot komponist predstavil tudi Roman Fonda.
V tem času so Žabe »reglja-le« predvsem v Celju in okolici. Sodelovale so na raznih športnih in zabavnih prireditvah. V letu 1975 so s svojim koncertnim programom gostovale v Slovenskih Konjicah
in izmenjevale koncertna gostovanja z zabavnim orkestrom iz Maribora. V okviru jubilejnih prireditev ob 30-le-tnici so imele samostojni polurni nastop orkestra na prvem programu Radia Ljubljana in v hotelu Argonavti v Novi Gorici.
Ob praznovanju tridesetletnice, leta 1976, so bile Žabe prvič nagrajene za uspešno delovanje in so prejele priznanje kulturne skupnosti
Celje in bronasti grb mesta Celje. Ob tem so prvič predstavile dotedanjo zgodovino delovanja v posebni jubilejni publikaciji.
»Ljubo doma, kdor ga ima« po letu 1971
Po vključitvi v ŽPD Franceta Prešerna leta 1971 so dobile prostore Na okopih, v katerih so bile skupaj z železničarsko godbo na pihala. Tam jih je
doletela prva poplava v njihovi zgodovini. Nekega dne je počila vodovodna cev in zalila prostore. Uničila jim je klavir in druga glasbila. Po tej nesreči jim je Celje odredilo prostore v spodnjem gradu, nekdanji celjski knežji palači, ki je seveda imela podobo stare opuščene vojašnice. Tam jih sicer poplava ni ogrožala, so jih pa tatovi, ki so začeli vlamljati v veliko stavbo brez pravega gospodarja. Ker je bilo bivanje v takšnih prostorih nevzdržno, jim je svoje gostoljubje izkazala Gimnazija Center - Celje. Tam so leta 1990 Žabe doživele drugo poplavo, a več o tem v nadaljevanju.
Se nadaljuje.
SREČKO maCek
Viri:
30 let Zabavnega orkestra Žabe, 1976; 50 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 1996; 55-letnica Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2001; 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2006
ALBUM S CELJSKEGA
Celjski planinci pred 55 leti ob Koči pri izviru Soče (876m)
Celjski planinci so se julija 1961 odpravili na izlet v dolino reke Soče, kjer so obiskali tudi kočo pri njenem izviru. Med udeleženci sta bila tudi Jožefa Kosaber, roj. Gregorčič, ki stoji v ozadju, in sicer pod levo roko moškega, ki ima roki dvignjeni v zrak. Njen mož Jože Kosaber čepi v prvi vrsti drugi z leve in ima brke.
Prispevala: Rosana Crepinšek (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Daniel Estulin: Skupina Bilderberg
Gospodarji sveta?
Pred razkošnim hotelom Ta-schenbergpalais v nemškem Dresdnu so se 9. junija ustavljale limuzine z zatemnjenimi stekli. Iz njih so izstopali politični voditelji, industrialci, finančniki, člani kraljevih družin in pomembneži iz sveta znanosti ter medijev. Za njihovo varnost so skrbeli številni telesni stražarji, čeprav sta bila skrbno zavarovana tudi hotel in njegova okolica. Začelo se je redno letno srečanje skupine Bilderberg, svetovne vlade v senci, kot jo imenuje Daniel Estu-lin. O čem je skupina razpravljala, javnost ne ve, saj o tem ni nobenih zapiskov ali poročil.
Kdo je ta skrivnostna skupina, kdo so njeni člani, kakšni so njeni nameni? Odgovore na vsa ta in še druga vprašanja boste našli v knjigi Skupina Bilderberg, gospodarji globalizira-nega sveta, ki bo pristaše teorij zarote še bolj podžgala, za vse ostale pa bo predvsem zanimivo branje.
Daniel Estulin je skupino Bilderberg, preden je o njej napisal knjigo, spremljal in o njej raziskoval kar štirinajst let. Počasi, korak za korakom, je odstiral tančice skrivnosti in kot pravi, mu brez osveščenih skesancev med samimi Bilderbergi in pomoči od zunaj ne bi nikoli uspelo.
Skupina Bilderberg, ki si je nadela ime po kraju prvega srečanja, je bila zasnovana leta 1954, na vrhuncu hladne vojne, pod pokroviteljstvom nizozemskega dvora in družine Rockefeller, ki je ena najbogatejših na svetu. Njeni člani se vsako leto srečajo v enem najrazkošnejših hotelov na svetu in odločajo o usodi človeštva. Skupina je tako močna in vplivna, trdi Estulin, da lahko vsili svojo politiko katerikoli državi po svetu. Njene lovke segajo zelo daleč. Nadzoruje ameriškega predsednika in vse pomembnejše zahodne politike, ameriško centralno banko in pomembnejše zahodne centralne banke, Mednarodni denarni sklad,
Združene narode in medijske imperije. In kakšno prihodnost za prebivalce planeta načrtuje skupina, v kateri so premierji, sedanji in nekdanji visoki politiki, generali, obveščevalci, vplivni industrialci, finančniki, vodilni v najbolj pomembnih svetovnih ustanovah? Estulin trdi, da je njen cilj svetovna vlada z enotnim svetovnim trgom, ki bi ga varovala svetovna armada, finance bi urejala svetovna banka z enotno valuto.
Estulin vse svoje trditve podkrepi s številnimi primeri, od ozadja izvolitve Billa Clintona in Tonyja Blaira (oba sta člana skupine), zamenjav na predsedniških položajih v Franciji do vodenja Nata, kjer so bili skoraj vsi dosedanji generalni sekretarji Bilderbergi ... Skupina je med drugim organizirala tudi padec iranskega šaha, piše v knjigi, vojno na Falklan-dih, uboj italijanskega premiera Alda Mora in padec Margareth Thatcher, zakuhala naj bi tudi afero Watergate, v kateri naj bi bil Richard Nixon nedolžna žrtev. V knjigi Estulin tudi podrobneje opisuje in razčlenjuje različne tajne vojaške načrte, išče odgovor na vprašanje, zakaj je o skupini znanega tako malo, razlaga tudi, kako skupina ustvarja javno mnenje. Cilj knjige je, pravi avtor, iztrgati maske z obrazov Bildebergovcev in pokazati svetu, kaj v resnici so. Bralce pa spodbuditi k razmisleku o tem, da je morda resnica drugačna, kot jo vidimo na prvi pogled.
JI
O avtorju:
Daniel Estulin, Kanadčan ruskega porekla, je najbolj znan raziskovalec Bilderbergov. Knjiga o tej skupini, ki jo je izdal leta 2007, je postala prava knjižna uspešnica. Prevedena je bila v več kot štirideset jezikov, prodanih je bilo več kot pet milijonov izvodov.
BRALCI POROČEVALCI
39
Letovanje v Celjskem domu se preveša v drugo polovico
Za nami je že tretja izmena kolonije v Celjskem domu v Baški. Minile so že tri izmene, v katerih so se prepletali veseli trenutki, dnevi domotožja, spet trenutki brezskrbne mladostniške razigranosti in pričakovanje vrnitve domov.
V desetih dneh, kolikor tra- nja in čofotanja na eni najlep-ja posamezna kolonija, so se ših plaž Jadranskega morja. Za otroci dodobra naužili plava- popestritev so jim služili kanuji
in supi, ki so že nekaj let stalnica v Celjskem domu. Na plaži so se zvrstila tudi tekmovanja v plavanju in štafetnih igrah, v katerih otroci še posebej uživajo, pritegnejo pa tudi poglede množice kopalcev. Vsekakor
so bili otrokom v največje veselje »skoki z mize«. Kdor je bil v Baški, že ve, o čem pišem. Da kopanje ne bi bilo enolično, so se otroci podali tudi na druge plaže, nekatere dostopne zgolj s čolni.
Vzgojitelji so vsak dan pripravili dejavnosti, ki so služile zabavi in fizični aktivnosti otrok. Poleg glasbenih, plesnih in tekmovalnih aktivnosti so organizirali pravljični večer, nočno kopanje v soju bakel in s kitaro, učenje vožnje s skiroji in hojo po »gurtni« ter še mnogo drugega. Ne smemo pozabiti najljubšega: vožnja z ladjico in izlet v mesto na sladoled. Na ladji so otroci za trenutek postali pravi kapitani in vozili plovilo proti pristanišču.
Posebna pohvala je namenjena najstarejšim otrokom,
II»-
saj so odgovorno pomagali vzgojiteljem pri pripravi dejavnosti, nesebično pomagali mlajšim otrokom pri pospravljanju sob, odhodu na plažo in pripravi pogrinjkov v jedilnici. Zares so se izkazali!
Kljub pestremu dogajanju v Celjskem domu v Baški se otroci po desetih dneh z veseljem vračajo v Celje. Da se vrnejo zdravi, poskrbi medicinska sestra, ki noč in dan bdi nad njimi in njihovim zdravjem. Čeprav zapuščajo Baško, vsi v en glas obljubljajo, da se bodo prihodnje leto spet vrnili. Dobrodošli!
TONE OJSTERŠEK
Taborniški konec tedna
V petek in soboto, 17. in 18. junija, je Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in razvoj Rogatec organiziral 1. Taborniški vikend. Tako je v noči s petka na soboto v taboru prespalo približno 200 članov družin in 20 zaposlenih, naslednji dan se je priključilo še vsaj 150 članov družin in 10 zaposlenih.
Ob prihodu v tabor, ki je bil v neposredni bližini muzeja na prostem, so družine v poznem petkovem popoldnevu začele postavljati šotore. Pričakovanje in vznemirjenje otrok sta bila neverjetna. Z največjo možno vznesenostjo so malčki prinašali različne predmete in bili v pomoč staršem, pri čemer so nekateri iskali druge načine, kako zapolniti
čas. Nastal je pravi otroški živžav. Prijetno je bilo opazovati starše, kako so si pomagali, kramljali, navezovali stike, obujali spomine ... Ob pogledu na vrvež zaposleni nismo bili ravnodušni, bili smo zadovoljni, da smo lahko del tega izjemnega dogodka, ki ga je vrtec organiziral prvič. Pri večerji smo se zbrali in predstavili svoj namen ter protokol dogaja-
nja v taboru. Večerji je sledil sprehod z ogledom prizorišč za aktivnosti naslednjega dne. Ob tabornem ognju smo dvignili zastavo in po stari taborniški navadi s pesmijo ob kitari in harmoniki zaključili dan.
Že ob pripravi programa smo se zavedali, da vsi, ki bi jih lahko pritegnile te vsebine, ne bodo mogli prespati, zato smo ponudili tudi možnost, da so se lahko vključili v različne dejavnosti tudi v soboto.
V soboto smo pripravili različne dejavnosti - od
športnih, ki so bile v športnem parku pri OŠ Rogatec, do raznih etnoloških, ki so bile v dvorcu Strmol (slikanje na steklo, ogled razstave, izdelava zapestnic iz lič-kank) in muzeju na prostem (peka »žulik«, izdelovanje »nunalc«, ogled kovača pri delu), ter še mnogih drugih. V konjeniškem centru smo si ogledali konje in se seznanili z nekaterimi opravili pri oskrbi konj. Najpogumnejši so se udeležili ježe v mane-ži. Skupina pohodnikov se je odpravila na bližnji hrib Bukovje.
Taborniški konec tedna naj bi omogočil družinam druženje na drugačen način, preživljanje nekaj časa v naravi, oddaljitev od televizorjev, računalnikov in drugih modernih kradljivcev časa. In to nam je zagotovo uspelo.
Ob koncu dogodka smo bili tako udeleženci kot zaposleni iz Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah zadovoljni, prijetno utrujeni in enotnega mnenja, da bo taborjenje treba naslednje leto ponoviti.
JELKA ČUJEŽ, ravnateljica, IDA VALEK, vodja prehrane in ZHR
40
BRALCI POROČEVALCI
Skavtski tabor v znamenju Harryja Potterja
Mnogo otrok še vedno sanja, da jih bo nekega dne pred pragom vrat pričakalo pismo z žigom Bradavičarke in jih popeljalo v magični svet Harryja Potterja. S to željo v mislih so se skavtski voditelji stega Celje 1 odločili, da bodo svoje najmlajše člane presenetili z vabilom izpod peresa samega Albusa Dumbledorja. V pismu jih je slavni ravnatelj povabil, naj se mu pridružijo na zloglasni Bradavičarki kot študenti čarovništva.
Začetek dogodivščine je bil dveurni pohod do akademije (dom duhovnosti Šmihel nad Mozirjem), kjer je otroke slovesno sprejela profesorica McHudurra, Klobuk Izbiruh pa jih je razporedil v domova Gryffondom in Spolzgad. Udeleženci so spoznali še ravnatelja Dumbledorja, ki je zanje pripravil veličastno pojedino, uvodni dan pa je zaključil podpis čarovniške listine.
Naslednje jutro se je začel pouk čarovništva. Pod vodstvom profesorice madam Hoops so mladi čarovniki in čarovnice izdelali leteče metle, opravili letalski izpit in se pomerili v najbolj priljubljenem čarovniškem športu - quidditchu. Pod skrbnim očesom profesorja Ravsa so se naučili varjenja različnih napojev, čaranja in pravilne uporabe urokov. Po večerji
so bile otrokom podeljene čarobne palice, s pomočjo katerih so lahko uspešno rešili uganke in naloge ter našli skrivnosten kamen modrosti. Po krepčilnem spancu so naslednji dan svoje moči usmerili v iskanje orodja za uničenje nevarnega kamna - baziliskovega zoba, ki je bil skrit nekje v Prepovedanem gozdu. V Dvorani skrivnosti (t. i. sobi pobega) sta domova našla dva posebna ključa, katerih ključavnici sta varovali to magično orodje. Kamen so uspešno uničili, pri čemer se je ravnatelj tako hudo poškodoval, da so ga morali pozdraviti s feniksovimi solzami.
Potekal je tudi meddomski turnir, kjer sta se domova pomerila v različnih kategorijah in tako kot ves čas tabora nabirala točke za osvojitev domskega pokala. Ob večernem ognju je ravnatelj razglasil zmagovalca, vsi udeleženci pa so prejeli tudi čarovniške diplome.
Skavtski tabor so zaključile slovesne obljube, otroci in njihovi voditelji pa so se domov vrnili s čudovitimi izkušnjami in doživetji.
Če bi se radi na lastne oči prepričali, kako izgleda skavtsko srečanje, vas med 17. in 19. avgustom vljudno vabimo na Mestno plažo Celje, kjer bodo čez dan potekale skavtske delavnice za različne starostne skupine.
NEJC GAJŠEK
Nazdravili mladičema
Že tretje leto na Ljubečni gnezdijo štorklje. Vsakoletni prihod in mladiči posebej zaposlijo stanovalce Gasilske ceste. Tako je tudi letos. Pred časom so se že tretjič dobili pod gnezdom in »razpravljali« o teh »magičnih« pticah.
Prvič so se dobili ob prestavitvi gnezda, drugič ob prihodu štrka in štorklje, tretjič, ko so nazdravili dvema krepkima mladičema, ki bosta kmalu skupaj s staršema in z drugimi štorkljami odletela v tople kraje. Domačini pa bodo znova težko čakali dan, ko se bodo prihodnje leto ponovno vrnile. Ta čas ne bodo mirovali. Pripravljajo že nove akcije, s katerimi bodo štorklje na Ljubečni še bolj »popularne«.
MB
Lovro Drofenik - državni
Lovro Drofenik, osmošolec OŠ Frana Kranjca Celje, je v letošnjem šolskem letu zlata in srebrna priznanja na tekmovanjih iz znanja zbiral kot za stavo. Na državni ravni se jih je začel udeleževati že pred tremi leti, ko je kot šestošolec lahko sodeloval na tekmovanju iz razvedrilne matematike. Že takoj se je odlično odrezal, saj se je uvrstil na drugo mesto v državi in osvojil tudi drugo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Genius logicus, na katerem sodelujejo tekmovalci iz petnajstih evropskih držav, je kot najboljši Slovenec v svoji tekmovalni kategoriji osvojil drugo mesto in denarno nagrado.
Kot sedmošolec je sodeloval tudi na drugih tekmovanjih iz znanja na državni ravni in število zlatih priznanj se je povečalo. Tako je osvojil zlata priznanja na tekmovanjih iz matematike, logike in razvedrilne matematike. Povsod se je uvrstil v sam vrh slovenskih tekmovalcev. Tudi na mednarodnem tekmova-
Uspešen osnovnošolec Lovro Drofenik
nju Genius logicus je osvojil zlato priznanje.
Letos je njegova bera še posebej bogata. Na državnem tekmovanju iz logike je
postal državni prvak, osvojil pa je še zlata priznanja na tekmovanjih iz matematike, kemije, fizike in razvedrilne matematike. Na tekmovanjih
Srečanje po petdesetih letih
Pred petdesetimi leti je v strojni tehnični šoli v Celju šolanje končala prva generacija dijakov. Prvovpisani so bili večinoma Savinj-čani. Po petdesetih letih so se zbrali tam, kjer so se šolali, le da so bili tokrat namesto mla-deničev sedemdesetletniki.
Obujali so spomine na šolska leta, spomnili pa so se tudi treh profesorjev, svojih razrednikov, ki so njihovo izobraževanje še posebej zaznamovali. To so bili že preminuli Jordan, To-
vornik, ki se zaradi bolezni srečanja ni udeležil, in Januš, ki je bil na srečanju. Po končanem šolanju so dijake kot strokovni kader razgrabila podjetja in so vsi po vrsti zasedali odgovorna delavna mesta, nekateri pa so nadaljevali študij. Na srečanju so pogrešali številne sošolce, saj se jih je skoraj polovica že poslovila. Ob slovesu so drug drugemu zaželeli obilo zdravja in se dogovorili za srečanje prihodnje leto.
TT
BRALCI POROČEVALCI
41
prvak iz logike
iz astronomije, biologije in na tekmovanju Logična pošast je osvojil srebrna priznanja.
Ne samo šola
»Tekmovanj se zelo rad udeležujem, ker rad tisto znanje, ki ga dobim pri pouku, še nadgradim in se v njega bolj poglobim, saj mi to potem pogosto pomaga tudi pri razumevanju česa drugega. Za svoje uspehe se moram v veliki meri seveda zahvaliti tudi mentorjem, ki so me vedno spodbujali in mi nudili dodatne ure za razumevanje snovi ter mi omogočali reševanje dodatnih nalog. Posebej rad bi se zahvalil gospe Jani Dra-ksler, ki je moja mentorica za matematična tekmovanja že tri leta in sem to leto dosegel dve zlati priznanji in prvo mesto v državi. Ne smem pozabiti tudi na druge mentorice, gospo Janjo Rotovnik, gospo Barbaro Petan in gospo Tanjo Remih, saj so bile to leto tudi one zelo pomembne za osvojitev ostalih priznanj,« o svojem delu modruje mladi tekmovalec.
»Z Lovrom je res užitek delati, saj je za delo zainteresiran, rad razmišlja s svojo glavo in za doseganje rešitev pogosto išče nove poti. Vedno je pripravljen poslušati kakšno novo razlago in z veseljem domov odnese delovne liste z nalogami, ki jih skuša razvozlati bodisi po ustaljenih poteh bodisi s kakšnim novim pristopom. Pri delu je izviren, vesten in predvsem vztrajen,« njegovo delo opiše ena od mentoric.
Nikakor pa Lovrov edini cilj niso tekmovanja in šolsko delo, saj se v prostem času ukvarja tudi s športom in je aktiven mlad gasilec.
»V prostem času se sicer ne ukvarjam preveč s šolo, saj mi redna snov pri nekaterih predmetih ni preveč všeč, vendar ko je potrebno, se potrudim, da dobim dobro oceno. Drugače pa hodim tudi h gasilcem in treniram košarko,« svojo pripoved zaključi mlad polulski naravoslovec.
Novinarji OŠ Frana Kranjca Celje
»Kajuhovcu« pohvala na matematični olimpijadi
Timen Stepišnik Perdih, dijak tretjega letnika I. gimnazije v Celju, je na 57. mednarodni matematični olimpijadi, ki je bila v Hon-gkongu od 6. do 16. julija, prejel pohvalo. Sodeloval je tudi leto mlajši David Opalič, ki je sicer dosegel isto število točk kot Timen, vendar je slednji rešil eno nalogo v celoti.
NP
■
Z leve: Timen Stepišnik Perdih in David Opalič
O
(с?ПГп
Calcin S je kalcijevo- žveplovo gnojilo, ki ga uporabljamo za gnojenje sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pašnikov ter v poljedelstvu, kot izboljševalec fizikalno - kemijskih lastnosti tal. Uporaba omogoča izboljšanje strukture tal in njeno rodovitnost.
Zadetek osvojil vse nagrade
Ansambel Zadetek je mlad trio, ki ga sestavljajo harmonikar Matic Lorbek iz Pesnice pri Mariboru, kitarist Iztok Halužan iz Rogaške Slatine in kontrabasist Sebastijan Plevnik iz Podčetrtka. Letos je na festivalu Vurberk 2016 pripravil pravo presenečenje, saj je domov odnesel lepo število nagrad.
Glasbeniki so nastopili z dvema svojima avtorskima pesmima, s polko Muzikant, za katero je besedilo napisal Matic, in z valčkom Tisti večer, ki ga je napisal Iztok Halužan. Valček jih je popeljal do absolutne zmage, v katero so vključene nagrada za najboljšo izvedbo v celoti (plaketa Lojzeta Slaka), nagrada občinstva in glavna nagrada zlati zmaj. Ansambel že deluje leto in pol, sedež ima v Pesnici pri Mariboru. Ob raznih priložnostih nastopajo tudi s klavirsko harmoniko, klaviaturami, z bas kitaro, baritonom in mandolino. Odlikuje jih raznolikost glasov, zato lahko izvajajo zelo široko paleto pesmi. Lani so se prvič udeležili festivala Poletju nasproti v Žumencih in festivala Vurberk. Nastopajo s svojimi avtorskimi pesmimi, ki jih pišeta Iztok in Matic. Večji festival jih čaka v avgustu, in sicer gre za festival Graška Gora poje in igra.
MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: MARINA LORBEK
Fantje ansambla Zadetek z voditeljici Ido Baš in voditeljem Janezom Toplakom
V sadjarstvu Calcin S uporabljamo zaradi preprečevanja fiziološke bolezni grenke pegavosti in gnilobe. Podaljšuje skladiščenje in zmanjšuje kalo. Gnojimo zgodaj spomladi.
Poljedelstvo: V poljedelstvu je pomemben predvsem pri pridelavi oljne ogrščice, ječmena, pese, žita, krompirja, čebule, česna,... Te kulture izkazujejo velike potrebe po žveplu. S Calcinom S gnojimo po spravilu žit, tako, da gnojilo vdelamo v tla.
Travniki in pašniki: Za boljšo rast metuljnic in trav s Calcinom S gnojimo spomladi med košnjo ali pašo oziroma jeseni pred
padavinami.
Živinoreja: Uporaba v živinoreji, kot dodatek za zmanjševanje in preprečevanje izgub amoniaka ter za preprečevanje neprijetnega vonja, v količini 15-30 kg/m3 gnojevke oziroma gnoja.

"акок h
Calcin b uporabljamo kot gnojilo in regulator pH vrednosti talne raztopine. Gnojilo vsebuje kalcij (Ca), žveplo (S) in magnezij (Mg). Vsa sekundarna hranila so pomembna za razvoj rastlin. Bistvena lastnost tal je pH vrednost, ki vpliva na fizikalno - kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Ker rastline odvzemajo Ca in Mg iz tal in prihaja do izpiranja, z dodajanjem gnojila Calcin b dvigujemo pH vrednost, zmanjšujemo zakisanost in vračamo v tla Ca, S, Mg, kar je zelo pomembno za rodovitnost tal.
CINKARNA
strokovno svetovanje:
WWW.Cinkarna.Si	Vili Kurnik, tel. 051 367 008
Nande Osojnik, tel. 031 504 512
42
VRTNARIMO
u
Pnt^mk*
fniA^e
Vrtnfcrke,
Slak
Joj, ta plevel! To je ob toči, voluharju in paradižnikovi plesni največja vrtna nočna mora vsakega vrtičkarja. In letošnja pomlad in poletje sta tej vrtni nadlogi nadvse naklonjena. Zemljo med sončnimi obdobji ravno prav namoči dež, zato niti ni treba biti preveč len vrtnar, da ti vrta ne bi prerasel plevel. Ko bi si lahko vsaj upravičeno očitala, da predolgo odlašam z okopavanjem! Se mi zdi, da ne mine niti teden, da ne bi bilo treba brkljati z mini motiko in puliti tega vrtnega nebodigatreba.
Zame je daleč najmanj priljubljena vrsta plevela slak. Zato med opravljanjem tega nujnega dela na vrtu in ob cvetlični gredi neredko na glas tarnam: »Joj, že spet ta slak, kako to noro raste!« Ko mož to sliši, mi rad navrže, da potem si pa naj na vrtu pač raje enega »Avsenika« zapojem, če mi Slak ni pri srcu. Vse do mojega grdega pogleda, ki ga dobi namesto sočnega komentarja, se tiho muza, potem izgine za enega od vogalov hiše.
Žal slak ne izgine nikamor. Če sem nekatere druge vrste plevela že uspela skorajda izkoreniniti (priznam, da so začele rasti druge, ampak neke vrste zmaga je to kljub temu), pri slaku ni nobene pametne rešitve. Tudi če se mi zdi, da sem posegla dovolj globoko v zemljo in izruva-la dobršen del korenine, se ta predrznež vedno znova pojavi. In to še obilneje kot prej. Je tako, kot bi nekoga vrgla čez prag iz hiše, a bi prilezel nazaj skozi najmanjšo špranjo. Zagotovo pride nazaj.
Nisem še izumila vrtnega recepta, kako opraviti s tem trdovratnežem. Na srečo ima eden od sinov malo vrtnarske žilice in mi pri puljenju plevela občasno priskoči na pomoč. Poišče rokavice, še eno majhno motiko, vrtno košaro in se loti tega dela. Najraje puli plevel med jagodami. Kako ne, ko se pri tem še posladka s sočnimi rdečimi debe-luškami, ki še vedno zorijo.
Očitno mi pri tem delu ostane samo ena možnost. Ostati vztrajna in pač vsake toliko v roke vzeti ustrezno orodje in se podati na gredo dobre volje. Kaj hočem, Slak je bil od nekdaj bolj za čebelarje kot za vrtnarje.
Bazilični dan
Bazilika ne sme manjkati na nobenem vrtu ali v cvetličnem lončku
Na ekološki kmetiji Potočnik-Poprask v Skor-nem v Šmartnem v Rožni dolini so v nedeljo pripravili drugo tematsko popoldne, posvečeno paradižniku in baziliki. Udeležilo se ga je 25 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, je predstavil krajšo zgodovino paradižnika in pokazal približno sto najbolj zanimivih sort, Boža Polak pa je spregovorila o kulinarični uporabi tega poletnega sadeža.
»Danes poznamo približno šestdeset različnih vrst gojene bazilike. Najbolj razširjena je običajna bazilika z velikimi svetleče zelenimi nagubanimi listi. Precej se uporablja tudi grška grmičasta bazilika z majhnimi listi, ki so izredno aromatični. Za bolj eksotičen okus dodajamo cimetovo ali limonsko baziliko, izredno dekorativna in aromatična je rde-čelistna bazilika,« pravi Tatjana Štrancar Poprask,
ki je gostila nedeljsko srečanje. Dodaja, da je ta dišavnica nezahtevna za vzgojo in zato primerna tudi za začetnike. Vse, kar moramo vedeti, je, da kali na svetlem: »Ko jo sejemo, samo potrosimo po prsti in rahlo popršimo z vodo.«
Primerna tudi za shranke
Za vzgojo, tudi na primer v lončku, zadostuje navadna prst za zelenjavo. Če jo gojimo na vrtu, moramo vedeti, da je to toploljubna rastlina. »Zato jo na prosto presajamo po 15. maju, ko mine nevarnost slane. Sadimo jo med paradižnik in papriko,
a tudi med jajčevce. Dobra soseda je tudi kumaram, melonam in lubenicam in tudi med špinačo in kolerabo se dobro počuti. Poleti jo obilno zalivamo, tako bomo imeli lepe in košate rastline. Košatost dosežemo tudi z odstranjevanjem vrhov. Redno jo obiramo, da nam ne zacveti. Uporabni so aromatični listi, ki so daleč najboljši, če jih uporabimo sveže,« opisuje Štrancar Popra-skova.
Svetuje, da si, ko je bazilike v izobilju, pripravimo shranke. Vendar je treba vedeti, kakšne: »Največ učinkovin bomo ohranili, če jo bomo shranili v olju kot pesto. Lahka jo posušimo, vendar se s sušenjem izgubi linalol,poživljajočaosvežilnavonjava. Priuporabi imejmo v mislih tudi to, da jo jedem dodajamo vedno na koncu kuhanja, ker prav nobena vrsta bazilike ne prenaša vročine.«
MRL, foto: Jernej Mazej
Na ekološki kmetiji Potočnik-Poprask so v nedeljo dokazali, da sta paradižnik in bazilika odličen par. Obiskovalcem so pripravili pestro paleto jedi: durum testenine s paradižnikovo omako, bistro paradižnikovo juho s paradižnikovimi palačinkami, bruskete s paradižnikom, sataraš, solato s sušenim paradižnikom, testenine z bazili-kinim pestom, riž z zelenjavnim čatnijem, paradižnikovo marmelado (iz rdečega, rumenega in zelenega paradižnika), čokoladni biskvit z bazilikino smetano in grenivkinim želejem, namaz iz sušenih paradižnikov, pečen paradižnik z zelišči, paradižnikov sok, bazilikin sok, paradižnikova nabodalca s sirom, pico margeri-to, grški jogurt z bazilikino smetano.
NAGRMNIIНДТ1Ш Najlepše balkonsko cvetje
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra ns elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU!
Zasaditev tedna
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 14. ob 14. uri in od 21. ure do 31. ves dan.
f
1. od 19.
11. ČE		
		cvet do 14. ure, od 15. ure list
12. PE		list
		
13. SO		list
14. NE		plod
15. PO		plod
16. TO		plod do 11. ure, od 12. ure korenina
17. SR		korenina
Iio cel
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
Slavica in Roman Zalokar, Laško
ŽIVALSKI SVET
43
Pomembne so minute
(Ne)ustrezna navodila za pomoč živalim, zaprtim v razgretem vozilu?
V skrajnem primeru
Na ministrstvu za notranje zadeve menijo, da so v skrajnem primeru, ko je očitno, da sta otrok ali žival v neposredni življenjski nevarnosti (na primer neodzivnost, nezavest, težko dihanje) in bi strokovna pomoč prišla prepozno, tudi občani upravičeni, da razbijejo steklo na vratih vozila in otroka ali žival rešijo pred smrtjo oziroma poginom. »V skladu s kazenskopravnim institutom skrajne sile, ki ga je v konkretnem primeru treba razlagati v širšem pomenu, smejo to storiti, če je zlo, ki je grozilo (ogrožanje zdravja ali življenja), večje od povzročenega zla (materialne škode - razbitega stekla). Konkretno to pomeni, da je takšno dejanje upravičeno, če je tveganje za ogrožanje zdravja ali celo življenja otroka ali živali v razgretem zaklenjenem vozilu preveliko, saj ima zdravje oziroma življenje otroka ali živali prednost pred materialno škodo.«
Psa v teh vročih dneh ne puščajte zaprtega v avtu!
Poletja še ni konec in opozorila o bolj odgovornem ravnanju lastnikov živali, da jih zavarujejo pred vročino, niso odveč. Pred časom sta kar nekaj prahu dvignila primera psov, zaprtih v razgretem avtomobilu v Kopru in naslednji dan v Mariboru. V prvem primeru se pristojni niso odzvali in so zato člani društva proti mučenju živali sami razbili steklo na avtu. V drugem primeru so policisti razmeroma hitro posredovali in skrbniku psa izdali opozorilo.
Nekatere je zato zbodlo različno ravnanje pristojnih v takšnih primerih, kar kaže, da postopki niso predpisani in enotni. Na to je s poslansko pobudo opozoril poslanec Matjaž Nemec (SD), ki želi, da »končno vzpostavimo prakso dopustnih ravnanj in odgovorno ravnanje vpletenih«. Ocenjuje, da pristojnosti niso dovolj jasno opredeljene, pri čemer tudi postopki niso dovolj natančno določeni. Zato ministrici Vesni Györkös Žnidar predlaga izdajo obveznih navodil policistom, kako ravnati v tovrstnih primerih, ministru Dejanu Židanu pa predlaga enako glede navodil uradnim veterinarjem oziroma veterinarski inšpekciji. Ob tem dodaja, naj slednji razmisli tudi o dopolnitvah prekrškovnih določb v Zakonu o zaščiti živali, ki naj denarno sankcionirajo tudi malomarnost lastnikov, saj je ravno ta najpogostejši vzrok za nepotrebno trpljenje živali.
Kaj narediti?
Kaj naj bi sploh naredili, če v pregretem parkiranem vozilu opazimo žival? Navodila se zdijo povsem jasna in logična, čeprav očitno v praksi ne delujejo vedno. Po navodilih, ki jih je na svoji spletni
strani objavila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pravilno ravna tisti, ki o tem, da je v vozilu zaprta žival, takoj obvesti policijo (113), lahko tudi center za obveščanje (112), ki informacijo ustrezno posreduje naprej, ali omenjeno upravo.
Zelo pomembno je, da prijavitelj policiji sporoči registrsko številko vozila, v katerem je zaprta žival, opozarja uprava. Če je o dogodku prvi obveščen uradni veterinar, ta ob prijavi vzpostavi stik s policijo zaradi pridobitve informacij o lastniku vozila. Policija
najprej poskuša vzpostaviti stik z njim. Če to ni mogoče, je policija tista, ki lahko v vozilo vstopi tudi z uporabo sile.
»Obveščanje zavetišč za zapuščene živali ali društev za zaščito živali podaljša odzivni čas, zato
Zapustitev živali v zapuščenem oziroma nezavarovanem vozilu se lahko obravnava kot kaznivo dejanje po 341. členu Kazenskega zakonika ali prekršek po 4. členu Zakona o zaščiti živali (mučenje živali).
je zaradi hitrega ukrepanja in razjasnitve, kdo je lastnik vozila, treba dogodek prijaviti policiji,« pravijo v upravi. Ob tem ne priporočajo, da bi mimoidoči sami nasilno odpirali vozilo, saj so lahko odgovorni za storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
Niso še razbijali šipe
V tem smislu so nam odgovorili tudi na Policijski upravi Celje. »Policisti poskušajo ob vsaki prijavi čimprej izslediti lastnika živali oziroma vozila in le če ni drugih možnosti, smejo zaradi prepreči-
tve pogina živali v vozilo vstopiti tudi z uporabo sile. To smejo storiti, ko so izpolnjeni pogoji za vstop v stanovanje in druge prostore na podlagi 218. člena Zakona o kazenskem postopku oziroma 53. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (če je to nujno za varnost oziroma zavarovanje premoženja).« Policisti pri tem z vidika sorazmernosti posega pazijo, da pri nasilnem odpiranju vozila ne povzročijo nepotrebne škode oziroma da način ustreza okoliščinam in nujnosti ukrepov za varnost živali. »Najenostavnejši in z vidika škode najustreznejši način je, da policist razbije stransko steklo vozila, sprosti zatič in si tako omogoči nadaljnje ukrepanje,« pojasnjujejo in dodajajo, da celjskim policistom do zdaj še ni bilo treba ukrepati na ta način.
TC, foto: GrupA
Mačje »odlagališče«
V teh dneh celjsko društvo proti mučenju živali opozarja, brezvestne lastnike, da s kastracijo in sterilizacijo poskrbijo med drugim išče nove domove za mačke, katerih skrbnica
da se je doslej znanim »odlagališčem« mačk na Petričku in v za to, da neželenega naraščaja ne bi bilo. Medlogu pridružilo še novo v bližini Stare cinkarne. Društvo Vsi, ki bi želeli v svoje domove pripeljati novega štirino-se sicer trudi pomagati vsem, vendar je to težko. Zato poziva žnega kosmatinca, se lahko obrnejo na društvo, ki v teh dneh
zaradi bolezni zanje ne more več skrbeti.
Če bi želeli posvojiti katero od mačk na fotografijah, pokličite Danico Belak na telefon 031-744-940.
44
ZA ZDRAVJE
Porod najlepša izkušnja
Naj strah ženske ne prevlada nad izjemnostjo rojevanja in novega življenja
Ena od želja Splošne bolnišnice Celje, predvsem pa velik načrt je, da bi v prihodnosti končno lahko preselili oziroma preuredili celotne prostore ginekološko-porodniškega oddelka. Novi prostori so sicer že več let načrtovani v bolnišnični nadomestni novogradnji, vendar je znano, da je zaradi varčevanja na ravni države projekt novogradnje zastal. Predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje Jakob Koren v eni od novih porodnih sob, ki so jih uredili lani.
Nova Ljubljanska banka je minuli teden Odseku za otročnice Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje donirala 9.233 evrov, ki jih bo bolnišnica namenila za nakup ogrevane posteljice z akumulatorskim napajanjem za novorojenčke, ki se rodijo prezgodaj ali s prenizko telesno težo. Ti namreč v prvih dneh življenja potrebujejo dodatno pomoč za vzdrževanje telesne toplote, saj je sami ne zmorejo uravnavati.
Ob pogledu na otroka je za vsako mamo porod eden najlepših dogodkov v življenju, čeprav rojevanje predstavlja enega največjih stresov. Ne samo zaradi bolečin, ampak tudi zaradi strahov, ki so sprva povezani s pričakovanjem poroda in otroka, s pripravo na porod in z vsemi občutji, ki jih ženska nosi v sebi. »Porod je psihosomat-ski dogodek, kar pomeni, da dogajanje v duši vpliva tudi na telo ženske,« pravi asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik Ginekološko-poro-dniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Če ženska doživlja močne potlačene strahove, ki jih drugače ne izrazi ali se o njih ne pogovarja in jih celo poskuša zatreti, zdravniki opažajo, da porod pri takšni ženski ne poteka tako, kot bi moral. »Določeni hormoni so zaviralci popadkov, določeni povečajo bolečine ob porodu, nekateri zategujejo mišice, kar vse vpliva na nastanek morebitnih težav med porodom. Popadki so slabi, zelo bolijo, maternič-
ni vrat se ne odpira, porod ne napreduje ali je daljši,« razloži Koren povezavo duše s telesom ženske.
Strah matere čuti tudi otrok
Prvi in najpogostejši strah noseče ženske je, ali bo otrok zdrav, kar strokovnjaki danes glede na razvoj tehnologije in medicine skoraj z gotovostjo potrdijo in žensko pomirijo. Nato jo je strah, ali bo vse v redu z njo in kako se bo v okolju, v katerem rojeva, počutila, ali bo porod zanjo pozitivno ali negativno doživetje.
»Zato je pomembno, da nudimo takšno okolje, kjer bo njena izkušnja prijetna. Kajti njeno dobro počutje vpliva na odnos do poroda, odnos do otroka, poporodno oskrbo zanj, na dojenje, tudi na željo po ponovni nosečnosti. Če se ženska ob porodu ne počuti dobro in ga ne doživlja pozitivno, obstaja velika možnost, da se za drugega otroka ne bo odločila ali da bo za naslednji porod izbrala drugo zdravstveno ustanovo,« razlaga Koren.
In nenazadnje počutje matere vpliva na otroka. Po-
sebnih dokazov, s katerimi bi z gotovostjo povezali naslednji podatek, z medicinskega stališča ni, toda Koren in tudi njegovi sodelavci glede na izkušnje, ki jih imajo s porodnicami, to vendarle ugotavljajo: »Pri zelo vznemirjenih porodnicah opažamo, da imajo novorojenčki pospešen srčni impulz. Ne vedno, a se zgodi. Njihov srčni utrip je pospešen in to velikokrat lahko razložimo ravno na ta način.«
Prestrašeni očetje napeti ali omedlevajo
Svoj delež ne samo pri nastanku nosečnosti, ampak tudi pri počutju ženske pri porodu prispevajo tudi partnerji. Strah ženske ne izvira samo iz nje, ampak tudi iz okolja, kjer je lahko moški velik dejavnik tveganja za še večji stres ob porodu. Dogaja se namreč, da je moškega ob porodu še bolj strah kot žensko. In ta občutja pod-zavedno prenašata drug na drugega ravno v trenutku, ko so ti občutki najmanj zaželeni. Moški strah včasih izrazijo z napetostjo, zato morajo zdravstveni delavci
situacije v porodnih sobah tudi miriti ali celo pomagati partnerjem. Nekateri namreč tudi omedlijo.
Stres in psihična stiska porodnice niti nista toliko odvisna od njene starosti, še dodaja Koren. »Imamo mlade ženske, stare približno 20 ali 22 let, ki so čustveno zelo zrele in je takšen tudi njihov odziv na porod. A obstajajo tudi ženske, ki morda nekaj let ne morejo zanositi in jim nato to uspe na podlagi medicinske pomoči. Vanje se sprva naseli strah, da ne bodo mogle roditi, a ko zanosijo, jih je strah, ali bo vse tako, kot je treba. Ampak vsak takšen primer je individualen in odvisen od tega, kakšne občutke ženska nosi v sebi, koliko jih je pripravljena predelati in kakšni so njena pričakovanja, predstave in dojemanje nosečnosti in poroda,« pojasnjuje zdravnik.
Izkušnje so ga do zdaj naučile, da imajo predvsem ženske, ki se jim v očeh vidi, da jih je strah, ko jih pripeljejo v porodno sobo, skoraj zagotovo težji porod kot ženske, ki nanj komaj čakajo. Druga plat, ki je prav tako pomembna pri porodu, so objektivni dejavniki, ki so pogosto povezani z zdravstvenim stanjem porodnice.
Vir informacij naj bo vedno zdravnik
Sogovornik omenja še eno stvar, ki velikokrat porodnice tudi zmede, kadar poizvedujejo o nosečnosti, porodu in tudi o poporodni oskrbi otroka: kup informacij. Teh je preveč in pogosto niso selekcionirane. Nikoli ni pravega zagotovila, da so informacije kakovostne. Ženska jih sama ne more predelati, posledično jih morda ne more razumeti na pravi način. In
preveliko podatkov lahko vodi tudi v strah.
Krog se spet sklene, zato Koren poudarja, da informacije nikoli niso znanje, ampak je znanje nadgradnja podatkov. Kaj želi s tem povedati? »Te informacije mora ženski razložiti strokovnjak, ki znanje ima. Ženska mora povedano ponotranjiti in to je korak naprej. Tudi do manjšega stresa ob porodu. Uradno je sicer pred porodom to organizirano s šolo za starše, a ta ni obvezna. Poteka po nekem predpisanem, sicer dobrodošlem programu, a ne zajame vseh potreb in želja porodnic, zato je ginekolog tisti, ki mora pojasniti vprašanja in pomiriti strahove žensk. Vendar ima izbrani ginekolog le nekaj minut časa zanje, zato je naša naloga, da obrnemo nihalo v drugo smer in da nas pri tem začne poslušati tudi država. V porodnišnicah lahko namreč dosegamo izvrstne rezultate, materialne danosti do neke mere imamo urejene, toda zagotavljanje
intimnosti ženskam in posvečanje porodnicam, da skupaj odženemo njihove strahove, da bodo porodi lepše izkušnje, predstavljata nadgradnjo vsega,« je jasen Koren.
In to je tudi razlog, da je Splošna bolnišnica Celje v zadnjem letu naredila ogromen korak k intimnejšemu okolju za porodnice. Lani so iz triposteljne porodne sobe, v kateri so prej nekaj zasebnosti lahko zagotovili le s pregradnimi zavesami, naredili še dve porodni sobi in manjši prostor za opazovanje porodnice pred porodom ali po njem. Obnovljene so bile tudi ambulanta in soba za snemanje CTG ter kopalnica za porodnice in kopalnica za zaposlene. In odzivi novopečenih mamic so izjemni. Okolje, v katerem se pripravijo na porod in rojevajo v njem, neverjetno vpliva na njihovo počutje in s tem posledično na lažji porod, z manj bolečinami.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Celjski ginekološko-porodniški oddelek je tretji največji v Sloveniji in tudi tretji po številu porodov. Lani je bilo v Celju kar 1.875 porodov.
I ui
THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NEr; E-POŠTA: VERSlNlNANDRg@GMAlL.COM
NAMIG ZA IZLET
45
Vhod v grad
V času svojega bega pred celjskimi grofi naj bi se na Vurberk zatekla Veronika Deseniška.
Grad Vurberk
Priča burne grajske zgodovine nad Dravskim poljem
Vurberk nekoč ...
Grad Vurberk
»Glej, to je slavni Vurberg, ki kot nema priča iz starodavnih časov z nekim ponosom gleda s Kačnjaka tje dol po širokem Dravskem polju ter vabi potovalca, naj pride in si ogleda njegove znamenitosti ter se razveseli nad krasnim, da - čarobnim razgledom, ki se od ondot odpira.« (župnik Matej Slekovec v kra-jevnozgodovinski črtici leta 1895)
Pot:
Iz avtoceste izvoz Maribor-center, sledite smerokazom mimo Dupleka in Dvorjan. Iz Celja 45 minut zmerne vožnje z avtom.
. in danes
Če se po avtocesti peljete od Maribora proti Ptuju, boste kmalu zatem, ko boste za seboj pustili mariborsko letališče, v daljavi levo na enem od hribčkov zagledali ostanke nekoč mogočnega gradu z bogato zgodovino, gradu Vurberk. O njem kroži toliko legend, pripovedi in materialnih dokazov o burni zgodovini, da je že to dovolj velik razlog za obisk (danes žal še samo nekaj ostankov). Vurberški grad je bil v preteklosti eno glavnih središč čarovniških procesov na Štajerskem, pod poveljem Sulejmana Veličastnega pa je mimo njega korakala 140-tisočglava turška vojska.
Ker sem otroštvo in mladost preživljala le približno petnajst kilometrov od tega gradu, sem že kmalu slišala za različne zgodbe. Ena tistih, ki domišljijo otroka najbolj raz-vnamejo, je bila, da je pod gradom speljan tunel, ki Vurberk povezuje z ostalimi gradovi ali graščinami v njegovi bližnji okolici, z gradom Hrastovec na eni strani in z dvorcem na Dravskem polju. Resnici na ljubo o obstoju takšnega skrivnega večkilometrskega prehoda za zdaj nisem našla nikakršnih pisnih dokazov. Tako pač pravijo nekateri domačini, ki vedo povedati še, da je ta prehod zasulo med bombardiranjem gradu ob koncu druge svetovne vojne.
Zgodovina izpričuje, da so grad postavili salzburški nad-
škofje, ki so ga dajali v fevd raznim plemiškim družinam, med njimi tudi gospodom Ptujskim. Ti so grad dobili leta 1246 z menjavo posesti na Salzburškem in ga obdržali skoraj dvesto let, ko je rodbina izumrla. Z dedno pogodbo je takrat za nadaljnjih skoraj dvesto let prešel v last rodbine gospodov Stutenberških. Med letoma 1639 in 1715 so
bili lastniki gradu grofje Herbersteini, nato do 1885 grofje Attemsi. Leta 1907 so ga od meščanske družine Leidenfrost-Troll ponovno pridobili Herbersteini in ga obdržali do nacionalizacije po drugi svetovni vojni. Med prvo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni ruski begunci. Leta 1921 je ruski Rdeči križ v gradu ustanovil sanatorij za
zdravljenje pljučnih bolezni, ki je deloval do začetka druge svetovne vojne. Leta 1942 je Štajerska domovinska zveza v prenovljenem gradu uredila šolo za usposabljanje kadrov nacistične stranke.
Žalostna usoda
Februarja 1945 so grad bombardirala zavezniška letala in ga zelo poškodovala. Grof
Herberstein ga je nameraval obnoviti, vendar so ga po vojni zaprli in usmrtili. Njegova družina se je izselila v Avstrijo. Takrat je sledil najbolj žalosten del zgodovine tega gradu. Leta 1949 so bile razvaline dobro ohranjene. Zapisi o varstvu spomenikov v takratnem času pravijo, da je bila možna celotna restavracija gradu. Zato so ga že začeli obnavljati. Le leto
zatem so bili zapisi povsem drugačni. Razlog je bil najbrž v tedanji politični situaciji, ki ni bila naklonjena takšnim spomenikom fevdalizma. Zato so leta 1950 obnovo ustavili in do približno leta 1960 ostanke gradu skoraj v celoti podrli. Ostalo je predgradje z ostankom gotskega vhodnega stolpa, glavnim grajskim portalom, delom obzidja in obrambnim stolpičem iz 17. stoletja. Velika grajska kašča med gradom in cerkvijo je propadla po letu 1998.
Nekdanjo orožarno in zbirko turkarij so skoraj v celoti prenesli na Ptujski grad in je danes razstavljena v tamkajšnji viteški dvorani. Po letu 1950 so iz Vurberka na Ptuj prenesli tudi kroni obeh grajskih vodnjakov. Večina grajske opreme je bila razseljena po drugih gradovih po letu 1907. Takratni grof Jožef Herberstein je z njo opremljal ptujski grad, palače v Gradcu in Wollischbirknu ter grad Li-bochovice na Češkem.
A grad Vurberk se vseeno ne da. Danes je na Vurberku, kjer sta sredi ostankov grajskega dvorišča oder in prostor za obiskovalce v slogu amfiteatra, veliko prireditev, ki vabijo obiskovalce na grad. Okrog gradu je radiestezist odkril tudi nekaj bioenerget-skih točk, kjer lahko obiskovalci posedijo in si napolnijo svoje energetske »rezervoarje«.
MRL
Med kratkim petminutnim vzponom na Vurberk boste šli mimo cerkve Device Marije Vnebovzete.
Zgodba o kači...
Na Vurberku naj bi živel Kresnik, ki se je zaljubil v lepo hčer kačje kraljice. Ker drugače ni mogel priti v kraljičino palačo, se je spremenil v palčnika. Ko je prišel na dvorišče, so se mu vsi smejali, ponoči pa se je spremenil v lepega junaka in je vzel kraljično s seboj. Da bi se Kresniku maščeval, je kačji kralj v Vurberk poslal kačo. Ta je lezla prek Drave in je bila tako velika, da je zadrževala cel rečni tok. Okrog grajskega obzidja se je ovila tako, da si je v žrelo potisnila svoj rep. Kresnika takrat ni bilo v gradu, zato je ujetnica obleganja postala njegova sestra Alenčica. Po šestih mesecih jo je rešil Kresnik, ki je zmagal nad kačo in jo priklenil v grajski vodnjak.
... in zmaju
Nemški zgodovinarji opisujejo zgodbe o štajerskem vitezu Popu, ki naj bi živel konec 11. stoletja v bližini ptujskega mesta. Bil je pogumen in zelo močen junak, ki je v gozdu na območju sedanjega Vurberka z gorečim polenom ubil velikanskega zmaja. Na vrhu hriba je v začetku 12. stoletja postavil grad, ki ga je po tem zmaju imenoval Wurmberg. Zmaja so imeli lastniki Vurberka tudi v svojem grbu.
46
RAZVEDRILO
I MODROSTI
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Zdaj veste, zakaj se uporablja palica za »selfije«. (Vir: splet)
ANEKDOTE
Ameriški filmski komik Charlie Chaplin (1889-1977) je leta 1931 povabil slavnega fizika Alberta Einsteina (1879-1955) na zasebno projekcijo svojega novega filma Luči velemesta. Ko sta se skupaj peljala v mesto, so jima mimoidoči mahali in vzklikali. Chaplin se je obrnil h gostu in mu pojasnil: »Ljudje vam ploskajo, ker vas nobeden ne razume, meni pa ploskajo, ker me.«
Ujeta pri kraji (Vir: splet)
Spraševali smo vas, kdo je pregledal »zdravstveno stanje« našega avtomobila Toyote Aygo na prejšnjem obisku pri znani osebnosti s Celjskega.
Pravilen odgovor se glasi: zdravnik Milan Rajtmajer.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Milke Selič iz Gorice pri Slivnici, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katero naravno znamenitost je obiskal novinar Brane Jeranko ob prazniku občine Luče?

Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Šalo nam je poslal bralec Jože Jurc. Ljubim te
Mož in žena po kosilu pijeta - žena sok, mož že drugo pivo - ko mož nenadoma reče: »Ljubim te!« Žena: »Ali si mi rekel to resno ali iz tebe govori pivo?« Mož: »To sem rekel pivu!«
	1		5	4		9	3	
				2			1	
	6			3			7	
4		8						
			9	7				
			3			2		5
					5	3		6
2		4						
5					7		8	
Poklic
Jožeta so na zavodu za zaposlovanje vprašali, kakšen je njegov poklic.
»Pomožni bagerist,« je izjavil.
»Kaj pa je to?«
»To, česar bager ne more, naredim jaz z lopato,« je pojasnil. Najhitrejši
Črnogorec se je hvalil pred prijatelji: »V službi sem najhitrejši pri eni stvari.«
»In katera je to?«
»Najhitreje se utrudim ...«
Med prijatelji
Prijatelja se srečata in eden reče: »Nimam časa za pogovor, k zdravniku moram. Žena zgleda zelo slabo.«
»Počakaj, grem s teboj, tudi meni moja ni všeč.«
Skrbna babica
V kleti bloka so se vsak večer zbirali mladi. Neka starejša gospa je prišla vprašat, kaj počnejo vsak večer. »Pijemo, kadimo, se drogiramo in seksamo,« so ji odgovorili.
»Dobro,« je rekla, »samo da ne sedite na hladnem betonu!«
Pet nasvetov
1.	Pomembno je najti moškega, ki ti bo pomagal v težkih trenutkih in bo imel dobro službo.
2.	Pomembno je najti pametnega moškega, izobraženega in duhovitega, ki te bo znal nasmejati.
3.	Pomembno je najti moškega, na katerega se boš lahko vedno zanesla, ki mu boš lahko zaupala, da ti ne bo nikoli lagal.
4.	Pomembno je najti moškega, ki bo dober v postelji.
5.	Pomembno je, da se ti štirje ne poznajo.
Pravi kandidat
Pogovor za službo na slovenskih železnicah.
Kandidat: »Oprostite, ker zamujam.«
Šef: »Sprejeti ste!«
Zadovoljni
»Dober dan, lahko odgovorite na kratko anketno vprašanje?«
»Seveda!«
»Kateri internet uporabljate in ali ste zadovoljni?«
»Sosedovega in zelo smo zadovoljni!«
Neumen je človek, ki ne zna narediti izvirne napake, ampak ponavlja tuje.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
, • - ■
Uh, ta štirideseta
Menda je štirideset najlepša starost za ženske in moške. »V mistiki štirideset simbolizira dvig na višjo raven in duhovno prebujenje,« piše Elif Shafak v knjigi Štirideset pravil ljubezni. »Ko žalujemo, žalujemo štirideset dni. Ko se rodi otrok, traja štirideset dni, da je pripravljen na življenje na Zemlji. In ko se zaljubimo, moramo počakati štirideset dni, da smo lahko prepričani o svojih čustvih. Velik potop je trajal štirideset dni, Jezus je šel za štirideset dni in noči v puščavo ...« je še zapisano v modri, bogati in navdihujoči knjigi.
Rumeni mediji so polni žensk iz sveta šovbiznisa, ki so videti pri štiridesetih kot dvajsetletnice. Imajo pamet zrelih žensk, a telo mladenke. Ameriška igralka in pevka Jennifer Lopez je z vsakim novim videospotom vedno bolj seksi, vedno bolj dih je-majoča in gibljivejša. Da ne pišemo o še starejši Madon-ni, ki noge prekriža in naredi »špago« kot kakšna petnajstletnica. Pustimo ob strani, da imata ženski mlada ljubimca, ki zagotovo prinese-ta nekaj dodatnega zanosa v intimno življenje. Zakaj bi se torej ustrašila prestopa v novo desetletje?
A vseeno mi je bilo nekaj dni pred rojstnim dnevom velikokrat kar malce hudo, saj sem se štiridesetih kar malce bala. Poleg tega so najbližji pričakovali zabavo ob prehodu v starejše obdobje. Nekaj si je bilo treba umisliti. Sem ljubiteljica plesa in nekdanje švedske skupine Abba, ki je v sedemdesetih navduševala staro in mlado, »abbamani-ja« pa še vedno buri duhove po svetu. Tudi mojega.
Tako je moja najboljša sestra slišala moje glasne misli, kako bi bilo super imeti zabavo v duhu Abbine glasbe. Lani sem za rojstni dan do-
REŠITEV SUDOKU 216
i	8	5	6	2	3	9	4	7
4	2	6	7	8	9	3	1	5
7	9	3	5	1	4	8	6	2
8	4	7	9	3	2	1	5	6
9	6	1	8	4	5	2	7	3
3	5	2	1	6	7	4	9	8
6	3	9	2	5	1	7	8	4
2	1	8	4	7	6	5	3	9
5	7	4	3	9	8	6	2	1
bila Abbin kostum. Priznam, da sem nanj pozabila, moja sestra pa ne. Ko smo se letos pripravljali na piknik ob rojstnih dnevih, saj poleg mene v istem mesecu praznujeta še mož in sin, sem si želela, da bi mi sestra vrtela glasbo sedemdesetih in mojih najljubših trenutnih glasbenih skupin. Popoldanski piknik je bil kot večina piknikov, šport in smeh, a ko se je zabava prevesila v noč, je sestra namignila, da je mogoče čas, da se pokažem v lanskem darilu. »Ali si smešna? Jaz bom v kostumu, vi vsi pa športno oblečeni. Saj se mi bodo vsi smejali!« so bili moji pomisleki.
Naj nikar ne mislim na druge, saj je to moja zabava in če že vrtimo glasbo skupine Abba, je prav, da pokažem svoja oblačila, so bili pomiritvene besede moje sestre. Zato sem iz omare potegnila svojo opravo, se primerno naličila in si uredila pričesko. A nisem se preoblekla samo jaz, kajti ko sem naslednjič pogledala skozi okno, so na prizorišče prihajale meni ljube osebe v popolnoma drugačnih preoblekah. Najprej sem opazila očeta v hlačah in srajci, ki jih je nosil pred štirimi desetletji. Tudi mamica si je nadela tuniko v cvetličnih vzorcih. Zadržana svak in svakinja sta presegla vsa pričakovanja in bila sta v duhu »flower power«, njima so sledili tudi ostali sorodniki. Ko sem jih opazovala skozi okno, mi je od same sreče šlo na jok, saj so udejanili moje misli. Za boljše vzdušje so prižgali še posebne disco luči in ko sem stopila v svojih oblačilih med povabljence, niti nisem bila tako »čudna«. Otroci so samo gledali, kaj se je starejšim zgodilo. Ko sem po začetnem navdušenju malce pogledala med sorodnike, sem opazila, da manjkajo še štirje člani. In potem se je zgodilo! Ko so luči ugasnile, ko se je smeh presenečanja polegel, so na prizorišče ob zvokih pesmi Dancing queen stopili sestra, brat in svak ter svakinja kot Agnetha, Bjorn, Benny in Anni-Frid. In najboljša Abbina zabava se je začela. In če so se štirideseta tako dobro začela, se samo veselim petdesetih!
ABBA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
PRIPRAVA
ZA MERJENJE SEVANJA
KRAVJI MLADIČ
DODATEK K POGODBI NEMŠKA PISATELJICA
ALMA KARLIN
TRAČNICA DEL LETALA
8
KNJIŽEVNIK FLISAR ŽIVAL ZA PITANJE
SLOVENSKI REŽISER PEVEC
SOL DUŠ. KISLINE ALKEN S 6 ATOMI OGLJIKA
LUKA NA SICILIJI
IRSKI IGRALEC NEESON GR. IME SANTORINA
MAKEDONSKO MESTO
ZVOK DOL. VIŠINE
Povsod z vami
ANGLEŠKI SLIKAR (PETER)
MREŽASTA TKANINA
SORTA, ZVRST
PREDEL LJUBLJANE
ANGLEŠKA
PEVKA (AMANDA)
FIATOV AVTO MEHKA KOVINA
NEKDANJE
IME MALAVIJA
13
20
STATUA RIVALA
RIBJA JAJČECA
OVČJI SAMEC
10
LEV DETELA
AFRIŠKI KOSTANJ
KIRURG ŠLAJMER MOŠKA SPOLNA CELICA
NIZEK ŽENSKI GLAS
NACE JUNKAR 16
DOLGOREPA PAPIGA
EDVARD RUSJAN
22
POVRŠINSKA MERA
ENA (IT.)
18
OLGA GRAD SP. DEL PRAŠIČJE NOGE
14
SPOG-LEDLJIVKA (EKSPR.)
19
PODROČJE OBLASTI EMIRJA
BOLIVIJSKI PREDSEDNIK (EVO)
IBSENOVA DRAMA
SODELAVKA OBVEŠČEVALNE SLUŽBE
15
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnica za bobkart na Celjski koči in majica NT&RC
2.	nagrada: tri vstopnice za obisk celjskega bazena
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Pobarvajte življenje v svoje barve
48 mandal za umiritev in dvig zavesti.
iöf.1 BIT
■ —' ' (O Ci -rSil
Ona: Glede partnerja boste uporabili predvsem nezgrešljivo intuicijo, ki vas tudi tokrat ne bo pustila na cedilu. Tako boste imeli vse niti povsem v svojih rokah, kar boste tudi dodobra izkoristili.
On: Srečanje v dvoje bo burilo vašo domišljijo. Bodite realni in ne nasedajte stvarem, ki bi vam lahko samo škodovale, in še veliko razočaranje bi lahko doživeli. Torej stopite na trdna tla in poglejte resnici v oči.
Ona: Pokažite partnerju, da cenite njegovo pomoč, in bogato vas bo poplačal. S tem boste utrdili vajin odnos, ki se je zadnje čase začel že pošteno majati. Obeta se vam nepozaben konec tedna.
On: Ne glede na razloge je vaša odločitev preveč nepremišljena in s tem tudi nevarna za nadaljnji razvoj dogodkov. Prav lahko se vam zgodi, da se vam bo podrlo prav vse, kar ste dolgo časa gradili. Malce previdnosti vam ne bo škodovalo.
TEHTNICA J*J
Ona: Od prijatelja boste izvedeli pomembno novico, ki vam bo pomagala uresničiti poslovne cilje, ki so se vam zadnje čase kar nekako izmikali. Dogodek boste pošteno proslavili in ne bo vam žal denarja.
On: Ne zahtevajte vsega naenkrat, temveč napredujte počasi in varno. Predvsem se začnite zavedati, da vam ne bo prav nič pobegnilo. Pazite na neko malenkost pri vedenju partnerke, saj boste tako izvedeli prenekatero skrivnost.
шш
Ona: Dvakrat premislite, preden se spustite v negotovo pustolovščino. Prav lahko se zgodi, da vam partner tega ne bo hotel odpustiti in boste tako prišli v težave, iz katerih ne bo lahke rešitve.
On: Kmalu se bo pokazalo, ali je vaša odločitev pravilna ali je to le še ena vaših običajnih muh. Prijatelj vam bo poskušal biti le naklonjen, vi pa ga boste razumeli popolnoma napačno.
DVOJČKA Њ ■ S1RELEC
Ona: Vprašanje vas bo docela zmedlo, toda vseeno vam bo pri srcu zelo lepo. Na potezi boste, zato nikar ne odlašajte, temveč izkoristite ugodno priložnost, ki se vam ponuja, saj se zlepa ne bo več ponovila.
On: Z ljudmi iz okolice boste ravnali precej v rokavicah, saj se bodo obnašali veliko bolj občutljivo, kot ste navajeni. To se vam bo sprva zdelo precej čudno, a ko boste izvedeli vzrok, boste povsem pomirjeni.
Ona: Uspelo vam bo zaplesti stvari, ki so povsem preproste. Zato se nikar ne čudite, če se bodo prijatelji zabavali na vaš račun. Nekdo se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost.
On: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo prijatelji, bo v celoti doseglo svoj namen, zato se boste od srca nasmejali. Spoznali boste, da so pravi prijatelji tisto, kar v življenju resnično šteje.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. avgusta.
Geslo iz številke 30: Lepa beseda lepo mesto najde. Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Kuharske bukve in majico NT&RC, prejme: Silva Šketa iz Braslovč.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Sara Križnik iz Celja.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Matjaž Cestnik iz Griž.
Nagrajencem čestitamo in se opravičujemo, ker je pri nagradnem razpisu prejšnji teden prišlo do napake pri seznamu nagrad.

Ona: Zdravje je zelo dragoceno, zato pazite, kako ravnate z njim. Če ne boste spremenili navad, se lahko vse skupaj precej zaplete. S partnerjem se bosta odločila za obisk prijateljev.
On: Spoznali boste, da je mogoče veliko več doseči z lepo besedo kot s stalnim priganja-njem. Prav zato boste spremenili pristop na poslovnem področju in si na ta način olajšali pot do uspeha.
DEVICA
Ona: Čim prej poskusite popraviti krivico, ki ste jo storili nekomu, ki vam je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljajte ljudi, ki vam želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost hitro izgubi.
On: Delo, ki se ga boste oprijeli, bo zahtevalo celega človeka in popolnoma proste roke, zato raje o vsem še enkrat premislite. In nikar se ne spuščajte v celotno zadevo brez predhodnega načrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh.
Ona: Ugotovili boste, da so se vaša čustva preveč razrasla, kar vas vse pogosteje privede v kočljive situacije. Doslej ste se še vedno izmazali, toda vprašanje je, kako dolgo vam bo to še uspevalo.
On: Kljub zaverovanosti v lastno sposobnost se vam bodo dolgo načrtovani cilji povsem izrodili. Toda nikar ne obupajte - vse je še popolnoma odprto. A le pod pogojem, da se stvari lotite na povsem nov in svež način.
KOZOROG jf^
Ona: Poskusite ravnati kar-seda umirjeno in videli boste, da se vam prijatelj enostavno ne bo mogel upreti. Na začetku bo res samo prijetna avantura, vendar imejte na umu, da lahko prihodnost prinese tudi nekoliko več.
On: Kljub dobrim in poštenim namenom boste morali upoštevati zakone ekonomike. Svet je pohlepen in brezobziren, zato v njem ni prostora za nežne in romantične duše, kot ste vi. Bo pa zato v ljubezni veliko bolje...
I'M.|,'H:№I
Ona: Vsi mislijo, da ste ravnali lahkoverno, a vi dobro veste, da ni tako, saj poznate resnične rezultate svojega ravnanja, ki so vse prej kot skromni. Torej uživajte sadove svojega dela in si odpočijte. Zaslužili ste si.
On: Spoznali boste, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav vaša beseda. To vas bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda hitro boste spoznali, da je tudi druga možnost za vas karseda ugodna. Mogoče celo bolj .
Ona: Prišli ste tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bilo bi resnično škoda, da bi vam zdaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posvetite raje enemu partnerju, toda temu pošteno.
On: Prijateljev nasvet vam bo sicer olajšal osvajalske namene, vendar se boste morali tudi sami presneto potruditi. Je že tako, da ni v življenju nič podarjeno, ampak se je treba za vse presneto boriti.
BOROV LES
OBRAČALKA
KRAJ V BiH
RUSKA REKA
7
9
6
4
FIOLA
11
5
48
RUMENA STRAN
Pravi grajski »žur«
Po nekajdnevnem zatišju na Starem gradu, ki so ga številni obiskovalci napolnili ob vsakokratni julijski ponovitvi mu-zikala o Veroniki Deseniški, je romantično prizorišče spet zaživelo ob koncertu Magnifica. Ta je zadovoljil številne oboževalce, saj je bil »žur« ob dobri glasbi nepozaben. Ujeli smo tudi nekaj znanih obrazov, ki so uživali v poletnem večeru.
Foto: GrupA
Nekoč priljubljena otroška zvezdnica Hajdi Korošec Jazbinšek (levo) je danes podjetnica, žena in mamica. Z možem Urbanom Jazbinškom sta si privoščila večer na gradu v družbi prijateljev, prav tako mladih podjetnikov Nastje Kramer in Anžeta Voha. Že v začetku septembra čaka Hajdi nov projekt, saj bo ponovno Ne vemo, ali sta celjskega župana Bojana Šrota na koncert zvabili njegovi dekleti - hčerka Hana in partnerka odprla vrata Železninarja, najstarejše trgovine v Celju.	Katarina - ali pa je bilo obratno, saj je bil očitno dobro razpoložen.
Kontroverzna razstava privabila znane
V Likovnem salonu Celje si lahko ogledate večmedijski projekt Ize Pavlina z naslovom Isabelle Peacocks. Mlado umetnico so tokrat zanimale spolne prakse z neobičajnimi fetiši z živim peskom, baloni, hrano in živalmi.
Foto: EP
Masersko-zdravniški par
Velenjskim nogometašem na začetku sezone ne gre najbolje, zato tudi klubski maser Siniša Nesladek (levo) in zdravnik Franci Vindišar nista najbolj nasmejana. Prvi je prej nekaj let skrbel za rokometaše Gorenja in doživel kar nekaj uspehov kluba, drugi lahko med svoje službene vrhunce kot strokovni direktor celjske bolnišnice vpiše odprtje novega urgentnega centra. Glede na bogato znanje bosta gotovo znala dobro poskrbeti za nogometaše, da se bo to pokazalo tudi na igrišču.
Foto: GrupA
Na otvoritev razstave je minuli petek prišel tudi Tilen Naraks, mlad celjski umetnik, nazadnje poleg Mihe Firšta izvršni producent muzikala Veronika Deseniška. Kot je povedal, ga je pritegnila kontroverzna vsebina razstave. Zanimalo ga je, kako lahko neobičajne fetiše »pretvoriš« v umetnost. Z zanimanjem je prebiral odzive obiskovalcev porno strani, na katerih je umetnica objavila videoposnetke, ko se igra z balonom in je banano.
Zadnje dni brez očetovskih obveznosti je z obiskom razstave izkoristil Matija Kovač, celjski mestni svetnik, ki deluje na področju oblikovanja, scenografije in arhitekture, pri muzikalu Veronika Deseniška pa je bil kopro-ducent. Že nekaj dni kasneje se je veselil prihoda prvorojenke. Čestitamo!