Poltnfna plačano ¥ gotovini Leto XXI., št. 93 Upravnlfitvo: Ljubljana, Knafljeva o — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št_ 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Ljubljana, torek 23. aprila I940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayer je va ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zahteva današnjega časa Današnja doba in nje usodni dogodki prav zgovorno kažejo, da se tudi ob visoki stopnji cmike med narodi še vedno uveljavlja načelo večnega pre-viranja, kosanja sil in boja nasprotujočih si interesov. Dokazovanje, da je naša zemlja še vedno dovolj velika za mirno sožitje vseh narodov ob pravilni razdelitvi vseh dobrin in ob medsebojni spravljivosti ter uvidevnosti, nima nikakega tehtnega učinka in naše pokolenje že drugič doživlja fazo, ko se mednarodna politika nadaljuje z drugimi sredstvi nego so Ženeva, sporazumi in arbitraže. Sožitje velikih narodov je trajna borba velikih skupin človeštva, ki ga obeležujejo mirni kompromisi, še češče pa oboroženi spopadi in so slednji skoro vedno neizbežni, kadar zadenejo resnični ali namišljeni interesi ene države ob interese druge. Doc.m vidijo mnogi pri takem udejstvovanju velikih narodov najvišji vrhunec njihove aktivnosti, prehajajoče iz delavne prizadevnosti v odločno bojevitost, so mali narodi po prirodi stvari same obsojeni na večno samoobrambo, na goli boj za obstanek, v katerem so neredko prisiljeni delati in boriti se za koristi večjih, samo da si pri tem ohranijo in zagotove tudi svoj košček samostojnosti, svobode in drugih osnovnih pogojev za obstoj. Zadnjih dvajset let evropske zgodovine je nekako obeleženo s tem, da so v življenje stopile mnoge manjše države, nastale na razvalinah večjih, in vse je kazalo, da imajo tudi mali narodi polno možnost uveljaviti se v človeškem občestvu v enaki meri z velikimi. Državniki in politiki manjših držav so izdelali tudi mnogo lepih teorij, s katerimi so do najmanjših podrobnosti utemeljili prirodno pravico in moralno dolžnost manjših za ravnoprav-no soodločanje v razvoju, politiki in gospodarstvu omikanega človeštva. Izkustva zadnjih let pa nas uče, da so te lepe teorije ostale samo pobožna želja, ki velikih narodov ni spravila do boljšega spoznanja. Večna usodnost, ki leži v zavesti malih. da so v neprestanem boju za svoj obstoj, nam spričo dogodkov nalaga popolnoma nove dolžnosti. Osnovni pogoj vsega je notranja enotnost vsakega manjšega naroda, njegova neomajna volja za obdržanje lastne samostojnosti in pripravljenost za najvišje žrtve, kadar je v opasnosti država in svoboda. V to pa nam ne zadostuje, da v okviru svoje narodnosti razvijamo samo sodobno omiko, pa da se potem čutimo popolnoma varne. V prošlih dveh desetletjih so nam ekstremneži vedno stavili za vzgled in primer klasične Grke, ki so se z uspehom in zmagovito ubranili kulturno slabotnejšega, dasi številčno desetkratno nadmočne-ga napadalca. V današnjih časih in za naše prilike pa grški primer ne drži, kajti ne samo, da mi sami nismo predstavniki najvišje sodobne omike, temveč so veliki narodi, ki bi nam stregli po življenju, tudi kulturno jaki, gospodarsko krepki in v notranjosti neprimerno bolj strnjeni od nas. Kadar pa mednarodna politika nastopi pot, da se nadaljuje z nasilnimi sredstvi, tedaj je preves gotovo na strani onih, ki so ob enaki kulturni stopnji številčno nadmočni, gospodarsko silni in tehnično na vrhuncu. Spričo svetovnega dogajanja so naša notranja izolacijska prizadevanja natančno to. česar ne bi smeli delati. Vsakdo uvideva. da le tesno združeni, enotno povezani in duhovno zedinjeni ravno še dosezamo ono mero, ki se v računih držav označuje kot važen politični činitelj. To je naša Jugoslavija nesporno; vsaka taka notranja drobitev, ki bi se očitovala tudi na zunaj, bi nam v sedanjem položaju nesorazmerno zmanjševala ugled, pomen in veljavo. Dejstvo, da smo notranje enotni, nam daje značaj važnega in močnega činitelja in je v glavnem pripomoglo, da smo ostali izven spopada. Ne moremo skrivati, da se razvoj dogodkov v Evropi še vedno ni ustalil in pri tem spoznanju nas mora globoko prešiniti trdna volja, da svoj položaj obrambno še utrdimo in napravimo iz naše zemlje trdnjavo, ki bo uspešno kljubovala vsem nepredvidenim obratom bodočnosti. Samo to nam bo lahko kasneje zagotovilo tudi vsestranski kulturni razvoj, ki je trenutno podrejenega pomena v primeri z borbo za golo življenje. Pred vsem je potrebno, da k delu pritegnemo najširše sloje, da damo naši notranji in zunanji politiki pečat vsenarodnega prizadevanja. Delo in ž njim zvezana odgovornost za usodne odločitve se mora razdeliti in razprostreti na ves narod, kajti posamezniki nimajo dovolj moralnih in fizičnih sil, da bi bili kos naporom in da bi prevzeli polno odgovornost. Naš način upravljanja javnih poslov in vodstva državne politike na zunaj in na znotraj je bil morda dober še pred pol- Zavezniki in Italija Sporočilo Angliie in Francije italiianski vladi, da ne bosia dopustili nobene enostranske izpremembe statusa quo v Sredozemlju London, 22. apr. j. (RSV.) V angleških diplomatskih krogih so mnenja, da je zaenkrat še preuranjeno govoriti o morebitnih posledicah, ki se lahko pričakujejo od sporočila zavezniških držav italijanski vladi, da Anglija in Francija ne bosta trpeli nobene enostransko započete izpremembe statusa quo v Sredozemlju. Angleška vlada do trenutka še ni v posesti odgovora iz Rima, značilen pa je vsekakor neprijazni ton italijanskega časopisja, kar je napravilo v Angliji izredno neugoden vtis. V merodajnih angleških krogih se celo izprašujejo, ali niso morda to prvi znaki, ki naj naznačijo izpremembo italijanske politike v njenem nevtralnem stališču do sedanje vojne. Francoska in angleška vlada sta italijanski vladi ponovno dali razumeti, da bi bili pripravljeni raz-govarjati se o vprašanjih Sredozemlja. To stališče zavezniških vlad je ponovno prišlo do jasnega izraza o priliki zadnje izjave predsednika francoske vlade Paula Reynauda. Po mnenju angleških diplomatskih krogov vladi zavezniških držav a priori ne odklanjata nobenih razgovorov, razen tistih, ki naj bi stremeli za enostransko izpremembo položaja v Sredozemlju ter zlasti še za izpremembo položaja v neposredni italijanski soseščini. Vsaka taka akcija bi morala dovesti do razširjenja vojne. V angleških in francoskih političnih krogih sodijo, da sta zavezniški vladi na to Italijo zelo resno opozorili. Morda se lahko beleži malenkostno ubla-ženje ostrega tona italijanskega tiska, ki se lahko smatra kot posledica, da sta zavezniški državi dosegli na Norveškem uspehe, ki so prekosili italijanska pričakovanja. Seveda, samo na tej podlagi ne kaže delati nikakih sklepov o morebitni izpremembi italijanskega stališča. Današnje vedenje Italije se lahko vsak trenutek izpremeni in izprevrže v korist Nemčije. Zaradi tega ostane po mnenju angleških in francoskih diplomatskih krogov vodilo Pariza in Londona »skrajna čuječ-nost«. Mttssolinijeva spomenica Hitlerju London, 22. aprila, z. Brzojavno čestitko, ki jo je poslal Mussolini Hitlerju k njegovemu 51. rojstnemu dnevu, tolmačijo v londonskih krogih sicer kot nadaljnji odmik Italije od njene dosedanje nevtralnosti, vendar pa mislijo, da to še nikakor ne pomeni dokončne odločitve Italije. V Rimu dobro vedo, da bi bila v primeru, da bi se postavila Italija proti zaveznikom, blokada proti njej mnogo lažje izvedljiva, kakor pa blokada proti Nemčiji. Dejstvo tudi je, da je Nemčija v vedno večji meri gospodarsko navezana na Italijo, ker je dovoz iz Sovjetske Rusije ostal daleč za pričakovanjem. Spričo tega sodijo, da Italija nima nikakega interesa na tem, da popolnoma prelomi z zavezniki, marveč je mnogo bolj v njenem interesu, da svoje odnošaje do Anglije in Francije čimprej in čim bolj popravi. Berlin, 22. aprila, z. Kakor javlja dopisnik »Basler Nachrichten« svojemu listu, so iz inozemstva prispele vesti, da je nemški poslanik v Rimu Mackensen nenadno odpotoval v Berlin, izzvale v berlinskih diplomatskih krogih veliko pozornost. V nemškem zunanjem ministrstvu sicer izjavljajo, da jim o tem ni ničesar znanega, vendar pa se v berlinskih diplomatskih krogih uporno vzdržujejo vesti, da je Hitler pred par dnevi poslal Mussoliniju obširno spomenico, v kateri je obrazložil bodoče namene in sedanji ter bodoči položaj Nemčije ter da prinaša sedaj poslanik Mackensen Mussolinijev odgovor. Uradnega potrdila za te vesti pa do tega trenutka še nI. Nemci o ozadju zavezniške akcije Berlin, 22. aprila, z. V tukajšnjih političnih krogih so izzvale silno pozornost vesti, da sta Anglija in Franciia istočasno povprašali Rim in Moskvo za jasna pojasnila glede nevtralnosti in nadaljnjega zadržanja Italije odnosno Rusije v sedanji vojni. V berlinskih krogih vlada prepričanje. da hočejo zavezniki s tem vplivati drugim letom, ko velesile še niso bile segle po orožju, da uveljavijo svoje zahteve, danes pa položaj zahteva od nas večjega napora sil, večje uvidevnosti in pred vsem odločne podreditve koristi posameznih političnih skupin perečim potrebam naroda in države. Vodilni politiki naše države se morajo zavedati, da nam ravno današnji časovni izsek odpira posebne probleme, tako resne in važne, da stopajo naši dosedanji zelo v ozadje. Današnjica postavlja naše voditelje pred nove naloge, ki se ne dado reševati po starih šablonah, marveč zahtevajo novih prijemov. Dominanta sedanjih časov je poštena zavest velike odgovornosti, kakršni doslej vseh dvajset let nikoli niso bili izpostavljeni predstavniki naše državne politike. Zavest resnih časov je prodrla v najgloblje globine naroda, ki želi krepkega smotrnega vodstva. Ta zavest in želja po smotrnem vodstvu bi morali čimprej dobiti primeren in dopolnjujoč odziv v vrhovih, na katere pada odgovornost za bodočo usodo Jugoslavije. I predvsem na Itali io in io prisiliti, da odreče nadaljnjo podporo Nemčiji. Obenem domnevajo, da je bilo na zadniih konferencah v Londonu sklenjeno, da Italija od-slei ne bo uživala več nobenega iziemnega položaja, marveč da bodo z njo postopali enako kakor z vsemi drugimi nevtralnimi državami. Vse to ie po sodbi berlinskih krogov tudi v tesni zvezi s pripravami zaveznikov za veliko ofenzivo ne samo na političnem in gospodarskem, marveč tudi na vojaškem področju. Prevladuie celo bojazen, da bi utegnili zavezniki izvajati pritisk tudi na jugovzhodne države. V zvezi s tem se doznava. da ie med Berlinom in Rimom živahna izmenjava misli. London, 22. aprila, z. Dopisnik » Basier Nationalzeitung« javlja svojemu listu, da v Londonu in Parizu napeto pričakuieio. kako bo Italija reagirala na nainoveišo demaršo obeh zapadnih velesil v Rimu. ki stremi za tem, da pride do končnega raz-čiščenja razmerja do Italije. V londonskih krogih ne verujejo, da bo nedavni apel Reynauda na Italijo našel v Rimu ugoden odmev. Enakega prec ričanja ie očitno tudi Franciia, ki je zaradi tega do skrajnosti pospešila gradnjo novih voinih ladij. tako da bo gradbeni program končan celih deset mesecev prej kakor oa ie bilo prvotno določeno. Angleško-sovjetska trgovinska pogajanja London, 22. aprila, s. (Reuter.) Današnji delavski »Daily Herald« se bavi z uradnim sporočilom, da so bila obnovljena sov-jetsko-angleška trgovinska pogajanja. List odobrava to odločitev angleške vlade, pristavlja pa, da motajo biti pogajanja vezana na pogoj, da Sovjetska Rusija materiala, ki ga bo dobivala od Anglije, ne bo pošiljala Nemčiji. Ce hoče odslej Sovjetska Rusija postopati kot miroljubna nevtralna država, se lahko angleško-sovjetski trgovinski odnošaji razvijajo v prednost obeh držav. London, 22. aprila. AA. (Reuter) Diplomatski urednik R. .terja je dobil s pristojnega mesta naslednjo informacijo: Za zdaj se ne dajejo nobena pojasnila glede britansko-sovjetskih trgovinskih pogajanj. Britanski vladni krogi naglašajo, da je to vprašanje v stanju proučevanja, da se ugotovi, ali so sedanje razmere sploh ugodne, da se uspešno dokončajo gospodarski razgovori med obema državama. Sicer pa britanski krogi pričakujejo, da bo prihodnji korak v tej stvari storila Moskva. »Manchester Guardian« in »Yorkshire Post« mislita, da takšen dogovor ne sme prav nič omejiti učinkovitosti blokade proti Nemčiji, če želi Rusija začeti ponovno debato, ki jo je vojna prekinila, nas mora prepričati, da je njena nevtralnost neoporečna in da nobeno blago ne bo moglo po ovinkih priti v Nemčijo. Tudi bi Rusija morala uvesti strogo nadzorstvo nad malimi izvoznimi količinami, ki prihajajo v Nemčijo preko pristanišč nevojskujočih se držav. Takšna bi bila edina oblika trgovinske pogodbe, ki bi jo mogli sprejeti. Diplomatski urednik lista »Yorkshire Poste piše, da mora spričo tega, ker je glavni cilj Velike Britanije zmaga nad Nemčijo, morebitna trgovinska pogodba s Sovjetsko Rusijo ta cilj vpoštevati. Položaj nevtralcev v nemški luči Berlin. 22. aprila, br. (DNB). Nemški poročevalski urad objavlja daljše poročilo o poslcdicah vojnih dogodkov v Skandinaviji in prihaja do zaključka, da povzročajo Angležem in Francozom vedno večje skrbi. Pomen vojaških dogodkov zadnje dobe na severu Evrope se kaže vedno bolj jasno ne samo na vojaškem. marveč tudi na političnem področju ter v spremembi političnega položaja v Evropi. Stališče dosedaj nevoj-skuočih se držav je postalo labilnejše. Posebno velja to za Italijo, sovjetsko Rusijo, Japonsko in Zedinjene države, pa tudi za druge manjše nevtralne države v Evropi. V Londonu in Parizu so mučno presenečeni zaradi očitno sovražnega pisanja italijanskega tiska. Brzojavka ki jo je poslal Mussolini Hitlerju za njegov rojstni dan in v kateri je izrazil svoje prepričanje v zmago Nemčije, jc naposled pripomogla, da so uničene vse iluzije Pariza in Londona. Rusija—Rumunija Pariz, 22. aprila, p. Agencija Radio po-znamenja kažejo, da ie razmerje med Rumunijo in Sovietsko Rusijo krenilo po poti pomirjenja. Prvi znaki se vidijo na gospo- darskem polju. Zdi se. da se bodo po zgledu trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo pričela podobna pogajanja tudi med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo. Trgovinski tajnik na sovjetskem poslaništvu v Bukarešti se ie po dveh mesecih svojega bivanja v Moskvi vrnil v Bukarešto. Kakor se ie zvedelo, ie za svojega bivanja v Moskvi govoril o trgovinskih možnostih z Rumunijo. Rumunski trgovinski minister se ie od-pelial v Milan na tamkaišnii mednarodni velesejem. V Italijo ie krenilo tudi več višjih uradnikov delovnega ministrstva, ki bodo proučevali italiianske socialne in druge creanizaciie. Pariz. 2. aprila, p. Agencija Radio poroča iz Bukarešte, da pripisujejo rumunski politični krogi poseben pomen dejstvu, da se je vrnil sovjetski trgoviraki ataše po dvomesečnem bivanju v Moskvi v rumunsko prestolnico. V zvezi s tem govore o možnosti, da se bodo v kratkem pričela trgovinska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo za razširjenje sovjetsko-rumunske trgovine. Agencija pravi dalje, da dokazujejo sovjetsko-bol-garska trgovinska pogodba ter bližnja trgovinska pogajanja med Beogradom in Moskvo veliko zanimanie Sovjetske Rusije za balkanski in podunavski trg. V Bukarešto je prispel iz Moskve tudi svetnik in odpravnik poslov tamošnjega rumunskega poslaništva. Ruimssiski pssst v Italiji Bukarešta, 2. aprila, z. Kakor se doznava, bo te dni odpotovala v Italijo večja delegacija rumunskih poslancev in senatorjev pod vodstvom ministra Argetoi-ar»a. Formalno bo obiskala milanski vele-sejem, toda v tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku velik političen pomen. Znano je tudi. da so te dni prispeli v Bokarešto trije italijanski letalski strokovnjaki, ki so bili dodeljeni posameznim rumunskim letalskim formacijam kot inštruktorji. Prav tako je znano, da je Italija dobavila Rumuniji večje število vojnih letal. Iz vsega tega se da sklepati, da ima Italiia z Rumunijo svoje posebne načrte ter da nikakor ne misli dopustiti, da bi postala Rumunija žrtev napada s te ali one strani. Približevanje front na Norveškim Nemške čete so pri prodiranju z juga proti severu prišle v stik ne samo z norveškimi, temveč tudi že z angleškimi oddelki Pariz, 22. aprila, s. (Havas) Poročila z Norveške kažejo, da je položaj zavezniške in norveške vojske zelo ugoden. Severno od Osla so Nemci po zadnjih poročilih nekako na črti Hönefoss - Gjövik - Hamar do točke severno od Elveruma. Zavezniška uradna poročila iz strateških razlogov še vedno ne dajejo podatkov, kje so zavezniške čete. Havasov dopisnik, ki je sedaj na Norveškem v bližini Trondhjcma, javlja, da zavezniške čete hitro napredujejo proti Trondhjemu. Glavne operacije se razvijajo na črti Namsos - Levanger. Nemška letala so med drugim močno bombardirala mesto Steinkjer in Grong. Netočna so poročila, da bi bili Nemci Steinkjer tudi zavzeli. Trdnjava Hegrö je še vedno v norveških rokah. Švedska poročila javljajo, da so Norvežani in zavezniki zopet zavzeli Hamar. Norvežani vest uradno potrjujejo, med tem ko trdijo Nemci, da je mesto še v njihovi posesti. Istotako pravijo švedske informacije, da je bilo pri včerajšnjem letalskem napadu nemških bombnikov mesto Namsos popolnoma uničeno. Nemška letala so z bombami zažgala tudi Lardai ter so napadla mestece Grong, vzhodno od Nam-sc sa. Mesto Dombas so poskušali zavzeti Nemci z večjim oddelkom vojakov, ki so jih spustila letala s padali. Približno 200 nemških vojakov je na ta način pristalo pri Domhasu, vendar jih je bilo doslej že 150 ujetih. V splošnem smatrajo na Švedskem, da je položaj za nemško vojsko tako nevaren. da bodo morali Nemci najbrže udariti proti švedski, da pomagajo svoji vojski na Norveškem . Junaška obramba sadko trdnjave sta dva norveška zdravnika, ki sta bila med sovjetsko-finsko vojno kot prostovoljca na Finskem. Angleško poročilo London, 22. apr. br. (Reuter) Angleško vojno ministrstvo je nocoj objavilo naslednji komunike: Pri svojih operacijah v oporo Norvežanom so naše čete, ki so se kljub velikim • težavam izkrcale na več krajih, doseglo že važne uspehe. Prišle so v stik z norveškimi četami na več mestih ter jih takoj na vse mogoče načine podprle. London. 22 aprila. AA. (Reuter). Po dosedanjih neuradnih poročilih poveljuje britanskim četam, izkrcanim na Norveškem. general Carlon de Viart. General se je odlikoval že v svetovni voini in ima Viktorij in križec. Za IZo.ooo ton nemških ladij potopljenih London. 22. aprila, s. (Reuter). Po ne-oficielnih podatkih so izgubili Nemci tekom prvih treh tednov aprila predvsem v zvezi z norveško kampanjo na morju žc okoli 120.000 ton svojih ladij. V istem času je bilo skupno potopljenih samo 11 zavezniških in nevtralnih ladij s skupno 37.505 tonami. Pet ladij od teh jc bilo angleških s skupno 16.000 tonami. Nemci bodo pospešili svoje vojne operacije Nemške čete v boju na nož zavzele mesti Gjövik in Lillehammer ter gorski greben Lundeke Nemško uradno vojno poročilo trdnjave Hegrä London, 22. aprila, s. (Reuter). Današnji »Dailv Telegraph« prinaša poročilo svojega vojaškega dopisnika na Norveškem, o junaški obrambi norveške trdnjave Hcgrii. Pravi, da jc trdnjavo takoj po ncm:ki okupaciji Trondhjema zasedla skupina samo sto norveških prostovclicev iz Trondhjcma, pod vodstvom nekega majorja. Nemci so kmalu nato poskusili napad na trdnjavo, vendar so bili odbiti in so izgubili pri napadu sto mož. Trdnjavske naprave v Hcgrii obsegajo tudi po 10 metro\ globoka zaklonišča, tako da jih jc brez obstreljevanja težkih topov nemogoče zavzeti. Med po- Bern, 22. aprila, j. (Havas). Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je Nemčija prisiljena čim boli pospešiti ritem svojih operacij na vseh svojih političnih in vojaških frontah, ako sc hoče izogniti zlim posledicam odločilnega faktorja »časa«, ki kaže tcndcnco igrati proti nemškim nameram. Zlasti vojne opcracijc. za katere sc jc Nemčija angažirala na Norveškem, zahtevajo chI Nemčije po sodbi gospodarskih opazovalcev izrednih gospodarskih naporov zaradi silnega konzuma vsakovrstnega materiala. Nemške zaloge surovin niso v nobenem pravem razmerju s trenutnimi potrebami nemške vojske. Zlasti velike so zahteve, ki jih stavi ja nemška akcija na Norveškem na nemške zračne sile. ki jih trenut-i no nenr-ka industrija ne more obnavljati v enaki meri, kakor pa se trosijo. Čedalje večje skrbi povzroča Nemčiji po mnenju nevtralnih švicarskih opazovalcev tudi prehrana nemških okupacijskih čet na Norveškem, ker sc zlasti v tem pogledu vedno bolj množc sabotažna dejanja norveškega prebivalstva. Veliko ogorčenje je zdaj vzbudila v merodajnih nem'kih krogih tudi reakcija Švedske na prelete nemških letal preko švedskega ozemlja. Švedske proteste zaradi teh poletov smatrajo v merodajnih nem-kih krogih pot izraz naklonjenosti švedskega javnega mnenja za-padnima zavezniškima državama. Berlin. 22. apr. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi obiavilo naslednje vojno poročilo: V teku 21. aprila so sovražne pomorske sile znova obstreljevale Narvik. Pri tem pa sovražnik ni niti poskusil izkrcati svojih čet na področju, ki je v nemških rokah. Na ozemlju okrog Trondhjema so nemške čete zavzele nekaj za nadaljnje operacije važnih točk. Pri tem nikjer ni prišlo do resnejših spopadov. Na področju okrog Bergena so nemške čete zaplenile nadaljnje množine modernih topov in drugih vojnih potrebščin. Med ozemlji okrog Osla, Kristiansada in Stavangerja .ie bila vzpostavljena zveza po kopnem. Nemške čete so pri nadaljnjem prodiranju v smeri cd Osla proti severu in severo-zapadu prisilile oddelke norveške vojske k borbi in so jih premagale. V boju na nož so nemške čete zavzele Gjövik in Lillehammer ter gorski hrbet Lundeke. Sovražnik je imel pri tem velike izgube. Večje formacije bojnih letal so uspešno napadle angleške čete. ki so Se poskušale izkrcati pri NamSosu in Anvaldsnesu. Z bcinbami so razdejale kraje in postojanke. Nadaljevani e na IL str• ki so Uh zavzeli sovražniki, ter bližnje železniške naprave. Zadet je bil tudi neki britanski rušilec, dve sovražni transportni ladji pa sta bili potopljeni. Kljub neugodnemu vremenu so nemška vojna letala sodelovala v borbi proti sovražniku severno od Hamarja ter so razdejala vse sovražnikove prometne zveze v nje povem zaledju. Nemški organi so odkrili velike zaloge streliva iz arzenala oslske garnizije v Hö-viidéju ter jih zaplenili. Pri zasledovanju podmornic sta bili uničeni dve podmornici v Skageraku in Kategatu. V norveški ladjedelnici Horten se je delo spet obnovilo. Nemška letala so bila znova na izvidni-ških poletih nad morjem pred Narvikom, vzdolž zapadne norveške obale ter nad severnim delom Severnega morja. Britanska letala so napadla letališče pri Aalborgu. Napad ni povzročil nikake materialne Škode in tudi ni zahteval nikakih človeških žrtev. Tri sovražna letala so bila sestreljena, pozneje pa nad nemško obalo še eno. Enajst zavezniških letal sestreljenih Berlin, 22. apr. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie objavilo danes popoldne posebno poročilo, v katerem pravi, da je bilo včeraj sestreljenih 11 sovražnih letal, in sicer 9 angleških in 2 francoski. Pri snočnjem napadu na Stavanger sta bili sestreljeni 2 angleški letali. Obe sta padli v neposredno bližino letališča. Nad Aalborgom in nemško severo-zapadno obalo so bila sestreljena 4 angleška letala. Ostala pa nad nemško-franco-skim obmejnim ozemljem. Izmed teh sta dve padli na nemška tla. Silni letalski napadi na Stavanger in Aa Bombardiranje najvažnejših nemških letalskih oporišč na Norveškem in Danskem London, 22. aprila, s (Reuter). Letalsko ministrstvo je javilo davi v dveh komunikejih. da so angleška letala preteklo noč ponovno napadla nemški letališči Stavanger na Norveškem in Aalbors na Danskem. O obeh napadih poročajo naslednie podrobnosti: Stavanger ie napadla močna formaciia angleških bombnikov. Na letališču ie bilo približno 50 nemških letal. Eno izmed angleških letal se ie spustilo nizko nad skupino 15 nemških letal ter ie vrglo 10 bomb. Najmanj šest nemških letal .ie b'Io pri tem pc polncma uničenih, več drugih pa tako hudo poškodovanih, da so odslej gotovo neuporabljiva. Drugo angleško letalo ie preletelo celo letališče in vrglo seriio za-žigalnih bomb. Tretje letalo ie obstreljevalo letališče s strojnicam: ter povzročilo požar na dveh nemških letalih. Istotako so angleška letala obstreljevala nemške vojake pri protiletalskih topovih in žarometih Angleška letala so naletela na močan ogeni protiletalskih topov in stroinic. vendar so se vsa nepoškodovana vrnila. Napad ie bil izveden v iasni mesečni noči. Ko do dospela angleška letala nad Aal-berg na Danskem so našla zopet vse luči na letališču prižgane. Ravno so se spuščala na letališče štiri velika nemška transportna letala. Angleška letala so vrgla večie število zažigalnlh in zelo eksplozivnih bomb. Povzročenih je bilo 6 požarov na letališču, opaženih pa je bilo tudi več ognjev še od napada prejšnjega dne. Eno izmed angleških letal se je spustilo pri napadu komaj 30 m nad letališčem in se je s tem izognilo nemškim žarometom. Letalo je vrglo več bomb v bližini kontrolnega stolpa na letališču. Angleška letala so naletela pri napadu na močan ogeni protiletalskih topov in tudi mnegi žarometi so bili takoi v akciji. Eno angleško letalo se po napadu ni vrnilo v svoje oporišče. Danes javliaio iz Kodanja. da so odredile nemške oblasti za mesto Aalbor« in okolico stalno pripravljenost proti letalskim napadom. Prebivalstvu so bi'a izdana posebna navodila s pomočio lepakov, ki so bili nabiti v mestu. Izgube voplh mornaric London, "22. aprila, br. Danes popoldne je bilo objavljeno službeno poročilo, o izgubah angleške in nemške vojne mornarice v tednu od 8. do 16. aprila. V tem času so bile potopljene tri nemške križarke in 8 rušilcev ter 3 angleški rušilci. Poškodovani od granat in bomb so bili ena nemška bojna ladja, ena nemška bojna križarka ter več rušilcev. na angleški strani pa ena križarka in 16 rušilcev. Namsos in Levanger porušena Stockholm, 22. aprila j. (Havas) Da bi ustavilo čedalje večjo aktivnost zavezniških čet na Norveškem zavrlo njih izkrcavanje in prodiranje proti notranjosti Norveške, izvaja nemško letalstvo zadnje dni neprestano izredno tvegane napade zlasti v okrožjih Trondhjema, Namsosa in Le-vangerja. Slednje naselje jc od nemških bomb že skoraj do tal porušeno. V severnem delu Norveške so prišle nemške čete v stik z norveškimi in zavezniškim' četami v bližini mcsteca Vcrdala, ki leži ob odseku železniške proge Trondhjem-Grong. Mestece Verdal je v plamenih Popolnoma nasprotujoči se vesti prihajajo o položaju Hamarja Dočim zatrjuje- krat po radiu sporočilo nemški posadki v Narviku, da bo pustilo Narvik bombardirati, če se posadka do popoldne ob 17. ne preda. Sporočeno je bilo, da je to repre-salija za nemško bombardiranje mesta Namsos. Letalske izgube na Norveškem London, 22 aprila, s (Reuter). Po pol-oficielnih cenitvah so izgubili Nemci v pr. vih 14 dneh norveške kampanje na Norveškem in v bližini Norveške najmanj 70 najbrž pa celo 100 letal. Tu so vračunana predvsem letala, ki so bila nedvomno sestreljena, pa tudi ona, ki so bila uničena na letališčih. Število slednjih je težje zanesljivo ugotoviti, ker ni vedno sigurno, v koliko jc poškodovano letalo le še mogoče uporabiti. Angleži so izgubili v norveški kampanji doslej skupno samo 25 letal. Čerema zavezniške vojske na Norveškem j London, 22. aprila, s. (Reuter) Minister za oboroževanje Burgin je podal danes v i nekem govoru nekaj zanimivih podatkov o opremi angleške ekspedicijske vojske na Norveškem. Predvsem je sporočil, da je bila oprema izdelana po navodilih članov ekspedicij na Mont Everest in v polarne pokrajine. Ker izdeluje tako posebno opremo le malo angleških tovarn, je bil večji del naročen v Kanadi. Oprema je bila v vsej tajnosti pripravljena že mesec dni po prvem sporočilu angleškega vrhovnega poveljstva, da bi utegnila Anglija poslati svojo ekspedicijsko vojsko v Skandina-i vijo. Kakor je znano, sta Anglija in Fran-: cija pripravljali odpremo svoje vojske na 1 pomoč finski armadi proti Sovjetski Ru-! siji. j Prav zaradi teh priprav je bilo mogoče ! sedaj ekspedicijsko vojsko tako hitro opremiti. Ko je vrhovno angleško vojaško poveljstvo dalo tovarnam potem po nemški invaziji Norveške naročilo za dobavo materiala, je bil ta že nekaj ur pozneje v vojaških skladiščih. Kanadske in domače tovarne izdelujejo sedaj redno še tudi na-preje vse potrebščine, ki jih bo rabila zavezniška voiska na Norveškem. Bürgin je poudaril, da po njegovem mnenju ni bila nobena armada v tako kratkem času tako sijajno opremljena kakor zavezniška vojska na Norveškem. To je treba šteti v dobro kanadskim in domačim tovarnam. Burgin je omenil, da je sam nadzoroval produkcijo materiala v tovarnah. Med posebnim materialom, ki je bil izdelan za j zavezniško vojsko na Norveškem so po-! sebno tople obleke, sani in smuči, šotori, posebne priprave za kuhanje itd. Ameriški vojaški ataše padel pri Dombasu Stockholm. 22 aprila, s. (Reuter) Vojaški ata;e ameriškega poslaništva v Stockholmu. kapetan Robert Losse, je postal žr- . tev nemškega letalskega napads i « nor- | veško mesto Dombas. Stal je pred nekim predorom, ko je v bližini eksplodirala letalska bomba. Atašeja je zadel drobec bombe naravnost v srce in jc bil takoj mrtev. Devet drugih oseb, ki so bile v predoru, je bilo ranjenih Nov nemški proglas na norveški narod Stockholm, 22. aprila, p. Nemško vrhovno poveljstvo na Norveškem je objavilo nov proglas, v katerem poziva angleško prebivalstvo, naj ne troši zaman moči in življenja ter ne organizira odpora proti nemški zasedbi, ker bo vsak odpor zlomljen in ker so se Nemci odločili, da zasedejo vso Norveško. Proglas pravi, da je nemška vlada stopila že večkrat v stik s kraljem, njegovo vlado in norveškim parlamentom, ki jih je pozvala, da bi se sporazumeli o novem statusu na Norveškem. Ta poziv Nemčije je bil vedno odbit, sedaj pa je Nemčija sklenila odločno borbo za popolno osvojitev Norveške. Razpoloženje norveškega ljudstva do Nemcev Berlin, 22. aprila, br. (DNB). O zadržanju norveškega prebivalstva napram nemškemu vojaštvu so prispele sedaj podrobnejše vesti, ki kažejo, da norveško prebivalstvo nikakor ne zavzema sovražnega stališča napram Nemcem. Niti oblasti, niti prebivalstvo nikjer ne izvaja pasivnega odpora. marveč baš nasprotno, povsod gredo nemški vojski na roko in ji prostovoljno nudijo razne usluge. Vse bolj se kaže. da je pri širokih množicah prodrlo spoznanje, da bi bila vsaka borba proti Nemčiji nesmiselna. Posebno je treba poudariti naklonjenost norveškega R:'ečega križa. Člani te ustanove so često z življensko nevarnostjo reševali nemške ranjence in jim nudili prvo pomoč. življenje v Oslu se razvija popolnoma normalno. Včeraj so bile v norveški prestolnici zopet razne športne prireditve, ki so bile vse dobro obiskane. Velik del prebivalstva se je zbral v luki, da prisostvuje prihodu novih nemških transportov. Kljub zatemnitvi so razna zabavišča dobro obiskana. Tudi dijaško življenje v prestolnici ni prekinjeno. Izpiti se vrše točno po prej določenih terminih. Japonski Welles v Evropi London, 22. aprila, j. (Reuter). Semkaj je prišel japonski diplomat Tacuo Kavai, ki ga imenujejo v diplomatskih krogih tudi japonskega Summer Wellesa. Japonski diplomat se bo mudil v Londonu mesec dni. Zastopnikom tiska je danes izjavil, da je namen njegovega potovanja vzpostaviti še tesnejši stik med japonskim zunanjim ministrstvom ter japonskimi poslaniki v raznih evropskih državah, že na svojem dosedanjem potovanju, je dejal japonski diplomat, se mi je nudila prilika, razgo-varjati se z velikim številom odličnih osebnosti ter videti in slišati marsikaj, na podlagi česar si lahko ustvarim dokaj zanesljivo sliko o splošnem političnem položaju. Moje potovanje nima nikakega prav posebnega poslanstva, razen opazovanja. Tacuo Kavai je že obiskal pred prihodom v Evropo Severno in Južno Ameriko, v Evropi pa Italijo in Francijo. Iz Italije ga bo vodila pot v Belgijo, Holandsko, Nemčijo. v balkanske države ter v Sovjetsko unijo. Pred svojim povratkom na Japonsko se bo Tacuo Kavai verjetno še enkrat ustavil v Londonu. Nesreča na Dunavu Bukarešta, 22. aprila, br. (Reuter) Na izlivu Dunava v Črno morje se je davi pripetil incident, zaradi katerega je bil ves promet na spodnjem teku Dunava prekinjen. V glavnem kanalu reke se je kilometer daleč od morja neka grška tovorna ladja zaletela v italijanski parnik. Obe ladji sta dobili tako hude poškodbe, da sta nasedli na dno. V prvem hipu je vest o incidentu vzbudila v Bukarešti največjo pozornost. Razširile so se že govorice o novem sabotaž-nem dejanju. Oblasti, ki so takoj uvedle preiskavo, pa so ugotovile, da gre dejansko le za nesrečo, ki jo je zakrivila italijanska ladja, ker se ni ravnala po plovnih predpisih. švedski protest v Berlinu Zaradi neprestanih nemskrh poletov preko švedskega ozemlja, je vložila švedska vlada energični protest Stockholm, 22. aprila, j. (Havas). švedska vlada je pri nemški vladi vložila naj-jo vesti iz nemških virov, da je Hamar še j energičnejši protest zaradi ponovnega kršenja švedske nevtralnosti po nemških zmerom v nemški posesti, pa norveško vrhovno poveljstvo najodločneje izjavlja, da je Hamar padel v norveško-angleške roke. Zavezniški in norveški vojašk: krogi so glede položaja na tem delu fronte zelo optimistični ter zatrjujejo, da so nemške čete stacionirane pri Lillehammerju, popolnoma odrezane od svojih ba? v tem predelu, kar more postati odločilnega vpliva za razvoj nadaljnjega položaja na tej fronti. Kar se tiče škode, ki so jo povzročili angleški zračni napadi doslej na Norveškem, zatrjujejo iz službenih švedskih krogov, da jc ta škoda skoraj enaka niči', oziroma vsaj zelo majhna. Na drugi stran: ie morala norveških čet na zelo visok' stopnji ter njih oborožitev in oskrba zclc dobra. Norveške čete se še zmerom čvrsto drže na svoji obrambni črti v bližini jezera Niome, kakor tudi še zmerom branijo trdnjavo Hegro. Izmed 200 nemških vojakov, ki so se spustili s padalom v zaledje norveških čet. da bi razrušil' železniško progo pri Dombasu. jih je 150 prišlo v norveško ujetništvo. Prebivalstvo Narvika pozvano, da zapusti mesto Amsterdam, 22. aprila, j. (Havas). Kakor poroča holandski list »Nya Daglint Al-lehanda«, je angleške vojno poveljstvo v Narviku pozvalo prebivalstvo Narvika. da naj zapusti mesto. Poziv je verjetno v zvezi z napadom na ostanke nemških okupacijskih čet, ki se je verjetno pričel danes popoldne Stockholm, 22. aprila, s. (Ass. Press.) letalih. Nemška letala so zlasti zadnje dni čedalje pogosteje uporabljala na svojih poletih pot preko švedskega ozemlja. V svojem protestu zahteva švedska vlada, da izda Nemčija najstrožje ukrepe, da se taki poleti v bodoče ne bodo več ponavljali. V protestu navaja švedska vlada, da je samo 21. t. m. preletelo švedsko ozemlje na raznih krajih več kot 20 nemških letal. švedski tisk posveča nemški kršitvi švedskega ozemlja vso svojo pozornost ter zahteva od vlade, da na pristojnih mestih najenergičneje protestira proti temu nasil-stvu. Tako pravi list »Social Demokraten«, da postaja vse bolj očitno, da Nemčija s svojim letalstvom sistematično krši švedsko nevtralnost, dasi švedska, ravnajoč se najstrožje po nevtralnostnih zakonih, ne daje Nemčiji niti najmanjšega povoda za taka dejanja. List nazadnje pripominja, da bo končno pač samo od obrambne sposobnosti švedske odvisno, kako bo švedska lahko odgovarjala na kršitve svoje nevtralnosti, njena obrambna sposobnost pa bo odvisna od moralne solidarnosti švedskega ljudstva v urah grozeče nevarnosti. štiri nemška letala sestreljena na švedskem Stockholm, 22. aprila. (Havas). Agencija »Tete«, poroča, da so včeraj popoldne ponovno preletela tri nemška letala švedsko mejo na jugu province Vaernland ter severno provinco Daliland. Eno izmed nemških letal je prišlo, letelo preko Troli-hattana, v doseg švedskih protiletalskih katerij. Prav tako je bilo neko drugo leta- Angleško vojaško poveljstvo je danes tri- lo obstreljevano v bližini kraja Moelndala. Slednje je bilo. sodeč po tem, da je zelo nezanesljivo manevriralo, zadeto od švedskih protiletalskih baterij. Svoj polet je nadaljevalo zelo nizko nad tlemi ter se je verjetno zrušilo v morje v bližini Göteborga. V bližini Borlaenga je bilo neko norveško letalo, ki se je izgubilo na švedsko ozemlje, prisiljeno pristati na švedskih tleh. Stockholm, 22. aprila, s. (Reuter). Skupno cenijo švedski listi, da je preletelo včeraj švedsko ozemlje 14 do 15 tujih letal, od katerih je bilo za večino nedvoumno ugotovljeno, da so bila nemška. Neki list ceni število letal celo na 28. Nemci so na švedskem ozemlju izgubili včeraj štiri letala. Eno je bilo sestreljeno pri Göteborgu, dve sta morali zasilno pristati na otoku Gotlandu, četrto pa je paolo v morje v bližini Göteborga. švedski listi izražajo mnenje, da so kršitve švedskega ozemlja s strani nemških letal tako pogoste, da j h ni mogoče smatrati kot slučajne. Nekateri listi mislijo, da so hotela nemška letala fotografirati švedske protiletalske obrambne postojanke. Javna posle pja v Stockholmu zastražena Stockholm. 22. aprila, s. (Reuter). Javna poslopja v Stockholmu so od včeraj dalje zastražena od vojaštva. Med zastraženimi zgradbami je tudi zunanje ministrstvo. Preselitev ameriškega poslaništva v Stockholmu Stockholm. 22. aprila, s. (Havas). Osebje ameriškega poslaništva v Oslu je sedaj dospelo v Stockholm. Uradniki poslaništva so se mudili v mestu Lillehammer ravno v trenutku. ko so nemški bombniki napadli mesto. Letalska živahnost na zapadnem bojišču Letalske formacije obeh taborov so prodrle globoko v notranjost Nemčije in Francije Pariz, 22. aprila, j. (Havas). Komunike francoskega generainega štaba od 22. t. m. zjutraj pravi, da so bile na frontnem odseku vzhodno cd Mczele dokaj aktivne francoske patrulje. Na zapadni fronti je bilo v min :l h 48 urah izredno aktivno zlasti letalstvo. Francoska letala so izvedla izredno mnogo iz-vidniških poietov deloma po dnevi deloma ponoči, ter so pri tem predrla zelo globoko nad nemško ozemlje. Zelo mnogo je bilo tudi poletov francoskega l?ta'stva nad nemškimi črtami. Prav tako je na drugi strani izvedlo nemško letalstvo mnogo izvidniških poletov nad vzhodnimi in severovzhodnimi francoskimi j;okraji-nami. V zelo veliki višini so priletela nemška letala celo nad jugozapadno Francijo in so nekatera prodrla v minuli noči celo v pariško okolico- do£m se jim nad Pariz ni posrečilo prodreti. Zelo aktivno je bilo včeraj tudi lovsko letalstvo. Angleški lovci so v zračnih spopadih sestrelili štiri nemška letala. Med bojnimi črtami je bilo le nekaj ne-znatnejših spopadov. Na frontnem odseku pri Bliesu je bilo nekoliko živahnejše delovanje topništva, ki je prav tako izmenjalo nekaj strelov med cbema bregovoma Rena. Na skrajnem vzhcdnem odseku mozelske fronte sta se spopadli dve patrulji. Berlin, 22. aj>r. br. Vriiovno poveljstvo nemške vojske piavi v svojem današnjem vojnem poročilu: Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Nemška letala so na svojih izvidnških polet h nad Francijo prodrla do Borde-auxa. V teku dneva je prišlo do več letalskih spopaclcv, pri katerih so bila sestreljena štiri sovražna letala, in sicer dve angleški in dve francoski. Tri nemška letala se niso vrnila na svoja oporišča. Eno nemško letalo je bilo zaradi pomanjkanja l:cncina prisiljeno pristati na švicarskih tleh. Zopet nad Dunajem, Prago in Bratislavo London. 22. aprila AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo poroča uradno, da so oddelki britanskih bombnikov izvedli polete nad Nemčijo in nad deželami, ki so pod nemško oblastjo. Nemški odpor, posebno kar se lovskih letal tiče, je bil zelo živ, zlasti čez dan. Kljub temu so britanske izgube v primeri z izvršenim delom neznatne. Razen mnogih drugih mest so britanski bombniki preleteli Wilhelmshaven, Berlin. Dunaj, Prago in Bratislavo. Vojni strokovnjaki so izrekli kar najugodnejšo oceno o uspehih teh poletov7. Dr. Filov o položaju Bolgarske Sofija, 22. aprila. AA. (DNB) Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je v Lovcu na nekem tamkajšnjem shodu izjavil med drugim, da za Bolgarijo ni nevarnosti, da bi se zapletla v vojno. Miroljubna politika Bolgarije jamči državi varnost. Sofija, 22. aprila. AA. (Stefani) Dopoldne je zunanji minister Popov sprejel iz Londona vrnivšega se britanskega poslanika. Njun razgovor je bil dolg. Vloga letalstva v sedanji vojni London, 22. aprila. AA. (Reuter). Današnji »Daily Express« objavlja članek svojega letalskega referenta o vlogi letalstva v sedanji vojni. Člankar sklepa, da je potek dosedanje vojne pokazal, da je v vojni med velikimi državami glavnega j)o-mena skladno sodelovanje med kopno vojsko in mornarico. Letalstvo pa pomeni po dosedanjih izkustvih nadmočno in strahovito orožje samo v borbi močnejšega proti slabejšemu nasprotniku. Pokazalo se je. da bombniki niso mogli spremeniti odnosa pomorskih sil med Veliko Britanijo in Nemčijo. Pričakovanja naših sovražnikov se niso izpolnila, ko so računali, da bodo z letalstvom izravnali našo premoč na morju. Nemški bombniki nikakor niso mogli preprečiti svobodnega gibanja in prav tako ne operativno iniciativo britanske vojne mornarice. Poziv ameriškim državljanom na Madžarskem Washington, 22. aprila, s. (Ass. Press) Ameriško poslaništvo v Budimpešti je danes naslovilo na vse ameriške državljane na Madžarskem nasvet, da naj zapuste Madžarsko in se vrnejo v Zedinjene države. Na Madžarskem je trenutno okoli 400 ameriških državljanov, vendar so to večinoma Madžari, ki so bili svojčas naturali-zirani v Zedinjenih državah, pa so se potem vrnili na Madžarsko. Vojna na Kitajskem čungking, 22. aprila. AA. (Reuter). Kitajske čete so izvršile protinapade na vseh bojiščih na Kitajskem. Operacije so posebno uspele na osrednjem bojišču, kjer so Kitajci napredovali proti Hankovu in Nan-čangu. Po zadnjih vesteh so Kitajci že vkorakali v zapadna predmestja Nančanga. ki je glavno mesto Kiangsi. Po hudih borbah so zavzeli dve važni strateški postojanki. Japonci se umikajo proti središču mesta. V pokrajini Hopej so kitajske čete na severni obali reke Jangce napredovale proti Hankovu od severa in zapada. Preiskava o umoru v Han Pijesku Sarajevo, 22. apriia. o. Preiskava o zločinu v Han Pijesku, kjer jc bil v petek ubit iz zasede šef šumske uprave inž. Mustafa Krajišnik, hudo ranjena pa učiteljica Bakovič, je dovedel do senzacionalnih aretacij. Včeraj so namreč v Han Pijesku aretirali pravoslavnega paroha Jakšiča, hotelirja čukoviča ter seljaka Milana in Mi-hajla Mitroviča. Vsi štirje so bili nedavno kot deputacija v Beogradu pri ministru za šume in rudnike dr. Kulcnoviču, pri katerem so zahtevali, naj ostane bivši šef šumske uprave Martin Ilio na svojem dosedanjem mestu v Han Pijesku, novi šef šumske uprave inž. Krajišnik pa naj se premesti drugam. To je bil povod za arctacijo, ker so osumljeni, da so sodelovali pri zločinu ali pa ga pripravili. Razen tega se jc izvedelo, da so v stanovanju ustreljenega inž. Krajišnika našli več pisem in nekaj drugih stvari, na podlagi katerih je bila preiskava usmerjena v to smer. Iz državne službe Beograd, 22. aprila, p. Imenovan je za višjega kontrolorja pri oddelku za ken-trolo dohodkov žel. direkcije v Ljubljani Bogumil Sedlaček, doslej višji kontrolor postaje Ljubljana, za inšpektorja v pro-metno-komercialnem oddelku direkcije v Ljubljani pa Anton Jenčič, doslej pri kontroli dohodkov. Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je imenovan za uradniškega pripravnika Viljem Medvešček. Premeščena sta k pošti Ljubljana I. Jakob in Pavla Kuhar, doslej uradnika pošte v Dol. Logatcu. Razpis občinskih volitev na Hrvatskem Zagreb. 22. aprila, o. Ban dr. Šubašič je danes s svojim cdlokom razpisal volitve v podeželskih občinah banovine Hrvatske. Volitve bodo z nedeljo, 19. maja. Volile bodo vse občine isti dan. Madžarska razstava v Beogradu Beograd. 22. aprila, p. Ju gosi oven sko-madžarsko društvo bo priredilo v Beogradu razstavo madžarske slikarske umetnosti pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, madžarskega poslanika Bakacs-Bessenva. našega poslanika v Budimpešti Rašica in beograiskega župana Djuričiča. Razstavo bo otvoril 25. aprila ob 11. dopoldne minister za prosveto Boža Maksimovič v paviljonu Cvijete Zuzorič«. K otvoritvi razstave bo prišlo večie število madžarskih slikarjev z grofico Evo Teleky na čelu. ki ie snaha predsednika madžarske vlade. Dve žrtvi Ijubavne drame v Zagrebu Zagreb, 22. aprila, o. Popoldne se je v Buličevi ulici v Zagrebu odigrala krvava ljubavna tragedija. Trgovski pomočnik Konrad Roter, star 35 let, je oddal iz velikega revolverja kalibra 8 mm štiri strele v zasebno uradnico Olgo Cahun, staro 18-let in po rodu iz Zlatarja. Eden izmed strelov je nesrečno dekle pogodil naravnost v srce in je obležalo na mestu mrtvo. Roter je nato pognal sam sebi dva strela v senca in se je prav tako zrušil mrtev na zemljo. Kolikor so mogli doslej ugotoviti, je bila povod tej krvavi drami ljubosumnost. Nadškof Stepinac v Beogradu Beograd, 22. aprila. AA. Danes dopoldne je trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa obiskal zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac v spremstvu beograjskega nadškofa dr. Ujčiča. Minister se je delj časa pomudil v razgovoru z obema nadškofoma. Nadzorstvo nad tujci na Hrvatskem Zagreb. 22. aprila, o. Danes je bila z banovo uredbo razširjena na banovino Hrvatsko uredba ministrskega sveta o nadzorstvu nad bivanjem in gibaniem tui-cev. Nevihta nad Bjelovarom Bjelovar, 22. aprila, o. Snoči je v Bjelo-varu in okolici besnel hud vihar. Med silnim nalivom ie tudi močno treskalo. Strela je udarila v poslopje ravnateljstva djur-djevske imovinske občine, nadalje v telefonsko centralo in še v dve poslopji v mestu. Strela je pokvarila mnogo telefonskih aparatov, pa tudi telefonsko zvezo z sosednimi občinami. Povzročila je tudi sicer precej škode. Zmaga Punčeca in Palade v Rimu Rim, 22. apr. br. (Stefani). V mednarodnem teniškem tekmovanju sta danes Punčec in Palada definitivno premagala glavna italijanska reprezentanta de Stefania in Tarronia. Rezultati včerajšnjih prvih dveh setov so bili razveljavljeni, zato je bila danes tekma odigrana v celoti. Jugosiovenska igrača sta nasprotnika gladko premagala v treh se t ih z rezultati 6:4. 6:4. 6:4. še včeraj je kazalo, da bosta italijanska igrača kos jugoslovenski ma. saj sta v dveh setih izsilila rezultat 3:6 in nato 6:4, danes pa sta popolnoma odpovedal?.. Punčec in Palada sta zmagala z lahkoto in bi prav lahko dosegla še ugodnejše rezultate. Njihova premoč je bila ves čas neoporečna. Proti koncu sta Italijana napela vse sile, da bi vsaj nekoliko poprav'-la porazen vtis, ki sta ga napravila na občinstvo, a jima to nikakor ni hotelo uspeti. Od petka do nedelje se bosta pomerili reprezentanci Italija in Nemčija. Tudi za to tekmovanje vlada v tukajšnjih športnih krogih zelo veliko zanimanje. Vremenska napoved Zemunska: V glavnem lepo vreme in pretežno jasno. Možnost krajevnih neviht s plohami. Toplota brez posebne spremembe. Naši Sedem učiteljskih društev v Trbovljah Proučevali so življenje trboveljskih otrok Trbovlje. 21. aerila. Dolina črnega revirja je bila včerai v znamenja učiteljskega zanimanja za otroka naže dol ne. Ze vse leto ie pripravljal Učiteljski pokret. poseben odsek v JUU, gradivo o otroku iz trboveljskega revirja. Več ko polovico učiteljstva na 4 trboveljskih ljudskih šolah (vsega je okrog 60) je anketiralo otroke glede na življenjske razmere. telesni razvoj, prehrano in druge okoliščine. Znanstvene pridobitve so naj-trdnej ša podlaga za nadal.;n*e šolsko in vzgojno delo. Na pobudo domačega učiteljskega društva Laško so se priključila k včerajšnjemu zborovanju še okrajna učiteljska društva JUU Brežic. Krškega. Celja, Litije. Konjic in Šmarja Tolikšnega števila prosvetnih pionirjev pri nas še ni- I smo imeli v gosteh. zato oa so krajevni činitelji storili vse. da so gostje od blizu in daleč odnesli nailepše vtise iz našega rudarskega okraja. Z jutranj mi vlaki so prihajali gostie od vseh strani. Mnogi so prišli peš preko hribov. s kolesi iz Savinjske doline in drugod. Delovni program je načela prisrčna nacionalna počastitev spomina velikega učiteljskega prijatelja, kralja Aleksandra Zedinitelja. Pred spomenikom, ki stoii v dotiku Sokolskega doma. se ie zbralo v najlepšem sončnem jutru učiteljstvo z raznimi predstavniki. Predsednik domačega društva g. Milan Mahkota iz Dol je spregovoril pietetne besede in se klanjal manam marsejskega potnika, iskalca pravice in miru za svoi narod. Omenial ie tudi kraljevo pismo, k: ga je pisal v avgustu 1931 z Bleda v Ljubljano, kjer so zborovali teda i jugoslovanski učitelji in potrdil učiteljski organizaciji, da so jugoslovanski učitelj: prežet: ljubezni do svojega naroda in da so učitelji njegovi najboljši sodelavci in kima; ;i narodne duše. Z obljubo, da bodo član: JUU še nadalje služili narodu in gladili državo je položil pred umetniški lik kralja učiteljskega prijatelja venec z državnimi trakovi s spominskim besedilom in podnisom vseh sodelujočih društev. S klici Slava! se je množica razšla in take i nato napolnila dvorano in galerijo Sokolskega doma. Dvorana ie bila okusno okrašena z državnimi zastavami in sliko Ni. Vel. kralja Petra II. Predsednik JUU za okra i Laško g. Mahkota. je pozdravil številne tovariše — vseh ie bilo okrog 400 — župana g. Klenovška. podžupana in stanovskega tovariša g. Plavšaka. zastopnika TPD g. Kosa. prvega okrajnega šolskega nadzornika g. Ernesta Vran ca iz Laškega, prvega šolskega nadzornika v osvobojenem Prekmurju tov. Jurka. predstavnika meščanskošolskega učiteljstva ravnatelja g. Lapajneta. učiteljske veterane g. tov. Lebaria. g. Schela in mnoge druge ter predstavnika politične oblasti g. Skarta iz Laškega. Vse navzoče so zborovalci živahno aklamirali. prav posebno gromki aplavz pa ie velia! predstavniku borbene ljubljanske sekcije JUU, predsedniku tov. Metodu Kumlju. Za pozdrave se je v imenu predstavnikov zahvalii popularni trboveljski župan .g. Klenovšek. ki je podčrtal zasluge trboveljskega učiteljstva za kulturni in vzgojni napredek rudarskega revirja. Zupan sam in občinska uprava znata ceniti delo in uspehe učiteljstva. prav zato gredo svojim prosvetnim delavcem na vso moč na roko. Vsak otrok dobiva vse potrebščine brezplačno. Zupan je zaključil pozdrav, da za šolo in učiteljstvo ni škoda denarja, tu irna narod najbolj bogato naložen kapital. S mpatično ie bil nato sprejet pozdravni nagovor predstavniku nacion. organizacij, starešine Sokola br. Jesiha. takisto učitelja. Zbor ie pozdravil še ravnatelj g. La-pajne. ki je izrekel željo za čim uspešnejše delo l.iudskošolskega in meščanskega učiteljstva. Prvotno zamišljeni program učiteljskega tabora ie bil nekoliko okrnjen, izostal je nastop trboveljskih slavčkov. ker je pevo-vodja g. Šuligoj odsoten. Ob takih prilikah bo moral pač v bodoče vskočiti dirigentov namestnik. Tudi tridnevne pevske vaje ljub ianskega Učiteljsk. pevskega zbora z zaključnim koncertom, ki so bile določene za to priliko, so zaradi zadržkov preložene. Zato pa ie trajalo zborovanje do rrnoldanskih ur. Predavatelj učitelj g. Pavčič je s tov. Kimovcem v izčrpnih potezah prikazal plod daljšega študiia Učiteljskega pekreta. Nanizal je slike o delu in življenju otroka doma in v šoli pa pri visoki šoli življenja — na cesii, v hribu in po kolonijah. Dolgo poročilo ki ie bilo vse prepleteno s ločnimi številkami (večina podatkov je biia preračunana celo na desetinke; ni bilo prav nič utrudljivo. Oba pre. ava'elja : sta se menjavala in je poleg referenta g. ! Pavčiča Statistical- g. Kimovee sprot; pojasnjeval številne grafikone, slike in drugo pestro razstavno gradivo, ki so ga člani laškega JUU izgotavljali tudi v premnogih nočnih urah. Obilica gradiva ie dokazala. ; da je bil referat pripravljen do potankost: in so poslušalci dobili veren prerez trbo- ! veljake doline, njenega malega prebivalca in ostalih činiteljev. ki spremljajo, podkrepljujejo ali ovirajo učiteljevo delo. Oba referenta in vsi ostali sodelavci so želi ; iskreno zahvalo. Ob zaključku referata so bili iznešeni predlogi, kaj ie treba storiti, da se dvigne vzgoja v dolini: razširiti ie treba zav etišča, ustanoviti mladin ko čitaln:co. uvesti strogo kontrolo nad filmom. ki je krivec mnogih zlih dejani že pri šolarjih. Tudi sport bo treba postaviti na pravo športno podlago, krajevni činitelji in predstavniki cblastev so dobili na predavanju kopico nasvetov, kai ie treba še storiti za dvig našega šolstva: ostali poslušalci pa so spoznali delo Učiteljskega pokreta v praksi. Nadzornik g. Vrane ie dodal še nekatera pojasnila in se je v imenu prosvetne uprave zahvalil /a odlično znanstveno pronicanje v duš 5 trboveljskega otroka. Na izsledkih bo olajšano učno in vzgojno delo. Zel je burno pohvalo. G. Metod Kumeli ie noda! pregledno sitr.a-cijsko sliko o stanju organizacije in nie-nem deiu. Omenjal je sodelovanje 30 strokovnih uradniških skupin pri delu za izboljšanje moralnega in gmotnega stanja državnih nameščencev Edino stiki med JUU in organizacijo šolskih nadzorn.kov so presekani, kar ie vedstvo sekcije pojasnilo pismeno že vsem nadzornikom in svojemu članstvu. Zaradi očitkov proti ored- l.ilku nadzorniške organizacije g. Erjavcu se je le-ta čutil prizadetega in ie vlo- na proti vodstvu sekcije tožba državnega tožilstva zaradi klevete g. Erjavca. Ko ie g. Kumeli poiasnii. da ima sekcija za potrdila in bo nastopila pred sediščem dokaz resnice za vse svoie trditve, je za vaio vi la dvorana v aplavzu in se orikliuč la svojemu predstavniku, ko ie zaključil, da stoji JUU za edino barikado: poštenja in morale, skrbi za dvig šole in učiteljskih pravic. Poseben odbor, ki so ga tvorili tajniki in tajnice sodelujočih društev, ie izdelal medtem rerclucijo. ki jo je nato sprejel zbor soglasno. Resolucija bo dostavljena vsem uradnim činiteijem in govori o skrbi učiteljstva za slovenskega otroka. Obsoja zadnje klevete učiteljskega stanu, ki izpod-kepavajo ugled šole kot državne ustanove in učiteljstva kot državnih uradnikov. Polni novih vtisov in pobud so se razhajali zborovalci zadovoljni v svoje okraje iz doline, ki se postavlja na čelo slovenskim prosvetnim pionirjem. Za rešitev Aškerčeva domačije Akc ja ki je tik pred zaključkom, Se izpričala, da ni še izumrla kulturna in narodna zavest pri nas Akcija za rešitev Aškerčeve domačije je dosegla tako lep uspeh, da nam zgovorno priča o kulturni in narodni zavesti, ki v našem narodu vendarle še ni izumrla. Odbor kljub temu, da je že za 15. t. m. najavil zaključek svoje zbirke, še zmerom prejema darila iz vseh strani in lahko se reče, da tudi tokrat tisti, ki imajo manj, dajejo več kakor oni. od katerih bi po pravici pričakovali širokogrudnega odziva, pa je pričakovanje ostalo zaman. Za vzgled naj navedemo siromašno mlekarico iz ljubljanske okolice, ki je v neki hiši v mestu pravkar naletela na razgovor o Antonu Aškercu in o zbirki pa je sama od sebe odrinila zadnji desetak, ki ga je imela s seboj, obenem pa je naprosila družino, naj tudi njej preskrbi nabiralno polo, da bo še nekaj nabrala v domači vasi. — Za Aškerca prav rada dam, je rekla, saj vem, da je v življenju veliko trpel, pa rada verjamem, da mora tudi družina njegovega brata trpeti. Razveseljivo zanimanje za zbirko je pokazala naša šolska mladina, sa1 so bili dijaki celjske meščanske šole med prvimi, ki so se na poziv v »Jutru« oglasili s svojo zbirko. Lepe vsotice so zbrali tudi dijaki in dijakinje meščanske šole v št. Vidu nad Ljubljano in pa dijak' tekstilne šole v Kranju. Pretresljiv pa je primer neke učenke 4. razreda, ki je pisala odboru: — V šparovčku sem imela še 10 din, ki sem jih hranila, da si kupim malico za v šolo, a ko sem slišala, kako se godi Aškerčevi rodbini in da se zbira za rešitev Aškerčevega doma, sem sklenila, da tudi jaz primaknem teh zadnjih 10 din. Pa že rajši jaz ostanem brez malice, kakor da bi Aškerčeva rodbina ostala brez strehe. Dokler bo kaj takšne mladine pri nas, lahko s ponosom in zaupanjem zremo v bodočnost! Mnogo jih je. ki bi gotovo radi prispevali, a večjega zneska si ne morejo pritrga-ti. kovača pa jih je sram darovati. Vsem tem odbor vnovič sporoča, dt hvaležno sprejme še tako majhen prispevek, saj se zaveda, da je siromakov vinar pogostokrat več vreden kakor krivičnikov cekin. Želja odbora je, da bi v tej akciji sodeloval ves naš narod in da bi bila domačja. ki jo bo za Aškerčeve odkupil, v resnic; vsesplošen narodni dar. Vsem, ki so doslej že opravili svoje delo in poslali pole in zbrane zneske, izreka odbor najtoplejšo zahvalo za ljubezen in trud. S ponosom lahko rečemo, da ni nobenega mesta in trga, pa tudi nobenega manjšega kraja, na katerega se ne bi obrni! s prošnjo, da ne bi bil v polni meri izvršil svojo naiogo in kulturno dolžnost. Nekateri so doslej odpremili samo pole. drugi samo denar pa odbor naproša vse. naj čim prej pošljejo oboje, ker mora pohiteti z vpisovanjem v spominsko knjigo. V kratkem bo zbiranje končano, potem pa bo odbor vse svoje sodelavce, vse ljubitelje Aškerčeve poezije, pa tudi vse narodno zavedne Slovence na binkoštni ponedeljek povabil na izlet v Rimske Toplice, ki naj bi se razvil v lepo kulturno in nacionalno manifestacijo. Odbor že zdaj sprejema prijave udeležencev. Zaprošeno je dovoljenje za polovično voznino. Dom slepih prosi pomoči četica človekoljubov je na svojem zboru ugotovila, da živčna vojna ubija tudi darežljivost v ljudeh Pred dnevi je bil občni zbor društva »Dom slepih«, ki se je nadel hvalevredno nalogo, skrbeti za slepce, ki so šoli odrasli, zlasti za tiste, ki so morali zapustiti kočevsko banovinsko šolo in zdaj iščejo zavetja, dela in razvedrila v Domu slepih v Stari Loki na Gorenjskem, ki ga je društvo ustanovilo in se tudi imenuje po njem. Zbor je vodil predsednik, stolni župnik dr. Tomaž Klinar, obširno delovno poročilo, pa je podala tajnica prof. Minka Skabcrnetova Odboru ni le na tem, da vzdrži dom, temveč ga hoče dvigniti na stopnjo in do slovesa, ki ga imajo taki zavodi v drugih banovinah in državah. Zato je upravitelj doma Fran Cvek, nadzornik drž. železnic v p., skrbel predvsem za primeren inventar in za zadostno zaposlitev oskrbovancev v posebnih delavnicah za tiste obrti, ki so za slepce najbolj pripravne, za košarstvo in ščetarstvo. Zavod je dobil mnogo naročil, da so imeli slepci, zlasti moški, ves čas dovolj dela. Ženske so bile največ zaposlene okrog sv. Miklavža in božiča s pletenjem oblačil. Njihova najbolj goreča želja jc, da bi se uvedlo strojno pletenje, a zavod si strojev doslej še ni mogel nabaviti. V veliko razvedrilo je vsem oskrbovancem či-tanje knjig v Braillovem točkopisu. Za izpopolnitev knjižnice skrbi društvena tajnica z narodnim ženstvom iz Ljubljane in od drugod. Pri pretiskovanju naših pisateljev in pesnikov so vdano in potrpežljivo sode- lovale ge. Majda Brinarjeva iz Apač, Erna Gregoričeva iz Maribora, Maca Kersnikova iz Tržiča ter gdč. Marija Praznikova iz Št. Vida. Natalija Ahčinova, Marija De-telova, Nežica Krajčcva, Slava Rogljeva, Vera Stressova, Milena Vrhovmkova iz Ljubljane pa slepa Terezina Starovašniko-va iz Prelog pri Slov. Konjicah, ki jc pisala po nareku. Pri korekturi sta tajnico podpirali gdč. Mimi Fajdigova in odbornica ga. Marjana Lindtncrjeva. ki je starolo-ke slepce nekajkrat presenetila tudi z različnimi darili, darovani po neznanih dobrotnikih. Njim vsem iskrena hvala! Društvo Dom slepih ima v Sloveniji že od nekdaj mnogo plemenitih dobrotnikov, po zaslugi Josipa Remsa, bivšega urednika »Glasa Naroda« v New Yorku. pa tudi med ameriškimi Slovenci. V času živčne vojne pa kaže. da jc darežljivost prcccj upadla, saj se to pozna cclo na številu članov, ki je od lani nazadovalo za 57. Zdaj ima društvo 223 rednih. 187 podpornih ter 7 ustanovnih članov, med njimi lc tri korporaci-je. A brez dvoma jih je mnogo, ki bi iz-lahka utrpeli vsaj letno članarino v znesku 20 din. Zaradi naraščajoče draginje mora društvo že segati v rezervni sklad. Z obrestmi glavnice mora vzdrževati tudi posestvo Okroglo pri Kranju, zapuščino velikodušnega dobrotnika, pokojnega prelata Toma Zupana. Od države nc prejema nikake podpore. Banovina sicer prispeva nekaj k oskrbnini, vendar velik del plačuje društvo samo. Občine, zlasti najbogatejše med njimi, kažejo malo razumevanja za podpiranje slepih siromakov Nujna je pomoč zasebnikov, zlasti iz imovitejših slojev. Dom potrebuje še en oddelek za mo-^ke. tiskarski stroj, razne stroje za delavnice in še mnogo drugega inventarja. Vsakdo. ki bi bil voljan pomagati naj se javi kar v Domu slepih v Stari loki na Gorenjskem ali pa društvu v Ljubljani Pred škofijo 12. Blagajnik Martin Poher, višji kontrolor drž. žel. v p., je očrtal finančno stanje društva. ki na žalost ni ugodno. Večji izdatek je moralo društvo plačati mestni občini ljubljanski za napravo robnikov ob zemljišču, ki mu ga jc zapustila dobrotnica Helena Bavdkova ob Zaloški cesti. Da je pokrilo izostanek podpor, je moralo društvo vzeti iz rezervnega sklada nekaj nad 47.000 din. Pri nabiranju članarine in podpor je blagajniku z vnemo pomagala odbornica ga Josipina Cvelbarjeva. Upravitelj doma Fran Cvek je navajal, da je danes v domu 42 oskrbovancev. Normalna cena za vso oskrbo znaša 300 din mesečno Slepci pa so organizirali tudi lep mešan zbor: zlasti ženske rade igrajo klavir, harmenij in ci-tre, moški pa harmoniko — Na predlog nadzornega odbora je občni zbor soglasno izrekel absoilutorij odboru in pohvalil njegovo delovanje, nato pa je bil izvoljen vnovič v glavnem dosedanji odbor. Na koncu je bila še kratka razprava o ureditvi vodnjaka na vrtu Doma slepih, nato pa je predsednik zaključil zbor. Večer Literarnega kluba Videti je, da je nedavni nastop petorice iz Umetniškega kluba dal duška živi potrebi po neposrednem aktivnem stiku literarne mladine z družbo in življenjem, kakršnega lahko nudijo literarni večeri. V nekaj dneh je v petek sledil — prav tako v dvorani Delavske zbornice — bralni večer Literarnega kluba, v katerem se zbirajo v prvi vrsti zastopniki mlade književnosti iz katoliške smeri. Uvodno besedo je spregovoril dr. Tine Debeljak, ki je analiziral borbo dveh idejnih svetov v našem sodobnem slovstvu, materialističnega in duhovnega, in skuhal dokazovati, da mladi rod okrog Literarnega kluba s svojim delom oživlja sintezo obeh. Kako nehvaležen pose! je. ideolo ko opredeljevati dejanje in nehanje posameznih umetnikov in še posebej umetniških skupin, je zgovorno izpričal ta večer Osmori-co, ki je nastopila in ki jo na zunaj veže v enoto samo, kar je umetniško primarnega — živo. resnično občutje v liriki pa preprosta ljubezen do zemlje in človeka v prozi — bi notranje lahko razdelili v dve skupini, katerih prvo označuje izrazito katoliška smer Tu so nežni, vase zaprti lirični verzi Severina Šalija. jezikovno in slogovno čista in jasna, a motivno in časovno mrtva, neživljenjska romanca Jožeta Dularja, malo izrazita poezija in preprosta proza v žanru katoliškega ljudskega pripovedništva Ivana Campe in novela Bogomira Magajne. ki pa predstavlja že znano, izgrajeno, zaključeno osebnost. Izmed ostalih je vzbudil pozornost France Novšak. ki je bral iz svoje nove knjige »Hudobni angeli«: krepka eruptivna epična natura, ki iz ogromne zakladnice doživetij sipi jc ir. sebe. a ji prav zato manjka discipline nad samo seboj in razdalje do stvari. Jože Ka-stelic je resničen pesnik, ki daje tihim, tankim doživetjem dovršen. izbrušen i/raz. Njemu je po občutju in slogi blizu Cene Vipotnik. ki je poslušalce prevzel posebno s svojo »Pesmijo slovesa«. Cene Kranjc ie mlad. težko opredeljiv, še ne izoblikovan talent, čigar duša ima široko odprte oči. le njegovi besedi bo treba še mere in vzgoje. Večer je b:l deležen živahnega zanimanja in je lepo uspel. V rcc Hamletu«, ki pomeni nedvomno najvišji vzpon Shakespearovega genija, summa summarum njegove filozofije in življenjske izkušenosti, je eno r.ajobupnpjših dejanj za vse, ki bi ne hoteli na njegovi stoletni zmagoviti poti v deželah človeškega duha ponavljati najsplošnejših misli. Zdi se. da je bilo vse že povedano v tistih skladovnicah knjig, ki so se nagrmadile okrog zlatega umotvora. Majhna knjiga je kakci Sveto pismo. »Don Kihot ali Tau «t*- obrodila cele biblioteke. Ne samo gledališki ljudje, tudi občinstvo se približuje temu višinskemu soncu dramatsko pesniške umetnosti s spoštovanjem in čaščenjem. Prisostvovati predstavi »Hamleta«, je vedno pomenilo nekaj svečanega. skoraj religioznega v najsplošnejšem. a vzvišenem pomenu te besede. •Hamlet - ima nri na^ že svoio tradicijo. O nii je stari Po'onii Fran Lipah povedal v »Gledališkem listu« nekoliko zabavnih anekdot. Nad 50 predstav, uspeh, ki ga ne more zlepa doseči niti izredno uspešno delo lažjega, poljudnejšega značaja, opravičuje Slovence, da uvrstimo »Hamleta« med naše narodne igre. V čem naj iščemo vzrok za to njegovo presenetljivo zakoreninjenost v slovenski duši? Lipah je dal kos razlage: »... če pa pomislimo na takratno razpoloženje in miselnost Slovencev tik po vojni, ko jim je pretresalo srce bridko razočaranje trojne razdelitve njihove zemlje in prastare skupnosti — potem lahko razumemo. kako so čutili s Hamletom, ki obtožuje umor, zlobo, svojo dobo in nje krivico, vsi naši prevarani ljudje, begunci in povratniki iz vojne. Sibirije in ujetništva. Shakespeare je imel zanje prav posebno besedo, ki jim je šla do srca.« V nastopajoči agoniji Evrope, v mračnem zatonu tolikih idealov in lepih iluzij, v času, ko se z demoničnim posmehom brišejo s tolikimi mukami postavljene meje med dobrim in zlim, dopustnim in nedopustnim, zločinom in odgovornostjo — danes je »Hamlet« človeku še bližji kakor kdaj koli prej. Krik melanholičnega danskega kraljeviča: Svet je iz tira: prokletstvo in sram, da jaz sem rojen, naj ga izravnam ponavljajo v tem mrku kulture, na robu barbarskih prepadov vsa občutljiva srca. Tu vidijo, kako malo moči ima človek zoper zlo tega sveta in kako nesmiselno je prav za prav življenje, če ga ne osvetljujejo blagodejni žarki vere v nas same, v naše ideale, v naše mesto v življenju. Ham- | letov svet je duhovna pustinja brez ljubezni in upanja, svet, ki se sproti suši in ves trhel drobi pod razčlembo uma; svet, ki ga giblje samo veter nadosebne usode. Naš človek je doživljal »Hamleta« v času, ko so ga tolikanj boleli udarci velike vojne. Kako naj ga doživlja — ne le naš narod, marveč tudi drugi — danes, ko se začenjajo majati temelji civilizacije v raz-krajalnem nihilizmu in amoralizmu? »Hamlet je danes, ko je »svet iz tira« in ko bi ga mogli uravnati samo tisti, ki so sicer preslabi za njegovo težo in njegove zmede, prava tragedija malega naroda. V Klavdiju in v Hamletu sta poosebljena dva dramatično zaostrena svetovna nazora; v Poloniju, v Rozenkrancu, v Gilden-sternu in v drugih pa je prikazana tista množica ljudi, ki so v prelomnih dobah tolikokrat »triumfirali« s svojim preudarnim oportunizmom nasproti zlu. Shakespeare je naposled vse udaril s smrtjo, zakaj samo ona. Večna in Edina, je zmagovalka v gorjupih človeških sporih. Mračna modrost diha iz te tragedije, melanholija in črnoglednost ji dajeta ton in barvo; toda kdor hoče življenje spoznati, mu mora tako pogledati v obraz, šele tedaj se začenja za človeka pravo junaštvo, kakor je dejal Romain Rolland: spoznati življenje v pravi podobi in ga vzljubiti kljub vsemu! Ob zamračenih vidikih nam je torej prof. O. šest postavil na oder prenovljenega »Hamleta«. Prenovljenega le delno, zakaj v njem srečujemo marsikaterega znanca izza nekdanjih predstav. Nekoliko iz te »hamletske« družine jih je usoda že pobrala, drugi so bogatejši z leti in izkušnjami. a siromašnejši v upih in veri. pa tudi v gmotnih dobrinah. Vsi stari in novi pa so se zbrali z nekako, dejal bi, umet- niško pobožnostjo k delu, ki zahteva toliko spoštovanja in popolne igralske vdanosti. Samo tako smo dobili »Hamleta«, ki je zopet v čast našemu odru in pred katerim se ponosno spominjamo največjih uspehov slovenske drame. Pred takim »Hamletom«, kakor nam ga je — žal šele v zadnjih tednih sezone — pripravila ljubljanska drama, ni prostora za kakšne interpretacijske ali drugačne razlike in za iskanje malenkostnih nedo-statkov; sprejemamo ga en bloc kot dejanje. Niso vse predstave dejanje take teže in takega pomena; uspeh, ki ga je dosegla ta uprizoritev, obseva kakor sonce vse »velike« in vse »majhne«, Hamleta prav kakor skromnega burkeža grobarja. Prav zaradi tega ne navajamo za sedaj podrobno vseh imen. Naj napravimo izjemo samo pri odličnem gostu iz Prage, našem dragem, starem znancu g. Zvonimiru Rogo-zu. Po dolgih letih smo mogli zopet uži vati njegovo igro, ki se je v letih umetnikovega praškega delovanja samo poglobila v odtenke in subtilnosti, se še bolj poduhovila v gestah in mimiki, v modu-lacijah glasu in izraznosti besede. Rogo-zov Hamlet je odrska stvaritev, ki je dostojna slehernega reprezentativnega evropskega odra. Izdelana je do vseh podrobnosti in vsa živa, nošena po neutajljivem umetniškem vzgonu, polna podrobnih učinkov v vseh stanjih, ki vrtinčijo dušo nesrečnega kraljeviča. Od temnega sti-ahu in trpkosti spoznanja do simulirane blaznosti. od monologa »Biti. ne biti« tja do prizora na pokopališču in do končne scene, ko na veliko žanje smrt, povsod je Rogoz umetnik žive in plastične izraznosti, prepričljiv in sugestiven v svoji moči doživljanja. Ni dvoma, da se s svojo igro. pri kateri moramo zaradi dolge odsotnosti še posebej pohvaliti jezik, mnogo pripomogel k prodornemu uspehu »Hamleta«, ki je na tej višini gledalcu visok užitek in velika tolažba. Gostovanje ge Leventove V soboto 20. aprila je gostovala v vlogi »Madame Butterfly« bolgarska dramatična sopì an ist ka Vanja Leventova. Uspešna reklama za njen nastop in prisrčne vezi, ki se v poslednjih letih vse gosteje razpredajo med južnoslovenskima narodoma, so skrbele za polni hram poslušalstva. Predstavniki oblasti in mnogi odličniki ter člani jugoslovens'ko-bolgarske lige so prisostvovali predstavi, v teku katere se je ga Levantova uveljavila kot umetnica, kakršnih je le malo gostovalo na ljubljanskem odru. Prodorni, skrbno izšolani glas. ki povsem odgovarja zahtevam vloge, ne odpove v nobeni pevski legi. v nobeni dinamični niansi ne kaže zadrege in ne zataji v nobeni čustveni pobajvanosti. Na njem se izdatno pozna vpliv italijanske pevske umetnosti, le nižina je nekoJiko manj prikupna in stisnjena, čeprav je glas tudi v nji zmagovit. V gestah ga. Levantova ne štedi. Zna jih skrbno razvrščati in skladno dejanju izkoriščati, kar kaže zopet na vesten igralski študij. Vobče oči-tuje njena »Butterfly« ves ugoden vpliv, ki ga izžareva italijanski okoliš, v katerem se je ta glasba rodila in žela prve in največje uspehe. Sobotna predstava ni pričarala vseh vtisov, ki sicer prevzemajo poslušalce Pucci-nijeve glasbe ob ganljivi usodi nesrečnega japonskega »Metuljčka«. Gostja je pel ; italijanski, kar jo je že po 'rtežkočeni razumljivosti besedila odtujilo spočetkrm občinstvu. Dinamični vzpon prvega de^~-nja je bil prebučen, premalo iskren, k je sicer izvrstno razpoloženi g. Gostič v Domače vest Spomin s Kajmakčalana Gospod urednik, nedavno ste navedli krasen primer za vsebino izraza »državotvoren element«, izraza, ki smo ga doslej često čuli v nelepih zvezah in ki je zato dobil nekak kompromitujoč prizvok. Na vso srečo pa je pri nas mnogo ljudi, ki so v pravem pomenu besede državotvorni, pa se tega ne zavedajo in smatrajo, da je to samo po sebi umljivo. V naslednjem podajam naši javnosti v prav potreben pouk dva primera domoljubja, kakršno živi v srcih in dušah našega malega človeka. Pred štirimi leti sem napravil izlet na Kajmakčalan in sem prisostvoval spominski svečanosti za onimi našimi vojaki, ki so padli v strahotnih bojih za to goro, le malo nižjo od Triglava. Po svečanosti smo se razkropili po planoti. Zlasti mi iz severnih delov države smo z zanimanjem ogledovali prekrasne narodne noše našega ljudstva, ki je v velikem številu prišlo na sla vn ost z naše in z grške strani. V tem sem na planoti zagledal moškega srednjih let, ki je bil razpoložil po tleh nedeljsko izdajo časnika ter na vsak list polagal kos ruše, izkopane na planoti Kajmakčalana. Bil sem radoveden, kaj pomeni to početje. Pa sem dobil odgovor: »Ko sem se odpravljal na to romanje, so me mnogi prijatelji in znanci prosili naj jim prinesem prsti s te gore, posvečene s krvjo naših junakov. Zdaj me skrbi, da nisem koga pozabil. Bila bi strahovita zamera, pa tudi meni bi bilo žal.« Mož je bil, po zunanjosti sodeč, obrtnik, nižji uradnik, skromen trgovec ali kaj poti obnega. Gredoč z vrha sem došel na stezi ženo iz istih slojev. Brisala si je oči in vzdihovala. Povprašal sem jo, zakaj joka in ali ji lahko kaj pomagam. »Ne gospod,« je odgovorila. »Žalost me je zgrabila zaradi onih tisoč junakov, ki so pokopani na vrhu«. »Ali imate med njimi kakega svojca?« sem poizvedoval dalje. Pogledala me je nekoliko očitajoče: »Vsi oni so naši, oni so naša Ijubav in naša slava!« Ni imela svojca med njimi, njena žalost pa je bila kljub temu po skoro 20 letih še tako močna, da ji je izvabila solze in vzdihe. Vrla žena! Posihmal vem, kje mi je iskati državotvorne domoljubnosti : med našimi malimi ljudmi. Dosedanje premoženje beograjske trgovske omladine cenijo na preko 50 milijonov 1 dinarjev. * O zidavi džamije v Zagrebu pravi »Obzor«: V Banovini Hrvatski živi četrt milijona muslimanov, v samem Zagrebu jih je gotovo 2.000. To je dalo pobudo muslimanskemu verskemu poglavarju v Zagrebu muftiju Ismetu Muftiču, da pokrene akcijo za zidavo reprezentativne mošeje v hrvatskem glavnem mestu. Zaenkrat še ni odločeno, kje se bo džamija zgradila. Zagrebški muslimani pričakujejo, da jih bosta mestna občina in banska oblast podpirali z večjo vsoto. Gotovo pa bodo prispevali tudi zasebniki in se pripravlja velika nabiralna akcija po vsej hrvatski banovini. Po sedanjih računih bo džamija s pripadajočimi zgradbami in vrtom stala največ sedem do osem milijonov dinarjev. Poleg džamije bo šola, razni uradi in verske ustanove. * Velik požar v tovarni preprog. V Stra-žilovski ulici v Novem Sadu je tovarna preprog, last tvrdke Breiner & Co. Nedavno noč je nastal požar v barvarni ci. Ogenj je uničil tri vagone jute pa tudi samo poslopje tovarne je precej poškodoval. Skupno škodo cenijo na 450.000 din. Gasilci so v dveh urah omejili požar, da ni škoda zrasla do milijona. * Nov most čez Kolpo pri Karlovcu bodo zgradili še letos. Stari most je že skrajno slab, da ga tudi ni mogoče kje drugje montirati, marveč Ima svojo vrednost le še kot staro železo. Zgradbo novega mostu je izlicitirala že 25. januarja brodska tovarna vagonov, strojev in mostov skupno z zagrebškim gradbenim podjetjem Faltusom. železno konstrukcijo napravi brodska tovarna, postavljanje mostu pa bodo nadzorovali inženjerji zagrebške tvrdke. Most bo stal okrog sedem milijonov dinarjev. * Zagreb potrebuje dnevno 30.000 litrov mleka. Zveza mlekarskih zadrug Gospodarske sloge si je nadela veliko nalogo, da preuredi vse glavne mlekarne, katere je že prevzela z napravami in osobjem vred in zdaj organizira dobavljanje mleka za vso hrvatsko metropolo. Središče zveze mlekarskih zadrug Gospodarske sloge je v šenoini ulici 30. Vodstvo si bo prizadevalo, da čim izdatneje izboljša kakovost mleka, že doslej prevzema dnevno 21.000 litrov mleka polagoma pa bo Gospodarska sloga zalagala ves Zagreb z mlekom. Izkazalo za nego kože din 20.- * Ljubljenci vojne sanitete so medicinci. ki se posvetijo vojaškemu zdravstvu. Izbrani so iz vrst najboljših srednješolcev in so že doslej zbudili s svojo marljivostjo vso pozornost. Pred nekaj dnevi je »Vojni list« objavil naredbo vojnega ministra, ki je pohvalil in za zgled postavil dva me-dicinca, gojenca ministrstva vojske in mornarice. Ob podelitvi svetosavskih nagrad na beograjski univerzi je namreč dobil kraljevo nagrado vojaški medicinec Borislav Najdanovič, drugo nagrado iz fonda Luke čeloviča pa Marijan Boškovič. Obe njuni nalogi imata znanstveno vrednost. Doslej je bilo sprejetih v našo vojsko že šest razredov vojaških medicincev. Oni iz prvega razreda so že položili ka-petanske izpite. Postali so ljubljenci vojnega zdravstva, ker so se že doslej izkazali kot odlični sanitetni oficirji. optika/ LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ] * V aktivne letalske oficirje so prevedeni: poročnika Papist Rudolf in Kloboves Maksimiljan ter podporočniki: Cajnko Ra-doslav, Lončar Franc, Kastel Milan, župan Marko, Ličen Branimir, Kastelic Anton in Sič Anton. + 60letnica beograjske trgovske omladine. že 601et je minilo, odkar je beograjska trgovska omladina ustanovila svoje društvo. V nedeljo so imeli slavnostno zboroVanje. Za predsednika je bil punovno izvoljen Nikola Belovič. Letos 12. maja bo beograjska trgovska omladina blagoslovila lastno zdravilišče, ki bo eno izmed najmo-derneje urejenih v Beogradu. Uprava je tudi dobila dovoljenje, da letos zgradi vajenski dom kot zadužbino velikega dobrotnika, pokojnega Aksentija Aksentijeviča. se je, da je na Hrvatskem premalo mlekarskih strokovnjakov in je bilo treba ustanoviti mlekarsko šolo v Bjelovaru, odkoder bo dotok potrebnega števila strokovnjakov, — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ogl. reg. S. br. 30474-32. * Novi Sad ni maral posojila. »Jutarnji list« poroča: V zvezi s katastrofalno po-vodnijo, ki je letos zadela Novi Sad, je župan dr. Miloš Petrovič izjavil na seji občinskega sveta, da mesto zaradi tega ni moglo zgraditi potrebnih nasipov, ker ni dobilo denarja in ker Državna hipotekama banka ni odobrila posojila, za katero je bi novosadska občina zaprosila. Zdaj pa je Državna hipotekama banka odgovorila, da je že 26. januarja 1938 ugodila prošnji novosadske občine in načelno odobrila posojilo 20 milijonov dinarjev. Vendar pa se nikdo ni zmenil, da bi posojilo dvignil. Ko je minilo pet mesecev, odkar je bila novosadska občina obveščena o dovolitvi posojila, je DHB razveljavila svojo rešitev. Kdo je torej kriv, da se posojilo ni realiziralo in da niso bili zgrajeni nasipi, ki bi bih preprečili strašno katastrofo, ob kateri se je naenkrat znašlo 12.000 prebivalcev Novega Sada brez strehe nad glavo? * V beležko v Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete se je v nedeljo vrinila majhna tiskovna pomota. In sicer je bilo navedeno, da je g. Bilimovič prispeval članek: Jugoslovanske železnice v preteklem stoletju. Pravilno se mora glasiti: v preteklem dvajsetletju. * Službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Raka s sedežem v škocijanu razpisuje kraljevska banska uprava. Prošnje naj se vlože do 15. maja. j * Odbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani javlja vsem svojim edinicam, da je ' b la 21. t. m. razposlana okrožnica. Društvo, ki te ni prejelo, naj to takoj sporoči. * Za več ko stotisoč dinarjev blaga je bilo razdeljenega pri skupni akciji Higienskega zavoda in Društva prijateljev Slovenskih goric, ki je bila izvedena od 3. marca do 7. aprila v dravograjskem srezu. Zaščitne sestre so obiskale v tem času 408 domov in obdarovale 572 kmečkih in delavskih družin, ki imajo dojenčke. Podarile so materam za njihove otročičke preko 2300 plenic, med njimi 205 plenic »Tetra«, po 500 kosov nepremočljivega platna, stekleničk, cucljev, vaselina, otroškega pudra in brisač, 177 kg mila, 1170 srajčk, 122 umivalnikov itd. Siromašnim materam so dalje razdelile razne kose obleke in telesnega perila, pa tudi precej živil, med drugim 133 kg sladkorja in 132 kg žitne kave. Skupna vrednost razdeljenega blaga znaša 100.751 din. Zanimanje za higiensko razstavo in za predavanja je bilo zelo veliko, saj si je razstavo ogledalo 2400 ljudi, predavanjem pa je prisostvovalo 5120 poslušalcev. Lepi uspeh akcije je najboljše zadoščenje prirediteljem in darovalcem, obenem pa tudi učinkovito bodrilo za nadaljevanje plemenitega dela, :§SÀLIE Razkošna filmska umetnina, z najlepšo glasbo, odličnim petjem in izvrstnim baletom. Prizori, kakršne more ustvariti le največja fantazija ! v glavni viogi: Nelson Eddy, Eleanor Powell KINO SLOGA, tel. 27-30 — danes ob 16., 19. in 21. uri. I Charles Boyer in lepa Irene Dunne romanci i Liubavni krik v divni. prekrasni ljubavni aa--- Ne zamudite lepega filma, kakršnega že dolgo niste videli. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 denar naložim Razpis natečaja: Jugoslovanska unija za zaščito otrok razpisuje natečaj o temi: »Slabe in dobre navade pri odgojl otrok na vasi. — Kaj bi bilo treba napraviti, da se dobre ohranijo in škodljive odstranijo.« — Pogoji so taki, da mora biti pisec naročnik »Narodnega podmladka« za 1.1940 (letna naročnina znaša din 40.—). Razprava mora obsegati eno do dve tiskani poli v formatu Narodnega podmladka, rokopis mora biti pisan na pisalnem stroju in mora biti vložen do 1. julija 1940.—. Nagrade so sledeče: Ena 1. nagrada din 1000.—, dve 2. nagradi po din 500.— in tri 3. nagrade po din 300.—. — Za vsa druga dobro ocenjena dela dobi pisec celokupne izdaje Unije in list »Narodni podmladek« za 1.1941 brezplačno. — Vsi dobro ocenjeni fotografski posnetki ali skice, ki se nanašajo na gornjo temo, ne glede na podano delo, se bodo nagradili po din 20.— za komad. — Vsa dela ostanejo last Unije. — Udeleženci konkurza naj dostavijo svoje prispevke ali potom krajevnih odborov, ali direktno Jugoslovanski uniji za zaščito otrok, sekciji za dravsko banovino, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. do 25. maja 1940. — Jugoslovanska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. * Občni zbor Slovenske šolske matice bo v nedeljo, 5. maja ob 11. uri v Celju in sicer v prostorih I. deške ljudske šole. Razen poročil funkcionarjev in volitev je na dnevnem redu še predavanje predsednika g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda: »Vzgajanje značaja«. Občni zbor se bo spomnil tudi 201etnice smrti bivšega predsednika Henrika Schreinerja. K udeležbi vabi odbor vse člane društva. * Kadar je dama za volanom, so popotniki na cesti vedno previdnejši in se naglo umikajo. Tako se je glasil eden izmed mnogih odgovorov na anketo, ki jo je glede ženskega šofiranja razpisal neki ameriški dnevnik. Ah medtem ko je odraslim ljudem lastna izredna previdnost pred šo-ferkami, je to težo zahtevati od otrok, ki so vase zamišljeni in nikjer ne slutijo nič zlega. V nedeljo popoldne se je zgodila huda nesreča v Draškovičevi ulici v Zagrebu. Ulica je ena izmed najbolj prometnih, kljub temu pa si jo je izbrala neka dama za svojo poizkusno vožnjo z avtom. V diru je zavozila na pločnik. Udarec je treščil troje otrok ob zid, potem pa je avto še nekaj metrov podrsal po pločniku. Dveleten fantek je obležal ves v krvi. njegovi dve sestrici sta takisto bili ranjeni, a k sreči ne smrtno nevarno. Fantka so spravili v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima poleg drugih poškodb zlomljeno nogo Stražnik je ugotovil, da vsi trije potniki v avtomobilu z damo vred nimajo šoferskega izpita. * Nevihte se pojavljajo zdaj tu zdaj tam po Jugoslaviji. Iz Niša poročajo, da se je v nedeljo opoldne utrgal oblak nad suho-planinskim vrhom Musorjem. Ni minila ura in že je bila zalita vas Koprivnica, takoj nato pa je hudournik žalil še vasi Draškovo in Prokopovo. Voda je dosegla ponekod po 2 do 3 višine. Osupli prebivalci treh vasi so si komaj rešili življenje. Gmotna škoda je zelo velika. * Nepismenost je ena tistih velikih pomanjkljivosti, ki jemlje ugled naši državi. Naj bi obenem vsaj bila pobuda za večje prosvetno pionirsko delo v posameznih predelih države. Iz Cetinja objavlja »Politika« daljši članek, v katerem navaja, da je na območju zetske banovine (črne gore) še vedno okrog 70 odstotkov nepis- vlogi Pinkertona položil mnogo več glasovne sile v svojo vlogo, kakor pa je za njeno liričnost potrebno. V nemali meri pa je poklalo sobotno gostovanje, da so nekatere opere na našem repertoarju nekam svojevoljno navežbane, kar se tiče muzikalnega izraza. Dokler se na odru udejstvujejo solisti, s katerimi dirigent tako delo sam navežba in ki poznajo dirigentov razbrzdani muzikalni instinkt, so nadpovprečni podvigi kaj pogosti tudi ob manj vernem ali manj tradicionalnem tolmačenju partiture. V koliki meri pa tako muziciranje zmanjša uspeh gostovanja, o tem so se mogli prepričati tisti, ki so v soboto oprašali po vzrokih nedovoljnega kontakta med gostjo in dirigentom g. štri-tofom. Poleg g. Janka, ki v vlogi konzula še ni našel pri nas dobrega zamenika, ge. Kogejeve, ki se je vešče trudila, prilagoditi se v igri in petju gostji in zanesljivega g. Dolničarja moram omeniti g. Lup-šo (duhovnik), čigar ime je v poslednjem poročilu o Luciji Lammermoorski izostalo. Ta priljubljeni basist skrbi enako uspešno za male in velike vlcge in je postal v dobrem letu ena najuporabnejših moči. Ge. Leventovi, ki je žela kot »Butterfly« krasno cvetje in bogato odobravanje, je velik uspeh v »Adriani Lecouvreur« že v naprej zagotovljen. p. g. Zapiski MILAN RAKOČEV1Č, »ČRNOGORSKI PROMETEJ« V Ljubljani (tisk Narodne tiskarne) je pravkar izšla 216 strani obsegajoča knjiga našega novinarskega tovariša Milana R a-koč e v i č a »C,r n o gor s k i Pr omete j». Pokušaj povezivanja Njegoševe filozofije« V srbohrvaščini (latinica) natisnjena knjiga je rezultat dol- gega in obsežnega proučevanja življenja in dela velikega črnogorskega pesnika Petra II. Petroviča Njegoša. Mladi avtor, ki ga poznamo in cenimo kot vnetega kronista slovenske kulture v beograjski »Pravdi«, kot literarnega kritika in prevajalca, je zi-vršil v svojem spisu filozofsko analizo Njegoševega dela in strnil vse izsledke proučevanja v sistematično celoto svetovnega in življenjskega nazora velikega vladike, ki je bil prav tako prodoren mislec kakor odličen pesnik. Spis Milana Rakočeviča predstavlja srečno spojitev črnogorskih književnih tradicij s slovensko filozofijo, to-rej jugoslov. delo v najboljšem pomenu besede.K tej knjigi, ki jo krasi na ovojnem listu podoba prikovanega Promete ja, risba Nikolaja Pirnata in ki je posvečena dr. Franu Widischerju, se bomo vrnili prav kmalu z obširnim prikazom. Za sedaj jo z zadoščenjem vpisujemo v našo kulturno kroniko in čestitamo mlademu a\'torju, ki se je v takem obsegu polotil proučevanja dela svojega velikega rojaka — ponosa vsega slovanskega BalkanaI »Mladi Prekmurec«. Pravkar je izšla 3. in 4. številka petkrat na leto izhajajočega kulturnega glasila mlade generacije v Prekmurju »Mladi Prekmurec«. O pomenu in značaju tega časopisa, ki izhaja v Murski Soboti, smo še nedavno pisali v tej rubriki. Novi zvezek prinaša na uvodnem mestu prevod aktualnega motiva iz kitajske pesniške zbirke ši-King (500 let pr. Kr.). D. S. opisuje svoj obisk pri najpomembnejšem pisatelju Slovenske Krajine Mišku Kranjcu. I. Vrhovec se bavi v članku »Na križišču« s povestjo »Na križo-potji življenja«, ki so je spisal v prekmurskem narečju kaplan Matija Balažic in ki je izšla lansko leto v knjigi na 136 straneh. Balažic je oster ideološki nasprotnik romanov Miška Kranjca in je hotel s to povestjo pokazati, kako je treba pisati po- ; vesti iz prekmurskega življenja. V svojem navedenem članku označuje Vrhovec književne razmere v Prekmurju. Pravi, da obstoje 3 knjižne skupine. V prvo spadajo pisatelji, ki sodelujejo v središčnih revijah ali izdajajo svoja dela v ljubljanskih založbah. Po kulturno politični ideologiji je ta skupina izrazito slovenska, naslanja se na demokratične in progresivne tokove, izpoveduje v umetnosti nazore o novem stvarnem realizmu. Druga skupina se zbira okrog Kleklovih »Novin« in jo vodi duhovščina. Po kulturnem in političnem na-ziranju je otstro, včasih celo napadalno konservativna, v jezikovnem oziru je dostikrat ozkosrčna, uporablja večji del prekmursko narečje in ga približuje književnemu jeziku. Ta skupina je umetnostno neizrazita. Tretja je evangeličanska skupina, ki izdaja »Diiševni list«, koledarje in nabožno slovstvo. Jezik tega kroga je arhaičen, ne ujema se več s sedanjim dialektičnim stanjem in hoče vzbujati domnevo, da je prekmurski književni jezik. Pisec članka vidi pri mladini iz te kulturne sfere razvoj k slovenstvu, vendar pravi, da še vedno ni dala človeka, ki bi pretrgal speme s preteklostjo in s konservativno kulturno tradicijo. — Nadalje so izšle v tem zvezku »Mladega Prekmurca« Pajlinove »Pomladne elegije«, Marike Kardoš pesem »Metuljček«, F. N. članek »Človek in tehnika«, Erne Muserjeve ^Tatjani ni soneti«, K. Z. članek »Gorički otrok«, Dušana Bravničarja »O delovnih taborih«, Frana Trdka članek »Gospodarsko življenje Prekmurja«. dve pesmi Vlad-ka Kosa, književna poročila in zapiski. »Mladi Prekmurec« stane 30 dinarjev na leto in se naroča v Murski Soboti, Aleksandrova cesta. I II menega prebivalstva. V zetski banovini so 804 osnovne šole z 1.671 razredi, v katerih je 81.476 šolarjev, od tega skoraj dve tretjini dečkov in komaj tretjina deklet. Statistični podatki kažejo, da letos 14.596 otrok kljub šoloobveznosti ne prihaja v šolo. Neznatno število izostaja zaradi trajne nesposobnosti, ostali pa iz raznih vzrokov, največ zaradi bede in brezbrižnosti. Zlasti dekleta so še zmerom omalovaževana. Treba bo zastaviti vse sile, da se omogoči slehernemu šoloobznemu zdravemu otroku obiskovanje šole in da se pobije ravnodušnost nasproti šoli in prosvetnemu napredku vobče. zahvala Ob svoji 80-letnici sem prejel toliko nepričakovanih čestitk in drugih prijateljskih dokazov od strani raznih narodnih udru-ženj in znanih in neznanih mi posameznikov, da mi ob najboljši volji ni mogoče, da bi se pismeno zahvalil vsakemu posebej. Svojo irkreno zahvalo torej izrekam vsem, ki so se me ljubeznivo spomnili ob tej priliki. Posebno pa se mi je zahvaliti Pevskemu zboru društva »Tabor« za podoknico in skupini emigrantskih društev v Ljubljani, ki so me razveselila s prekrasno diplomo v spomin mojega delovanja v službi našega ljubljenega naroda, za katerega blagor in napredek smo dolžni — vsak po svojih močeh — delati vsi. še enkrat zahvala iz vsega srca vsem! Dr. GUSTAV GREGORIN 17 Unbffene u— Na III. izrednem občnem zboru JNAD »Jugoslavije«t ki je bil 8. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: centralni odbor: predsednik Zidarič Boris, cand. iur., podpredsednika švajgar Rasto, cand. techn. in Hrašovec Aleksander, cand. iur., tajnika Korošec Zvonimir, stud. techn., in Košir Milan, stud. techn., blagajnik Jakulin Zdenka, stud. phil., knjižničar Jermol Adolf, stud. mont., gospodar Breznik Marko, stud. techn., zapisnikar šumak Dr.igo-mir, stud. iur., odborniki Namar Emil, cand iur., Herman Josip. stud. techn , Ki-tak Danica, stud. med., in Adam:č Leo, stud. med. Nadzorni odbor: Savnik Dušan, cand. iur., in Brezn:k Igor, cand. iur. Načelniki sekcij: kulturno znanstvena: Kcm-pare Dušan, stud. phil., narodne obrambna: Wedam Albin, stud. techn., socialno gospodarska: Herman Josip. stud. techn., ženska: Hočevar Vida, stud. iur., šahovska: Jakulin Marjan, cand. phil. u— Za blagopokojno go. Marijo Vasiče-vo bo maša zadušnica jutri, sredo, ob pol osmih v cerkvi pri sv. Jakobu. u— »Gledališče mladih« bo v ponedeljek 29. t. m. ob 20. ponovilo Cankarjevo »Lepo Vido«. Prva uprizoritev je vsestransko uspela. ì Lepo Vido« je zrežiral Zvonimir Sintič, govorilni zbor pa je pripravil Jože Borko. u— Prirodoslovno društvo priredi danes ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje gospoda docenta dr. Ivana Pintarja »Naša zdravstvena kultura v prejšnjih stoletjih«. u— JNAD Jugoslavija. Danes ob 18. sestanek ženske sekcije s predavanjem. (Politične stranke v Jugoslaviji). Udeležba obvezna. Tajnica ženske sekcije. u— Iz Legije k0rošKin borcev, članstvu krajevne organizacije LKB v Ljubljani sporočamo, da je preminil bivši bojni tovariš Bogomil Gorazd, katerega spremimo na zadnji poti danes ob 17. uri izpred hiše žalosti, Nunska ulica št. 17. Vabimo vse tovariše, da spremijo na zadnji poti svojega nekdanjega scborca. u— Društvo »Soča« Matica objavlja, da bo v soboto 27. t. m. ob pol 21. v dvorani gostilne pri »Levu« predaval gospod prof. O. Šest o »Gledališču — zrcalu človeštva«. G. prof. Sest, ki je poznan in popularen po svojem delovanju kot režiser narodnega gledališča v Ljubljani, je pač ! po svojih velikih izkušnjah na odrskih deskah najbolj poklican, da govori o tej stvari. Zakaj hodimo v gledališče, zakaj se veselimo in trpimo z igralci, ki nastopajo v igrah? Ker gledamo v vsakem od njih svoje lastne slike, ker primerjamo doživljaje na odru z lastnimi, ker se odraža življenje naše duše v podobah na odru. Naše dobre in slabe strani vidimo vprizorjene, naše strasti, naša hrepenenja in naše sanje. Predavanje g. prof. Šesta bo nadvse zanimivo in privlačno. Vabljeni so vsi »Sočani« in njih prijatelji. Vstopnine ni. (—) u— Janežičevo ulico je mestna občina v zvezi s Karlovško in Dolenjsko cesto regulirala in uredila. Zdaj bo pa treba napraviti na strani proti Gruberjevemu kanalu še oporni zid, na drugi strani pa betonsko ograjo z lesenimi polnih, da bo ulica čedno dopolnjevala ureditev Karlovske ceste. Dela za napravo opornega zidu in ograje so že razpisana in v kratkem dobimo prepo-trebno zvezo Opekarske ceste čez prulski most in po Janežičevi ulici s Karlovško cesto. u— Nov barvasti film. Folklorni institut Glasbene Matice ljubljanske je vodil na mariborskem tednu festival naših narodnih plesov. Ves ta festival je posnel na barvasti film akademski slikar g. Božidar Jakac, potrebno besedilo pa je pripravil vodja Folklornega instituta g. France Marolt Film je sedaj pripravljen za predvajanje. Vsi, ki so ga doslej videli pravijo, da je izredno zanimiv po tehniki, kakor tudi po prizorih z našimi narodnimi običaji. Gospod Božidar Jakac bo v četrtek predvajal film pred ožjo dnožbo povabljencev. Uvodno besedo o kulturno političnem pomenu festivalov bo izpr.govoril g. Fi ance Marolt. u— Društvo posestnikov novih hiš v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. cAj 9. uri dopoldne v beh dvorani hotela Union, z običajnim • dnevnim redom, člani vljudno vabljeni. I CdDor. (—) i u— Jutri g°d sv. Jurija. Jugoslovani ' praznujemo od nekdaj sv. Jurija, junaškega viteza, ki je premagal zmaja in odprl ljudstvu zemeljski raj. Posebno svečano praznujejo tega svetca Beograjčani na Topčideru. Vse, kar le more zdoma, se zbere v parku in okolici. Ves dan in pozno v noč traja ljudsko rajanje z godbo in plesom. Na praznovanje prihajajo seljaki v pestrih narodnih nošah iz bližnje in daljne okolice. V topčiderskem parku mrgoli na tisoče ljudi, ki se veselijo pomladnega razpoloženja. Tudi med nami je prastara navada praznovanja sv. Jurija. Ljubljančani so prejšnje čase počastili z vso slovesnostjo god sv. Jurija na Ljubljanskem gradu, kjer so deželni stanovi postavili patronu lepo kapelico. Po slovesni službi božji je bilo na grajski planoti ves dan veselo rajanje. Ko so prožneje oblastva določila grajsko poslopje za kaznilnico, je bilo jurjevanje ukinjeno za dolgo dobo let. šele po svetovni vojni sta obudili jerjevanjc šentpetrska in šentjakobska podružnica CMD. Kakor vsako leto, bo tudi letos jurjevanje v četrtek, 2. maja. Vsi ki se zanimate za tradicije starih prednikov, vsi, ki ste narodno zavedni, vsi. ki imate srce za naše obmejne brate, ste zelo lepo in vljudno vabljeni, da pridete ta dan na naš ponosni in prijazni Ljubljanski grad! u— V šent jakobskem gledališču bo drevi ob 20.15 »Pekovska« kot dobrodelna predstava za revne učenke državne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Pekovska je vesela in prisrčna zgodba v bogatem peku. ki se je oženil z neko plemkinjo in si je z njo nakopal na vrat cel kup plemenite žlahte, ki bi ga kmalu upropastila. šentjakobski oder jo uprizarja z izrednim uspehom in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Saj nudi ta igra v šestih lepih in pestrih slikah, z dobrimi igralci in s petjem ter z godbo res mnogo užitka in zabave. Priskrbite si vstopnice pravočasno in preživeli boste lep in prijeten večer. u— Pevski zbor Glasbene Matice drevi izjemoma ne bo imel vaje. Prihodnj' vaji bosta pod vodstvom ravnatelja Poliča v sredo in četrtek ob 20. uri za mešani zbor. Odbor. (—) u— Dela pri gradnji zatvorn;ee nad šentpetrskim mostom so zaradi letošnjega dolgotrajnega neugodnega zimskega vremena le počasi napredovala. Dva krajna temelja so sicer že zbetonirali, a na vrsto ima priti še srednji temelj in v približni dolžini dvanajstih metrov še dno struge, od koder bo treba spraviti še precej zemeljskega materiala. Rok, do katerega bi bila morala biti končana vsa ta dela, pa bo potekel že v treh tednih. Upravičeno je vse-kako, da bo ministrstvo za gradnjo dovolilo podjetju podaljšanje roka, zlasti ker je delo v strugi zvezano z velikimi težavami, če nastopi običajno pomladansko deževje. Zgornji del zatvornice s stebri in dvigalni-mi napravami je posebno delo, ki bo oddano pozneje in ima tehnično nadzorstvo nad njim terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice. u— Kup prometnih nesreč. Včeraj zjutraj se je na železniški prog: pri Zeleni jami pripetila nezgoda, ki bi bila skorai terjala življenje. Leopold Perme. 271etni železniški delavec iz Pokopališke ulice, i e šel okrog 6.45 v službo proti glavnemu kolodvoru. pa je iznenada prihitel vlak za njim in ga vrgel po nasipu. Perme je dobil precej hude poškodbe po životu. Mestni reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek. — Na Bleiweisovi cesti je 71etna trgovčeva hčerka Metka Brcarjeva prihitela iz veže domače hiše na cesto pa ie prišla naravnost pod tovorni avto. Prepeljali so jo v bolnišnico nezavestno, na čudo pa ni imela vidnih poškodb. — Na kirurški oddelek sta morala tudi monter mestne elektrarne Vladimir Vadnov iz Gerbičeve ulice. ki je padel z motocikla in si zlomil levo ključnico, in pa Leopold Vrankar z Dobrave pri Trzinu, ki ie s kolesom prišel pod tovorni avto in dobil precej nerodne poškodbe. u— Pomlad je prinesla ljudem nemir v kri. O tem priča tudi veliko število žrtev pretepov, ki jih vsako nedeljo pripeljejo v bolnišnico. Za zadnji weekend so bili med ranjenci 171etni krojaški pomočnik Jože Cerar s Ceste v Mestni log. trgovski pomočnik Srečko Golob s Poljanske, hlapec Leopold Drnovšek z Vilharjeve. 371etni premilcač Franc Herfort z Zaloške ceste in 241etni delavec z Županjih njiv pri Kamniški Bistrici. Vsi so dobili nerodne poškodbe po glavi in po životu, krivce pa iščeta policija in orožništvo. Iz Ptuja j— Slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens bo koncertiral drevi v dvorani Glasbene Matice v Ptuju z izbranim sporedom, s katerim je žel jako velik uspeh v Ljubljani in v Mariboru. Na ta koncert posebno opozarjamo ptujsko občinstvo, saj je redka prilika, da obišče naše mesto virtuoz takšnega slovesa. UMETNIŠKO DRUŠTVO IZ LJUBLJANE priredi v dvorani Sokolskega doma v Dol. Logatcu v sredo, dne 24. aprila t L ob 8. uri zvečer LITERARNI VEČER Iz svojih del bodo brali: Igor Torkar, Ladislav Kiauta, Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc, Vladimir Bartol. — Vstopnina običajna. * Koncert Akademskega pevskega zbora v Kranju in na Vrhniki. Naš APZ bo priredil svoj koncert v Kranju jutri zvečer ob 20.30 v dvorani Narodnega doma. Kranjsko občinstvo bo čulo isti spored, s katerim je Akademski pevski zbor nastopal na svoji turneji in z njim dosegel velike uspehe. Preskrbite si takoj vstopnice, da ne bo prepozno! Na Vrhniki pa bc> koncert v nedeljo ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. Vrhnika bo ob lej priliki manifestirala svojo kulturno in narodno zavest. Na sporedu je pesern preporoda in narodnih čitalnic. Sezite po vstopnicah, da bo dvorana polna do kraja. Iz Celia C— Ljubljanska opera bo uprizorila drevi v ccljskcm gledališču Dvorakovo slovito opero »Kusalka« Dirigent je g. Štritof, režisc; Debevc. Glavne partije bodo peli gdč. Heybalova in Kogejeva ter gg. Franci, Janko in Lupša. Predstava je izven abonmaja in se bo začela točno ob 19., na kar ponovno opozarjamo. Vstopnice se še dobijo v predprodaji v Slomškovi knjigarni. e— Ana Natkova f V ponedeljek ob dveh zjutraj je umrla na Obrežni cesti pri mestnem parku po dolgem trpljenju v starosti 56 let ga Ana Natkova. soproga upokojenega poštnega uradnega ravnatelja g. Franja Natka v Celju in posestnica. Pokojna jc biia odločno narodna žena, vzorna soproga in srčno dobra mati. Med vojno je vodila gostilno »Na škarpi« na Bregu, ki je bila zbirališče nacionalnih Slovencev. do pred nekaj leti pa je s svojim soprogom vodila gostilno »Pri mostu«, ki ie znana daleč naokrog Pokojna je bila zaradi svoje značainosti, ljubeznivosti in dobrosrčnosti splošno spoštovana in priljubljena Čas in kraj pogreba jc razviden iz današnje osmrtnice Pokojni bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Zanimiva sodna razprava. V soboto se je vršila pred sreskim sodiščem razprava proti inž. Maksu Adolfu VVesienu, ki je obtožen. da jc na velikonočni ponedeljek ponoči v kavarni »Merkur« razžalil celjska trgovca Krautnerja in Dcbcnjaka s psovkami »Windischer Hund« Obtoženi inženjer Westen je pri razpravi najodločnejše zanikal. da bi bil izgovoril inkriminirane besede Priča brivec Pepcrnik jc izpovedal, da ni čul teh žaljivih izrazov, priča Putano-va pa je zatrjevala, da je inž. Westen le dejal, ko mu je natakar prinesel vermut, da »po vindiši...« Da se zaslišijo še nove priče je bila razprava preložena na 7. maj. c— Huda nevihta je prihrumela v nedeljo okrog 19.30 nad Celje in okolico. Med zelo močnim nalivom ie padala tudi toča, ki pa k sreči ni povzročila večje škode. Med nevihto je tudi treskalo, vendar pa je strela povzročila samo manjšo škodo na nekaterih hišnih električnih napeljavah. Zaradi močnega naliva se je pri Belajevi gostilni na Poilulah utrgala večja plast zemlje in se vsula čez škarpo na banovinsko cesto pri grenadirjevi brvi. Promet pa so kmalu vzpostavili. Včeraj okrog 14.15 je spet prihrumela nevihta s treskanjem in točo. Zaradi nevihte je bilo mesto nekaj časa brez toka. Dež pa je zek blagodejno vplival na osušene njive, polja, travnike in vrtove. ^ c— Svinja je odgriznila otroku roko. Ko je 10-mesečni delavčev sinček Alojz Škorc v Roginski gorici pri Šmarju ležal v soboto popoldne doma pred hišo, se mu je približala svinja ter mu odgriznila levico v zapestju in ga hudo poškodovala po obrazu in desnici Razmesarjenega otročič-ku so prepeljali v bolnišnico. e— Usodna vožnja s tujim avtomobilom. V noči od petka na soboto je 20-letni prak-tikant, ki je bil uslužben pri mehaniku g. A. Bremcu v Miklošičevi ulici v Celju, odprl v vinjenosti šefovo garažo, vzel iz nje s'eoraj nov osebni avtomobil, last nekega II rvata, in se odpeljal v Savinjsko dolino. Na cesti med Žalcem in Št. Petrom je trčil v kmečki voz, ki je vozil v isti smeri. Pri karambolu se je sprednji del avtomobila razbil. Praktikant je pustil avtomobil na cesti in izginil. Pri karambolu se je bil očividno poškodoval, ker je bil avtomobil pri volanu oškropljen s krvjo Ta vožnja bo za praktikanta zelo draga, ker lastnik avtomobila ne mara pokvarjenega vozila, temveč zahteva nov avto. e— Dve prometni nesreči. Ko se je peljala 75-letna posestnica Terezija Braču-nova iz Zagorja pri Pilštanju v nedeljo z vozom k maši. je privozil na nekem ovinku nasproti osebni avtomobil in zadel v voz. Kara m bol je bil tako močan, da se je voz prevrnil. Bračunova si je pri padcu vlomila desno nogo. Na cestnem križišču na Taboru pri Vojniku je zadel 67-letni posestnik Miha Korošec s Stranic pri Konjicah v nedeljo popoldne s kolesom v avtomobil. Korošec je padel pod avtomobil. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo nogo. Pri nogometni tekmi med SK Celjem in SK Laškim, ki jc bila v nedeljo popoldne na Glaziji. je trčil 20-lctni frizerski pomočnik Mirko Piki iz Žalca v nekega igralca in se močno poškodoval po čelu Poškodovanci se zdravijo v bolnišnici. Iz WNrffcMa a— V čerrtek premiera. Pred petimi leti je mariborsko gledališče v Malčevi režiji prvič uprizorilo švicarsko tragedijo iz kmetskega življenja Arxovo zgodovinsko dramo »Izdaja pri Novari«. Ker mnogi takrat niso mogli videti te lepe predstave, se je gledališče odločilo, da spet uprizori to znamenito delo. a— Upokojitev v policijski službi. Pri predstojništvu mestne policije sta bila upokojena glavni arhivar 8. pol. skup. Srečko Andrejčič in sekretar 6. pol. skup. Anton Knez. a— Iz pravoslavne parohije. Na veliki četrtek 25. t. m. ob 9.30 bo v pravoslavni vojaški kapeli služba božja z večernicami, ob 19. bdenje s čitanjem evangelija. Na veliki petek ob 16. večernice, nato običajni obredi. Na veliko soboto ob 16.30 večernice. nato spoved. Na veliko nedeljo ob 4. vstajenjska procesija iz kapele po vo-jašniškem dvorišiu in Trstenjakovi ulici. Ob 9.30 sv. liturgija. Na velikonočni ponedeljek ob 9.30 sv. liturgija. Pravoslavni verniki naj se udeleže v čim večjem številu procesije in božjih služb. a— 14dnevno brezlačno letovanje na morju. Marljivi oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru razpisuje žrebanje desetih nagrad za 14dnevno brezplačno letovanje v domu kralja Aleksandra I. v Bakru. Oblastni odbor ie razposlal letos vsem šolam lepo sliko visokega pokrovitelja JS Nj. Vel. kralja Petra II. Zrebanie prihaja v poštev le za one. ki so sliko kupili. Da bo to mogoče izvesti, ie opremljena vsaka slika s tekočo številko. Neprodane slike je treba vrniti do 25. maja. Ker ie ves izkupiček te hvalevredne akcije namenjen le za brezplačno letovanje dece na morju, je mogoče, da se bo število nagrajencev še povečalo, kar pa ie odvisno od večiega uspeha te plemenite pobude. a— Izreden umetniški užitek i e nudil koncert znamenitega francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa v nabito polni dvorani Ljudske univerze. Koncertni spored je bil čisto umetniški ter moistr-sko izbran. Občinstvo ie navdušeno vzklikalo svetovno znanemu violinistu, prav taka tudi odlični pianistki gospe Rochovi. ki je stalna spremljevalka R. Soetensa in ki mu ie v umetniškem pogledu enakovredna. a— študijsKa knjižnica za nedoločen čas zaprta, od 1. maja dalje bo študijska knjižnica zaradi preurejanja prostorov zaprta. Naprošeni ste, da do takrat vse izposojene knjige vrnete. Kdaj bo spet redno izposojanje, bo razglašeno v časopisju in na knjižničnih vratih. a— Les se je podražil za 100»/». V zadnjem času se je les naših pohorskih inkozja-ških gozdov podražil zaradi živahnega povpraševanja za 85«/0 do 100"/0. a— Mariborsko vreme. V nedeljo zvečer je deževalo in se je vlila ploha, vmes je grmelo in bliskalo. V nedeljo je bil naj- I toplejši letošnji dan z 22.6 C. Včerajšnja minimalna jutmja temperatura je bila 9 8 C. Padavin je bilo za 2.5 mm. Za mariborski okoliš napoveduje tezen. postaja delno oblačno in toplo vreme. a— Zanimivo. V zadnjem času je menjalo okoli 400 do 500 turistov svoje čekovne nakaznice pri nekem mariborskem denarnem zavodu. Ti turisti pripadajo po večini mlajšemu rodu in so prišli menjat svoje nakaznice iz inozemstva. a— Gozdovi v ognju. V Ivanjkovcih ie ogeni zajel večji gozdovni kompleks, ki je last posestnika Josipa Janžeka. Gorelo ie tudi v gozdu posestnika Andreja Korparia iz Osluševpev. Oba posestnika sta preeei prizadeta. K sreči so gasilci cmeiili požar. V zadnjem času se zelo mncžiio gozdni požari. a— Izgubljeno avtomobilsko kolo. Neki osebni avto je izgubil na Ptujski cesti kolo. Lastnik nai povpraša pri tezenskih orožnikih. a— Krvava zgodba. 211etnega Jožefa Kvara je pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah neki napadalec s sekiro težko poškodoval po glavi. Nezavestnega in vsega krvavega Kvara je mestni avtobus prepeljal v bolnišnico. Zadevo razčiščujeio orožniki. a— Eksplozija karbida. 301etni železniški ključavničar Jože Pečuh je postal žrtev eksplozije karbida. Ima opekline po obrazu in nogah. Pečuha so prepeljali v bolnišnico. a— Streli iz grmovja. Pri Zgornji Kun-goti so počili streli iz grmovja in zadeli v nogo 291etnega Ruperta Dorneria. ki se ie peljal s kolesom proti meji. Dorneria so spravili v bolnišnico. Gospodarstvo Zahteve Centralnega predstavništva zvez trgovskih združen] V soboto je bila v Beogradu seja Centralnega predstavništva zveze trgovskih združenj, ki so se je udeležili predstavniki zvez trgovskih združenj iz Beograda, Ljubljane, Sarajeva, Banjaluke, Skoplja in Novega Sada. Po temeljiti razpravi in proučitvi sedanjih razmer je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: 1) Centralno predstavništvo ponovno zahteva spremembo davčne novele od 23. decembra v smislu resolucije, ki je bila sprejeta 7. februarja, ker so novi davčni predpisi škodljivi in nepravični ter zadenejo tako majhne, kakor velike trgovce. Predpisi te novele so v praksi zaradi obsežnosti neizvedljivi, saj bi bil za njihovo izvajanje potreben obsežen uradniški aparat, s svojimi strogimi sankcijami brez pravice pritožbe pa silijo naše najboljše gospodarstvenike, da svoje poslovanje likvidirajo, s čimer se pripravlja teren za invazijo tujcev, in se uničujejo sigurni izvori državnih dohodkov, kajti inozemci najdejo, kakor nam kažejo izkušnje, vedno pota in načine, da se izognejo obveznostim nasproti naši državi. Reorganizacija davčnega sistema je potrebna, vendar mora biti zgrajena na pravični osnovi, tako da bo omogočala neoviran razvoj domačemu gospodarstvu in prožila na drugi strani državi potrebna materialna sredstva. 2) Poslovanje Prizada se mora reorganizirati tako, da bodo najprej zavarovane potrebne količine za prehrano domačega prebivalstva in da se šele potem izvozi eventualni presežek, če se naj kontrola cen pri moki pravilno izvaja, je treba takoj razširiti kontrolo cen na pšenico, ki kakor znano ni več v rokah proizvajalcev. 3) čim prej je treba zasigurati nemote- no oskrbovanje prebivalstva s petrolejem preko trgovcev detajlistov. Z ukinjenjem privilegijev tujih družb se mora omogočiti uvoz petroleja domačim podjetjem. 4) Na zakonski podlagi je treba prisiliti bencinski kartel, da bo prodajal bencinsko mešanico vsem trgovcem detajlistom, ki morajo imeti vsaj 10% kosmatega zaslužka. 5. Državna podjetja, ki izdelujejo gradbeni material morajo postaviti povoljne cene za notranji promet, da se omogoči domača gradbena delavnost. 6. Uredba o veleblagovnicah, ki velja v banovini Hrvatski naj se razširi na vso državo. 7. Krošnjarjenje se mora prepovedati in docela onemogočiti, ker je zavzelo velik obseg in so se v zadnjem času pojavili kot krošnjarji tujci, ki gredo tudi v kraje, kamor ne bi smeli iti in tako pridejo do raznih podatkov, kar ni v interesu naše države. 8. Narodna banka naj najde način in sredstva, da preko svojih podružnic s kreditiranjem priteče na pomoč srednjim in malim gospodarstvenikom, zlasti v pasivnih krajih. 9. Končno se mora rešiti vprašanje obveznega starostnega in bolniškega zavarovan/a trgovcev. To zavarovanje naj se organizira na avtonomni podlagi po banovinah. 10. Odbori za pobijanje draginje v posameznih krajih naj glede določanja cen hitreje poslujejo. O vseh vprašanjih resolucije so bile sestavljene posebej motivirane prestavke, naslovljene na posamezna ministrstva. Borba proti navijanju žitnih cen in Kmetijska zbornica Kakor smo v nedeljski številki poročali, se je Kmetijska zbornica za dravsko banovino izrekla proti sedanjim visokim cenam pšenici in koruzi, ker pri nas velik del kmetov kupuje žito, oni kmetje, ki imajo presežke, pa so ga prodali že v jeseni po mnogo nižjih cenah. Ni pa bilo na seji Kmetijske zbornice razčiščeno, kako je z resolucijo, ki je bila sprejeta na znani konferenci o prehrani pasivnih krajev, ki je bila prejšnji teden v Direkciji za prehrano v Beogradu glede na zatrjevanje, da je bila na dotični konferenci soglasno sprejeta zahteva, da se z nobenimi ukrepi ne sme omejevati dviganje cen kmetijskih proizvodov, kar velja trenutno predvsem za pšenico in koruzo. Na konferenci v Direkciji za prehrano so bile zastopane predvsem beograjske in novosadske kmetijske in zadružne organizacije in ni bilo zastopnikov banovine Hrvatske, pač pa je bila zastopana Kmetijska zbornica za dravsko banovino. Za neovirano dviganje cen pšenici in koruzi se v zadnjem tednu z vsemi sredstvi zavzema Kmetijska zbornica v Novem Sadu, ki je v nedeljski številki beograjske »Politike« znova objavila svoje stališče. Novosadska zbornica v svojem komunikeju ponovno zatrjuje, da so vse kmetijske zbornice in zadružne organizacije v naši državi postavile zahtevo proti omejevanju dviganja žitnih cen, kar i^maša kot najvažnejši argument proti nameravanim ukrepom za maksimiranje žitnih cen. Ker je novosadska zbornica že prejšnji teden zatrjevala. da je bila dotična resolucija sprejeta soglasne in ljubljanska Kmetijska zbornica tega doslej ni demantirala, moramo sklepati, da je predstavnik Kmetijske zbornice za dravsko banovino na tej konferenci v resnici soglašal z dotično resolucijo. Sedaj pa nastane vprašanje, ali vodi Kmetijska zbornica za dravsko banovino dvojno politiko in doma zatrjuje, da je proti dviganju žitnih cen, v Beogradu pa soglaša z resolucijo proti omejevanju dviganja žitnih cen. Ker na sobotni plenarni seji Kmetijske zbornice nismo dobili pojasnila o tem vprašanju, medtem ko novosadska zbornica nadalje operira s trditvijo, da je bila resolucija spre i eta soglasno, pričakujemo, da bo predsedstvo kmetijske zbornice to vprašanje končno razčistilo, kajti ne gre, da bi Kmetijska zbornica kot predstavnica vsega slovenskega kmetijstva v Ljubljani zastopalla eno stališče, v Beogradu pa drugo. Uspeh domačega podjetnika Beograd, 19. aprila. Letošnji beograjski pomladni velesejem kajpak ni mogel doseči onega poslovnega uspeha kakor še v minulem letu. To je pač posledica vojne, tiste živčne vojne, ki je zajela tudi našo javnost in deloma naš poslovni svet. Navzlic temu pa je pokazala tudi letošnja velesejmska prireditev krepko voljo do napredka in uspeha. To dvoje je opaziti predvsem po številni navzočnosti strokovno izobraženega poslovnega sveta, ki išče tudi v teh nemirnih in viharnih časih novih poslovnih pobud, novotarij za svoje obrate in tvornice. Zato je razumljivo, da je na sejmu zastopanih tudi mnogo tvrdk z raznimi patenti. Iz Nemčije zlasti so prišli zastopniki, ki ponujajo zastopstva, za nove izdelke, za konstruktivne novosti, ki pa v splošnem ne najdejo zadostnega odmeva. Tem večjo pozornost pa je vzbudila med strokovnim občinstvom konstrukcija slovenskega podjetnika, ki je razstavil svoj domislek v docela dograjeni popolnosti in ga predstavil na velesejmu v vsej svoji praktični napravi. Gre za dvojno pogrezljivo okno, ki ga je konstruiral lastnik mizarske tvornice v Ljubljani Matija Perko. Ta konstrukcija sloni na docela novi zamisli in se bistveno razlikuje od že znanih pomičnih oken, pri katerih je v odprtem stanju del okna zaprt, dočim so pri novi konštrukciji celotni okenski prostori odprti. G. Perko je na ta način vprašanje pogrezljivega okna rešil na čisto svojevrsten in izviren način. Upoštevajoč sodobno električno gospodarstvo in pa zahtevo, da bodi vsaka mehanična in tehnična konstrukcija do skrajnosti pri uporabi enostavna, je po primeru najnovejših radijskih aparatov, kjer se s pritiskom na posamezne gumbe pričarajo vsakokrat željene radijske postaje, prenesel vse to v pogrezljivo okno in na ta način konstruiral napravo, ki jo je mogoče odpirati in poljubno zapirati z enostavnim pritiskom na gumb. Razumljivo je, da je Perkova misel vzbudila na beograjskem velesejmu pozornost tehničnih in inženirskih krogov, saj omogoča konstrukcijo velikih, pa tudi malih pogrezljivih oken brez nepotrebnih, kompliciranih in zlasti pozimi nezadostnih kril, oken za velike palače, bolnice, kakor za priproste hiše in vile. Tako je izumu slovenskega človeka odmerjeno, da bo uvedel novo dobo stanovanjske kulture. Obveščeni smo, da se za to praktično novotarijo zanimajo tudi zastopniki iz zapadnih držav. Perkova konstrukcija je patentirana in bo najbrže v obliki patenta kmalu po-romala v Nemčijo in tudi v ostale zapadne države. Tako bo delo slovenskega podjetnika zaslovelo tudi izven meja naše držaje, L S? Gospodarske vesti — Ncvo predsedstvo zagrebške Industrijske zbornice. Včerai ie bila prva soia novoizvoljenega sveta zagrebške Industrijske zbornice. Soglasno so bili ponovno izvoljeni za predsednika dr. Dragutin Ce-kuš, za podpredsednika pa dr. Branko i Aleksandar, Franc Baričevič in Zlatko Pu-kler. Predsednik dr. Cekuš se ie zahval'1 za izvolitev in je v svojem govoru poudarjal potrebo tesnega sodelovanja z bansko oblastjo. Med drugim je cmenil. da se danes mnogo p še in govori o dirigiranju gospodarstva, ki pa se mera izvajati po gospodarskih načelih. Zato gledajo z rezer-viranostjo in s skepso na prizadevanja, ki skušajo pod videzom dirigiranega gospodarstva uvesti sistem birokratizirania gospodarstva. Z zadovoljstvom je poudaril, da v banovini Hrvatski takih prizadevanj ni. = Vevško papirnice zvišujejo glavnico. Beograjski »In-ustrijski kurir« poroča, da bodo Združene papirnice Vevče, Gori-čane in Medvode zvišale glavnico, m sicer v zvezi z razširjenjem obrata in povečanjem produkcije, kakor tudi v zvezi z udeležbo te družbe pri novi tvornici s Kuverta« dd. v Beogradu. Kakor smo zvedeli bodo delničarji Združenih papirnic Vevče. Goričane in Medvode na občnem zboru, ki bo 30. t. m., sklepali o tem, da se poveča glavnico od 25 na 30 milijonov din, toda le na ta način, da bo družba prenesla 5 milijonov din iz ažijske rezerve, (ki znaša sedaj 5.4 milijona din) na račun glavnice, s čimer se bo glavnica povečala za 5 milijonov. S to transakcijo se torej ne bodo povečala lastna sredstva družbe, ker gre le za računski prenos ažijske rezerve na račun glavnice. S tem v zvezi bo družba izdala 50.000 gratis delnic po 100 din s kuponom od 1. januarja 1940. Ker je ažijska rezerva nastala iz sredstev, ki so jih delničarji v prejšnjih emisijah vplačal v gotovini, bodo torej delničarji za prej vplačane zneske naknadno dobili delnice, in sicer eno novo delnico na pet starih. Navzlic zmanjšanju ažijske rezerve na 0.4 milijona din bo imela družba po izvršeni transakciji še za 15.7 milijona din rezerv. Kar se tiče povečanja produkcije je omeniti, da je podjetje že lani zabeležilo povečanje produkcije papirja za eno tretjino. = Plačevanje v devizah v prometu z Grčijo. Finančni minister je izdal tole na-redbo: 1) Vsa obojestranska plačila med Jugoslavijo in Grčijo se imajo od 21. aprila t L dalje vršiti v svobodnih devizah. 2) Plačilo iz Grčije uvoženega blaga se lahko izvrši samo v bonih na drahme, dokler se ne izčrpajo. 3) Ves uvoz blaga iz Grčije pride 21. aprila t L pod uvozno kontrolo v smislu odloka z dne 7. septembra 1. 1. 4) Devizna direkcija Narodne banke ima nalogo, da izda potrebna navodila. = Vinska razstava in sejem v Svečini. Dne 5. maja t L priredi Vinarska podružnica v Svečini v prostorih banovin-skega posestva I. vinsko razstavo s sejmom. Razstavljenih bo 132 vzorcev vina in sicer 40 mešanih, 72 sortiranih, 12 vzorcev starega in 8 vzorcev rdečega vina. Naprodaj bo okrog 1.200 hI kakovostno prav dobrega in odličnega vina po zmerni ceni. Obiščite razstavo, ker s tem v veliki meri koristite tudi našim obmejno narodnim interesom! = Obrtniška samopomoč, reg pom blagajna v Ljubljani sklicuje za 5. mai v pritlični dvorani Zbornice za TOI občni zbor. ki bo sklepal o likv:dacijL = Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe za dobavo čebelnega voska, mavca, šamota v prahu, kristalne sode, masti za čiščenje kovin, mila in masti, sredstva za poliranje umetnega stekla ter flanelastih krp. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo električnih likalnikov, bombažnih trakov in motvoza za vreče (mornarske), do 29. t. m. za dobavo žebljev, do 30. t. m. za dobavo železnih podkovic in ploščic ter rinčic iz medi, do 1. maja za dobavo lesenih kopit za vojaške čevlje ter orodja in do 2. maja za dobavo kisa, kvasa ter leče in graha. Borze 22. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31, v Beogradu pa po 30.75. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 97. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mlačna. Za Vojno škodo je bilo povpraševanje po 428 (v Beogradu je bil promet po 429 — 431). Zaključki pa so bili zabeleženi v 7®/0 investicijskem posojilu po 98. v 7«/o Blairovem posojilu po 91 (v Beogradu po 91 — 91.50), v delnicah Narodne banke po 7850 (v Beogradu po 7950) in v delnicah Trboveljske po 230. Devize Ljubljana Oficielni tečaji. London 156.15 — 159.35, Pariz 88.25 — 90.55, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005 Amsterdam 2348.50 — 2386.50. Bruselj 742.70 — 754.70. Tečaji na svobodnem trgu: London 192.93 — 196.13, Pariz 109.09 — 111.39, New-York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 917.28 — 929.28. Curih. Beograd 10, Pariz 8.9550, London 15.81, New York 446, Bruselj 74 75, Milan 12.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 105 75 Varšava 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Bukarešta 2.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 428 den., 6% begluške 76 den., 6% dalm. agrarne 69 den., 7°/o stabiliz. 93 den., 7% invest. 98 — 98.50 (98), 7°/« Seligman 100 den., 7% Blair 90 — 91.75 (91); delnice: Narodna banka 7800 — 8000 (7850), PAB 188 bi., Trboveljska 230 — 238 (230). Gut-mann 52 — 60, Šcčcrana Osijek 205 bi., Oceania 600 den., Jadranska 350 den. Beograd: Vojna škoda 428 — 429.50 (429 — 431), 6% begluške 74.75 — 75.25 (75 — 7525), 6% dalm. agrarne 67.75 — 68.25 (68 — 68.50). 6% šumske 67 — 68.50, 7°/o stabiliz. — (97.75), 7% Seligman 102 den., 7% Blair 90.75 — 91.25 (91 — 91 50), 8% Blair 100.50 den.. Narodna banka 7900 — 7950 (7950), PAB 182 den. Blagovna tržišča mo Chicago, 22. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za mai 110875, za juiij 109.623. za *?t. pomagata 1—2 ASPIRIN t a b leti Ni drugega zdravila po imem/ ..Aspirin", temveč edino le „Bayer" ■ jew Aspirin. OqL ••<). pod S b'. S?611 od l}. XII. 1939. 109.75; koruza: za maj 64.75, za julij 65.50, za sept. 66.875. •f Winnipeg. 22. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.125, za julij 92.75, za sept. 94.75. + Novosadska blagovna b«r/a (22. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: baška okolica Novi Sad 261 — 263; sremska 260 — 262; slav. 261 — 263; ban. 261 — 263: baška ladja Tisa 262 — 264. Rž: baška 206 — 208. Oves; sremski 194 — 196; slavtnsKi 196 — 198. Ječmen; baški m sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška 201 — 202; par. Indjija 202 — 203. Moka: baška in ban. >;0g« in »0gg:< 372.50 — 382.50; »2<: 352.50 — 362.50; »5« 332.50 — 342.50; »6« 312.50 — 322.50; »7 < 282.50 — 292.50; »8« 180 — 185. Otrobi: baški in sremski 167.50 — 171; banatski 165 — 167.50. Fižol: sremski beli brez vreč 440 — 445. S0K01 Prijave za celjski zlet so vedno številnejše Po številnih prijavah sodeč, ki so dosedaj že dospele zletnemu odboru, bo celjski jubilejni zlet tako mogočna manifestacija vsega jugoslovanskega sokolstva. da sta ga dosedaj prekosila samo vsesokolski in pokrajinski zlet v Ljubljani. Prijavljajo se bratje in sestre iz najjužnejših delov naše države, s planjav bogate Vojvodine, iz kršne in solnčne Dalmacije ter Hrvatske, kjer se sokolstvo bori za svoj obstoj. Da bodo najštevilneje zastopane po svojem članstvu vse slovenske župe, je brez dvoma. In tako bo spet zbrana vsa jugoslovanska družina v tem našem starodavnem Celju, ki je doživelo že toliko pomembnih narodnih manifestacij, katerih krona mora biti jubilejni zlet. škoda, da ne bomo mogli ob tej priliki pozdraviti v naši sredi bratov čehoslovakov, ki bi se gotovo našega zleta udeležili, kakor so nam pred dvema letoma obljubili. Usoda nas je pač ločila od njih, vendar bedo takrat misli nas vseh obrnjene tja, od koder je posijala prva luč sokolstva. Ne bomo jim mogli vrniti gostoljubnosti, ki so nam jo izkazovali ob priliki zadnjega zleta v Pragi, pokazali jim pa bomo, da sokolska misel še ni zamrla, da tu na jugu še gori in da se sokolstvo, kljub težkim časom, ki jih doživlja, okiepljuje in pripravlja na čase, ko bo vse sokolstvo spet vstalo v vsej svoji sili in moči. Bratje in sestre, ne plašite se časa. ki ga doživljamo, naj vas ne navdaja malodušje, temveč samozavest, ki naj razprši vse pomisleke, da se ne bi s podvojeno silo vrgli na delo, posebno v telovadnicah, iz katerih naj prikorakajo sokolske čete čim številnejše in samozavestnejše 29. in 30. junija na pokrajinski zlet v Celje! Prireditveni zletni odbor ima polne roke dela. številni odseki vršijo vsak v svojem pravcu potrebna dela in se ne pustijo motiti od sedanjih dogodkov. Bratje in sestre, hitite s prijavami, preglejte slavnostne kroje, narodne noše in vse, kar prihaja v poštev za zlet, da vas ne bi čas prehitel, še dva mesca nas ločita od velikih celjskih dni. Celje se pripravlja ln vas bo sprejelo vse, prav vse, z vso svojo gostoljubnostjo, brate in sestre od bregov Vardarja, Dunava, Drine, Save in Drave! Sestre, bratje! Ob pripravah na naš župni zlet opažamo z zadovoljstvom, kako razteza naš beli orel svoja varujoča krila tudi preko naših gričev in dolin. V teh za nas vse usodepolnih časih je nam Sokolom zadoščenje, da smo vedno in povsod zastopali stališče Srbov, Hrvatov in posebej še Slovencev le v tesni združitvi vseh nas Jugoslovanov. Dogodki zadnjih dni so nam pokazali, da ne pomenijo še tako svete in lepe obljube nič, da svet spoštuje in uvažuje le kruto in. brezobzirno moč. Bolj kakor kdaj velja tedaj za nas: »Krepimo se in združujmo se!« Pritegnimo v skupni krog še one, katerim je težka usoda naših severnih bratov končno odprla oči, one. ki so iskali pomoč vsepovsod, samo ne v sebi samih. Ko smo morah biti priče, kako sedaj trpijo naši se» verni bratje na tem, da se niso ravnali po Svatoplukovi oporoki, naj bi bilo to trpljenje opomin nam na jugu. Vi pa, drage sestre in bratje, prednjačite pri razširitvi naše čiste jugoslovanske misli. krepite se duševno in telesno! Prihitite vsi dobro pripravljeni na naš zlet v lepi obmejni Maribor v dneh 8. in 9. junija 1940. župnemu zletu: Zdravo! Dr. Milan Gorišek, starosta župe Iz Trbovelj t— Trboveljska strelska družina priredi 24. aprila ob pol 20. uri pri Volker ju občni zbor. Na dnevnem redu je tudi zanimivo predavanje o obrambi pred zračnimi napadi. Predava dr. čečelski. Vabimo člana k polnoštevilni udeležbi, j,—j. .„,.,, - __«e .... ..... ■ ■■ i ... ^RjWjC", Ä IT. IWÖ. »JUTRO« št. 93. — O ---' MICHEL Z« VACO: ** Den Juan ROMAN. »Z vašim denarjem?« je vprašal don Juan in nehote prisluhnil. »Zakaj ne?« se je začudil Loraydan. »Upam, da vas ta beseda ne žali...« »Da bi me žalila? Nikakor ne, tako mi Merkurja! Samo mimogrede sem jo pobral, dragi grof. Toda nadaljujte, zaklinjam vas. Ne morete si misliti, kako prijeten mi je razgovor z vami.« Don Juan se je zasmejal s tistim veselim, mladostnim in zvonkim smehom, ki je pripravljal ubogega Jakomina Corentina v tolikšen obup. »Torej nadaljujem,« je rekel Amauri. »Dragi senor, njuni veličanstvi cesar Karel in Franc, kralj Francozov sta mi ukazala, naj vas poiščem, izzovem na dvoboj in ubijem.« »Oho! Zakaj prav vam in ne komu drugemu?« »Zato, ker sem ženin Leonore de Ulloa, senor Tenorio. Ubili ste namestnika, očeta moje neveste; torej naj jaz ubijem vas.« »Razumem,« je vznemirjeno rekel don Juan. »A čemu ta komedija z dvobojem, v katerem bi se utegnila sreča nasmehniti... dovolite, gospod grof, da to izrečem ... prav tako meni kakor vam? Če hočeta vzvišena vladarja maščevati smrt San-cha de Ulloa. zakaj me ne dasta prijeti in me ne izročita krvniku?« Loraydan je odgovoril: »Izkazalo se je, da je bil vaš spopad z namestnikom pravilen dvoboj. Še več: dognali so, da niste bili vi izzivalec, ampak da ste morali zgrabiti za orožje v odgovor na dejansko žalitev, ki vam jo je hotel prizadejati pokojnik. Cesarska in kraljevska pravica torej ni mogla misliti na to, da bi vam štela nasprotnikovo smrt v zločin, ki terja kri za kri. Vendar je bilo treba namestnika maščevati in jaz sem dobil nalogo, da to storim.« Don Juan je s strastnim zanimanjem poslušal razlago. Vse njegovo bitje je vzdrhtevalo. Blazno upanje mu je vrtinčilo duha ter zbujalo bežne slike ljubezenskega zmagoslavja, in srce se mu je krčilo v skeleči radosti. S tresočim se glasom je izpregovoril: »Torej me je nekdo rešil! Mene, dona Juana Te-noria, je nekdo rešil ječe in smrtne obsodbe! Kaj ne, grof, to ste hoteli reči?« »Tako je. senor Tenorio.« »Vpričo cesarja in kralja se je nekdo zavzel zame ter me zagovarjal in dokazoval mojo neoporečnost? Jelite, gospod grof?« »Človek bi mislil, da ste bili navzočni in ste slišali vsako besedo.« »Tisti, ki me je rešil, je bil torej priča mojega dvoboja z namestnikom?« »Uganili ste, senor Tenorio.« »Zdaj vem. kdo je moj resiteli!« je glasno vzkliknil don Juan »Rešila me je Leonora, ki ie rdina videla boj! Leonora ni hotela, da bi don Juan poginil!« Padel je na kolena in vzdignil drhteče roke: »Leonora!« je vzkliknil. »Vendar si me slišala! In misliš, da me še sovražiš! Leonora, ljubila me boš! Leonora, odklenila si demantna vrata, skozi katera ti je stopiti v čarobni dvor! Danes Leonora, me še odbijaš ... Jutri me boš ljubila!...« Curkoma so ga oblile solze. Nazadnje se je zgrudil na tla ter izgubil zavest. Don Juan je bil omedlel. Od sreče se je bil onesvestil... Toda njegovo tolmačenje Leonorinega ravnanja je bilo krivo. S tem. da je rešila človeka, ki se je gibal tisoč milj pod njeno nravstveno višino, je bila samo zadostila nepremagljivi potrebi po strogem resnicoljubju, ki jo pozna vsako čisto srce. Prav za prav se niti ni zavedala, ali bodo njene besede rešile dona Juana ali ga bodo pogubile. Govorila je resnico — to je bilo vse ... Don Juan je mislil, da ga je Leonora namenoma rešila, ker ni hotela, da bi bil obsojen. Iz tega je sklepal, da se v nji prebuja ljubezen, ki se je sama še ne zaveda. Vsekako se je kmalu zavedel, kajti Loraydan mu je oškropil sence z vinom. Komaj se je opa-metoval, je sédel pokonci in vzkliknil: »Hoj, dragi grof, ne zapravljajte svojega nektarja! Pijva, prijatelj, pijva, kajti v neki sveti knjigi je zapisano: .Nikar po nemarnem ne razlivajte mokrote, ki jo Gospod in solnce polagata v vinsko ipgodo!'« Vstal ie, se olresel sijoč od sreče dvignil svojo čašo in jo počasi izpil... »Zdaj,« je rekel, »se upam kljubovati vsem kraljem tega sveta!« »Zdaj,« je odvrnil Loraydan, »lahko premisliva, kako bi spravila hčer namestnika de Ulloa v vaše roke.« Razgovor, ki se je tu pričel, je trajal nekaj ur, in dan je že obrobljal strehe starega Pariza s svojo prvo bledo svetlobo, ko sta don Juan in Loraydan zapustila častno dvorano. Na dvorišču sta našla starega Brisarda, ki je s svetilko v roki. premražen in ves pijan od zaspanosti negibno stal na mestu ter stoje dremal. »Kaj delaš tu?« se je začudil Loraydan. »Ukazali ste mi, naj se nikamor ne ganem,« je rekel Brisard. »Nisem se ganil.« »Prav. Zdaj idi spat.« »Počakaj!« je rekel don Juan. »Dan. ki vzhaja, je blagoslovljen dan. Tudi ti moraš imeti svoj košček sreče. Vzemi tole, prijatelj!« Segel je v torbico za pasom ter pomolil Brisar-du, ki so ga njegove besede hitro predramile, štiri svetle rumenjake ... Oh, ubogi cesarski zlatniki nesrečnega Jakomina Corentina!... »Na mojo dušo, to pa ni kar si bodi!« je dejal presenečeni Brisard. Odšel je leči, toda zaspati ni mogel: kolikorkrat so sc mu zaprle oči, tolikokrat jih je znova odprl in jel ogledovati četvorico iskrečih se zlatih novcev ... svoj živ dan še ni bil videl toliko zlata! te še ne ves, zdai Izveš: da sta angleški kralj in kraljica zadnjo nedeljo odpotovala na weekend, kjer so proslavili 14. rojstni dan prestolonaslednice Elizabete; da sta Rusija in Finska začeli izmenjavati vojne ujetnike; da so izvozile Zedinjene države samo v prvih treh mesecih sedanje vojne za 610 milijonov dolarjev vojnega materiala; da so v Londonu te dni otvorili največjo ondotno koncerno dvorano »Albert Hali«, ki ie bila zaprta od začetka vojne: da bodo generalu štefaniku v Prešovu postavili spomenik, ki je stal prej v Ko-šicah; da bodo v Levoči na Slovaškem zgradili umetno jezero ki bo merilo v dolžino 1500, v širino pa 300 m: da so v Berlinu navzlic vojnemu stanju dovršili monumentalno palačo za ondotno borzo; da se norveški kralj Haakon zaradi napadov nemških letal neprestano seli iz kraja v kraj; da je rumunska vlada izdala strogo prepoved za letalske polete nad petrolejskimi polji v Ploestiju; da je ameriški senat odobril kredit 15 milijonov dolarjev za nove jezove v Panamskem prekopu: da so privedli v Buenos Aires dva nemška oficiria. bivša častnika na okloonici »Admiral Spe«»«", ki sta bila pobegnila iz internacije v Santosu: da bodo holandske oblasti izvedle racio-niranje bencina: da sta angleška in francoska vlada naročili v Ameriko 5000 vojnih letal, in sicer polovico bombnikov, polovico pa lovcev; da je mladi švicarski skladatelj Suter-meister uglasbil Shakesneaerovo tragedijo ljubezni >Romeo in Julija«; da je Narvik oddaljen: od Trodhjema 600 km. od Osla 1000 km. od nemške vzhodne obale pa celo 1800 km; da je največja tvornica celuloze na finskem prišla v sovjetske roke. Rumunija bo letos poslala v taborišča za mladino tri in pol milijona članov organizacije »Straža«. Mlade ljudi bodo tam navajali k delom na polju. Tudi prestolonaslednik princ Mihai se vadi v pogozdovanju v Pustniculskem gozdu pri Bukarešti A N E K D O T A Neki bedak je psoval pesnika Evripida. Ta je odgovoril: »O tebi sploh nočem govoriti, hvalim pa tvoje lase. ki so zapustili tako slabo glavo.« VSAK DAN ENA Faraon (svojemu arhitektu): »Kraljica bi rada videla, če bi pomaknili piramide malce bolj proti levi...« (»New Yorker«) Oddelek nemških kolesarjev vozi ob nabrežju v Oslu INSERIRAJTE V „JUTRU" Razveljavljen poziv učenjaku Sto let poročena Bolgarska je dežela dolgega življenja, toda zakonca, ki živita skupaj že sto let, sta posebnost celo za to deželo. Veliko pozornost je zato pred kratkim zbudila stoletnica poroke, ki sta jo slavila dva zakonca iz bližine Varne. Ta dan so proslavili z veliko veselico, stara človeka sta prejela nešteto čestitk in daril. Mož šteje 127 let, žena je dve leti mlajša. Iz Timtdlijf m Nemški vojaki hi mornarji poslušajo zvočnike na troodhjemskfh ulicah Ženska spletka proti znanstveniku — zaradi nudizma~. Cesarjeva ljubica Znani angleški matematik in filozof Bertrand Rüssel, ki pripada angleški aristokraciji, a je po svojem prepričanju precej na levi, je bil pozvan na City College v New Yorku za profesorja matematike. Ta poziv pa je sodna odločitev razveljavila. Najvišje sodišče države New York je upoštevalo namreč priziv neke ge. Jean Kaye-ve iz Brooklyna, ki je nastopila proti Rus-sellu, prvič zato, ker je inostranec, drugič zato, ker mesto, na katero so ga pozvali, ni bilo razpisano, in tretjič zato, ker moralno baje ni primeren za takšno mesto. Ga. Keyeva, ki je žena nekega zobozdravnika, ima dva otroka in pravi, da bi se njena hči nekoč lahko vpisala v omenjeni kolegij — v tem primeru pa se je bati, da bi jo Russellova naziranja pohujšala. Tudi z druge strani so vstale slične obtožbe proti angleškemu učenjaku, tako da je moral ta končno stopiti iz rezerve. Med drugim je odločno zanikal, da bi bil imel kdaj najmanjši opravek z angleškimi nudisti. Njujorško sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je razveljavilo poziv na mestni kolegij. Bertrand docira ta čas na kalifornijskem vseučilišču in bo predaval tudi na Harvardovem vseučilišču o filozofskih problemih. Željo, da bi predaval na njujorškem mestnem kolegiju, so izrekli nekateri njegovi tamkajšnji prijatelji, on sam pa se nikoli ni potegoval za to mesto. Dober zgled Ob smrti Katarine Schrattove Katarina Schratt (po sliki iz 1. 1900) Sredi prošlega tedna so listi zabeležili vest, da je na Dunaju umrla nekdanja igralka ondotnega Burgtheatra Katarina Schrattova. Učakala je 85 let. S to žensko je menda odšla s sveta zadnja oseba, ki je bila avtentično poučena o rodbinskem življenju na nekdanjem dunajskem dvoru. Poznala je vse podrobnosti tragedije v Mayerlingu, kjer je avstrijski cesarjevič Rudolf ustrelil Mary Vetsero in je bila tudi prva, ki je to novico sporočila cesarju Francu Jožefu. Cesarica Elizabeta se namreč ni upala k svojemu možu. Poslala je k njemu prijateljico, ki mu je že tedaj pomenila več nego ona. Franc Jožef je torej iz ust Katarine Schrattove izvedel, da je njegov sin ubit. Kako mu je to sporočila je tajna, ki jo je pokojnica odnesla s seboj v grob. Katarina Schrattova se je narodila v Badnu poleg Dunaja 1 .1855. Bila je hči zdravnika, ki je poskrbel svoji hčeri za primerno vzgojo v ženskem samostanu v Diihrenu ob Reni. Šolala se je v Kelmo-rajnu in se je kmalu odločila, da se posveti gledališču. Ker je bila lepa in duhovita, je kmalu našla prijatelje in zagovornike, ki so ji utrli pot na oder. Nastopala je v Berlinu, kjer je pomenila veliko privlačnost. za obiskovalce. Toda pusti Berlin je ni mogel zadovoljiti. Njen pogled je bil obrnjen na Dunaj, ki je bil tedaj kulturno središče nemško govoreče Evrope. Dunaj je bil takrat veliko in bogato mesto, polno .sijaja in slave. Na Dunaju se je zavzel za Schrattovo sam Laube, ki jo je vzel s seboj na turnejo v Ameriko. Nekaj let po povratku iz Zedinjenih držav je bila Schrattova angažirana na Burgtheatru, kar je pomenilo za tedanje čase največje priznanje gledališkemu talentu. Dunajčanom se je Schrattova tako priljubila, da so kmalu videli v nji utelešen lastni temperament. Njena slava, ki se je sprva raznašala oel ust do ust, se naravno ni ustavila pred vrati habsburškega dvora. Dne 24. aprila 3879., ko sta cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta slavila srebrno poroko, je dunajsko gledališče priredilo slavnostno predstavo. Schrattova je nastopila v Shakespearovem »Snu kresne noči«, kjer je govorila domoljubni prolog. Cesar iri cesarica sta bila pri predstavi navzoča in cesarjevo oko se je menda tedaj prvič V zasedenem mestu Heraldika angleških bojnih ladij Danes ddoča imena ladjam admiraliteta, včasih pa je bilo drugače ustavilo na igralkinem obrazu. Močno ji je ploskal in ji je tudi poslal kito cvetja, toda stvar se je navzlic temu pozabila. L. 1884. je bila v Ischlu neka dobrodelna predstava, kateri je zopet prisostvoval cesar. Nastopili so najuglednejši gledališki umetniki. Katarine Schrattova izprva ni bilo med njimi. Nahajala se je med gledalci napol slepa od sijaja, ki je bleščal okrog nje. V odmoru, ko so utihnili zvoki cesarske himne, se je pojavil v dvorani človek, ki je z očmi nemirno begal sem in tja, kakor bi nekoga iskal. Približal se je Schrattovi in ji zašepetal: »Gospodična, vas iščem. Prosim vas, požurite se z menoj. Igralka, ki bi morala igrati glavno žensko vlogo, je zbolela. Treba jc je na vrat na nos nadomestiti. Nastopili boste vi!« Osupla je Katarina Schrattova pogledala besednika, ki je nadaljeval: »Nikarite oklevati! Cesar je v loži, predstava se mora takoj nadaljevati... « Mlada igralka je stekla v garderobo, se oblekla in stopila na oder, da odigra ulogo, najvažnejšo v svojem življenju. Vse je šlo po sreči. Franc Jožef je bil zavzet in je igralki dolgo ploskal. Schrattova je čutila, kako se njegove oči ustavljajo na nji. Naslednji dan je sluga v livreji z dvora potrkal na njena vrata in ji prinesel rože. Poslal jih ji je cesar . . . Tako se je začela ljubezen, ki se je končala šele s smrtjo starega Habsbur-žana, ljubezen, ki je vznikla iz srčne krvi obeh deležnikov, ljubezen, o kateri je govoril ves Dunaj in vsa nekdanja avstro-ogrska monarhija. Cesarici Elizabeti stvar ni ostala prikrita. Kot pametna ženska se ji ni postavila po robu. Sprejela je prijateljico svojega moža z zavestjo, da je cesar končno našel žensko, ki prinaša vsaj nekaj sonca v njegovo trpko zasebno življenje. Franc Jožef je kupil svoji ljubici lepo vilo in je zahajal k nji vsak dan na kavo. Schrattova je postala polagoma edina človeška vez med cesarjem in neoficialnim svetom, v katerem je Franc Jožef poznal samo strogo etiketo. V dobrih in slabih urah svojega življenja se je cesar zatekal k svoji prijateljici, ki ga je tolažila, pri tem pa ni nikoli zlorabila svojega posebnega položaja. Po smrti Fianca Jožefa in po razsulu avstro-ogrske monarhije se je Schrattova umaknila v zasebno življenje. Zadnjič se je pojavila v javnosti 1.1934. na razstavi dunajskega tiska. Seveda ni bila to več nekdanja Katarina Schratt. Starost jo je zlomila. vedrina je izginila z njenih lic. Ameriški managerji so ji skušali priti blizu in so celo objavili nekakšne njene spomine. Toda Schrattova. čeprav je živela v bedi, je odklonila avtorstvo teh spominov in je rajši šla zopet v samoto, kjer je zdaj skromno ugasnila kakoi' zadnja priča davno minule clobe. Angleškim vojnim ladjam izbira in določa imena admiraliteta, ki vsako ime prouči z vseh strani ter zlasti pazi na to, da bi bilo v skladu z ugledom ponosne britanske mornarice. Vsaka ladja ima tudi svoj grb, ki ga takisto določi najvišja oblast mornarice, v prejšnjih časih pa ni bilo tako. Izbor imena in grba je bil prepuščen kapitanu, ki je seveda vpošteval želje mornarjev, kolikor se je le dalo. Angleški humor je tu često prišel do takega izraza, kakor bi ga nedvomno ne dopustili nikjer drugje na svetu. Tako ima iz tistih časov britanski tor-pedni lovec - Tcrmentor (= mučitelj) v svojem grbu bclho. Moštvo je namreč bilo mnenja, daje slika te nadležne žuželke najbolj v skladu z imenom ladje. Drugi tor-pedni lovec Vanity« (gizdavost) ima v grbu sireno, ki se gleda v zrcalo, kar je zopet lepa skladnost med imenom in grbom. Vkljub velikemu razumevanju, ki ga admiraliteta vedno Kaže za humor pomorščakov, pa je morala včasih le poseči vmes. kadar je vojaški humor presegel meje dopustnosti. Tako si je bila posadka torpedovke »Sepoy« vtepla v glavo, eia mora imeti v grbu mlado, plavolaso natakarico, ko ravno odpira steklenico piva. Tega predloga admiraliteta ni usvojila na veliko žalost pomorščakov, ki so proglasili, da »mumije v admiraliteti nimajo nikakršnega smisla za humor.« Vendar pa tudi danes, ko ravno omenjene »mumije« določajo imena in grbe britanskim vojnim ladjam, humor nikakor ni izločen. Vojna ladja Sezam ima v grbu ključ, kar je lepa aluzija na arabsko bajko o Ali-babi in 12 razbojnikih. Znameniti matična ladja »Are Royal«, ki so ga neki radijski napovedovalci že tolikokrat potopili. pa še vedno plava po površini morja, ter ima za grb Noetovo barko, okrašeno s kraljevsko krono. Lovec »Cyclope« ima v čast enookemu Polifemu v grbu oko. lovec >Greenwich« pa ima precej zamotano simboliko: uro. viseče nad zvezdo, s čimer se daje čast grinviškemu poldnevniku in ta-niošnjemu zvezdoznanskemu zavodu. Ladja z vojaštvom, ki so ga ob začetku zasedbe norveškega ozemlja pošiljali Nemci na tuja tla. Zdaj so takšni prevozi zaradi patruljiranja zavezniških ladij onemogočeni šipe iz sladkorja V filmskih libretih se pogostoma pojavljajo prizori z razbitimi okenskimi šipami. Cesto je potrebno, da plane junak skozi zaprto šipe, da si reši svobodo, če bi šlo za resnične šipe, bi bila stvar seveda huda. V prvih časih filma se je dogajalo, da se je ta ali oni igralec na ta način hudo ranil. Sedaj te nevarnosti ni več. kajti danes izdelujejo takšne šipe za filmske posnetke iz — sladkorja, šipe iz sladkorja so steklenim šipam zelo podobne. Najzanimivejša ženska starost Neki ameriški časopis je pred kratkim priredil anketo o vprašanju: »V kateri starosti je ženska najzanimivejša?« Iz odgovorov je razvidno, kako so se naziranja spremenila. Naši prapradedi so imeli 20-letne ideale, Balzac je govoril o ženski 30 let, ta anketa pa kaže, da je večina glasov za 35. leto. 80.000 čitateljev je odgovorilo, da je ženska v tem letu na višku cvetenja in najzanimivejša. Nekoliko tisoč čitateljev pa vendar še sanjari o 24-letni. in nekoliko sto čitateljev o 18-letni ženski. Tako so jih prevažali Pobijajte špijonažo! Umesten oklic komandanta mesta v Beogradu Beograd, 22. aprila, p. Komanda mesta Beograda ie objavila danes naslednii Dro- glas: »V poslednjem času skuša tuja obveščevalna služba z vsemi silami zanesti zmešnjavo v naše vrste in omajati zaupanje v našo državno upravo, obenem pa zbirati pcdatkc o naši vojni sili ter tako škodovati interesom narodne obrambe in varnosti države. Dolžnost vseh rodoljubnih Jugoslo-venov, od najmanjšega do največjega je, da s0 oprezni in da stalno z budnim očesom spremljajo vsakršna gibanja okoli sebe. posvečujoč posebno pozornost tujim osebam, med katerimi ie tudi mnogo tuj:h vchunov in agentov, ki delajo proti živ-ljenskim interesom države ter s tem tudi proti vsakemu Jugoslovenu poedincu. Rodoljubi, Jugosloveni! Vaša sveta dolžnost je, da vse to, kar vidite ali izveste, posredno ali neposredno, kar more biti škodljivo za splošne državne interese, za interes narodne obrambe in za varnost domovine, nemudoma sporočite, najbolje csebno. komandi mesta Beograda, v kateri posluje urad, namenjen c ■ alno za sodelovanje z meščanstvom > vrho pobijan'a sovražnega vohunstva in škodljive agitacije. Ker morejo biti pogosto tudi na videz brezpomembni pcdatki ogromne važnosti, poročajte o vsem, kar mislite, da bi moglo koristiti! Jugosloveni, ne pozabite, da je to vaš dolg napram domovini, in bodite v tem pogledu skrajno vestni in natančni!« Bolgari o naših pogajanjih z Moskvo Močni odmevi v sofijskem tisku — Ugoden vpliv na fealgarsko-jugoslovenske odnošaje Sofija, 20. aprila. Vsi tukajšnji listi so 18. t. m. z veliko pozornostjo in na najvidnejšem vestu zabeležili uradno beograjsko sporočilo o odhodu jugoslovenske gospodarske delegacije v Moskvo za sklenitev trgovinskega -sporazuma med Rusijo in Jugoslavijo. Vsi listi brez izjeme izražajo mnenje, da bo uvedba gospodarskih stikov med obema državama imela za posledico tudi začetek diplomatskih odnošajev. Stefan Damjanov, beograjski poročevalec tukajšnje »Zarje«, piše med drugim, da je pobuda za jugo-slovensko-ruske gospodarske razgovore rezultat že pripravljenih pogojev za uvedbo diplomatskih odnošajev med Beogradom in Moskvo. »Utro« meni v svojem posebnem beograjskem poročilu, da je treba preokret v jugoslovensko-sovjetskih odnošajih pripisati večjemu hrvatskemu vplivu v vladi. >. Dnevnik« ugotavlja, da je bila vest o gospodarskih pogajanjih med Jugoslavijo in Rusijo sprejeta z največjim zadovoljstvom ne le v Beogradu in v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu, zlasti še v Sofiji. List vidi pomen tega preokreta v tem, da je bil zanj »izbran čas. ki je izredno vznemirljiv za mir na Balkanu in ko so naravna bogastva Balkana predmet spora med obema vojnima strankama«. List prihaja zato do zaključka, da so gospodarski razgovori med Jugoslavijo in Rusijo tudi velikega političnega pomena, ker »pričajo odločnosti Jugoslavije, da ohrani svojo gospodarsko neodvisnost in nevtralnost, ko išče stikov z državo, ki hoče po izjavah merodajnih krogov ostati izven evropskega vojnega konflikta«. To so bili prvi odmevi, ki so jih bolgarski listi prinesli 18. t. m., ko se je zvedelo za gospodarska pogajanja med Beogradom in Moskvo. Še bolj obširni so bili odmevi v listih naslednje dni. »Zarja« je 19. t. m. objavila uvodnik pod naslovom: »Beograd Moskvac in je v njem zapisala med drugim: »Zemljepisni položaj in stoletni zgodovinski razvoj sta Beogradu in Moskvi vedno narekovala zbližanje in sodelovanje. Sovjeti so danes izredno važen či-nitelj za razvoj dogodkov v srednji in jugovzhodni Evropi. Jugoslovenska politika to upošteva. Lahko še pripomnimo, da danes ni več onega antagonizma med Dunajem in Petrogradom, ki je nekoč zastrup- ljal atmosfero Beograda in Sofije. Bolgarija ima sto r azlogov, da se veseli vzpostavitve odnošajev med Beogradom in Moskvo. Ti odnošaji bodo še bolj utrdili temelje našega obstoja, izboljšali pogoje našega gospodarskega razvoja ter nam nudili novih jamstev za ohranitev naše svobode in naše neodvisnosti.« Posebno zanimiv komentar je objavil vseučiliški profesor in poslanec Petko Staj-nov, ki velja za najboljšega bolgarskega strokovnjaka za zunanjepolitična vprašanja. V uvodniku, ki ga je napisal o tem v »Slovu«, ugotavlja najprej, da se je Bolgarija že pred šestimi leti odločila za vzpostavitev diplomatskih odnošajev s SSSR. »Mnogi so bili tedaj nred nami, piše Stajnov, ki so se bali, da bo navzočnost sovjetske misije v naši državi imela neugodne posledice za naš notranji razvoj. Te bojazni se niso izkazale upravičene. Lahko celo rečemo, da so duhovi pri nas sedaj bolj mirni, red pa vsestransko zajamčen. Sklenitev trgovinske pogodbe z Moskvo je v zelo težkem mednarodnem položaju pomagala dvigniti občutek naše varnosti. V inozemstvu so nam mnogi zamerili naše odnošaje z Rusijo. Toda za nas predstavlja Rusija prekomorsko sosedo in velesilo s katero nam je sodelovanje dragoceno prav zaradi ohranitve miru na Balkanu ter naših odnošajev z balkanskimi sosedi, ki kakor mi, iskreno žele miru, ki spoštuje upravičene interese vseh. Sedaj se je tudi Beograd odločil za enako politiko. To morda ne bo všeč nekaterim državam, ki še vedno ne morejo ali nočejo razumeti značaja odnošajev balkanskih držav z Rusijo. Prepričani smo, da bodo gospodarski razgovori med Jugoslavijo in Rusijo odstranili ozračje sumničenj, ki že nekaj časa moti odnošaje med Rusijo in njenimi sosedi, ter tako po svoje pripomogli k še večji zagotovitvi miru na Balkanu.« že po teh prvih komentarjih lahko sklepamo, da je preokret v odnošajih med Beogradom in Moskvo ugodno odjeknil v Sofiji, kjer so prepričani, da bo imel ta dogodek pomembne posledice tudi za odnošaje med balkanskimi državami, zlasti za odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. R. P. B. H E L £ Ž K E Politične konference v Beogradu Zadnje dni je bila v Beogradu živahna izmenjava misli med glavnmi opozicijskimi skupinami, pri čemer je bila vnovič ugotovljena enakost pogledov na današnji politični položaj. Veliko pozornost je vzbudila avdienca šefa radikalne stranke g. Ace Stanojevi-ča. ki je v soboto in nedeljo imel konference in sestanke s svojimi sodelavci iz Beograda m notranjosti države. V tej zvezi so se šrile v politični javnosti razne vesti. Z avtoritativne radikalne strani pa se poudarja, da se je g. Aca Stanojevič v avdienci zahvalil za veliko porornost, ki mu jo je Nj. Vis. knez namestnik izkazal za časa njegove bolezni. Političnega značaja avdienca ni imela ter ni v nobeni zvezi s posvetovanji, ki jih ima šef stranke s svojimi sotru:'niki in ki so naravna posledica dejstva. da se g. Stanojevič po daljšem času zopet enkrat nahaja v Beogradu in ima tako možnost neposrednega stika z glavnimi ljudmi svoje stranke. Med NRS in JRZ so definitivno pretrgane vse zveze in upravi m je zbiranja radikalov s sodelovanjem JRZ se smatra v tej obliki za likvidirano. Konferenca JNS za požarevsko okrožje V Požarevcu je bila velika okrožna konferenca Jugoslovenske nacionalne stranke. Zastopani so bili po močnih delegacijah vsi srezi požarevskega volilnega okrožja. Delegatom so poročali o političnem položajr člani glavnega odbora JNS gg. Bogoljub Jevtič. Miloš Rašovič in Mirko Uroševič. Konferenca je izdelala program za prireditev cele vrste shodov in konteren, v požarevskem okrožju, kjer je dobila JNS že pri Stojadinovičevih nasilnih volitvah lepo število glasov. Glasovi o koncentraciji Zagrebški »Jutarnji list« razpravlja v svojem nedeljskem uvodniku o koncentracijski vladi in naporih, da bi se čim boli izgladile razlike med načelnimi stališči naših glavnih strank. List pravi, da se »v Beogradu vse bolj množe glasovi o notrebi koncentracije vseh narodnih sil in o nujnosti sestave koncentracijske vlade. Čujeio se v zvezi s tem najbolj različne kombinacije. ki pa so vsaj za sedaj še dosti ne-osnovane. Položai je danes tak. da še ni mogoče začeti s sistematično akcijo za koncentracijo vseh narodnih sil. V merodajnih krogih zato zatrjujejo, da za sedaj še ni pričakovati nobenih znatnejših sprememb. Nadaljevala pa se bo akcija, da se politične stranke čim bodj približajo med seboj in se ustvari teren za bodočo sestavo koncentracijske vlade.« • Poročevalec beograjske »Politike« pa poroča iz Zagreba, da se uveljavlja v vrstah vodstva Kmetsko-demokratske koalicije vse bolj težnja, da bi se pritegnili k vodstvu državnih poslov predstavniki srbske opozicije. List pravi med drugim: »V teh krogih je vedno češče čuti željo, da bi se sestavila koncentracijska vlada, ki bi bila v današnjih težkih in odgovornih časih res pravi predstavnik političnega razpoloženja večine Srbov. Hrvatov in Slovencev. V krogih KDK pa vlada tudi mišljenje, da bi bilo mogoče dosti bolj pospešiti demokratizacijo našega političnega življenja, če b: v vladi sodelovali predstavniki demokratičnih skupin bivše Srbije.« Hrvatski shod v Subotici Pred tedni bi se imelo v Subotici vršiti veliko zborovanje Hrvatov Bunjevccv iz Backe in Baranje. Za shod se je prijavilo okoli 20.000 udeležencev, ki bi prispeli v Subotico deloma s posebnimi vlaki. Kot govorniki so bili napovedani poleg glavnega tajnika HSS dr. Jurija Krnjeviča še nekateri hrvatski ministri Zaradi ostre proti-kampanje srbskih ekstremnih krogov okoli »Srbskega glasnika«, ki so pri tem uživali tudi podporo vojvodinskega krila JRZ in so za isti čas napovedali tudi srbsko zborovanje, je morala v poslednjem trenutku intervenirati vlada. Oba manifesta-cijska shoda sta bila nato za nedoločen čas odgodena Včerajšnji listi objavljajo sedaj izjavo vojvodinskega senatorja HSS Gjida Vuko-viča, ki je dejal, da je po dr. Mačku pooblaščen sporočiti Hrvatom v Vojvodini, da se bo vršil odloženi zbor v Subotici najkasneje v petih tednih. Pristavil je, da se je s tem »zopet enkrat pokazalo, da zna premagati naš voditelj dr. Maček vse ovire in težave, ki se postavljajo na pot njegovemu delu.« Resna beseda o demokraciji na Hrvatskem Zagrebški listi napovedujejo, da bo postavil ban dr. šubašič še tekom tedna nove občinske svete v vseh občinah na ozemlju banovine Hrvatske. Ta korak utemeljujejo v vodstvu Hrvatske seljačke stranke s tem. da sedaj ni mogoče razpisati občinskih volitev. i O razpisu občinskih volitev je napisal prvak SDS dr. Hinko Krizman v listu »Narodno kolo« daljši članek, v katerem pravi med drugim, da »postaja položaj hrvatskih mestnih in podeželskih občin nevzdržen, ker večina občinskih odborov in županov ne ve, kaj naj v bodoče počne. Razpis vo- , litev za podeželske občine je nujno potre- , ben. Za njihovo odlaganje ni resnih razlo-! gov. Protestirati moramo zato proti name-j ri banske oblasti v Zagrebu, da odloži raz-! pis občinskih volitev in namesto njih ime-1 nuje nove župane in občinske odbore. S takim imenovanjem bi se uvedel nov način kemisariatov nad našimi občinami, ki bi porušili poslednje ostanke demokracije in samouprave v hrvatskih občinah. Ako bo banska oblast res izvedla imenovanje županov in odborov podeželskih občin, bo pretvorila hrvatske kmetske občine v torišče spletk in akcij raznih vsiljcncev, klik in vaških sovjetov Dejstvo jc. da ni narodne svobode brez narodne samouprave, ki pa je ni brez svobodnih in tajnih volitev. Kmetska demokracija mor« biti načelno proti vsem imenovanjem in komisariatom. ki krnijo narodno svobodo.« Bilo bi želeti, da tehtne besede tir. kriz-mana ne ostanejo osamljene, temveč da se po njih ravna v svoji politiki vsaj stranka, kateri dr. Krizman pripada Izjav o demokraciji je čula ccl< kupna naša javnost žc toliko, da bi bil žc čas jih podpreti vsaj z enim dejanjem. Stališče madžarske manjšine Bivši poslanec naše madžarske manjšine dr. Julij Dcak je imel v nedeljo konferenco z zaupniki bivše madžarske stranke v naši državi. V svojem govoru je obrazložil dr. Deak stališče madžarske narodne manjšine do raznih perečih političnih vprašanj. Izjavil je, da Madžari ne morejo vstopiti kot posebna skup na v JRZ. kakor je ta stranka želela, pripravljeni pa so podpirati delo JR.Z. V probleme sporazuma med Srbi in Hrvati se Madžari namenoma ne marajo vmešavati, izjavljajo pa. da so proti vsaki delitvi Vojvodine. V vprašanju notranje ureditve države in bodočega upravnega položaja Vojvodine prepuščajo vodstvo in odločilno besedo vojvodinskim Srbom. Končno je naglasil dr. Deak, da nimajo Madžari nobene zveze s skupino dr. Nagya. ki izdaja svoj madžarski tednik v Zagrebu ter podpira politiko KDK in se izreka za sodelovanje med Bunjevci in Madžari. Za mir in slogo na Balkanu Sofijski dnevnik »Slovo« je 18. t. m. objavil uvodnik o »instinktu narodov«. V njem se posebej dotika vprašanja strnitve Balkana in piše med drugim: »Mir mora biti na Balkanu ohranjen. To je želja vseh narodov na tem polotoku. Toda samo želja, pa naj bo še tako iskrena, ne more zadoščati. Potreben je tudi sporazum med balkanskimi narodi, ako hočejo biti v stanu, da tudi branijo in drugim vsilijo svoj pacifizem. Nagon narodov je zelo dragoceno vodilo. Državniki morajo češče prisluhniti zahtevam tega nagona, ko morajo sprejeti življenjske odločitve za bodočnost svojih narodov. Še več, oni morajo s svojimi dejanji temu prirodnemu nagonu svojih narodov pomagati. Kar se tiče bolgarskega naroda, mu je njegov prirodni nagon odredil, da mora živeti v miru s svojimi sosedi, ako hoče ohraniti mir na Balkanu. Bolgarska zunanja politika je odsev tega nagona.« Turška opreznost Turški listi posvečajo v zadnjem času izredno pozornost kombinacijam o razširjenju sedanje vojne na jugovzhodu. List »Vakit« prihaja v svojem pregledu položaja na Balkanu do zaključka, da so zlasti neosnovane vesti o kaki nemški vojaški pobudi na Balkanu, kajti proti temu govore predvsem gospodarski razlogi. Razen tega bi morala Nemčija postaviti na to področje najmanj armado dveh milijonov ljudi, čim bi njene čete prekoračile madžarsko mejo, bi Rumunija uničila svoje pe-trolejske vrelce, medtem ko bi odpadla tudi možnost nadaljnjih dobav petroleja iz Ba-kuja. To v Nemčiji prav tako vedo kakor drugod, pa že zato ne mislijo na kak udarec proti Rumuniji. List »Ikdam« kaže nekoliko več skepse in poudarja: »Vojna se lahko naenkrat razširi tudi na jugovzhod, toda le kot nelogično »presenečenje«, kajti le malo je sicer možnosti, da bi Nemčija stvorila novo bojišče prav na Balkanu, ki ji je najbolj po- ofóuttjiv teint... rizetesr \bt dojioCnjenjc detbvanja Orizol-kreme (zi Vas je gotova vedru* zadevotyiCa ! i m i ■ I»I i ■■■»■■i i i—i—■wnmri— > ^l^ysgM SP£ Gl A m^Wm^M treben. Vendar pa se nam zdi najbolj pametno. da smo za vsak primer raje oprezni kakor pa da hi nas karkoli presenetilo.« Kake nevarnosti s strani Anglije in Francije imenovana lista zaenkrat ne vidita. Zavezniška vzhodna armada je po njunem mnenju le nekaka železna rezerva vza vsak slučaj . njena glavna naloga pa je obramba Egipta in zlasti Sueškega prekopa. Italijanski banket v Londonu Medtem ko so se tc dni vodile zelo ostre polemike med angleškimi in italijanskimi listi, se jc nekako ncopaženo vršil v angleški spodnji zbornici banket, ki ga je priredila italijanskemu veleposlaniku v Londonu skupina angleških poslancev Na banketu. ki jc bil v četrtek zvečer, jc bilo okoli 70 povabljencev, meti njimi poleg italijanskega veleposlanika tudi član angleškega vojnega kabineta sir Kingsley Wood, nadalje poljedelski minister Borman-Smith, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler, sir Robert Gover in drugi. Banket jc bil siccr zasebnega značaja, vendar mu londonski listi pripisujejo tudi precejšen politični pomen in vidijo v njem zlasti dokaz za nadaljevanje prizadevanj, da sc ita-lijansko-anglcški odnošaji zopet popravijo. Žalostna obletnica Švicarski list »National - Zeitung« z dne 20. t. m se na uvodnem mestu spominja v zanimivem strokovnem opisu 25 letnice prve uporabe plinov v vojni. Prvi plinski napad so izvedli Nemci v svetovni vojni dne 22. aprila 1915 na flandrijski ravnini. Proti premoči motorske industrije zaveznikov je Nemčija hotela uveljaviti premoč svoje kemične industrije. Nalog za to je prejel kemik Fritz Haber. ki mu je bilo naročeno, naj bi izumil kemično sredstvo, ki bi lahko naglo uničilo tisoče nasprotnih vojakov. Za praktično izvedbo njegovih načrtov je bil pritegnjen industri-jec Duisberg. Prvi poskusi so bili napravljeni z dia-nisidinom. s katerim so napolnili glavice šrapnelov. Ti poskusi se niso obnesli. Za nove poskuse je bil izbran klor. Splošna preizkušnja v aprilu 1915 je dala dobre rezultate. Tako je 22. aprila 1915 prišlo do prve splošne uporabe plinov v svetovni vojni med krajema Bixschoote in Lange-markom, kjer so Nemci uporabili za svoj napad poseben plinski regiment. Sovražnik je utrpel tedaj velike izgube: 15.000 vojakov je bilo onesposobljenih za nadaljnje bojevanje. 5000 med njimi jih je umrlo. Za ta napad so se zavezniki maščevali 25. septembra istega leta pri Loosu. Plinske maske so plinsko vojno omejile. Znan Nemec padel pri Narviku V borbah pri Narviku je padel, kakor poročajo nemški listi .tudi kapetan kor-vete Oto Karlova, ki je bil dolgo časa voditelj in organizator nemških narodnih socialistov v Angliji. Njegovo ime je postalo znano svetovni javnosti pred letom dni, ko je bil izgnan iz Anglije skupaj s še-štimi Nemci zaradi ustanavljanja narodno socialističnih celic v Angliji. Njegov izgon je povzročil takrat v Nemčiji vihar protestov, toda angleška vlada je kljub intervencijam nemškega veleposlanika vztrajala pri svojem ukrepu. Občni zbor Društva za ceste v Ljubljani Ljubljana, 22. aprila. Društvo za ceste v Ljubljani je imelo danes v prostorih Avtomobilskega kluba v Kazini svoj tretji redni občni zbor. Po pozdravu zastopnikov oblasti je imel društveni predsednik dr. Vinko Vrhunec izčrpen govor, v katerem je orisal spremenjene okoliščine nastale zaradi vojne, ki so nujno zahtevale, da je tudi društvo pre-okrenilo svoje delovanje v smeri tistih problemov, ki so za našo državo danes najvažnejši in to so problemi naše narodne obrambe. Po običajnih poročilih društvenega odbora so sledile volitve, pri katerih je bil soglasno in z aplavzom odobravanja ponovno izvoljen za predsednika dr. Vinko Vrhunec, dočim je mesto odstopivšega prvega podpredsednika zasedel inž. Fran Rueh, ki je na občnem zboru zastopal bansko upravo. Na izpraznjena mesta v društvenem » tiLiiu so bili z majhnimi izjemami izvoljeni vsi dosedanji člani, med njimi dr. Otmar Pirkmajer. Prav tako je ost.il nadzorni odbor brez bistvenih sprememb. Na kraju dnevnega reda je društvo soglasno sprejelo obsežno resolucijo, v kateri zahteva, da ne glede na izpremenjene prilike, ki jih je prinesel vojni čas, me-rodajna oblastva nadaljujejo z započetim delom za izboljšanje naših cestnih zvez, toda upoštevajoč pri tem prvenstveno tista dela. ki jih zahteva obramba naše države. Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., gradbenemu ministru, barxu ter ostalim društvom za ceste v državi. Nekatere zanimivosti iz poročil, podanih na občnem zboru, bomo prinesli še naknadno. Uspešno delo »Tovarištva« Ljubljana, 22. aprila V beli dvorani hotela »Union«, je bil v nedeljo dopoldne 10. redni letni občni zbor »Tovarištva«, podpornega društva finančnih in drugih državnih uslužbencev. Zborovanje, ki je potekalo v mirnem, tovari-škem soglasju, je vodil predsednik Janko Dolžan, ki je pozdravil številne navzoče člane iz Ljubljane in iz drugih krajev Slovenije. Nato je tajnik Viktor Markič obširneje poročal o društvenem delovanju. Poročali so še blagajnik Viktor Bischof in revizorji Odbor je prejel razrešnico s pohvalo. Ta na videz skromna organizacija je pokazala doslej zelo lepo delavnost in zmogljivost. Lani je spremenila pravila in nekatere pravilnike za svoje sklade ter se s tem ojačila kljub nevarnosti, ki ji je pretila od strani znane ministrske uredbe o razpustih podpornih organizacij. Povečala je delno svoje redno in izredno članstvo. Prvo šteje sedaj 1424, drugo pa 144 oseb, skupno torej 1568 članov in članic, ki so obenem tudi člani posmrtninskega sklada. Poleg tega šteje še bolniški sklad N U' ^^«f^ilšče DRAMA Torek, 23.: Hamlet. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza, čiana Narodnega divadla v Pragi. Sieda. 24.: Partija šaha. Red sreda, četrtek. 25.: Hamlet. Red četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Petek. 26.: Danes bomo tiči. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota. 27.: Hamlet. Rej B in poletni abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Drevi bodo igrali za red A Shakespear-jevega »Hamleta«. »Hamlet je igra o nepravičnosti življenja, o bolečini plemenitega človeka, ki globlje gleda v življenje, tragedija neodločnosti zaradi njegove etike, skepse negotovosti in psiholoških vzrokov. Naslovno vlogo bo igral kot gost Zvoni m ir Rogo z. katerega pivo in drugo gostovanje je potrdilo njegovo priljubljenost pri občinstvu, ki je gosta nadvse prisrčno sprejelo. Uspela sobotna in nedeljsko predstava je priča velike prizadevnosti in umetniške zmožnosti našega ansambla. Nova inscenacija in kostumi, scenska glasba A. Balatke in režija prof. šesta, tvorijo slikovito in zaokroženo celoto. Upravnika Otona Župančiča mojstrski prevod, zrcali vse lepote Shakespear-jevega originala. Zasedba vlog je sledeča Skrbinšek kralj Klavdij. Marija Vera kraljica Gertruda. Lipah Polon'j, Jan Laert, šaričeva Ofelija. Levar Fortinbras in prvi igralec, Peček Hoiatio. Plut I. grobar. Bol-tar-Uknrarjeva igralka. Drenovec Rozen-kranc. Sever Gildenstern, Sancin Osrik, Potokar Duh Brezigar Kornelij. Kaukler Marcel, Presetn k Bernardo. Bratina Francisco in dr. Režiser prof. Osip šest. Insce-nator inž. arh. E. Franz. OPERA Torek, 23.: zapito. (Gostovanje ljubljanske opere v Celju: Rusalkai. Sreda, 24.: Lucija Lammermoorska. Red B in poletni abonma. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. Četrtek. 25.: Adriana Lecouvreur. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Petek. 26.: zaprto. (Generalka). Sobota. 27.: Modra roža. Premiera. Premierski abonma. D°nizettijeva »Lucija Lammermoorska« za red B in poletni abonma bo v sredo. Kot gosta bosta ponovno nastop'la Sonja Ivančičeva, katere debut in gostovanje so spričo njenih znanih glasovnih kvalitet vzbudila med našim občinstvom toliko nedeljene pozornosti. Pevka je pokazala visoko pevsko kulturo in zdrav smisel za toplo igralske doživetje, kar ji je pripomoglo do izrednega odrskega uspeha in Josip Gostič, ki bo pel tenorsko partijo, v ostalih večjih pa sodelujejo Anžlovar. Lupša, Marčec. Rakovec in Barbičeva. Dirigent A. Neffat. Režiser in scenator E. Frelih. Bolgarska umetnica Vanja Leventova, ki je z izrednim uspehom gostovala kot Madame Butterfly, bo nastopila sredi tedna še v naslovni partiji velike italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur« kjer nam bo spet lahko pokazala vso dognanost svoje pevske in igral-! ske umetnosti. Ker je tudi ostala naša zasedba izvrstna s Franclom. Kogejevo, Jankom. Banovcem in Zupanom v večjih vlogah, bo predstava nedvomno vzbudila splošno pozornost. Priporočamo nabavo vstopnic v prodaji. Dirigent A. Neffat. Režiser C. Debevec. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Torek, 23.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 23.: Ana Christie. Red B. Sreda, 24.: zaprto. Četrtek. 25.: Izdaja pri Novari. Premiera. Red C. R I skupno 952 oseb. V preteklem letu, v katerem se je skupno z ostalimi sorodnimi organizacijami borila proti omenjeni ministrski uredbi, je uredila svoja društvena pravila in pravilnike raznih skladov in dosegla imovino 1,039.614 din. V tem letu je prejela tudi 165 prošenj za posojila, cd katerih jih je odklonila le sedem, na račun priznanih pa je razdelila nič manj ko 520.482 din, tako da je povprečno odpadlo na vsakega člana posojilo v znesku 3.294 din. Obenem je društvo znižalo obrestno mero od 6 na 5%. Porodniških podpor je n. pr. razdelilo društvo v znesku 3.150 din, izdalo je 1873 nakaznic za zdravnike, a 1476 nakaznic za zdravila. Na račun zdravniških honorarjev je izdalo 86.884 din. pri lekarnah pa je poravnalo stroške za zdravila svojemu članstvu v znesku 112.706 din. Mimo tega je društvo izgovorilo članom pri Mestnem pogrebnem zavodu 10% popust od razrednih cen zavodovega cenika, pri upravi kopališča »Slon«, je prav tako uspelo doseči znižanje vstopnine za parne kopeli, ukinilo pa je svoji poverje-ništvi v Murski Soboti in Brežicah Na samih posmrtninah je izdalo 80.000 din. Postani in ostani član Vodnikove družbe! j Torek 23. aprila Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Jurjevanje in drugi običaji na Koroškem (ga. Julija čuček). — 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Dekliški zbor. — 18.40: Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. Fr. Veber). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Valčki s plošč. — 20.15: Ivan Pregelj: Ljubljanski študentje (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester igra v oddih. Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20: Komorni trio. — 21: Beethovnove sonate. — 22: Bolgarska glasba. — Zagreb 17.15: Mali orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Koncertni večer. — 22.20: Ples. — Sofija 18: Plošče. — 18.40: Mali orkester. — 19.50: Orgle. — 21.15: Vesela muzika. — Praga 20.10: Pester spored. — 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Lahka glasba. — 23: Češki koncert. — Pariz 20.10: Plošče. — 21.45: Koncert solistov. — 22.40: Komorni koncert. — Rim 17.15: Plesi. — 20.30: Vesela muzika. — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Ples. — Berlin 19.30: Vesela muzika. — 20.15: Petje. — 21.15: Mali orkester. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24.10: Nočni koncert. Iz Krškega kr— Slovo. Krško je zapustil podporočnik g. Drenik Lojze, vodnik krškega orož-niškega voda. Z njim je Krško izgubilo zavednega nacionalista, vestnega uradnika in prijetnega družabnika. Komaj nekaj mescev je bil med nami, pa si je že pridobil splošno priljubljenost. V Ljutomeru, kamor je bil premeščen po služibe-ni potrebi, mu želimo mnogo sreče in uspehov. MALI OGLAS! CENE MAL Po 50 par za besedo, Din 3.— IM OGLASOM davka za vsak oglas ID e/ikralno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi žen i t ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas» Din 20___ Vsi ostali oglasi zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Din 17.— >I>X'JIL>1 Čevljarskega pomočnika iščetn za fina šivana dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11140-1 Pomočnico sprejme takoi salon Bahor Mihael, šelenburgova 6'I. 11139-1 A vio, nioto Avtomotor Fiat 521 Kompleten, v prav do brem stanju, ugodno prodam. Franc Dolenc, Tesarska ulica 7 1086?-10 Žagarja k veneciianki. izurjenega, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na Dolenjskem«. 11144-1 Restavracijsko kuharico gostilna Tvrševa 11143-1 dobro — sprejme Figove, Ljubljana, cesta. Uradnico inteligentno, mlaišo. tudi začetnico, dobro strojepisko iščemo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Delo«. 11122-1 dobro «alon cesta. Frizerko moč. sprejme takoj Klopčavar, Resljeva 11126-1 Služkinjo katera zna kuhati, sprejmem. Hmonska cesta 25. 11127-1 Upokojenec samec, dobi mesto nadzornika z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strog«. 11131-1 Frizerko prvovrstno moc. Naslov v vseh cah Jutra. sprejmem, poslovalni- 11135-1 Kletarja - sodarja treznega, zanesljivega, sprej mem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezen«. 11134-1 Mehanike in ključavničarje sprejmem takoj. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85. 11136-1 2 šteparici in 3 čevlj. pomočnike spreime takoj Anton Ješe Tržič. 11132-1 Dobra strojepiska in stenografka vešča vseh pisarniških poslov s prakso Išče primerne zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe na osji. odd. Jutra pod sVestna in marljiva« 10688-2 Manufakturist izvežban v manufakturi in modni stroki, želi primerne namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11150-2 Pravo Smederevko dobite pri M. Cesar vinska trgovina, Ljubljana VII. Gasilska ul. 3. Telefon 23-69. 112-6 Več lepih oleandrov 2 in 2 in pol m visokih ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10907-6 Več otroških vozičkov novih in rabljenih (stare vzamemo v računi poceni naprodaj pri »Prometu«, (nasproti križanske ccrkvet. 11080-6 Štedilnik za vzidati, dobro ohranjen kompleten, na 2J/2 plošče, prodam. M. Novak. Medvode 2. 10686-6 Kolesa popolnoma nova in rabljena zares poceni kupite pri »Prometu«. fnasproti križanske cerkve). 11083-11 Moško kolo skorji novo, s širokim gumami prodam. Počkaj, Ko-baridska 38/11. 11152-11 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40. 6916-16 Din 60—80.000 bi vložil za kratek čas v podietie ali priložen posel proti popolni sigurnosti. — Obsežne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurnost 100%«. 11121-16 Pekarno vzamem v naiem na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11125-17 Mlekarno z inventarjem oddam takoj za 700 din. Vprašati v Igriški 14/11. d. 11151-19 Pisarniške prostore in dvorano za risanje — iščem. Luč in voda pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetli prostori«. 11145-19 Posest Kdor ima parcelo v bližini centra, a ne more zidati, naj sporoči naslov na ogl. odd. Jutra zaradi dogovora o zidanju ali pa o prodaji parcele. Obsežne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Fortuna«. 11120-20 Stanovanje oddam 1. junija v Alešev-čevi ulici 28. Ljubljana VII 11148-21 Stanovanja Večje stanovanje 6 do 10 sob ali dvoje stanovanj skupaj iščem za avgust ali prej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno stanovanje«. 10773-21a Opremljeno sobo s separatnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Telefon na razpolago. — Marija Zore, Gledališka ul. 12, pritličje. 11152-23 Prazno sobo sončno, išče nedaleč od centi a ves dan odsotna gospa s hčerko dijakinjo. s prehrano samo za hčerko. Sem ze o mirna in poštena stranka ter točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa s hčerko . 11104-23a Sobo lepo opremljeno, strogo separirano v sredini mesta ali v bližini tehnike iščem 1. maja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za stalno«. 10752-23a Izgubljeno; Rezervno kolo tovornega avtomobila sem izgubil v ponedeljek 15. aprila na poti iz Sv. Jurija pri Celju do Žalca. Najditelj naj istega proti nagradi vrne na naslov: Šuli-goj Roman. Sv. Jurij pri Celju. 10792-28 Lokomobilo ca 25 kv. m in parni kotel 35 kv. m grelne površine, v dobrem stanju kupimo takoi. Ponudbe z natančnim opisom moči in proizvodnje pare na uro poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štev. 25150«. 11130-29 Čistokrvne doge pse, stare 3 mesce prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11138-27 SPORT Odmevi minule nedelje Vsakovrstno /lato Kupuje no naivišiib cenah CER . luvelir Ljubljana IVolfova ulica ìmézmiSifèife Zlata zapestna ura se je izgubila v noči od sobote na nedeljo od kavarne Miklič do Delavske zbornice. Pošten najditelj nai jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 11137-28 Stroji Pfaff - Singer Dürkop, Vesta, Adler, Gritzner in še več drugih novih in rabljenih šivalnih strojev poceni naprodai pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve. 11085-29 KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnioica — Svedolikaloir; INSERIRAJ V „JUTRU"! SAMO NEKOLIKO PAR VEC in Vaše zdravje je sigurno zavarovano HuOLLAJK > GUM..? Neprimerno bolj fina in zdrava. Lahka industrija za OBNOVO PREGORELIH ŽARNIC po patentiranem postopku, vpeljana, z možnostjo velikega razvitka — NAPRODAJ zaradi odpotovanja. — Potrebna glavnica cca. 250.000.— din. Informacije: V. KORTIN, Zagreb, Preradovičeva 20. Še nekaj o srbski ligi in bodočem sporedu Kakor smo že včeraj na kratko objavili v ponedeljskem »Jutru , je XVII. ali predzadnje kolo v tekmah v srbski ligi prinesle nekatera huda presenečenja. Največje med vsemi je vsekakor to, da je sarajevska Slavija na svojih tleh porazila moštvo BSK-a, ne mnogo manjše pa tudi ono, da je Vojvodina sredi Beograda zasluženo odnesla drugoplasirani Jugoslaviji obe točki. Slednjič je bilo gotovo zelo malo takih, ki so računali, da bo odlično moštvo Bate. kljub temu, da je moralo nastopiti na tujih tleh, pustilo ves izkupiček ŽAK-u v Subotici. Med zmagovalci zadnje nedelje sta bila v tej ligi slednjič še Bask — kot edini beograjski klub — in pa Gradjanski iz Skoplja, ki je precej lahko opravil z Jedinstvom. Tabela v srbski ligi so kljub vsem tem nepričakovanim dogodkom v bistvu ni spremenila in je pred zaključnimi petimi tekmami zadnjega kola, ki bodo prihodnjo nedeljo, naslednja: BSK 17 14 1 2 76:17 29 Jugoslavija 17 9 5 3 51:17 23 Slavija (S) 17 10 2 5 47:27 22 Vojvodina 17 8 5 4 35:31 21 Gradjanski (S) 17 9 1 7 30:34 19 Bata 17 6 4 7 31:36 16 Jedinstvo 17 7 2 8 31:39 16 ŽAK 17 5 0 12 19:60 10 BASK 17 2 5 10 18:34 9 Zemun 17 1 3 13 17:59 5 Tekmovanje v ligah se bo končalo, kakor rečeno, prihodnjo nedeljo, in sicer v srbski in hrvatsko-slovenski obenem. Spored zadnjega termina je naslednji: v srbski ligi: v Beogradu: BSK—Zemun in Bask—ŽAK, v Sarajevu: Slavija—-Ju- KDOR ZIDA dobi ves stavbeni material pri „MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I Pevska in glasbena društva, POZOR! Koncertni klavlr$ — Spindler, Maribor, Smetanova 29/111. tipa Schweighofer Wien, poceni naprodaj 1DODDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDL Globoko užaloščeni javljamo, da je v nedeljo popoldne preminul naš predragi brat, bratranec, stric, nečak, svak, gospod Bogomil Goràzd Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 23. aprila ob 5. popoldne, izpred hiše žalosti, Nunska ulica št. 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. aprila 1940. Rodbini: GORAZD — Ing. LESKE in ostalo sorodstvo. Sobo z vso oskrbo oddam v gostilni Mrak, Rimska cesta. 11149-23 Kokosovega olja prodam nekai sodov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijsko«. 11141-6 Otroški voziček globok, dobro ohranien — T>rod.im. Regally, Sv. Petra cesta 21/11. 11123-6 Večjo množino spominčic za nasade prodam po zelo nizki ceni. Mirko Hace, Zaboršt p. Domžale. 11124-6 Potovalna aktovka se ie izgubila v nedeljo 21. IV. 1940 od Preserja do Radomlia z naročilnimi kniigarni. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v trgovini Cerar. Radomlje. 11128-28 ■e a entivtvB s-v Vajenci(ke) 16 leten fant zdrav, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom, kjer je trgovska nadalje-valna šola. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Pošten«. 11129-44 Brez posebnega obvestila. Po težkem trpljenju nas je danes zapustila naša ljubljena žena, mama, hčerka, sestra, stara mama in tašča, gospa ANA NATEK vdova MIKUŠ roj. ERMENC SOPROGA POŠTNEGA URADNEGA RAVNATELJA V POK. IN POSESTNICA Pogreb bo iz hiše žalosti, Obrežna cesta l/a, v sredo 24. aprüa ob 14. uri do Glazije, odkoder jo prepeljemo v njen ljubljeni Gornjigrad. Maša zadušnica bo v petek, dne 26. aprila ob pol 7. url zjutraj r žepni cerkvi sv. Danijela v Celju. V CELJU, dne 22. aprila 1940. FRANJO NATEK, soprog; inž. MIRKO in učitelj STANKO, sinova; ANA LENKO vdova ERMENC, mama; MARICA JELOVŠEK, sestra; FRANTO, TONČEK NATEK in VERA poročena KRAUT, pastorki; JELKA in ŠTEFI MIKUŠ, snahi; KRAUT VLADO, zet ter ostalo sorodstvo. goslavija, v Borov»: Bata—Jcdinstvo in v skopi ju : Gradjanski—Vojvodina. V hrvatsko-slovenski ligi: v Zagrebu: Gradjanski—Hašk in Concordia—Slavija (V), v Splitu: Hajduk—S-šk. v Subotici: Bačka—rylit Gr v OsiJ.l.u: :-'Javlja (O) — Tako bomo torej prihodnjo nedeljo dobili končne plasmaje 20 najboljših nogometnih klubov iz vse eržava, ki so se od zadnjih dni avgusta odnosno septembra lanskega leta borili, da bo ziaj še šest najboljših med njimi tekmovalo dalje v ožjem tekmovanju za naslov državnega prvaka. Termini za te finalne tekme so že izžrebani in se bo tekmovanje zaradi pomanjkanja terminov začelo že na praznik 2. maja z dvema tekmama — Gradjanski ta dan ne bo mogel nastopiti, ker igra Hrvatska v Budimpešti meddržavno tekmo z Madžarsko —, in siccr med Haškom in Jugoslavijo ter BSK in trotjeplasiranim klubom iz hrvatsko-i lovenske lige. ★ Izmed nedeljskih nogometnih izidov moramo naknadno zabeležiti še tekme za državno prvenstvo na Madžarskem, ki so se končale takole: Haladäs—Ujpest 3:0, Sze-ged—Gama 3:3, Torekvés—Elektromos 1:0. Szolnok—Taxi 1:1, Ferencväros—Kispest 5:1. V prvenstvu vodi Hungaria z 31 točkami pred Ujpestom s 30 in Ferencväro-sem z 28 točkami. V italijanskem prvenstvu, o katerem je nedeljske rezultate objavila že ponedeljska izdaja »Jutra«, se je vrstni red zaradi poraza Bologne spremenil na vrhu tabele. Bologna je morala namreč prepustiti vodstvo Ambrosiani, ki je nabrala že 38 točk. medtem ko jih ima Bologna le še 36, tretje-plasirana Genova pa 32. Naši beli mušketirji v Italiji Na velikem turnirju za mednarodno prvenstvo Italije v Rimu, na katerem sodelujejo razen elite italijanskih igralcev tudi najboljši predstavniki tenisa iz Nemčije, Madžarske in Rumunije, so zastopani tudi naši beli mušketirji Punčec, Pallada in Mitič ter državna prvakinja Hela Kovačeva. V finalni tekmi v singlu je naš Punčec nastopil proti Rumunu Tanacescu in zmagal v petih setih 4:6, 3:6, 6:3, 6:2, 6:4. Sprva je Punčecu šlo precej slabo, očividno zaradi utrujenosti od številnih iger po Italiji. Pozneje se je močno popravil in po odločilnem preokretu v tretjem setu dobil tudi gladko naslednja dva, ki sta mu prinesla to mnogo opaženo zmago. V nedeljo je bil na tem turnirju tudi finale v parih, kjer sta igrala Punčec in Pallada proti Italijanoma De Stefaniju in Taroniju. Igra v nedeljo ni bila končana, ker se je prej zmračilo. Jugoslovena sta dobila prvi set s 6:3, drugega pa so z nekoliko sreče spravili zase Italijani s 5:3. Razpis table-teniškega turnirja za prvenstvo Ljubljane SK Korotan razpisuje VI. pokalni table-teniški turnir za prvenstvo Ljubljane. Turnir bo 27. in 28. aprila v dvoranah SK Korotana na Rakovniku: 27. apr. od 19.— 22. ure, 28. apr. od 8—12. in od 14. ure do konca, žrebanje bo 27. apr. v navzočnosti zastopnikov sodelujočih klubov. Igra se po pravilih JTTS s New-Villa žogicami. Pravico nastopa imajo vsi klubi in igralci, včlanjeni v JTSS. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: a) moštva, b) single seniorjev, c) single juniorjev, d) double. Moštvo tvorita dva igralca. Vsak klub lahko postavi več moštev. Pod a) in d) se igra po čistem pokalnem sistemu, na dva dobljena seta. Seniorji in juniorji igrajo po pokalnem sistemu do četrtfinala, finale pa po sistemu na točke (vsak z vsakim, na dva dobljena seta. Protesti se uvažujejo le, če so predloženi v pismeni obliki in najpozneje pol ure po odigrani partiji s priloženo kavcijo 30.— din, ki se vrne, če se protestu ugodi. Zmagovalci prejmejo prehodne pokale, ki se morajo vsako leto 7 dni pred pričetkom turnirja vrniti nepoškodovani prireditelju. V trajno last preide pokal po trikratni zaporedni zmagi ali petkratni v presledkih. Nekateri zmagovalci in finalisti dobe diplome in praktična darila. Prijave igralcev z disciplinami, v katerih žele nastopiti, je treba poslati najpozneje do 26. aprila na naslov: SK Korotan, Ljubljana, Rakovnik. Juniorji morajo imeti legitimacijo, iz katere naj bo razvidno njihovo rojstno leto (1924 in mlajši), sicer ne bodo pripuščeni k tekmovanju. Prireditelj si pridržuje pravico morebitne spremembe, o kateri pa bo pravočasno obvestil sodelujoče klube. — Prenočišča in prehrano preskrbi lahko prireditelj v istem poslopju, kjer bo turnir, proti odškodnini 20.— din, toda za prenočišča je treba zaprositi najpozneje do 24. aprila, ker se na poznejše prošnje ne bo mogoče ozirati. Krasna darila za drugoplasirane vseh disciplin bo dobavila tvrdka »Speotrum«, tvornica ogledal in brušenega stekla, Celovška 81. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ljubljanski župan. — Avtomobilske in motociklistične dirke v Beogradu odložene. Jugoslovenski Lepe starke Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada Smetana mleka in olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano — pomešane sta že z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena Od nje izgleda koža sveža in mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da »e mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno, da jo začnete še danes uporabljati, pa boste izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar. Touring klub v Beogradu obvešča vse zainteresirane klube, da so avtomobilske in motociklistične dirke v Košutnjaku. ki bi morale biti prihodnjo nedeljo 28. t. m.. odgodene. Prireditelji računajo, da bodo mogli to prireditev izvesti na dan 16 junija, torej za pravoslavne Binkošti. Iz življenja na deželi Iz Slovenjega Gradca sg— Frizerski pomočniki v Slovenjem Gradcu niso kar tako, te dni so javno proglasili, da so pozvali na korajžo trgovske pomočnike. Menili so vsi da bo boksarski ali pa kak drug boj, v resnici pa so se domenili, da se sprimejo v nedeljo 28. t. m. ob 16. na zelenem polju pri nogometu. V moštvu trgovskih pomočnikov bo nastopilo nekaj novih kandidatov za državni dres, dobili so si celo trenerja, ki trdi, da je že marsikaj pretrpel, saj je že na mednarodnih nogometnih tekmah pobiral žoge za golom. Frizerski pomočniki o svojem moštvu molče, samo odločili so se, da bodo ves ta teden porabili za smotrno vajo, ker pa se boje, da bi se prišli trgovski pomočniki k njim učit, bodo trenirali ponoči in, če bo treba, v zaprti dvorani. Namen prireditve je dobrodelen, saj sta se obe moštvi odločili, da se porabi del čistega dobička za protituberkulozno ligo. Vabimo vse, ki si žele poleg vrhunskega nogometa prijetno zabavo, naj le pridejo na tekmo. sg— Občni zbor moške podružnice CMD je bil v četrtek zvečer v Sokolskem domu. Začetek se je nekoliko zavlekel, ker je večina članstva pohitela na predavanje, katero je priredilo Sokolsko društvo. Predsednik Miloš Grmovšek je po pozdravu članov in sreskega načelnika g. Hrašovca obširno poročal o delu podružnice, ki je bila zelo delavna. Tudi novemu odboru na-čeluje g. Grmovšek. Po občnem zboru so zborovalci pokrenili majhno nabiralno akcijo in zbrali 215 din. sg— Lepa slovesnost. v nedeljo je obiskal naše mesto divizijski general g. šte-fanovič iz Ljubljane, kateremu so pripravila tukajšnja društva svečan sprejem pred občino. Sprejema se je udeležilo številno zavedno prebivalstvo. Hišni lastniki so razobesili narodne trobojke in okrasili okna. da izkažejo spoštovanje visokemu vojaškemu dostojanstveniku in po njem vsej naši narodni vojski. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega nepozabnega brata ADOLFA PEČEJA KAPETANA V POKOJU mu podarili cvetje ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. LJUBLJANA, 22. aprila 1940. Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Staako Virant, - Za Narodno tiskarno * d. kot tiakarnarja Fran Jeran . - Za «aeratili del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi * Rublja».