P oaamezne Številke« Navadne Din *75, ®b nedeljah Din 1*50.
PdlMMplašana"vlitlStrlhL
razve*
uri a
•TABOR* Izhaja vsak da n, r nedelje m praznikov, ob 18. Un ■ <1®turnom naslednjega dne ter stan« °»e»ecno po poSti D 10 —, za ino-«-«!vo D18 —, dostavljen na do® O U*50, na izkaznice D 10*—^ Inscrati po dogovoru.
"*">£» « pri ornivi .TABORA* “ARIBOR, JmSčev. ulic* it«, i.
Posamezne Številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO me nahaja v Mari* boru,^ Jurčičeva ul. št. 4, L nad* rtropje. Telefon intorurb- st. 27flw UPRAVA •• nahaja w Jurčičevi ulici it. i pritličje, desno* Td©» fon it. 24. -» SHS no"!noČekovni **cm* itmr, 11.787.
naročila brez denarja M m — Rokopisi m n« vračajo.
Maribor,
1923.
marca
Številka: 59
Nemci in volitve.
I.
Maribor, 13. marca. ^Naie manjSinsko vprašanje so s>ra-lla .v?dite5-ii manjšin v novo fazo? — »ap?'^nc stopaJ'° v Politično borbo kot „la ^nrlne stranke. Ali je bil ta korak j,a,finskim interesom koristen', bopoka-Sinp ‘■‘nos^. Mi mislimo, da so manj-s svojim agresivnim nastopom poroti* ° lno:;l' k sporazu.mil. Svoje medna-Pl’*znano Pravice so zastavile zn mpnf. R!' neusp?h v Politični In parla-Krp .^ri'i ^Jorbi. Posledice njihovega a-jai)S|'nc;^a nastopa se že opažajo. Srbi-ttiG	80	bili	doslej	za	naše	poj-
pr®ve® tolerantni napram Nem-Vjjj’ Madžarom in Romunom v .Tugosla-re ’ so P^^tfili v zadnjem času precej te ^Mrani, hladni. Zaenkrat to izvira iz riplt1 ^®r so manjšine odklonile skupen v st.051 Z vo^kimi strankami, ki bi bilo ta 31111 nuditi primerne koncesije. Jz ^j^aljenosti« pa se lahko razvije kaj odtujenost. O Romunih beograjski Rf! j *?.e Pokrivajo svoje nejevolje, da so Pot znP®Uati na polžka pol:tifina stran-»•> so najbolj riskantna ravno za «i(VHSin°’	^eflaj nima izgleda, da bi se
Dri^-r	i"	je tedaj že od naravo
g ,S|*3ena k oportunizmu. Ze sedaj se pi-j^r,.povori, da bo treba paziti na romun-j.| lr<5fJe.nto. — Madžari so v svojem vo-vnei^ nastopu še drznejši nego na pr. pr lllci pri nas v Sloveniji. Podoba je, da ZauPaj° v imaginarno bodočnost Sko,;^tva in Madžarske. To bo imelo Jtf. 3lVe posledice zanje same in za ni-’*tvBr t'rr ^ef’n‘ Politično »hohštapler-^aJ!* Madžarov je že izzvalo reakcijo na ek ♦ *^nT1' 'n sloer po onem: ekstrem' za „s Tern. — v Beogradu je povzročil raz-
°cara
nje tudi nastop Nemcev — in tu ne
Simo samo radikalne stranke, ki Ri je '"nala r
* favi
tok
'^ala pridobiti glasove banatskih Švabo,,
j!P ^izirnnjem najnevarnejšega dela manjSine — Nemcev v Sloveniji. W Se< je. vsa srbska javnost postala jj J skeptičnn, kar se tiče vprašanja foj^v v Jugoslaviji. Celo nacionalno h0 'antnejši krogi se nekako instinkt.lv-'ftal*avet^ai°» da so Nemci v svoji nado-^^no-oolitični agresivnosti prekoračili sVo'l‘P 'n 'i°sP®l' v distanco, ki je mi v lastnem interesu ne bomo mogli takik1-Ce manjšine ho vodijo računa o Psiholoških momentih in če se 1-.3° « politično močjo, ki je de faeto „a. a,1° in ne morejo imeti, tedaj je to j ma*>j neprevidnost, če ni slepota. V Va .°Sjavi ji je nacionalna zavest zelo ži-iite'0 ■ °r ki 3° hotel izigravati, bi se mu 'v’r°R?e^° Pripe*i*,i’ ^a pra zadenejo lastne
ve'
litji n‘ nastop Nemcev. Beograjska »Po-w «• l_'at, ki zavzema v vseh dneviiih Ue	zelo	liberalno	stališče in ki
PolifR- k°t 0^ičielno glasilo katerekoli Vko,C-f.8franke- ^ v petkovi številki in odn1°’vli3antnem tonu, a vendar pa jasno ®emši°>Cno Szraz'la 'svoj® razočaranje nad volilnim 'nnR+or>om, »Politika*
Wa-Vbem ^onstat'ra d-jstvo, da je po-^im	a^ih Nemcev v Jugoslaviji ne-
0{>r rrno boljši kot je bil Svojčas pod °‘ ^am njihov vodja Hein jp mo-3ete1,8 Tie^om Shod« priznati: >Pritcžu-t® s<! 0 današnjem' režimi Pa vprifeaj? kai kaj ste imeli pod Madžari? Nič! In
Kratc pod Srb:? Vh,iU t>osto nub obzirnisti, s katero je Lccpraj
Z nenišk° manjšim-. Neme.i niso Vci,, , zadostiwga umevanja za našo n° 'n	občntij’voSt.	—
^aHafl S° V 3a^:j-'cm Sašu začeli wdo v , preti>-avat,i v svojem nacicnnli->m »tanu, fei ga iz kult urnega pod-'ienjg Pr®tta-5ttjo v Širok j politično živ-'fifu ' *■_ olitika* jlrn sie.9r na očita cen-aJ’'b teženj kakor jih kažejo Ro-• Sklepa p.^ ,ijj je jjikpv. končni cilj
tem trenutku nas osobito zanima
Opatijska konferenca,
Pred plenarno sejo. — Jezikovne težave. — Maše 'stališče. -- Italijani pričakujejo od volitev spremembo našega stališča.
Opatija, 13, marca. (Izv.) Včeraj so naši in' italijanski delgatje ki. so ostali tukaj, odpotovali v Ivastav, kjer se na-
merava ustanoviti po vzorcu Zadra prosto cono. To vprašanje je v tehničnem oziru zelo komplicirano, vendar pa se z ozirom na obojestransko uvidevnost, ki
vprašanjih', ki so na, dnevnem redu. Prihodnja plenarna seja paritetne komisije se vrši v sredo po povratku dr. Rybaraiz Beograda. Do tega roka se povrne tudi predsednik italijanske delegacije iz Rima. Vprašanje luke in železnic že ni na dnevnem redu, ker so italijanski eksperti.
jo je opažati v tem vprašanju, upa na ki ne obvladajo dobro francoščine, v ka skorajšnjo in povol-j»>.o rešitev, Četudi se teri sc vrše razgovori in se radi tega ne taka vprašanja lahko rešujejo, je delo morejo do dobra sporazumeti z našimi paritetne komisije kljub tema zelo težav- eksperti. Zato morajo počakati, da se no, ker mora izdelovati vse podrobnosti, povrne naš ekspert Dcrocco, ki popolno-Pri Kastavu se mora osnovati prosta co- ma obvlada italijanščino. Naža vlada na, ki bo omogočala prosti picmet med stoji trdno na stališču, da pred izpraz-mestem in' okolico in omogočala oskrbo nitvijo in' izročitvijo Barosa m Delte ni Kastava z živili. Danes dopoldne so se govora o kaki ureditvi prometa z Reko vrnili naši in italijanski delegat jo iz in o sklepanju kake pogodbe. Italijani Kastva. Kakor se dosr.nvn, so vsa na- nasprotno pa upajo, da se bo po volitvah sprotja med obema dalegacijama v tem položaj v Jugoslaviji spremenil in upajo, vprašanju izravnana. Med obema dele-, da bodo iz tega lahko kovali dobiček gacijaina se vzdržuje trajno prijateljski za svojo ekspanzivno politiko na Balka-stik in neprestano se vrše Vred popa- nu in iz ravno tega vzroka skušajo za-meznimi člani razgovori o posameznih vlačevati rešitev teh vprašanj.
Radikalna vlada in Baroš.
Odgovornost za neuspeh hoče vlada naprtiti komisiji. — Pašič hi bolan.
Beograd. 13. marca. Radikalna vlada se vedno bolj trudi, da bi naprtila vso odgovornost za vprašanje baroske luke in reškega konzorcija posvetoval«! komisiji, (v kateri so, kakor znano, večinoma »prečani« in ki ji predseduje dr. Ry-bar). Včeraj se je nahajal v svojem kabinetu predsednik Pašič, toda dr. Rybaf
ni govoril ž njim', istotako ne z dr. Nui-eičem, ki agitira po Vojvodini. Glede rešitve roškega vprašanja se opažata pri vladi dve stališči: ožje, ki nam' prisoja Baroš in širše, ki nas vodi na Reko (reški konsorcij). Na včerajšnji seji je nastopila močna opozicija, ki zahteva Baroš, — Danes se seja nadaljuje.
Zanellova vlada proti reškim fašistom. Energičen nastop naših oblasti na Sušaku.
S ix š a k, 13. marca. (Izv.) Zanellova vlada je poslala paritetni komisiji obširen memorandum, v katerem olika ražim, ki je zavladal na Reki po znanem faustovskem piiču ter našteva neštevilne pritožbe in želje reškega prebivalstva.
Sušak, 13. marca. (Izv.) Izgredi, ki so so v prvih dneh po izpraznitvi Sušaka
dogajali skoraj dnevno na Reki in par-krat ponovili v Sušaku samem, so popolnoma prenehali, ker so naše oblasti takoj pt>dvzele energične korake ter preprečile nadaljne napade na naše državljane in na našem ozemlju. Pa tudi roško prebivalstvo samo se je postavilo fašistom po robu.
—□—
Cimič in Hribar v Beogradu.
Glasovi o bivši cesarici Zlti.
Beograd. 13. marca. Včerajšnje »Novosti« poročajo, da je. hrvatski namestnik dr. Cimid zahteval avdijenoo pri kralju, da mu poroča o položaju na Hr-vatskem. Cimid dospe jutri v Beigrad.
Beograd, 13. marca. »Tribuna« poroča, da je bil namestnik Hribar brzojavno poklican v Beograd.
Poostreno obsedno Stanje v delu Porurjn, Umor dveh Francozov. — Umor treh Nemcev.
Buer, 12. marca. V noči od sobote ti a. nedeljo sta bila v bližini Bnerja umorjena dva Francoza, en častnik in en višji železniški uradnik.
V noči od nedelje Ha pondeljek pa 'so bili umorjeni trije Nemci: en nemški kriminalni uradnik in dva meščana. Kriminalni uradnik je bil ubit na magistram. Oba meščana sta bila ustreljena na ulici, kjer sta hodila po sedmi uri zvečer, dasi je bilo medtem proglašeno poostreno obsedno stanje. Francozi so magistrat zasedli. V mestu miruje vse delo.
Trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo. — Začetek pogajanj.
Rim', 12. marca. Danes dopoldne so se pričela pogajanja med zastopniki italijanske vlade in avstrijsko delegacijo glede trgovinske pogodbe med Italijo in' Avstrijo. Predsednik konference jo Italijan Luccioli. 1
London, 12. marca. »Morninjcpost« poroča, da so prebivalci mest Le Ouieto in Quipuzoca ponudili bivši cesarici Žiti v nakup neko grajščino, ki bi stala 550.000 peset. Nakup bi se izvršil potom subskribcije- V prvi vrsti bi podpisali španski dvor in visoko plemstvo.
B u d i m p e š ta, 12. marca- Grof Ap-ponyi se je vrnil iz San Sebastian v Španiji in objavlja, da bivša kraljica Žita ne namerava izdati proklainacije madžarskemu narodu in se sploh no bavi s politič nimi načrti. Njeno mnenje je, da je Madžarski 'potreben mir, zato je treba opustiti vse, kar bi ji utegnilo v sedanjih razmerah škodovati.
r-Q—■
BORZA.
Curih, 13. marca. (Izvirno.) Sklepni tečaji: Pariz 32.40, Beograd 5.60. London 25-23, Berlin 0.0258, Praga 15.95, Italija 25.62, Newyork 536.—, Dunaj 0.00745, žigosane krone 0.0075. BudiTnpcštaO.1725, Varšava 0.0117, Sofija 3.12, Bukarešta 2.50.
Zagreb, 13. marca. (Izvirno.) Pariz 6.02—6.05, Švica 18.45—18-55, London 4,67—4.70, Berlin 0.475—0.495, Dunaj 0-1378—0.14, Praga 2.97—3.—, Italija 4.78 —4.81, dolarji 99—101.
-O-
vendarle splošni nemški Interes, Svetov-: ni nemški kongres v Mrnakovem je priv glasil; da naj se Nemci širom svota sma->-trajo za celoto in vsaii, tudi najmanjši deli te velike celote naj obrača *voje delo in1: svojo politiko v smislu potreb in idealo-V; vsega nemškega naroda. V službi te ideja* so tudi naši Nemci.
V tem smislu piše beograjska »Politi«; ka«: Če so tl rahli očitki umestni glede banatskih Švabov, so tembolj tehtni v?1 kritiki nemške politiko na Slovenskem.i Tu so Nemci v akcentiranja svoje nacionalne politike tako izzivajoči, da po iz-' kušnjali zadnjih tednov v jugosJov. vrstah ni več trezno mislečega človeka, ki: bi uvidel potrebo kako koncilijantnosti do Nemcev kot politične in nacionalne skupine. Precejšen del zasluge za to nemško domišljavost imajo sicer radikali •— Bog jim odpusti grehe — ali to je v tem1 trenutku vseeno. Nemci, ki v naših kra-' jih ne žive kompaktno kakor v Banatu in ki so le zaostali pionirji vsenemška ekspanzije k Adriji,' Nemci, ki so tu ne-/ znatna manjšina, so izročili vodstvo svoje nacionalne politike ljudem, ki so kakor dr. Orosel — že pred par leti zani-kavali Slovencem vsako najmanjšo pra«' vico v naših mestih. Oni so nadalje zlo-rado sprejeli v svojo vrsto vse bivše, de faeto neozdravljive nemenrje; v jugosL državi obnavljajo renegatstvo in S pomočjo avstrijskih Nemcev rovarijo na naši'1 meji. Pri vsem tem pa žive na ozemlju1, ki si ga nemški imperializem še vi’dno prisvaja; njihov »staatstren« je zgolj dobrodošla maska, sicer pa delajo smotre-no za »kupne nemške cilje, t. j. za ciJje, ki stremo po reviziji mirovnih pogodb v neminimalnih nemških zahtev
Menimo, da je nemška manjšina zelo' škodovala svojim dejanskim interesom, da se je oborožila s političnimi sredstvi" in postala samostojna stranka. Njena agresivnost povzroča reakcijo na sloven-; ski strani, a tudi v Beogradu je že manj razpoloženja za kake kupčije. Naši Nemci so v svoji nadutosti In vladeželjnosti napravili psihološko in taktično zelo napačen račun in ga bodo sami plačevali.
Naša
skem
škrinjica
volilnem
v maribor^ okrožju je
s
I
Politične vesti,
* Hribar gre? Beograjski listi potrjujejo govorice, ki so razširjene tudi vi naših krajih, da je »minister« Hribar padel v nemilost in da je že v bližnjih dneh pričakovati demisljo. Pravijo, da je njegov stolček najbolj omajan vsled Pašičc-’ vega neuspeha v Sloveniji. »Tribuna« piše, do, je Hribar preslab in prestar za svoje mesto. Isti list tudi poroča, da bo ministrski svet razpravljal o eventuel-« nem razpustu nacionalističnih organizacij.
* Radikalska vlada omajana? »Jutro«
poroča iz Beograda, da se je politična situacija zadnje dni znatno poostrila. Deloma so k temu pripomogli neuspehi v pogajanjih z Italijo. Smatra se, da bo vlada tekom prihodnjega tedna podala demisijo. Obnovitev ■ radikalsko-demo-kratske koalicije je najmanj verjetna, Malo verjetnosti pripisujejo tudi koncentracijski vladi. V ospredje prihaja prihajajo koalicija demokratov 'n' bivše opozicije. To kombinacijo bi politično zrela javnost pozdravila s posebnim zadovoljstvom. Upati je, da bodo prihodnji tedni mnogo pripomogli k razčišče.uju
političnega položaja, pri čemur bo seveda odločilnega pomena rezultat nedeljskih volitev.
* Situacija v pogajanj;h •/. Italijo še ni jasna. Italijani so stavili nove zahteve. Prva zahteva je*, la Jugoslav'ja ž-2 sedaj privoli v prosti tranzit Madžarske z Beko. Potem zahtevajo ptsebne u{rodnosti za italijansko paroplovno diužbo Navigazione Generale. Opatijska konferenca se bo glasom izjave dr. Rybara precej zavlekla. Ocz velikonočne praznike bo prekinjena.
* Nemci zbirajo na Koroškem dobro-voljce. Prijatelj iz zasužnjene Koroške nam sporoča, da zbirajo Nemci med Korošci dobrovoljce za bavarske in druge nacijonalistične čete, s katerimi nameravajo napasti Francoze. Posebni agenti, ki hodijo od vasi do vasi, izroce dobro-voljcu, ki se javi, prost vojni listek za Monakovo ter pol milijona avstrijskih K. To je poleg drugega zopet nov dokaz, da se Nemci resno pripravljajo na oborožen odpor proti francoskema zasedanju ter da bo tudi avstrijski Nemci popolnoma edini v borbi proti Francozom. Opozarjamo na to naše merodajne faktorje, katerih dolžnost je, da o tem obveste vlado, ki je v zvezi z zavezniki dolžna preprečiti nadaljno nabiranje dobrovoljcev za nemške iregularne čete.
* Frankovska zagrizenost in zajrdni-čarska onemoglost Zagrebški mestni odbornik, član demokratske stranke g. dr. Ivan Juriša objavlja v »Rijeci* odprto pisano zagrebškemu županu g. Heinzlu, kjpr ugotavlja, da je bilo Sporazumno določeno besedilo brzojavnega pozdrava Mestu Sušaku in da je v tem besedilu bil tudi stavek: »... Srce nam je veselo, što tee Sušak povratio u krilo matere zemlje Hrvatske in naše države«. Zadnje tri besede »i našo države« je frankovski odbornik dr. Prebeg črtal, zajedničarski vu-pan pa je mirno privolil v frankovsko cenzuro. Bil bi skrajni čas, da kdo pouči Ifabsburškega mameluka dr. Prebega, da Hrvatska ni več privesek Madžarske, marveč integralmi del kraljevine Jugoslavije. Sramota je za zajednlčarsko inteligenco, da se da terorizirati od največjih političnih propalic, ki so se ob’ previatu poskrile kakor miši pred m&čko. Gdje yam je stid, gospode?!
■ * Pred meščansko vojiio v Nemčiji? Iz Miinchena poročajo, da je bilo razkritje Separatistične zarote samo manever re-akcijonarnih krogov, ki hočejo na ta način odvrniti javno pozornost od akcije narodnih Socialistov, ki se z mrzlično Maglico oborožujejo za meščansko vojno.
Volilno gibanje.
Volitve iif obrtniško vprašanje.
• Še par dni in pride ura odločitve. Dovolj se je že pisalo, dovolj opozarjalo
• tm važnost volitev za obrtnike, vendar pa mi bodi dovoljeno, da se v par bese-
Mihel Zevaco:
Markiza Pompadour.
** Zgodovinski roman. — Posloven tla Rosan dra.
C	(Dalje.)	(49)
1 Marfciz je pogledal skrivnostne poteze 5b črke in’ obstal okamenel. — Potem pa je njegov pogled objel obraz obiskovalca, in' treSoč se od zbeganosti spoznanja, je pokleknil, — blebetajoč:
General, — glavni predstojnik Jezu-fcove družbe!« —
»Oh — oče, oče, — odpustite, odpustile!« — je blebetal še markiz Mackault.
»Tiho!« —je uka?al pater, —»vstanite!« —
Guberrter je ubogal. —
•" »Vidite torej, dragi sin,« — je nato rekel general jezuitov, kam me je dovedla vaša trma, — moral sem se vam izdati!« —
»Ah, monteignor, kdo bi si mogel kaj
*	lakega misliti! —«
»Pomislite, da ima vaša indi.sk ročnost lahko tudi strašne posledice. — Francoski kralj sovraži naš svet red, — to veste. — Če bi vtegnil zvedeti, da sem v Franciji, v Parizu, najbrže bi bil takoj v kaki temni ječi, kjer bi gotovo ne bili guber-ner, — dragi moj sin!« —
»Ah, prokleta sumnja, — aikdar Si je ne odpustim.« —
dah še malo ozrem nr. naš položaj, ki je bil sicer osvetljen vh od vseh strani.
Dve stvari sta, ki n,isS obrtnike- najbolj tlačita k tlom: Tuji kapital iii pomanjkanje lastnasa domačega kapitala. Vodilni politiki so doslej ob vsaki prili-ki naglašaii, da je naša država predvsem agrarna, le h Vi v goratiI: krajih, predvsem v Sloveli:ji pride v poštev tudi obrt in in Vim. V koiikor imajo morda t\idi prav, pom ‘ni ta izjava popolno nepoznan.) •. naše domač«? obrti iji p'niena njenega riv' :ja. Nadprjdu *V'ja agrarnih pridelkov romi v inozemstvo, od tam pa se uvaža Kot kompenzacija obrtne in industrijske izdelke. To pa najbolj škoduje niši domači obrti, ki je Še le v razvoju, a je doslej pokazala žc z več razstavami, da je zmožna in sposobna za nadaljni razvoj. Kljub temu pa romajo vsa državna naročila še vedno v ?no-zemstvo. Zakaj? Za to, ker v vladi in v parlamentu obrtniki nimamo svojega zastopnika, ki bi ščitil naše interese. Priznati moramo sicer, da je ‘a ali on: inozemski izdelek morda cenejši. Pa zakaj? Zato, ker je izdelan s stroji, pr; nas pa ga izdelujemo z roko. In tli tiči zajec. Oe bi imeli obrtniki svojega zastopnika v vladi in v parlamentu, ki bi za obrtnike izposloval potreben kredit, da bi s; lahko napravili moderne, s stroji opremljene delavnice, potem bi lahko domači obrtnik uspešno konkuriral z inozemskimi, pridelki, in denar, ki roma danes v inozemstvo. bi ostal doma, pri domačem obrtniku, ki plačuje davke. To pa ne bo vplivalo samo na razvoj naše domači obrti, ampak bo najboljše sredstvo za zboljšanje naše hirajoče valute.
Da pa dosežemo to, je predvsem' potrebno, da smo sedaj ob volitvah vsi obrtniki en mož. Pridobitni sloji so si izbrali obrtnika Bebeka za svojega kandidata. Bebek se je pridružil demokratski stranki, ki je najmočnejša stranka v celi državi in ki edina lahko kaj doSeže, kajti male stranke v parlamentu nc pomenijo nič in tudi ne morejo ničesar doseči. Vsi glasovi, oddani za take stranke, so za nas izgubljeni. Kdor hoče, da se bo obrtnika upoštevalo, da bomo dobili kredite, da bo ostalo delo in denar pri domačem obrtniku, kdor hoče, da bomo imeli obrtniki v bodočem parlamentu svojega zastopnika, ki pozna naše težave in naše težnje, ta bo oddal svojO krogljieo za našega kandidata Bebeka v prvo Skrinjico. Dosegli pa bomo naš cilj le, če bomo složni. Vsi za enega, eden za vse! To bodi naše &e-slo. — Obrtnik.
Naš shod v Središču. Sinoči .se je vršil v Bauuianovi gostilni v Središču lepo uspeli shod kmečko-obrtne zveze. TJ-deležbo lahko cenimo na najmanj 150 ljudi; prišli so volilci iz trga in iz okolice ter celo iz bližnjih medžimurskih vasi. Svojo »depufaeijo« so poslali tudi Radičevi republikanci krošnjarji, ki so mislili, da bodo mogli motiti naše zboro-
In Machault je zrl v obraz visokega dostojanstvenika s pogledom vdanega spoštovanja, — oboževanja. —
»Saj vam odpustim!« — je odgovoril, pater. — »Vaša pazljivost in’ previdnost mi dokažeta lastnosti, katerih še nisem poznal pri vas, — in katere bom uporabil.
—	Povejte mi, moj sin, — katero stopinjo imate v lajični stranki našega reda? —« »Sedmo, inonsignor, — Vaša visoka dobrotljivost me je presenetila iz osmega
v sedmi red, — pred tremi leti.« —
»Dobro, — od danes naprej stopite v peti red, — preskočivši šestega. — V vaši službi vas bode poučil gospod ' de Ber-nis.« —
»Kalco — tisti pesniček?« —
»Tretja stopinja že, dragi moj!« --Markiz se je globoko priklonil. — »To je skrajno premeten, globoko misleč značaj, — na vsak način od sedaj naprej vaš predstojnik. — Jaz mu bodem že potrebno odredil in on vas bo poučil o vaših novih dolžnostih in pravicah. — »Kako naj se vam zahvalim, — mon-signor?«
»S tem, da služite našemu redu in da se držite natančno prisege, katero ste etorili, ko ste vstopili v red, — to da ste vdani z dušo in telesom brez ugovora, — »pevindc ac cadaver,« — kot mrtvo truplo brez lastne volje.« —
»Pripravljen sem živeti in umreti »ad majorem Dei gloriam.« —
»Tako je prav, dragi sin, — poznam vas, — nisem vas spustil iz opazovanca!«
vanje. Shod je otvoril g. Zadravec in izročil besedo kandidatu kmečko-obrtne zveze g. Po to var ju. ki je v daljšem govoru razvil svoj program. Republikanci so se prav po opičje lovili s svojimi medklici, naposled pa so radi utihnili. Naš shod jo pokazal, da je Središče z okolico zvesto svoji napredni preteklost*.
Nedeljski shod v Slovenjgredcu js bil zelo lep. Nad 50 volilcev iz mesta in okolice je z veliko pozornostjo poslušalo izvajanja kandidata g. Franca Mravljaka ter celjskega župana, v uardunih bojih osivelega, a še vedno mladeniško čilega g. dr. Krašovca. Slednji je v krasnem govoru razpredel sliko posameznih strank, ki se potegujejo za mandatu. Misel prave in zdrave demokracije pride prej ali slej do sijajne zmagp, ker sloni na poštenosti in značajnosti. Navdušeno sr, zborovalci pritrjevali izvajanjem obeh govornikov, ki so bila vseskozi resna iii stvarna, brez vsaktere sledi demagoštva in pustega frazerstva. Po okraju lazi polno radikalskih agentov, ki kupujejo duše, V Št. Janžu so hoteli to nedeljo narodni socijalci izrabiti nek kmetijski sestanek, na katerem je bilo le strokovno gospodarsko predavanje, ter so hoteli spremeniti sestanek v svoj shod. To pa se jim je ponesrečilo, ker so po gospodarskem predavanju vsi navzoči zapustili lokal.
Od šfajersko-medžimurske meje nam
poročajo, da. bivši madžaroni, sedaj seveda radičevski agitatorji skušajo vplesti v svoje mreže naše viničarje in bajtarje okoli Sv. Bolfenka, Presike in drugih sosednih krajev. Obljubljajo jim seveda nebesa na zemlji. Narodne stranke paralizirajo z vso vnemo to bedasto agitacijo, ki razširja v naših krajih proletarsko politiko zagrebške čifutarije, katera najbolj odobrava Badičev separatizem. Republikanci so včasih jako nasilni, če pa vidijo, da zelnik ni zanje, se potuhnejo in skrijejo kakor zajci.
Naša obrt. Prekmurska »Murska Krajina« piše pod naslovom »Naša obrt« v zadnji številki) da šteje Prekmurje 12.000 obrtnikov. Nadalje izvaja, da združena prekmurska stranka hoče združiti male posestnike iu obrtnik.', ki imajo skuj ne interese, povdarja, da je na isti podlagi ustanovljena na Štajerskem »Napredna lcmečko-obrtna zveza«. Štsfa.l Kuhar m Ivau Rebek bodeta bodoča poslanca malih posestnikov iri obrtnikov, v Prekmurju in na Štajerskem.
Klerikalci kličejo tia pomoč madžarskega škofa. »Murska krajina« piše, da se klerikalni kandidat Klekl lažnjivo sklicuje na ukaz madžarskega škofa Mi-keša, da morajo vsi katoliški duhovniki aktivno nastopiti za klerikalnega kandidata pri volitvah. Imenovani list povdarja., da je Mikeš izdal tak pastirski list leta 1921 za volitve na Ogrskem, ne pa za volitve v Jugoslaviji.
Katoliški duhovnik Alojzij Kuhar {tiše pismo! »Za katoličana ste vpisani, ho-
»Vaša dobrotljivost je prevelika, — monsignor!« —
»Ne govorimo več o tem. — Dobili bodete poročila o neki zadevi, katero se mora dovršiti v Parizu. — Za sedaj vam moram le nekaj strogo zapovedati.«
»Pripravljen som, monsignore!« — »Dobro, — in moj ukaz je, da si pozabite popolnoma in v tem hipu, osebo, ki jo imate sedajle pred seboj, — pozabite tako, da ne bo nikdo, niti vi sami, slutil, s kom ste govoril « —
Kakor hitro je general ukazal, je gu-berner Bastilje zavzel svoje mesto, in iz-rar dolgočasne utrujenosti mu je zopet spremenil obraz, — istočasno z ošabno priljubljenostjo proti priprostemu meščanu pred njim. — Gospod Jakob' je zopet zavrtel prstan, — strahotna prikazen jezuitskega generala je izginila, ostal je le ponižni gospod Jakob. —
Markiz Maehault je odprl vrata, v predsobju so bili vojaki s svojim častnikom.
»Zapišite ta odlok izpustitve!« je rekel
uradniku-pisarju. — »Tiče gospoda,----------
~ da, — gospoda cTAssas, —in' n, častnik, — mi privedete številko 314, — katero je kralj pomilostil!« —
Čez deset minut je bil vitez d’Assas že pred gubernerjem in ko so bili vsi predpisi izvedeni, — je bil prost in je šel iz Bastilje. —
Ko je prišel čez vzdigni most je vitez, bled od prestane leče. — vdihaval zrak
ditc pa v luteransko cerkev na veiiko spako vernega ljudstva. S tem se izPlV stavite nevarnosti, da luteran postane^’.« »Murska krajina« vprašuje luterane, ali moreju luterani pri volitvah s takimi ljudmi skupaj iti.
Dva popa se prepirata kaieri l>ode prvi! V Prekmurju je nastal prepir men protestantovslcim popom šiftirom in katoliškim popom Kh-klom, ki s-.t, oh*, didata luteranov ':n katoličanov. ranči napadajo S',f’,era, zakaj v svojih pismih na prvem mestu imenuje k*^1* škega popa Klskla in zakaj ni hncra”a' Protestanti izjavljajo, da nikakor >is ,l°' voljujejo, da bi bili oni drugi, aiuT8* morajo biti prvi.
»Murska krajina« in radikalni afji'*' cija. Imenovani list navaja ‘lučaj ds pojedel agitator ministra Stojadincvic* po vrsti štiri pečenke na jeunem sed^®* Isti list poroča', jc prj pojedini m'®’* stra Stojadinoviča v Murski Soboti nilo mnogo srebrnih žlic, zato pravi list, da bode na dan volitev za radikal^ legitimacija srebrna, žlica s črkami D-
Radikalskemu kandidatčku g. dr. l'p' nardu se je v Mozirju hudo godilo. je bežati. Pač niso povsod tla za kupo** nje duš, g. radikalček.
Nemci razbili radikalni shod v AP*‘ čah. Za nedeljo so sklicali radikalci t znano nemčursko gnezdo A pači* volil11* shod svoje stranice. Ker se že r.d všp**1 začetka koketirali % Nemci so hcteli f-°’ piti v stike tudi z a paški mi ter jih Pr'“ dobiti za svojo radikalna stvar. Ob)j®*r‘ Ijali so tudi njun, kakor drugim ra?'|9 liacijonalne koncesije, če vržejo sv('^ kroglice v zadnjo skrinjico, Nemci ' Apačah pa so radikalom na najb-jlj rfl,’ dikalen način dokosalt, da‘niso leja*^ državljani, ampak najst.ruper.6jsi \teW tisti — razbili so jim nedeljski shod. '* Apačani .so poklicali pomagače tudi ' onstran državno meje, iz Avstrije ter P* vodstvom dr. Orosla in Naska na"3'’.' ha radikale ter jih dobesedno pretepli -razgnali. Z državnega in uacijonaic^ stališča bi morali poseganja inozc®-'b’'V naš volilni boj sicer obžalovati in ^ strožje obsojati, vendar pa nam ta dek prihaja v zadoščenje, za vse 011O1 ka so nakopičili radikali na naša raH>a°*| ko smo jili še pravočasno opozarjali-II3. ne trgujejo z Nemci, ker tl niso in nikoli ne bodo, pa če «e še tako dn^ pohlevne in uslužne. Naše odkritos’-cn besede, katere smo govorili z na.ii^1^ nejšega nacijonalnega in državnega ** lišča, so našle pri radikalih gluha uš e** Proglasili so ils celo za sovražnike roda in države, Nemce pa za steber notranje konsolidacije. Sedaj se jc’ predno smo pričakovali, izkazalo kdfl * imel prav. V nedeljo so radikali v -f^ i čah občutili na lastni koži, kako l°ja državljani so naši Nemci in nernč111^ Kratko časa je torej obstojal radika^ nemški koruzni zakon. »Sladki sta si že po par tednih skodli v laS^ ,
na polna prsa, Srečen v SVoji prostost globoko vzdihnil:
»Ej, kako dober je čist zrak! lepo je življenje!« —
Potem se je obrnil proti gospod’ kobu, ki ga je smehljajoč se, gled*
»Kaj naj storim, da se .vato 7,ii limfe —
»Bodite srečni!« — je on odgovori';
In oddaljil se je hitro, — pustivŠi v> ^tu skoro pijanega od radosti in Pr£,',(jfc* omamljen od nepričakovanega
—	Ko se je pravzaprav zavedel, 3e le-ta spregovoriti z gospodom JakoboO*’ pije bil že izginil za oglom jedne 0®'. kih, malih ulic v bližini Bastitfe’ '^o korekoč objemajo temno groza0 s v svojo mrežo.	,
XVII.
Prodajalka ljubezni-
Goapod Jakob' se je vrnil v rtovanje v seneni ulici, in dobil ^ nj,j^ grofa du Barry-ja, ki je čakal, ^^ v javši čas s pomakanjem PrefeC-a je čašo froutignajskega vina, katere bil že spraznil pol steklenice. ^
»Evo, — storjeno je!« — 3® ^vr^Žn^ je vstopil. — »Vas neizprosni p	0f,
je prost! — Ali nobenih neunm0^ ’. pomislite, da je vitra d’ Assas oc prijatelj... in moj!« —1
»Veš morda, ali'..*« ..
... .; - , pall® V-
ovedni 'smo Sedaj, lcaj popečejo k' tem 1 ‘isti radikalni gospodje, ki sc še do zadkih dni napivali ni nazdravljali v>lojal-nim« Nemcem. Kaj porečejo k temu »Jagnje Novosti«, ki so take ragovarjale ase Nemce in nenišurjo, jih kovale v eveta nebesa ter naglašale, da jim je . ,a žrtvovati č? treba tudi razne t>a§e •I^Roslovenske nacijonalne pridobitve |Zza osvobojen ja? JBrez ozira na .vse io n čeprav so Nemci nastopili proti radi-in ne proti nam, zaliU varno tla se
*	interesu državnega in narodnega ugle-a kaznuje one, ki so privedli preko me-■. totemske Nemce, da so razbijali sliod Li, 0venske stranke na jugoslovon-Ske» ozemlju.
fi j .^^alni shod v Mozirju razbit. V ,e e-jo je zboroval radikalni srezki kari-,1 dr. Lenard v Mozirju, imel pa je j., 0 smolo, na shod so prišli večinoma tkalci, orli ter dr. Lenarda iiagnali natepli. Morda bodo sedaj tudi radi-Uvideli, kaj so klerikalci.
, Dnevna kronika.
Smrtna kosa.
<0i
V	Kočevja je umrl
* '® J* t. m. po kratki :.n mučni bolezni
g. Miroslav Schmidi nger. Zveste-,l_ somišljeniku demokratske stianke g®1 *)0 lahka zemlja, neutolažljivi sopro-. * staršem in sorodnikom, pa naša siaj-‘ renejšc sožalje. Pokaj.ji jo t-lu/boval ed 6 meseci v »Martboru in jc bil sploš-0 Priljubljen.
Iz lluš nam poroča g. Hinko Pc-ai“nik, da jc on :;e pred poldrugim letom ' rostovoljio odiožil mesto s« kvi-stra Tc-arrie za dušil v liusali.
"7 Lažnjivo poročanje industrijskih v	V	včerajšnji	številki	smo	poro-
; kako izganjajo Nemci iz Prusijo na-
• , 3uSroslovenske delavce, ki priha j o jo v ^om.
^ Povečujejo število brezposelnih,
. ln ko istočasno odpuščajo naša nei fln i
Ovino, ne da bi debili dela ter tako
med
odpuščajo naša nemška »nacionalizirana« podjetja — ne tujce, j. Pak naše domače delavce ter postav-■, 3° na njihova mesta nove im pobirane ^Jce. Da je g]janciai v?čji, pa se pri-rufcuje vseiim temu še lažnjivo pnroča-»naših« industrijskih podjetij o je-j »ovnih zmožnostih svojih nameščetteev.
ustrijska podjetja so dobila nedavno »v ?rai1^ ministrstva nalog, naj sporeče ‘ančne podatke, če znajo njihovi u-^izbenci državni jezik (slovensko ali .^ohrvatsko). Na to vprašanje so pod-kakor se nam poroča, odgovorila ecin°ma z »da«, čeprav v ogromni ve-jg *Ji slučajev to ni res. Znan nam je slu-neke tovarne, kjer jč komaj par u-^Uzbencev, ki obvladajo slovenščino, do-
pM-raZUirie srt>°llrva^^^no f'n sara' r^0
. ^iietip pa Za. vse navejio, da znajo v'Zavni jezik. Tako poročanje je lažnji-lI* bi se moralo kaznovati. Zahtevamo
'ti'ihPrist°jno	potom	podroje-
oblasti samo kon.roVia loročila loci^tij ter potoni poscbn-3 komisije ngo-j,V|’ če^znajo navr-divji res državni jezik. j..rePričani smo, da bo ministrstvo, če to ►p011' prišlo do gorostasn h zaključkov.
jjavSe uudi vladi ugodni prilika, da po-^ ,e\ ali smatra svoje odredbe le. kot a3 formalnega, al> pa misli v resnici ?°' ^aP5'avit-3 rod v naših podjetjih, j>o?aVlte pod Streho naše brezposelne ter eni^e Preko meje tuja znjodavke!
IDI.
ŠE JE KRAJEVNEGA NAČELSTVA "Priboru so do sobote 17. tm. per nentno vsak dan ob 6. uri zvečer \
iništvu.
Mariborske vesti.
Mjribor 13. marca 1923.
l^. Sfflrtna kosa. V pondeljek, dne 12 Oj! 16 T1narl kotlarski moj.Ver g Henrik
V	ob*V ^°k°j>iik je bil priljubljen zlasti r^°iSkih krofih ter bil vadno agilen v jvj8:'Cflen član Siov. obrtnega društva H ,ariborn. Posrf.li se vrši v sredo, dne °b 15. uri iz bi.še žalc-sti v dolski na Ulesl-n0 pokopališče y Pobrežju
i ^VU sP°miu!
Sem ^laaom Slovedskega obrtnega ^^Va' člani Slovenskega obrtnega ''d(.]ev’a se Poživljajo, da se korporativno 6 Posrebn umrlega člana irf nsril-?*i|l °var*ša, g. Henrika Omana, ki se ^rte	uri'	2bira-
«'Šolski UiifiJL	Odhr.^ '
m »Straža« poziva radikalce, to a j odstavijo ravnatelja Voglarja, češ ds vlada na njegovem zavodu nered, ker še vedno nima vadnice. To jo največja nesramnost, ki si jo moremo misliti. Višji Šolski svet se je ponosno r.brral na nk-stni svet s predlogom, da določi en > izmed del-1. osnovnih šol za vadnico, kakor je to bilo za časa Nemcev. Ref brent ,T stvari je bil dr. Leskovar, ki jo iz prozornih namenov državnemu zavodu nasproten. Tri ta dr. Leskovar imenovane vloge pc izjavi županovi ni puščal v razpravo in, ko je izvolil občinski svet drugega referenta, ne da ravno in edino tega akta iz svoje miz-niee. Edino klerikalci zavlačuje io ureditev vadnice, obenem pa denimo!rajo ravnatelja, češ da vlada na zavodu nered in da ga je treba odstaviti. Ali ni to višek nesramnosti ?
m Stara grešnica s 'ivrroškc ceste, tetka »Straža* je v Svoji včerajšnji številki zopet nagromadila ;elo kopico n::j».stud-nejših laži in obrekovanj. Par dni so dr. Novačanove klofuto diibro uplivale na posvečene obrskovalce krog '»Straže«-, sedaj pa so menda že zopet pozabili. O dr. Jerovškovi blama.ci na zadnji seji. kr je zahteval, naj se poprali zapisnik e občinski seji, smo >se poročali. Kor jia trdi sedaj v »Straži«, da je ta zapisnik lažnjiv, moramo že še povedati, zakaj sc dr. Je-rovšek in klerikalci tako potegujejo za zapisnik, za katerega se prej cel ‘mesce niso niti zmenili. Dr. .Tcrovšck je namreč tožil našega odgovornega urednika, ker mu je v poročilu o seji dno 7. iebru-arja predbacival laž. Naš odgovorni u-rednik je nastopil dokaz resnice. Ta dokaz bi sedaj dr. Jero.všek oziroma njegov zastopnik dr. Leskovar rad ovrgel, kar pa mu ni mogoče, ker so njegove besede zabeležene tudi v zapisniku o občinsk seji. In to bi radi klerikalci iz zapisnika izbrisali. Dokler ni bilo tožbe, se za zapisnik niso zmenili, šf: ,'e sedaj, ko j'r. teče voda v grlo in tonejo v lastnr-ni blatu, so se spomnili tudi na zapisnik. Ker pa se jim njihova nakana ni posrečila, psujejo v onemogli jezi vse vprek in skušajo z lastnim blatom ob rožnati vse nasprotnike. ki so jim stopili na prste. Kje je doma.laž, ki jo predbacivaj*) drugim, pa prepriča vsakogar le en pogled v »Stražo«!
m Dr. Jerovšck pred sodiščem. Kar dve tožbi si je nako.oil dr. Jerovšelc svojim demagoškim 'nastopom v občinski seji. Oe psujejo iu blačljo v .-Straži«, jim ne more n>bče stopili na prste, ker se skrijejo za imuniteto puslauea Pušenjaka. Toda d.*. J jrovsvik' se jc' eflkrat spozabil in javno :'.vi??eš;l nekaj, kar mu je spravilo na. vrat sodišče. Tažeu j<* radi $ 104- Upamo, da b vsaj lok ra* dobil primerno nagrado, ki mu po vsej pravici že davno priatoja-
m Zanimiv« drb.do "bliuhuje včeraj šnja »Straža«, ki se bo baje ra^viia med dr. Leskovarjem in obl svetnikom B&-hunom radi dr. Leskovarjevega pravo egi zastopstva mes,tne občine, ki mu je bilo 'na zadnji seji odvv-eto. Smo pa rr-S radovedni, kaj bomo še vse slišali...
m Srečni viničarji! Včerajšnja »Straža« ve povedati, da imajo viničarji in kmetje toliko časa, da lahko kar popoldne romajo v mesto. Ne vemo, ali se delajo patentirani demagogi norca iz kmetov in viničarjev, ali pa to že res sami verjamejo. Vsak človek ve, da si kmet in viničar komaj prit^gata zjutraj par uric, da prineseta svoje pridelke na trg in jih čim prej prodasta ter zopet odhi tita domov. Ureditev tržnega časa bo prodajalcem na trgu le koristila, ker jim ne bo treba po cele dneve čakati ;n' posta jati po trgu, ker bo vsakdo hitel, da si pravom času priskrbi to, kar rabi. Tržni čas je urejen tako. da se ozira na letni čas in vrsto pridelkov, ki jih pripeljajo kmetje z dežele na trg. Pisanje »St”aže« je čisto navadno zavijanje in potvarjanje resnice, kakor jo znajo samo klerikalci Špeharjem je dovoljeno ostati na trgu do 15. ure. Dalje tudi doslej ni nikdo stal in' so navadno krog 14. ure že skoraj vsi odšli. Vozovi s sadjem lahko ostanejo na trgu do 17. ure, ravno tako vozovi poljskimi pridelki. Tu so torej v resnici ni ničesar spremenilo, ampak se je prav zaprav samo obnovil in določil žr. ob sto ječi tržni red. Da se je ločilo branjevke od kmetic, bodo menda odobravali pred vsem kmetje sami, ker bodo svojo predelke prej in’ boljše prodali irf sami spravili dobiček, ki je šel doslej v ?ep raznih Joranievk. Sicer, ge bodo na l-mctje itak
sami prepričali, kako debelo s« je »Straža« zopet skurila.
m Ogenj v strehi je liastil pri klerikalcih, ker je bilo dr. Leskovarju odvzeto pravno zastopstvo mesta. Juzi jih, da j so vsi za dobro, koristno in pošteno vneti | občinski svetniki ta predlog obč. svetnica Bahuna potrdili in sprejeli. * Straža« bi najrajše na žlici vode uiopila ves občinski svet, ki si je drznil stopiti na prste klerikalnim izkoriščevalcem in obrekovalcem. Pa bo že ostalo pri lihi jezici. — Klerikalci so na mariborskem mag;.stra-u dogospodarili, upamo za v:dno.
m Tatvina. Nekomu Jože Haklu Ir Zagreba, so bile v neki tukajšnji kavarni z njegove suknje ukradene asnjate rokavice, vredne 700 K. — Nekega tukajšnjega profesorja so obiskar tatovi v času, ko je imel obisk. Tz previsom* sta mu zginili dve Suknji, ena še 'skoraj nova. O tatu doslej ni nobenega sledu
m Radi	ja	živali je bil cva-
den hlapec Jože MnjiM iz Studenc. Po Stritarjevi ui:.ci 4o peljal težko obložen vez. Ker konji tfiV.n megli preobloženega voza spraviti "dalj*, jih' je iicusmiljono retepal. Dobil bo za to primerno nagrado. —
m V sredo 14. t. in. v Grijski slcti koncert polnoštevilne železničarske godbe Drava«. Začetok ob pol 20. uri. 510
Gospodarstvo,
; I
gledališč«
Predstava lil. — Sezona 19*2-23. Abons-
inent. C. (Kuponi).
V torek, dne 13 mrrea 1033 ob 19'/,.
Kmamtm In Sžwfeexen
(KabaSe und Llebe)
Žaloigra t petih dejanjih fderetih slikah). Spisal Friedrich von Schiller. Režira Jotko Kovič.
OSEBE:
Predsednik pl. Wa!ter ....
Ferdinand, nje^or sin.
Dvomi maršul pl. Kalb .	",
Lady Milford, knezom linbica ,
\Vurm. predsednikov tajnik .>
Miller, godec . „ . . . "jj,
N';ec;ova žona................
Lnita, njegova h ti ...
Soti:a, ladyna sobarica. . .
Kneifov sluga...............
Sluge, biriči.
Odmor za občinstvo po vfakem deinaiu.
Repcirtoir®:
Torek. 13. marca. Kovarstvo in ljti bazen', C (kuponi). Premijera.
Sreda, 14. marca. Kovarstvo in ljubezen. B.
Četrtek. 15. marca. Urh, grof celjski A'. Petek. Ifi. marca. Koncert g. Zdenka Knittla, ter Marte Pospišil Ivanove, člana zagrebške opere.
. . fiiom . . . Jerman V. . Harastovič Buk*ekova ,;,'.Ji..Tepavac , . Fasberger Sturmova . . Kraljeva . . Savinova * . Kosič
1-." '■■■■*<>
•—n—
»Kovarstvo in ljubezen«. Danes, dne 13. marca se vrši premijera. Schillerjeve tragedije »Kovarstvo in ljubezen*. (»Kabale und Liebe«). »Kovarstvo in ljubezen« je eno najpopularnejših Schillerjevih oderskih del in' je še darfes stalno na repertoirju mnogih gledališč. Predstava je za mladino primerna in bo zlasti srednješolcem dobrodošla.
Koncert g. Zdenka Knittla in Marte PosnišiI-Ivano>'C, članov zagrebške opere. V /petek, 16. marca prire’dita v tu k. gledališču g. Zd. Knittel iri ga Marta Po-Spišil-Tvanova svoj koncert. Spored je prvovrsten in bo nudil mnogo umetniškega užitka.
Dramatično šola. Sestanek, gojencev, ki so se javili za dramatično solo. .je v sredo 14. t. m', ob' 7. uri zvečer v gledališki pisarni. Pri tej priliki, sc lahko priglasijo še nove dame in gospodje, ki imajo veselje do gledališke umetnosti.
g Zagrebnčki Zbor. Upozoru je Se interesenti, ko ji žele na II. sajmu od 22. IV. do ]. V. o. g. svojo uzorko izložiti, a uisu još prijavnice poslali, da to čim prije iz-vrše, jer se najamnina za mjesta počam od 21?. o. mj. za 30% povišuje. Izložnih mjesta iinade sumo još malo i zato je uputno da. se interesenti brzo odluče. U toku ovoga mlcseea biti če razaslate Sve potverde o dodjelrfom’ mjestu, s kojima je skopčana i legitimacija za rvc pogodil osti za vrijeme trajanja II. vel. 'sajma. Sa uredjenjem stanica moga i zla gači 26. o. m. započeti. Da se izbjegne navali na* rudžaba za reklamne pločc, uputno je sada več takovo naručiti kod Propagandišfcič-kog odjela Zagrebačkog Zbora. Time Se polučuje ne samo bolja izradloa reklamne ploče same, ved če *sstf» bit: i' na pri*' kladnijim mjostima i/vrsent.
Porotno sodSčeS
- ■ !
f ' Maribor, 12. marc«.'
Vlom na Glavnem trgu.
V	noči dne 0. decembra 1922 'je bil it* vršen vlom v stanovanje trgovca Karla Koršiča na Glavnem trgu. Sum’ je padel na nekoga Karla Lesjaka, ki je bil jae-* kaj časa zaposlen pri Koršiču, a je istega' dne predpoldne zapustil službo. Nadaljnar preiskava je dognala, da jc ml Lesjak,' v Pekre pri Mariboru pristojen delavec^ samo indirektno udeležen pri vlomu, do>i čim sta prava vlomilca Alojzij 2agovo» vec, • že večkrat predkazn ovanj. ključav* ničarski pomočnik v Mariboru' in 'JoSij* Jnrjavčič, monter v Ma.-iborn. Oba sta se seznanila v kaznilnici In Hta tudi prestani kazni ostala’ tovariša. Lesjak, ki je natančno poznal vse prostora pri Keršiču in tudi vedel, kje fehraniujc Koršič denar, je skraja nevede, pozneje pa v dogovoru Zagovcu vse opisal. Zagoved imu je obljubil eno tretjino plena.
Vlom sta Izvršila Zagovec irf Jurjevčič sama Lesjak ra ju je čakal v gostilni Balkan, kjer je bil še istiga* .večera aretiran. Vlomilca, ki «ta odnesla 6S.OO« K denarja, ,sta jo popihala čez Mejo, sa-vedajoč se, da bo padel suni )na Lesjaka. Zagovec, ki ima v Luč«nah' Svoj« taiater, je tam nakupil razne stvari, obdaril Ma-tor in Sestre ter se osz nekaj ča3?3 vriflJ-rf Marib'oru, je bil skupno * 'JurjavCičettT aretiran in oddan’ sodišču. D očim Ilefejnk priznava, tajita pa Zagovec; is Jurjevčič vsako krivdo. Zagorec pravi, 'da je dejaar dobil od nekega zagrebškog«.trgovca, za katerega je vtihotapil preko ffipje raztfe medikamente. Ker tega »i mogel doSa-zati, je pozneje trdil, da je vtihotapljal dinamostroje. Pa tudi tega nie triore dokazati. Da pa je bil on udeležen' pri1 tatvini, dokazuje pismo, ki ga je skušal iz-tihotapiti iz zaporov, v katerem nagovarja nekega Lešnika, naj priča za Hjeta in mu obljublja za to 4.000 K. Pismo pa'je bilo zaplenjeno. Jurjavčiču je dokazano, da jo bil v kritičnem' času skupaj a Za* govcem s katerim so je že prej vedno sestajal in sta nedvomno skuprfo Izdelalai načrt za ta vlom. Svoji ljubici jf darii pred vlomom pravil, da pričakuje 8-OOOH dedščirfe po 'svojem stricu in ji je oblju* bil za božič razna darila. Lesjak 8e sago var j a, da se ni zavsdal dalokosežnofeti pogovorov z Zagovcem' v kateri!? in je opisal vse razmere trgovca Koršiča. — Porotniki so stavljena vprašanja glede Zagovca in: Jurjavčiča potrdili, gleda Lesjaka pa zanikali. Zagovec in? Ju rja Vičič sta bila obsojena vsak na 7 let teEke joče, dočim' je bil Lesjak oproščen.
Qhmw..
§ Pečnikov plesni zavod riaznav.ja, da je tečaj za moderne plese preložen od četrtka na sredo od 20. do 22. ure V nedeljo perfekci jski tečaj od 2<\ do 22. ure.
Mestni kino. IV. epolia amerikan-skega pustolovskega filma »Carstvo Džungle« iu sicer >Pred vratml propadlega mesta« v fi činih se predvaja v torek, sredo iri četrtek.
Darujte sa ,Skfad otroške bolnice1 v Mariboru.
Tat za varuha.
Danes je Stal pred poroto 241etni Gaž* par Pepevnik, ioo poklicu natakar ioVro« jač, pristojen v Otliški vrh', okraj Slov. Gradec. Kljub svoji mladosti je bil že večkrat radi tatvine kaznovan in1 je z&di njo, 6mesečno kazen odsedel dne 22. decembra 1922. Po odsluženi kazni je hil oddan' vojaški oblasti, ker še ni zadostil svoji vojaški dolžnosti, toda bil je kot nesposoben odpuščen'. Brez posla So ja klatil okoli in' prišel dne 7. februarja t. I. k posestniku Nikodomu v Krčevini ter prosil za prenočišče. Napravil je tako dober utis, da si je pridobil zaupanje Ni-kodomovih in postal celo varih hiše. Dne 9. februarja se je v mostu izgubila gospodarjeva hčerka. Vsi so jo šli iskat, le Repevnika je poslala gospodinja dontov’, naj čuva hišo pred tatovi. Gotovo Sc Si' zavedala, da je postavila kozla za .vrtnar*
:0§Š;
tte
) Za poslano uredništvo nc odgovarja,
Valburga Oman naznanja v svojem, v imenu svojih olrok Hani in Line ter v imenu vseh ostalih sorodnikov pretresajočo vest, da je njen iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Henrik Oman
kotlar
v pondeljek, dne 12. t. m. ob 15. uri, previden s tolažili sv. vere, v 45. letu svoje dobe, mirno in boguvdano preminul.	_	,
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v sredo, dne 14 marca 1923 ob 7a15. (723I uri popoldne) v hiši žalosti, Šolska ulica št. 4, svečano blagoslovilo in na to na mestnem pokopališču v Pobrežju položilo k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 15. t. ra. ob 7. uri zjutraj v stolni župni cerkvi.
MARIBOR, dne 13. marca 1923.
Posebne osmrtnice se ne bodo izdale,
in slamo
vrlo dobre vrste, prešane, ponujam nekoliko vagonov. Takoj lahko tovarim. Novak, Zagreb, Maksi-mirska cesta 64.	508	2-1
Slanina
debela, soljena, 3 kom. 100 kg, pradvje -se v celih komadih po 30-50 Din. kilogram. Bažldar
Jovanovič, zastopnik, tvrdke Markovič, Maribor, Aleksandrova cesta 55,	481	6—5
URE, žepne in stenske, popravlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, urar, Gosposka ul. št. 16, Maribor. 433 15-9
Veletrgovina z vinom v Zagrebu
se proda s popolno opremo in z zalogo vina. Razen kleti je tudi pisarna, stanovanje in skladišče alkoholnih pijač, hlev itd. Natančneje v pisarni dra. Juričiča, Zagreb, Jurišičeva ulica 19.	509	2-1
Folrižiiu Hirilir.
Aleksandrova cesta Um. 11
Delniška glavnica in rezerve Din 50,000.000’—
Vloge tez Din 125,000.000'-Podružnice:
Beograd, Blelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka.
Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFILIHCBJE:
Ljubljana: Slovenska banka.
Split: Sugosiavenska industrijska banka d. d. Budapesf: Balkan Bank r. t., Vaczi utca 35.
Wlan I.: Bankhaus Milan Robert A!exander, Ausustiner-strasse 8.	453	44—1
Izvršuje vse bančne posle naj kulanfnele
Stenski načrt UubUane
je izšel
v zalogi „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev" ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od Din 7*—, po pošti Din 8*—, kakor tudi v glavni zalogi:
OGLASNI ZAVOD:
j. ISHi-Sl Hi II! m
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA 2.
Kovinarska zadruga y Mariboru
naznanja, da je nje velezaslužni član, gospod
Henrik Oman
kotlarski mojster v Mariboru
dne 12. t. m. ob 15. uri preminul. Pogreb se vrši dne 14. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Šolska ulica št. 4, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 13. marca 1923.	606
7a§tuik ia izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. — Tiska: Mariborska tiskarna
»T A’ R O RW
JMaribor, 14. marca 1923.
ja. Pepevnik je odšel na dom, odprl S po-narcjnim ključem spalnico, pobral zlatnino in 8000 K gotovine ter izgiuil. Podal se je na Falo, kjer se je utaboril v Svib-lerjevi gostilni, kjer jc v par dneh zapravil 6000 K. V Selnici je imel svojo ljubico, kateri je podaril razno zlatnino in ji obljubil zakon. Pravil je, da ima bogatega strica v Dravogradu, njegova j mati pa ima v Avstriji dobroidočo go-j stilno. Dne lo.februarja je bil aretiran, toda našli so pri ujem le še par dinarjev. Vse drugo je zapravil. Obdolženec priznava tatvino. Obsojen je l)il na dve leti tečke' ječe.
Detomor v Einspielerjevi ulici.
Kakor smo že svoj čas poročali, je našel delavec Steinberger dne 9. februarja t. 1. pri izpraznjevanju greznice v Einspielerjevi ulici otroka moškega spola. Še istega dne je policija izsledila brez-
srčno mater v osebi Matilde Klemenčič,! delavke v Počehovi. Klemenčičeva jc imela razmerje z nekim mesarskim po-, močnikom, ki je bil zaposlen v deluje vi tovarni v Lajtersperku. Ko mu je povedala, da je postala noseča, se je je začel ljubček izogibati in je kmalu na to brez sledu izginil. Pozneje je imela ljubavnp razmerje z nekim Alojzijem Faganelom, ki je stanoval v Einspielerjevi ulici. Ker ji je bilo neprijetno, da je bila z drugim noseča, je skušala nosečnost nekaj časa zakriviti s tern, da se je močno prevoza-vala. Pozneje jc skušala plod odpraviti. Šla je k neki babici, ki ji je dala Peko krogljice. Toda tudi krogljice niso nič pomagale. Koncem meseca septembra sc je obtoženka preselila k svojemu ljuhče-ku Faganelu v Einspielerjevo ulico. Tam je par dni potem brez tuje pomoči porodila dote moškega spola. Po porodu je zavila otroka v spodnje krilo in ga vr-
gla v stranišče, kjer ga je dne 9. febr.' našel Steinberger pri izpraznjevanju greznice. Otrok je bil po ugotovitvi sod-j nih izvedencev normalno razvit inspeso-t ben za življenje. Obdolženka priznava dejanje, trdi pa, da se je pri selitvi po- j kvarila in je predčasno porodila, kar pa zdravniki zanikajo. Obsojena je bila radi detomora na 4 leta ječe. rad: posku-šene odprave ploda pa oproščena. Zagovarjal jo jc dr. Koderman.
la barvo, hotel to'priliko uporabiti, da ni® oškoduje, sem dotičnega trgovca takoj naznanil finačni oblasti kakor tudi '‘r* žavnemu pravduištvu, ki bo dognalo uje« govo nakano.	.	1
To v pojasnilo in popravo vesti, obw javljene v zagrebških časopisih z dne 6« tm.
e •
Z odličnim spoštovanjem	:	'j
M. Samida, trgovec v Mariboru.
Poslano *
i
Več zagrebških listov je'objavilo vest,1 da sem z goljufivim namenom odposlal nekemu trgovcu v Zagreb barvo namesto cig. papirja. Kor to nc odgovarja resnici, pač pa sumim, da je kupec, ker je moja tvrdka vsled nesporazuma odposia-
G. Marks, trgovec v Štrihovcu, P•
IIj v Slov. gor., razširja neresnici® t vorice o meni, katere hoče na vsak 'j»c', uporabiti za svojo trgovsko konkuriral" Opominjam ga, da te neresnične govori1'8 takoj prekliče, sicer' bodem sodnij®^ postopal proti njemu, njega pa smatr? za priprostega lažujivca in atirckoval®3*
M. Samida, trgovec v Strihovcd.