------    114   ------
Skrivnost najdivjiše konje v malo minutah
ukrotiti.
Po vseh časnikih se govori sedaj od nekega Ameri-kanca, John Raley-a po imenu, kteri zna na neko čudno vižo najhuje konje v malo minutah ukrotiti. Nidavno kar je vpričo kraljice angležke v Londonu ukrotil 18 mescov starega divjega žebca, kterega poprej še nihče ni mogel jezda-riti. Bil je Raley poldrugo uro sam ž njim v jahavnici; potem odpre vrata in glej! Amerikanec sedi mirno na konji. Kraljica se poda potem sopet za malo časa na polje poleg ja-havnice, in ko se sopet verne v jahavnico, leži žebec na tleh in Amerikanec se igra z njegovimi zadnimi kopiti. Kasneje je ponovil svojo skušnjo na nekem angležkem konji, kteri se vleže in po tleh valja kakor najkrotkeji psiček. Iz Londona je Raley na poklic cesarja Napoleona se podal v Pariz, kjer ravno te čuda dela s svojo umetnostjo* Najdivjiše konje je ukrotil v 10 minutah; serborite kobile in uporne konje, kteri poprej niso bili za nikakoršno rabo, je v kratkem tako privadil, da so bili tretji dan za vprego in vožnjo. Vsakega konja je dosihmal ukrotil. Cesar Napoleon je izvolil komisijo zvedenih mož, kteri naj skusijo zvediti skrivnost Raley-evo. Kakor uradni časnik „Mo-niteur" sedaj javlja, je omenjena komisija enoglasno priznala, da je Raley-ev način konje krotiti prost, pameten in tak, da ga more vsak umen hlapec rabiti, — da se na to vižo dajo mladi in stari konji ukrotiti, in da nič ne škoduje zdravju. K večem v 4 dnevih je vsak konj krotak, popolnoma pokoren in za vsako rabo pripraven. V Londonu so hotli Raley-u njegovo skrivnost odkupiti, al sliši se, da je preveč terjal, in da se mu dosihmal ni odkupila. Sedaj barantajo ž njim v Parizu. Raley terja 200,000 gold.; sklenili so, ta znesek nabrati z dobrovolj-nimi doneski;   sam cesar Napoleon je podpisal 2000 gl. sr.
Kmetijski francozki časniki se sedaj pogovarjajo o skrivnosti tega čudnega krotenja konj, ktera se namerja s tolikim dnarjem odkupiti. Nekteri mislijo, da Raley-eva skrivnost ni nič druzega kakor „uroka, kterega se A meri kane i že od nekdaj poslužujejo, da krote ne le konje, temuč vsako divjo zverino. Amerikanec konju ali govedu pokrije z dlanima oči, da nič ne vidi, in mu diha v nosnice, tako, da topla človekova sapa gre konju v nosnice. Izperva je konj zlo nepokojen, pa ne hud, al kmali se umiri in se trese. Sedaj gospodar umakne roke z oči in pregovori na glas nekoliko besed, da živina njegov glas zastopi — odsihmal je pokorna in krotka. Ako bi to pervi dan se ne zgodilo, se ponavlja vse drugi dan. Krotivec pa mora biti sam z živino, ktero hoče ukrotiti, in v tesui štalici; tudi je treba živini oči z rokama popolnoma zatisniti, tako, da ne vidi, odkod mu ona topla sapa v nosnice pride. Taka poskušnja terpi navadno 20, in le pri najdivjiših konjih in govedih 40 minut. Pa ne le gospodar more svojo živino tako ukrotiti, ampak vsak drug.
Al je to, kar Raley s hudimi konji počenja, ravno to, kar počenjajo Amerikanci, ne vemo, ker nam Raley-eva skrivnost ni znana.
v
Želeti je, da bi se zvedilo, v čem obstoji to kro-tenje hude in uporne živine; saj je znano, koliko nesreč se po taki živini zgodi. Zato bomo pazili, kaj se bode o tem dalje slišalo.                                     Po „Gosp. listu.44