Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 218 (9523) TRST, nedelja, 19. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA PRIZADETEM PODROČJU OSTAJAJO V GLAVNEM LE SPOSOBNI ZA DELO Nad trideset tisoč ljudi iz Furlanije in Benečije je zapustilo domače kraje Deželno odposlanstvo KPI obiskalo Benečijo in seznanilo komisarja Zamberlettija s potrebami beneških Slovencev - Začasna izselitev ne sme razpršiti narodnostne skupnosti - Manca (PSI) za novo deželno vlado - Zamrznjene cene proti špekulacijam in mobilizacija delovne sile VIDEM, 18. — Nad trideset tisoč ljudi, v glavnem otrok, starcev in žensk, je že zapustilo podrte domačije v vaseh in trgih, ki jih je prizadel potres in so se zatekli v obmorska letoviščarsHa središča. V Gradežu, Lignanu, Bibioneju in Jesolu občinske uprave s pomočjo vojske in Rdečega križb skušajo za begunce ustvariti kar se da organizirano strukturo pomoči. ~ ~ , pomagati pri postavljanju lesenjač in montažnih stanovanjskih objektov, kmetje z živino in nekatere vaške skupnosti, ki nočejo zapustiti domačega kraja. Zanje bo moral izredni vladni komisar Zamberletti najprej poskrbeti in jim nuditi vsaj prikolice, da bodo lahko prezimili. Po prvih statističnih podatkih računajo, da je v Huminu ostalo od 12 tisoč prebivalcev vsega tri tisoč, v Tolmeču je ostalo pet tisoč ljudi, prav toliko pa se jih je izselilo, medtem ko je Ratenj zapustila glavnina prebivalstva (2 tisoč 500 na 2.800). Iz Bordana, ki je popolnoma uničen, je odšlo 980 oseb. Ostalo jih je dvajset. Izredni vladni komisar Zamber- Ne gre namreč slamo za stanovanja, pač pa tudi za prepotrebno zdravniško pomoč, šole in vrtce, menze in prevoze z avtobusi v kraje, kamor nekateri odhajajo vsak dan v službo. Na področju, ki ga je prizadel Potres ostajajo v glavnem ljudje, ki so sposobni dela in nameravajo l,»Mll||||||||M:;:;:;,,.m|im||m|m|||||||||||||||m||I| Dolg ja velik Po nedopovedljivem stopnjevanju srhljivih potresnih sunkov od 11. do 15. septembra 1976 je nastopil trenutek, ko je človek znal reagira-ti samo še nagonsko. Toda zemlja, materino naročje, je nenadoma pretrgala življenjsko nit, ki vse povezam v čudovitem skladju bitnošt-™ega utripa in nastala je praznina. Tedaj je zmanjkala še tista najmanjša zanesljivost, ki jo človeku narekuje nagon. Bili so to samo trenutki, toda njih razsežnosti ni mogoče izmeriti. O tem samo v najmanjši meri govorijo materialne razvaline, zakaj veliko je razdejanje v človeku. Zdaj je pred-Vsr,ni potreben življenjski zanos. Težko je temu nesrečnemu jur-anskemu ljudstvu, za katerega i-a'ijanska nacija terja bratske pra-Vlcf- Ostre obsodbe so bile na ta račun izrečene. Od 6. maja dalje je atija začela bolj in bolj odkrivati ui lani jo in spoznavati ponosno dostojanstvo Furlanov. Zgodilo se je, Pa čeprav na račun potresa. Zakaj se to ni zgodilo za slovensko ludstvo, ki brezpravno umira v J"* «otjnku skrajno nevarnega seiz-? °škega področja, odkod vztrajate na takem pečatu brezimnosti? j °g ejte, ljudje, od Kanalske dona navzdol, preko smrtno ranje-? e2^e- v dolinah in na pobočjih eru, Karnahti, Nadiži, v popol-0?na Porušenih vaseh in zaselkih, joosocl so stali domovi Slovencev, hrht’ k* so nd cmeraj nosili na u, skrivljenem od dela, težko v. f.7718 usode, ljudi, ki niso ni-oii ničesar zahtevali. Poglejte, pa -1 prisiljeni pozabljati, pozab-a ’ na možnost znosnega življenja * rodni grudi, pozabljati na do-vJanStV° domače- materine go-,ce. pozabljati na pozive iz svo-narodnostne podzavesti, pozab-ieni od vseh - pozabljati. Od je n1?™? Še dndatna tragedija, ki ■ p tzactela slovensko narodnostno letti, ki se je izkazal zaradi naglega in odločnega ukrepanja, je navezal prve stike z župani prizadetih občin, ki jih je obiskal s helikopterjem. Prav tako je sporočil videmski trgovinski zbornici ukaz, naj bodo v krajih, ki jih je razdejal potres, odprte trgovine. Zbornica naj nadzoruje tud; cene, ki so od 6. maja porasle za 20 odstotkov. Zamberletti je odredil tudi, da so v Furlanijo iz drugih krajev Italije pripeljali prvi tovor 400 ton cementa, ki je zadnje čase dobesedno izginil in so ga brezobzirni špekulanti prodajali s sistemi črne borze. Da bi preprečil siceršnje špekulacije je komisar Zamberletti «zamrznil» s svojim ukazom vse cene na potresnem področju in obmorskih krajih, kjer žive begunci. Prav tako je zamrznil cene kmetijskih strojev ter gradbenega materiala. Vladni komisar je, med drugim, izdal poziv za mobilizacijo razpo- skupnost Italiji. nrohiZan,0SU splošne solidarnosti s ivalstvom z vsega razdejane- do iz- Področja, prihajajo zlasti ZH Okretne akcije hitrega u- ZtTni Zat0 zasluzi izjemno i- takn posebnega komisarja s strnn òeznim Polnomočjem, vse-transko zaupanje, žolčne razpra-n s enlna modrovanja v okvi- moa,T arSkih . interes™ niso ristir m Ue morei° v ničemer ko-Zntn * ■ prlzadetemu prebivalstvu, nia v tUdl skraini čas za deja-od ±m0rai° prihaiati do ^raza šupvJf ^ mvzgor’ z aktivnim pri-no i T” vsek’ Pošteno, požrtvovalni ŽIT' Kdor pa Poskuša na dovouN neSreČi Zase kovati ne- do2r ' Pn,ite’ tega mora takoj doleteti pravična kazen, kajti ša-ah ne smejo žl„etž med ljudmL ukrepanj ? Pr°9ram hitrega dnem^lf ’ Že Tes’ da se 2 novim nas J tUdi novo uPanje. Za ki je JP0Sei?ei mžno■ da iskra, ščenih ,e,a;,.tIeIa ® zatišju zapu-padnem ?Clj Skra^nem’ 2» nostnenn 2“ slovenskeOa narod-losbiega prostora, ob teh posled- končno fUSnjah ne zamre. In duhl p ndai ie Skraini čas. da v Ponosno Vrednot’ ki krasijo in narnrì ta^h° ltallianske države 2 obraza’tle'ta,0dStrani potni prt zaživi 9a hudstva- da lahko *-»”2rjar-—• FJLIBERT BENEDETIč IIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllllIllllllIllllllllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIfllTIIIIIIIIIIIII PO POLURADNIH VESTEH IZ ŠPANIJE Fašist Nardi baje umrl na Malfarci Domnevni morilec milanskega komisarja Caiabresija naj bi bil žrtev prometne nesreče RIM, 18. — Gianni Nardi, fašistični pretepač in eden od domnevnih morilcev policijskega komisarja Caiabresija, naj bi umrl v prometni nesreči na španskem otoku Mallorca. Španska policija vesti ni še uradno potrdila, vendar pa kaže, da je po funkcionarjih Interpola že obvestila italijanske kolege, da je žrtev prometne nesreče ravno fašistični pretepač iz Ascoli Picena. Vest o Nardovi smrti je potrdil tudi prevratnikov zagovornik odv. Fabio Dean. Odvetnik je dodal, da je fant izgubil življenje 10. septembra, ko naj bi na nekem o-strem .ovinku zaradi prekomerne hitrosti izgubil oblast nad svojim fiatom 127 in čelno trčil y tovornjak, ki je ravno v tistem trenutku privozil v nasprotni smeri. V ponesrečencu naj bi španski policisti spoznali Nardija ob prisotnosti funkcionarjev italijanskega konzulata. Odv. Dean, ki se je vrnil v petek iz Španije ni povedal, kdaj in kje je bi' pokopan fant. kot tudi ne, če je truplo i-dentificiral kdo od sorodnikov Kot rečeno v Madridu pa zaenkrat še niso uradno potrdili vesti o prevratnikovi smrti. Policisti priznavajo le, da je tujec, ki je izgubil življenje v prometni nesreči na Mallorci imel perujski potni list, vozil pa je avto z itali, ansko evidenčno tablico. Gianni Nardi, sin znanega mdu-strijca iz Ascoli Picena, je eden od najbolj žalostno znanih fašističnih pretepačev, ki jih roka i-talijanske pravice vse preredko doseže. Prvič je imel opravka s policijo leta 1967, ko je bil vpleten v umor uslužbenca neke bencinske črpalke v Milanu. S pomočjo spretnih odvetnikov pa tudi zaradi prekomerno dolge nreiska-ve se je rešil ječe in njegpvo kaznivo dejanje je zastarelo preden se je sploh začel proces. Pet let pozneje je bi! znova a-retiran zaradi tihotapljenja orožja in razstreliva iz Švice v 1-talijo ter osumljen sodelovanja pri umoru komisarja Caiabresija. Po nekaj mesecih pripora pa je bil izpuščen na crostosi, ker preiskovalci niso odkrili nobenega indica, ki bi lahko podkrepil nji-1 hovo domnevo, šele dve leti pozneje se je namestniku milanskega državnega pravdnika javila neka ženska, ki je trdila, da 'je Nardi skupno z Brunom Stefanom in nemško igralko Gudrun Kiess odgovoren za umor policista. Sodnik je znova podpisal zaporni nalog za pretepača, a bilo je prepozno, ker je osumljena trojica že zapustila Italijo. Stefano in Kiessova sta bila pozneje aretirana v Španiji, vendar pa iu tamkajšnje oblasti niso izročile ita- lijanskim. Nardi pa je po begu iz Italije izginil. Govorilo se je, da živi v Južni Ameriki in se poredkoma vrača v F.vropo, marsikdo pa trdi tudi, da je več mesecev nemoteno kolovratil po Italiji. Protislovni oMožcvald stotnika Margherita PADOVA, 18. — Pred padov-skim vojaškim sodiščem se je danes nadaljeval proces proti policijskemu stotniku Margheritu. obtoženemu neposlušnosti in prevratniškega rovarjenja. Številne priče, v glavnem policijski agenti, častniki in podčastniki, so v svojih izjavah prikazali obtoženca kot osamljenega, nezrelega in nič kaj bistroumnega človeka, ki je v zadnjih časih doživljal globoko krizo. Ko pa so z moralnega ocenjevanja stotnika prešli na dejstva so kot njihovi včerajšnji kolegi zabredli v protislovja ir netočnosti, ter se končno skušali rešiti s klasičnim «ne spominjam se». ložljive delovne sile, kajti v Furlaniji je potrebno opraviti trgatev in spraviti pridelek sadja in koruze. Med ukrepe, ki jih velja omeniti, je tudi «civilna služba» v okviru gasilskih oddelkov, ki jo bodo o-pravljali naborniki iz Furlanije. Poziv predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija ostalim deželam v Italiji, naj pomagajo Furlaniji, je naietei na takojšen odmev. Znano je, da so druge dežele (Lombardija, Piemont, Emilija Romagna) takoj priskočile na pomoč ob majskem potresu, vendar so se pritoževale, da jih krajevne deželne oblasti ne marajo. Tokrat se je prvi odzval Piemont. Deset kilometrov dolga kolona prikolic (250 jih je bilo) je prispela v Videm na razpolago ljudem s potresnega področja. Prikolice so pripeljali lastniki, kolono pa je vodil predsednik dežele Piemont San-lorenzo. Kolono prikolic je pričakal Pittoni, ki se je zahvalil za pomoč. Sanlorenzo pa je pripomnil, da je nagla pomoč možna zaradi bistvene enotnosti političnih in družbenih sil te dežele za pomoč Furlaniji. Tisoč prikolic pa je poslalo notranje ministrstvo. V politično razpravo o stanju v Furlaniji je medtem posegel član socialističnega tajništva poslanec Enrico Manca. Vodil je delegacijo PSI, k,i je obiskala deželo in se .srečal s komisarjem Zamberletti jem. Poudaril je. da bodo demokratične sile podpirale Zamberlettija, ki dokazuje, da se vlada zavzema za Furlanijo, vendar je takoj dodal, da bi morala z njim sodelovati tudi demokratična deželna uprava. V tem smislu je ostro ocenil zaprtost KD v Furlaniji-Julijski krajini. Manca je poudaril, da se mora v naši deželi oblikovati nova deželna vlada s sodelovanjem vseh demokratičnih sil, brez izjeme. Beneško Slovenijo je obiskala tudi deželna delegacija KPI, ki so jo sestavljali senatorka Jelka Gerbčeva, deželni svetovalec Dušan Lovriha, videmski pokrajinski svetovalec Pavel Petričič in drugi. Srečali so se z župani Rezije, Na Bili, Barda in Špetra Sloveno v, z ljudmi v šotoriščih in vaškimi skupnostmi prizadetega področja. Seznanili so se z zahtevami in potrebami ljudj in ugotovili, da odhod dobršnega dela prebivalstva, predvsem žena, ustvarja resne težave pri preskrbi s toplo hrano in pospravljanjem pridelkov, oziroma rejo živine. Marsikje bi zato bilo potrebno urediti skupne ali vojaške kuhinje in skupne hleve za živino. Odposlanstvo KPI še posebej poudarja, da je najvažnejša ohranitev obrambne skupnosti slovenskih vasi, točneje slovenske narodnostne tkanine na tem področju. Ta je pa danes v nevarnosti, tudi zaradi raz- pršenega odhajanja v obmorske kraje. Zato meni KPI, naj bi slovenske izseljence osredotočili v Gradežu, čeprav je bil o tem izdan ustrezen sklep. Če upoštevamo, da je bila Slovenska Benečija že narodnostno in gospodarsko zapostavljena, izčrpana zaradi gospodarske emigracije, pomeni raz-prševanje Slovencev nov narodnostni udarec. Zato so se odposlanci KPI podali k izrednemu vladnemu komisarju Zamberlettiju in ga opozorili na vsa ta vprašanja. Srečanja z Zamberlettiiem so se u-deiežih, poieg senatorke Gerbčeve še poslanci Cuffaro, Baraeeiti in Colomba skupno s pokrajinskim svetovalcem prof. Petričičem. Vladni komisar Zamberletti je zahteve KPI vzel na znanje in zagotovil, da bo izdal ukrep o o-sredotočenju izseljenih Slovencev iz Benečije in Rezije v Gradežu, ki je —- med drugim — tudi najbližji njihovim domačim krajem. DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: V UREDNIŠTVU : Zbralo ŠD Polet 302.000 lir, prof. Franc Škerlj 50.000, Špela 10.000, družina Riosa 10.000, Zofija Dekleva 10.000, Ivana Čer-naz 10.000, Nada Godina 10.000, Vida Godina 10.000, družina Gruden 20.000, Ivanka Vidmar - Gia-ccni 5.000, Alenka in Pino Ru-dež 50.000, Justi Race 50.000 lir. V spomin na Vladimira Sancina daruje mama Notburga 10.000 lir. ZA ŽRTVE NA TOLMINSKE : Špela 10.000 lir, Ivanka Vidmar - Giaconi 5.000 lir. POVZETEK V uredništvu V Gorici Na Tolminskem Prejšnja vsota SKUPAJ 547.000 lir 10.000 » 15.000 » 572.000 lir 36.759.821 » 37.331.821 lir Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trsfu Ul. Montccchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. v Gorici Ul. 24. maja ! in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. MED SPOPADOM IN KOMPROMISOM Leve struje v KD iščejo «tretjo pot» Prvi znaki, da namerava Moro prevzeti krmilo stranke RIM, 18. — Levica KD išče svojo «tretjo pot» med spopadom (v katerem bi bila poražena) in kompromisom (katerega ne mara) s komunisti. O tem razpravljajo pristaši struj levice v Saint Vincentu. Zanje je sedanja pot «soočenje» s KPI, točneje z vso levico. Ta del pravzaprav poudarjajo potem, ko je v socialističnih vrstah vzbudila nemalo razburjenja izjava, da bi se morala KD pogajati naravnost s komunisti, brez vmesnih posrednikov. Toda stvar se zapleta, če se kdo vpraša kaj pravzaprav pomeni soočenje. Na to vprašanje ni nihče odgovoril, čeprav morda mislijo demokristjani na možnost, da bi se v Italiji oblikovalo novo politično ravnotežje, v katerem naj bi KD vladala, KPI pa dajala nasvete demokristjanom, kako naj to svojo nalogo opravljajo. Mnogo je medtem znakov, ki kažejo na skorajšnji povratek Alda Mora h krmilu krščanske demokracije. Sam sicer ni šel v Saint Vincent, pač pa je tjakaj poslal svoja najzvestejša sodelavca: ministra Moriina in poslanca Andreatto. Prav ta je prevzel nalogo, da zbranim pristašem levih struj pojasni, kaj želi Moro. An- .................... NA TRGU TIEN AN MEN PRED «NEBEŠKIMI VRATI» V Pekingu so se slovesno poslovili od pokojnega predsednika Maocetunga Na žalni svečanosti je bilo milijon ljudi: delavcev, predstavnikov vojske, kmetov in drugih - Hua Kuo Feng: boj proti supersilam PEKING, 18. — Kitajski narod se je danes poslovil od svojega pokojnega predsednika Maocetunga, od človeka, ki je mnogo pomenil ne samo v zgodovini Kitajske, temveč vsega človeštva. Ob 15. uri je bila na Trgu Tien An Men zadnja žalna pogrebna svečanost, ki se je je udeležilo prav gotovo milijon ljudi. Že v današnjih zgodnjih jutranjih urah so oblasti zaprle vse dostope do trga in so se morala sploh vsa vozila ustaviti kakih pet kilometrov od kraja pogrebne svečanosti. Ogromni trg Tien An Men je bil prepoln ljudi, ki pa so stali v vrstah, kot je bilo določeno že vnaprej. Na častni tribuni so bili najvišji predstavniki kitajskih partijskih, . političnih, vladnih in vojaških oblasti. Osrednja tribuna pred vhodom v «prepovedano» mesto, pred «nebeškimi vrati» (nekdanjo rezidenco kitajskih cesarjev) pa je ostala prazna morda v počastitev pokojnega predsednika, ki je pred skoraj 30 leti na istem mestu proglasil rojstvo Ljudske republike Kitajske. Pred tribuno je bilo položenih več kot 200 vencev. Na glavni tribuni so bili prvi podpredsednik partije in ministrski predsednik Hua Kuo-feng, ter podpredsednika partije Vang Hung-Weng in Yeh Kien-Ying. Maocetungova vdova Čang Čing, ki je članica politbiroja partije, je stala v vrsti voditeljev na mestu, ki ji pripada po že ustaljeni lestvici. Ženska je bila pokrita s črnim pajčolanom. Na ogromnem črnem transparentu pred tribuno je pisalo: «Slovesna pogrebna svečanost v spomin našega velikega voditelja in učitelja predsednika Maocetunga». Na drugih transparentih, ki so bili dolgi kakih sto metrov, pa je pisalo: «Ostanimo verni poslednji oporoki predsednika Maa ter nadaljujmo dokončen boj za zmago proletarske revolucije». Na pogrebni svečanosti je bil navzoč celoten kitajski narod: vojaki treh rodov, miličniki, delavci, kmetje, ki so prišli iz bližnjih komun, študentje in rdeči gardisti. Točno ob 15. uri (po krajevnem času) je podpredsednik partije Vang Hung-Weng odprl žalno svečanost. Za tri minute se je ustavilo življenje v vsej Kitajski, saj je kitajska televizija prenašala svečanost v najbolj zakotne kraje države. Nato je spregovoril vladni predsednik Hua Kuo-feng, ki je v svojem 20-minutnem govoru poudaril, da bo misel pokojnega predsednika Maocetunga še vedno živela v srcu m duši kitajskega naroda. Med drugim je dejal, da je imel Maocetung izredno velike zasluge za razvoj revolucionarnega gibanja v boju proti imperializmu ter še posebej v boju proti svetovni hegemoniji dveh supersil, se pravi ZDA in Sovjetske zveze. Nadalje je dejal, da bo kitajska KP ostala zvesta načelom proletarskega internacionaiizma ter podpiranja vseh gibanj, ki pripadajo «tretjemu svetu». Ne ve se še, kaj bodo ukrenili glede pokopa pokojnega predsednika. Govorilo se je o upepelitvi, toda do sedaj v tej zvezi še ni nič znanega. Po končani manifestaciji na trgu Tren An Men se je milijonska množica mimo razšla. Potresi tektonskega izvora, kot je bil tisti, ki je 6. maja razdejal Furlanijo in Beneško Slovenijo, so naravni pojavi, ki nastajajo v zemeljski ■ skorji. Ta je najbolj površinska plast naše zemlje. Sestavljajo jo v glavnem trde in kompaktne gkale. Debelina te plasti ni povsod enaka. V oceanskih predelih meri le nekaj kilometrov, medtem'ko pod Himalajo dosega tudi 60 km. V naši deželi je njena poprečna debelina 40 km. Pod to skorjo se nahaja zemeljski plašč, ki ga sestavljajo skale z drugačnimi fizičnimi lastnostmi. Da lahko razumemo, zakaj pride do potresov, moramo pogledati kakšna je bila naša zemlja pred 200 milijoni let. Iz vode, ki je tedaj pokrivala vso zemeljsko oblo se je pojavil velik protokontinent ki pa se je kmalu razlomil v manj še kose. Ti kosi — današnji kontinenti — so začeli počasi drseti okoli zemlje, se oddaljevati drug od drugega ali pa trčili med seboj. 0<>e Ameriki sta se tako oddaljili od evropske in afriške plošče in ustvarile Atlantik. Podobno se je Indija odtrgala od Antarktike, in je med njima nastal Indijski ocean ter nato trčila v azijsko ploščad. Pri tem je povzročila nastanek himalajskega pogorja. Podobno je alpski sistem nastal, ko sta trčili evropska in afriška plošča. Če pogledamo na seizmično karto naše zemljč, bomo opazili, da so epicentri vseh potresov na prelomnicah, ki so povezane 7 odprtjem in raztezanjem oceanskih VZROKI POTRESOV V NAŠIH KRAJIH tal (srednje atlantski greben), ali pa vzdolž področij, v katerih je v teku formacija gorstev (Andi, Himalaja, Alpe). Poglejmo od blizu našo deželo! Pred 50 milijoni let so bile Alpe morski bazen, v katerem je normalno potekala sedimentacija in so pri tem nastajale skale. Razdalja med kraji, kjer se sedaj nahajata Salzburg v Avstriji in Videm v Italiji, je bila tedaj dvakrat večja kot danes. Sile, povezane s premiki evropske in afriške ploščadi, so povzročile, da se je ta bazen vzdignil. Nastale so gube, ki so se počasi večale in padale ena na drugo ter pri tem ustvarile sistem plasti. Sprva je bilo to premikanje enakomerno in povezano s plastičnimi gibi skorje, kasneje pa so sile, ki še danes neprestano delujejo, začele povzročati drsenje ene plasti nad drugo. To pa se je dogajalo z neenakomernimi, sunkovitimi gibi. To gibanje je še danes v tekip Skalnate plasti drsijo ena nad drugo in to po črtah najmanjšega u-pora, po prelomnicah. Te sunkovite gibe, ki nastajajo, ko skale ne zdržijo več močnega pritiska in popustijo, imenujemo potrese. Zelo shematično vzeto, je Kar-nija sestavljena iz sistema .plasti, ki medsebojno drsijo 1 v smeri vzhod - zahod. Položaj je v res- nici malo bolj zamotan, saj je naša dežela namreč na stični točki alpskega in dinarskega gorskega sistema. Dinarski sistem sestavljajo plasti v smeri jugovzhod -severozahod. Morda tiči prav v tem dejstvu vzrok, da se v Kar-niji skalnate mase različno gibljejo, ko s severa pritiska evropska ploščad na afriško. Vzhodno stran ovira dinarski sistem, medtem ko se zapadna prosto pomika. To povzroča nastanek velikih prelomnic v smeri sever - jug, ki potekajo vzdolž reke Tilment. Majski potres je nastal, kot izgleda, prav tam, kjer se stika ta prelomnica s sistemom glavnih prelomnic: med Tolmečem in Huminom. Glavnemu potresu seveda vedno sledijo manjši, saj morajo podzemeljske plasti, ki jih je prvi sunek razmajal, zopet najti ravnotežje in se polagoma umiriti. To se je tudi do pred kratkim dogajalo, Prejšnji teden pa je prišlo do novih silovitih sunkov,ki jih nihče ni pričakoval. Pojav je za , naše kraje popolnoma nov. V preteklosti so namreč vsi potresi ■ v naši deželi po prvem silovitem runku počasi ugasli in ni nikoli prišlo do večjih sunkov, ki bi jih lahko primerjali s prvotnim. Imamo torej opraviti z novim potresom v Furlaniji? Direktor Tržaške geo-fizične opazovalnice, prof. Icilio Finetti, to odločno zanika. Geodi- namične sile delujejo zelo počasi. Okoli 50 let je bilo treba (zadnji večji potres v Furlaniji je bil leta 1928), da so sile premagale odpor skalnatih mas. Energija, ki se je v zadnjih desetletjih nabrala ”, podzemlju pa je bila tako velika, da ji ni zadoščal le en sunek, da bi se sprostila. Preostali del energije — in upamo, da je sedaj zares ni več — pa se je sprcstil prejšnji teden. Zemlja bi se morala začeti počasi zopet umirjati. Sreča torej, da se je nabrana energija v srcu zemlje spreščala v več sunkih in ne v enem samem, saj bi bi! potres sicer še neprimerno hujši kot majski in s. še bolj katastrofalnimi posledicami. Potresni pojav se bo seveda še nadaljeval in trajal tudi še več mesecev. Potresni sunki pa bi morali pojenjati tako po jakosti kot po frekvenci. Tudi zadnia močna sunka sta bila manjša od majskega. tako po jakosti kot po številu . sunkov, ki so jima sledili. Podatke o potresu (do sedaj j'b je bilo 500), je treba sedaj anali zirati in preštudirati. Na tržaški geofizični opazovalnici je delo u-smerjeno ne toliko v predvidevanje in napoved potresov, kolikor v njihovo frekvenco in njihove u-činke na ozemlje. V isto smer so usmerjeni tudi raziskovalci drugih dežel, v katerih so potresi na dnevnem redu, tako v ZDA, Sovjetski zvezi in Japonski. Določiti je treba najprej možnost, da v neki pokrajini in v nekem obdobju pride do potresa določene stopnje. Nato pa je treba predvideti učinke, ki jih bo tak potres imel na različnih terenih. Prvo fazo imenujemo makroregio-nalizacijo dežele. Izvede se na podlagi zgodovinskih podatkov o potresih, ki so zadeli deželo. Ti so statistično obdelani in dajejo pogled na lokacijo epicentrov in aktivnih seizmičnih področij. Študija izosist (črta med področji, kjer se zemlja enako močno trese) pa obenem s študijo seizmičnih aktivnosti in neotektonskih značilnosti področja pomaga, da se določi največja jakost potresa na nekem kraju. Na podlagi teh študij se izdela zemljevid seizmične nevarnosti za vso deželo. V drugi fazi, tako imenovani mikroregionaiizaciji, se pa proučujejo učinki potresa v odnosu na geološko sestavo posameznega terena. Učinek potresa je odvisen v veliki meri od litologije in strati-grafije terena in od nivoja podzemne vode. Če je recimo hiša zgrajena na nekompaktnem terenu in če je nivo podzemne vode čisto pod površjem, se lahko jakost potresa na tistem kraju poveča za eno ali celo za dve stopnji Mercallijeve lestvice. Vse to je treba seveda vzeti v poštev pri bodočih gradnjah na prizadetih področjih naše dežele. PETER SUHADOLC dreatta je sicer gospodarski strokovnjak, toda tokrat je govoril predvsem o notranjem ravnotežju v stranki. Poudaril je, da obstajata v KD dve «duši». Prva naj bi bila «ljudska» in jo pooseblja Zaccagni n, druga pa je «racionalna» in jo pooseblja Moro. Ta dva morata torej najti način, kako o-krepiti vodenje KD. Andreatta predlaga nekakšen «politbiro» KD ali nov sistem kolegialnega vodstva, kjer naj pride do izraza «e-notnost stranke». Znano pa je, da pomeni «enotnost» sprejeti zavezništvo Fanfanijeve in dorotejske desnice, ki hoče sedaj predvsem omejiti sicer šibko vlogo Zacca-giniju na vrhu stranke. Mnogi se sprašujejo, kako misli Moro izpeljati svoj manever. O-čitno je, da ne gre zgolj za zamenjavo Zaccagninija z Morom v predsedstvu KD. Na te težnje je odgovoril Zacca-gniniju zvesti Bodrato, ki je očital morotejcem, da «stoje ob strani», medtem ko se Zaccagnini trudi v tajništvu, ki je «doslej najboljše, kar smo jih imeli». O političnih problemih je spregovoril tudi Gaiioni, ki je mnenja, da se je 20. junija zaključil v Italiji «zgodovinski ciklus». Odpira se novo obdobje, ko sta na pozornici in lahko najdeta stične točke dve veliki sili: katoliška in marksistična. Galloni si torej predstavlja obstoj dveh «polov» v italijanski politiki. V prvem so marksisti (KPI in socialisti), v dragem pa KD. Med tema dvema je možen (a nezaželen) spopad, ali pa dvogovor. Galloni je očitno za zadnjo rešitev. CANDIDA CURZI Furlani oproščeni enkratne pristojbine na avtomobile RIM, 18. — Furlanski avtomobilisti ne bodo plačali enkratne pristojbine na avtomobile, za kamero se je včeraj odločil ministrski svet. da bi čimprej zbral de! sredstev za pomoč prizadetim področjem v naši deželi. Zvedelo se je namreč, da bo v zadevnem zakonskem odloku izrecno poudarjeno, eia so plačila pristojbine oproščeni lastniki vozil z videmsko in pordenonsko evidenčno tablico. Kissinger v Afriki: v ospredju Rodezija PRETORIA. 18. — Južnoafriški ministrski predsednik Vorster se je danes ponovno pogovarjal z ameriškim državnim tajnikom Kissin-gerjem. Pogovori, ki so se začeli že sinoči, so trajali vsega skupaj skoraj pet ur. Ameriški funkcionarji, ki spremljajo Kissingerja 'trdijo. da so bili pogovori «uspešni». Čeprav še ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo, v dobro obveščenih krogih menijo, da se pogovori vrtijo okoli vprašanja Rodezije. ki je sedaj najbolj občutljiva točka pri obrambi zadnjih postojank bele nadvlade v južni Afriki. V Pretorii je sedaj tudi predsednik Rodezije Jan Smith, ki je prišel tja kot «športnik», ki bi hotel biti navzoč na pomembni tekmi «rugbv-ja« med domačo in novozelandsko ekipo. Med drugim je Smith gost predsednika Vorsterja. V tem trenutku Smith pričakuje, da bi ga sprejel Kissinger. kateremu naj bi povedal, da bi pomenilo sleherno popuščanje konec bele nadvlade v Južni Afriki. Kissinger pa baje noče sprejeti rodezijskega belega leaderja. če ne bi bil ta pripravljen na delitev oblasti s črnci. Kissinger se bo na svojem obisku sestal še s številnimi črnskimi in drugimi političnimi voditelji v Južni Afriki. Iz Pretorie bo odpotoval pojutrišnjem ter se še za kratek čas zadržal v Lusaki in Dar Es Salaivu. V Bologni aretirali pet pripadnikov (ISA BOLOGNA, 18. — Agenti letečega oddelka kvesture v Bologm so danes dopoldne aretirali pet pripadnic in pripadnikov središča za sterilizacijo in splav, ki so v nekem zasebnem stanovanju, kot včeraj napovedano, opravljali vrsto posegov za prekinitev nosečnosti. Obenem jo bila aretirana tudi ženska, ki je zaprosila, naj ji povzročijo splav. Deželno tajništvo PSI iz Emilie je izreklo svojo solidarnost aretiranim in poudarilo nujnost takojšnje uzakonitve splava. TRŽAŠKI DNEVNIK ) OB SKRAJNO DRAMATIČNEM POLOŽAJU Akcije za pomoč Beneški Sloveniji je treba pospešiti Včeraj dopotovala iz Trsta v prizadete kraje dva poltovornjaka z živili in oblačili - Prebivalstvo pričakuje prikolice - Uspešen delovni tabor tržaških skavtov Razna obvestila V krajih, ki so jih novi potresni sunki do kraja uničili, je položaj še zmerom zelo dramatičen. Ljudje, ki kljub nevzdržnim pogojem vztrajajo na domači zemlji, pa četudi morajo prenašati skrajno neudobnost in neprijaznost šotorišč in čeprav jim zemlja kar naprej votlo in grozeče bobni pod nogami, so spet potrebni najnujnejše pomoči, kot po prvem katastrofalnem potresnem sunku 6. maja. Zadnji siloviti potresni sunki pa niso le na novo razmajali, kar se je še dalo razmajati v teh krajih, temveč so tudi Sa novo razgalili vso krutost ab-fcardnih birokratskih postopkov in neučinkovitost ter nesposobnost deželnih oblasti, da bi stvarno reševale hudi položaj. Ljudje v Beneški Sloveniji in drugod potrebujejo zato predvsem varno zavetje in od tu tudi apel koordinacijskega odbora iz Beneške Slovenije ter solidarnostnega odbora za pomoč žrtvam potresa, da lastniki prikolic tudi pri nas dajo na razpolago svoja vozila za tiste, ki so še ostali v Beneški Sloveniji. Za druge, ki so jih nevzdržni pogoji prisilili, da začasno zapustijo svoje kraje (to so predvsem ženske, otroci in starejši ljudje), pa bi bilo treba tudi pri nas poskrbeti za primerno namestitev. Družine, ki bi bile pripravljene sprejeti v oskrbo brezdomce iz teh krajev, se lahko obrnejo na zbirni center v Dijaškem domu (tel. 793167). V prizadetih krajih pa spet potrebujejo tudi najnujnejše potrebščine. Včeraj sta v Beneško Slovenijo odpotovala iz osrednjega zbirnega centra v Dijaškem domu dva poltovornjaka z najrazličnejšimi jedili ter oblačili, odejami in drugimi potrebščinami. Med drugim sta peljala tudi svež kruh, ki so ga prispevale razne slovenske pekarne iz Brega, z Opčin, iz Nabrežine in mesta samega. Zbrane potrebščine so prepeljali v Čedad ter v Bardo, Pod-bardo in Viškoršo. Tamkajšnje prebivalstvo je z velikim zadovoljstvom sprejelo to pošiljko, ki ne predstavlja le materialno pomoč, temveč tudi moralno oporo. V okviru pomoči prizadetim krajem naj zabeležimo tudi pred kratkim zaključeni tabor slovenske zamejske skavtske organizacije. Skavti so od 2. avgusta delovali v Tipa-ni, Viškorši, Debeghisu in Karnahti. Sodelovali so pri pripravljanju betonskih temeljev za barake, odstranjevanju ruševin, pomoči pri posameznih družinah, pri organizaciji šagre v Tipani itd. Vzporedno sta dve ekipi dva tedna podirali barake v Padričah pri Trstu. Pobuda za uporabo teh barak je prišla od tržaških obrtnikov. Ker niso imeli ti dovolj delovne moči, sta večino razdiralnega dela opravili skavtski skupini. Iste barake je druga skupina začela sestavljati v Viškorši. To delo sedaj nadaljujejo tržaški obrtniki. Skavti se ob tem zahvaljujejo po naročilu samega prizadetega prebivalstva vsem članom, prijateljem, oziroma vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu delovnega tabora. strijcev, dr. inž. Bruno Umani za zvezo majih in srednjih industrij-cev, dr. Gianfranco Ciani za združenje obrtnikov, Albino Gerii in Mario Criscenti za sindikat CGIL, Giuseppe Gosdan za CISL in Carlo Fabricci ter Giovanni Rodriguez za UIL. novitev upravnega sveta ustanove za industrijsko cono v Trstu (EZIT) ter imenuje Enr..a Antoninija za njenega predsednika. Pristojnosti za ta imenovanja so namreč na o-snovi novih izvršnih norm prešle z vladnega komisarja na deželno u-pravo. Novi predsednik Antonini je imel v prejšnji mandatni dobi podpredsedniško funkcijo. Novi upravni svet sestavljajo dr. Carlo Pino kot predstavnik vladnega komisarja. Furio Romani, prof. Mario Lanza in dr. Arturo Paschi za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, odv. Manlio Cecovini za tržaško prefekturo, dr. Enrico Licciardello za finančno intendanco v Trstu, arh. Paolo Spinetti za tržaški tehnični u-rad. dr. inž. Emanuele Vitale za tehnični urad za pomorska dela, dr. inž. Pietro Bonaffini za avtonomno železniško ustanovo, dr inž. Aldo niki za zdravstvo in socialno skrb-Mazzon za podjetje ANAS, Gerardo j stvo raznih italijanskih dežel. Raz- Od 27. do 29. septembra v Trstu 23. kongres gerontologov in geriatrov V tržaškem gledališču Rossetti 'bo od 27. do 29. septembra 23. kongres gerontologije in geriatrie. Glede ge-rontologije bo glavna točke debata «o deželni zakonodaji za starejše osebe», ki se je bodo udeležili odbor- Francese za tržaško pokrajino, Gastone Millo za miljsko občino, Edvin Švab za dolinsko občino, Sergio Maurel za trgovinsko zbornico, Pietro Duva za pristaniško ustanovo, dr. Carlo Cogoi za združenje indu- pravo bo vodil prof. Francesco Saveri Feruglio s tržaške univerze. Največ časa pa bo posvečeno geria-triji, napovedujejo tri okrogle mize, ki bodo podrobno proučevale bolezni starejših oseb. Poleg tržaških UiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiimriuiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii S SESTANKA STARŠEV V MILJAH PRVI SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC LEPA PRIDOBITEV ZA SKUPNOST Vpisanih že 32 otrok - Deloval bo skozi vse leto Ennio Antonini predsednik EZIT Po sklepu deželnega odbora je podpredsednik dežele ter odbornik za industrijo in trgovino Slopper podpisal v petek dekret, ki zadeva cb- S petkovega sestanka v miljski občinski dvorani. Za slovenske starše v miljski občini, pa tudi za vso našo narodnostno skupnost, je vsekakor lepa pridobitev prvi slovenski otroški vrtec, kj bo začel delovati 5. oktobra in v katerega je vpisanih že 32 otrok. Otroški vrtec je občinski, ker ga je ustanovila in ga bo vzdrževala milj-ska občina, ki je že razpisala natečaj in sprejela v službo dve otroški vrtnarici. Za sedaj bo ta vrtec v Čampo-rah, kjer sta tudi dve sekciji italijanskega otroškega vrtca, namen občinske uprave pa je, da bi ustanovili slovenski šolski center nekje v središču občine. Otroški vrtec bo deloval nepretrgoma vse leto, razen morda enega meseca za počitnice. Urnik bodo določili, ali ga spreminjali, po predlogih in željah staršev. «iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiifiillliiiiiiiuiiMiiniiiiiiiiiliiiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiitniii S PETKOVE SEJE SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Slovenskim učen tem in dijakom vse uibenike v materinem jezika Zahtevati pravilnik za delovanje deželne komisije za slov. šolo Odbor sindikata je razpravljal, kot slovanje. Priporočeno je bilo med je bilo že napovedano ,o zakonu št. 932 (Belci - Škerk) in sicer predvsem o členih, ki se nanašajo na dodelitev slovenskega učnega osebja tržaškemu in goriškemu šolskemu skrbništvu (čl. 7), na učbenike (čl. 8), na ustanovitev deželne komisije za slovenske šole in še o predpisih, ki urejajo gospodarski in pravni položaj šolskega osebja. Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj je v uvodu poročal o razgovoru sindikalne organizacije s parlamentarci senatorko Gerbčevo in poslancema Cuffarom in škerkom o neizpolnjevanju predpisov omenjenega zakona ter o možnostih, da bi bile čimprej odpravljene razne pomanj-k!jivosti. Odboru je še prikazal potrebo, da bi čimprej prišlo do podrobnega izoblikovanja konkretnih predlogov in ponovnega srečanja s parlamentarci, ki naj bi pripravili srečanje s prosvetnim ministrom Francom Maria Malfattijem. Sledila je poglobljena razprava o omenjenih predpisih. Poleg odbornikov so se razprave udeležili tudi nekateri člani, zlasti dragocen je bil prispevek prof. Sama Pahorja. Ugotovljeno je bilo, da bi moral imeti pristojnosti nad vsemi slovenskimi šolami profesor ali ravnatelj, ki je dodeljen šolskemu skrbništvu, ostalo šolsko osebje pa bi moralo biti vključeno v poseben oddelek za slovenske šole pri šolskem skrbništvu, ki bi ga vodil omenjeni profesor ali ravnatelj. Ob razpravi o šolskih učbenikih je bil ponovno poudarjen sklep, da imajo slovenski učenci in dijaki pravico do vseh učbenikov v svojem materinem jeziku. Za deželno komisijo za slovensko šolo pa je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba nujno zahtevati podroben pravilnik, ki bi določil njeno pristojnost in po- Kot vzgojiteljici sta nameščen; Vlasta Berdon in Tamara Fontanot, ki pa jo bo začasno nadomeščal.-. zaradi poroda, Elza Sancin. V petek zvečer je bil v sejni dvorani občinskega sveta v Miljah prvi sestanek, ki so se ga polnoštevilno udeležili starši vpisanih otrok, predsednica upravnega sveta Nadia Robba, občinski svetovalec Kiljan Ferluga in miljski podžupan Willer Bordon, ki je prinesel pozdrave občinske uprave ter poudaril pomen in važnost ustanovitve slovenskega otroškega vrtca za vso občino. Ni dovolj govoriti o zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti, ampak jih je treba uresničevati, je dejal. Eden izmed instrumentov, glavni, je prav šola, od otroških vrtcev naprej, ker se tu začenja vzgoja otrok. Hočemo, da ,bo šola odprta in da jo demokratično u-pravljajo sami starši. To misel so potem razvili med diskusijo in jo je poudaril tudi Kiljan Ferluga, ki je priporočil staršem, naj skozi vse leto od blizu sledijo življenju vrtca in šole, da bo tesno povezan z našo stvarnostjo, koristil otrokom in vsej naši skupnosti. • Tržaška pokrajina sporoča, da so se v petek sestali na šolskem skrbništvu predstavniki šolskih sindikatov, enotne zveze CGIL, CISL in UIL, po krajinski in občinski odborniki ter šolski skrbnik. Proučili so problem vključitve handikapiranih v javno šolstvo. Sklenili so, da ustanovijo po-bo koordinirala zdravnikov se bodo kongresa udeležili tudi geriatri iz drugih italijanskih mest in iz Vzhodne Nemčije. Udeležence bo sprejel tržaški župan, ki jih bo počastil s koncertom za orgle v tržaški stolnici in z izletom v Oglej in Gradež. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom REPERTOARNA OBVEZNOST IZ PRETEKLE SEZONE PREDSTAVA VELJAVNA ZA LANSKI ABONMA GEORGES FEYDEAU CHAMPIGNOL ALI VOJAK PO SILI (vaudeville v treh dejanjih) • Jutri se bo na sedežu v Ul. Ca-prin 18 sestala šentjakobska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o zahtevi po novih gradbenih dovoljenjih« Prof. Franc Škerlj je stopil v pokoj Profesor Franc Škerlj je šel v pokoj. Kolegi s slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» so mu pripravili v sredo poslovilni večer, prav pa je, da tudi mi ob tej priložnosti, ki sicer ne pomeni njegovega odhoda z bojišča za naše šolstvo, poudarimo njegov velik delež pri uveljavljanju in utrjevanju slovenskega šolstva od osvoboditve sem, posebej pa še njegovo zavzetost za pravice slovenskih šolnikov. Profesor Škerlj je svojo pedagoško pot nastopil že leta 1940 na pomorski akademiji v Bakru in ostal na njej do februarja 1942. Začasno je potem zaradi vojnih let prekinil s poučevanjem, da bi takoj ob osvoboditvi postal v Trstu upravni tajnik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora in tajnik takratnega podpredsednika PNOO Borisa Kraigherja. Toda že leta 1947 se je vrnil k šolstvu kot ustanovitelj in prvi ravnatelj prve slovenske pomorske šole v Kopru (sedaj deluje v Piranu). Kot pravnik je še isto leto prevzel mesto predsednika okrajnega sodišča v Kopru in ostal na tem mestu do leta 1949, ko se je vmi’ v Trst in prevzel mesto tajnika in upravitelja Narodne in študijske knjižnice. Od leta 1949 do 1951 je bil pravni zastopnik generalnega konzulata SFRJ v Trstu, s šolskim letom 1952-53 pa se je dokončno povrnil na šolo in nastopil mesto profesorja na slovenski nižji srednji šoli v Nabrežini in takoj nato na liceju «France Prešeren» v Trstu, kjer je ostal do leta 1974, ko je prešel na slovensko učiteljišče «A. M. Slomšek». Zadnjih 8 let je prof. Franc Škerlj s krajšim presledkom tudi tajnik Sindikata slovenske šole v Trstu. V tem svojstvu je bil pobudnik in izvajalec cele vrste akcij v korist razvoja slovenskega šolstva na Tržaškem. Omenimo naj samo znani protestni pohod sloven.skih šolnikov v Rimu, številne intervencije pri raznih ministrih in podtajnikih, nastope preko vsedržavnih sindikatov v o-bratìlbb ihterešov slovenskih šolnikov, povrhu pa še nastope za notranjo demokratizacijo razmer na slovenskih šolah, pri čemer ni poznal nobenega oklevanja in se ni nikoli izmikal jasnim stališčem in opredelitvam, zlasti tedaj, ko je šlo za o-hranitev sindikalne enotnosti slovenskih šolnikov. Ker profesorja Škerlja poznamo, vemo, da bo slovenska šola še naprej deležna njegovih prizadevanj in njegove zavzetosti. Zaradi tega mu ne želimo mirnega uživanja pokoja, pač pa novih uspehov v boju za koristi slovenskega šolstv- in šolnikov in osebnih uspehov v odvetniškem poklicu. Obenem si tudi želimo, da bi še vnaprej bil zvest sodelavec našega dnevnika, zlasti seveda v šolskih zadevah. j. k. PREVOD BESEDILO PESMI SCENA KOSTUMI GLASBA PLESI JANEZ NEGRO MIROSLAV KOŠUTA ing. NIKO MATUL KSENIJA JERIČEVIČ ALEKSANDER VODOPIVEC JANEZ MEJAČ REŽIJA MARIO URŠIČ V petek, 24. septembra, ob 20.30 — Abonma red A — premierski V sohoto, 25. septembra, ob 20.30 — Abonma red B — prva so- bota po premieri V nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri — Abonma red C — prva nedelja po premieri Novi odbor Časnikarskega krožka Odbor časnikarskega krožka je na svoji seji določil funkcije posameznim članom. Za predsednika so ponovno izvolili China Alessija; podpredsedniki so Raffaello de Banfield, Fulvia Costantinides in Claudio de Polo; tajnik je Marco Cadelli; blagajnik je Tristano Girardi. Svetovalci so Stanislav Renko, Gianni Gori, Libero Mazzi, Marcello Modicano, Bruno Natti, Gualberto Niccolini, Augusto Redavid, Giorgio Tombesi in Gianfranco Viatori, člani nadzornega odbora pa so Guido Nassiguerra, Guido Nobile in Pino Bollis. ŠD BREG vabi danes in jutri na ŠPORTNI PRAZNIK V DOLINO DANES Ob 9.00 v Boljuncu start netek-movalnega pohoda po poteh breških vinogradov. Ob 12.00 v Dolini otroški slikarski ex tempore na športno tematiko. Ob 16.00 v Dolini na nogometnem igrišču prijateljska tekma Breg - Vesna. Ob 18.30 v Dolini kulturni program s sodelovanjem pevskih zborov «F. Venturini» od Do-mja, «Slavec» iz Ricmanj. «Slovenec» iz Boršta in «F. Prešeren» iz Boljunca. Od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom «Supergroup». JUTRI Od 20.00 do 24.00 ples z boljun-sko godbo na pihala. □ Razstava slovenskih knjig, plošč in kaset □ Na prireditvenem prostoru se - boste -lahka pomerili v nogometni spretnosti □ Delovali bodo dobro založeni kioski. «... Mali oglasi «CITROEN» - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija « Conoscersi », Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. KOROMAČEVO CVETJE kupim. Brezar, Ul. S. Michele 22, tel. 796-061. PREVZAMEM razna gradbena in pe-čarska dela v kateremkoli kraju na Primorskem in Goriškem. Hvalec Milan, Nadgorica 24, 61231 Črnuče. drugim, da bi se vsi člani komisije zavedali svoje odgovornosti ter se na sejah dosledno posluževali slovenščine. Ob zaključku je odbor raz-pravljal tudi o predpisih, ki pomanj-, sebno komisijo, ki kljivo urejajo položaj osebja. 1 ta poizkus. .... GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi danes, 19. septembra LJUDSKO ŽABA VO S PLESOM S to prireditvijo se zaključuje sezonska zabava na zadružnem vrtu v središču Bazovice. Ples bo na obširni ploščadi. Igral bo ansambel « Lojze Furlan » Dobrodošli bodo postreženi z jedmi na žaru in s pristno kapljico. Zadružniki Danes, NEDELJA, 19, septembra VITOGRAD Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.09 — Dolžina dneva 12.21 — Luna vzide ob 1.37 in zatone ob 16.20. Jutri, PONEDELJEK, 20. septembra BRANE Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 21,1 stopinje, najnižja 12,9, ob 19. uri 19.3. Zračni pritisk 1016 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. septembra 1976 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 74-letni Giovanni Gre-gori, 58-letna Rosina Quarto por. Majuri, 70-letni Giovanni Rubessa, 63-ietna Nerina Oglio vd. Pečenko, 76-letna Eleonora Tomagnini por. Passini, 72-letna Olga Stocco vd. Quarantotto, 80-letna Elisabetta Lanza vd. Moratto, 65-letni Olivo Azzano, 74-letni Giacomo Žago, 84-letna Rosina Mazzucchi por. Medeot. OKLICI: delavec Emilio Cemiava in gospodinja Daniela Knapic, tehnični uradnik Giorgio Catalan to u-radnica Loredana Radessich, vojaški podčasnik Aldo Mondelli in uradnica Natalina Casitto, upokojenec Giuseppe de Conradi in uradnica Marguerite Zonca, dekorater Jean-Luc Gonzalez in univerz, študentka Rita Genzo, mehanik Oscar Scheimer Včeraj-danes in trg. pomočnica Liliana Cek, pleskar Ferenc Kun in frizerka Teodora Szabo, delavec Lajos Dallos in oz>s>nro Z Ali AJDE g dopustom/ KÌ.WMTOV9 S pillili FOTO KINO SEGUUN NA VAŠO RAZPOLAGO farmacevtka Anna Barna, skladiščnik Nevio Velia in študentka Anna Paola Keil, finančnik Luigi Todisco in učiteljica Grazia Pepe, uradnik Furio Peccolo in učiteljica Clara Ferluga, tehnik Fabio Silizio to trg. pomočnica Maria Kosinozic, nameščenec Gianni Menotti in trg. pomočnica Brigida Kobau, trgovec Aurelio Bencich to gospodinja Silvia Iurman, uradnik Giorgio Todeschini in gospodinja Bruna Cantori, upokojenec E-manuele Gasparini in gospodinja O-livia Vuk, tapetnik Lucio Sodnik in uradnica Annamaria Carboni, pomorščak Giannetto Ferri in gospodinja Caterina Perovič, uradnik Giampaolo Babini to uradnica Ida Bianco, tehnični uradnik Giorgio Mosetti in trg. pomočnica Patrizia Braini - Turco, uradnik Cario Pri-baz in uradnica Dinora Greco, u-radnik Benedetto Mangone in učiteljica Caterina Mauro, finančni stražnik Gerardo Picariello in vse-učiliščnica Adelaide Mastroberardi-no, finančni podčastnik Enrico Bar in trg. pomočnica Anna Maria Scholl-berger, pomorščak Giuseppe Celen-tano in gospodinja Alessandra Desiati, kovač Radoslao Maganja to delavka Floriana Cleva, urar Renato Corelli in trg. pomočnica Erminia Decataido, točaj Domenico Pinatti in otroška negovalka Liliana Spallucci, mestni stražnik Gian-Mario Sonzogno in gospodinja Annamaria Debemardi, pomorščak Luciano Bandelli in u-radnica Rossana Dapretto, uradnik Fabio Morgan in gospodinja Mariza Kocijancic, študent Edoardo Severi in študentka Annamaria Basso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Ul. dellTstria 7; Gri-golon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA BARI 80 28 13 84 77 CAGLIARI 69 50 55 52 6 FIRENCE 21 78 40 6 87 GENOVA 5 21 81 90 51 MILAN 74 76 60 82 28 NEAPELJ 78 29 41 52 31 PALERMO 71 54 47 34 3 RIM 72 43 35 84 73 TURIN 85 77 39 65 35 BENETKE 22 45 51 90 12 ENALOTTO 2 2 112 2 2 2 2 1 1 X KVOTE: 12 točk - 32.135.000; 11 točk - 419.000; 10 točk - 31.900 lir Gledališča usti Gledališka sezona 1976-77 v gledališču Rossetti in v Avditoriju. Abonmaji od jutri dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Potrditev stalnih redov do 10. oktobra. Komorni zbor Glasbene matice prične z novo sezono jutri, 20. septembra, ob 20.30 v Ul. R. Manna 29 in vabi na prvo vajo vse tiste, ki bi želeli sodelovati v zboru. Tržaški partizanski pevski zbor priredi družabno Srečanje — piknik — danes, 19. t.m., od 9. ure dalje na Taboru pri Vrabčah na Krasu (Sežana). Vabljeni so včlanjeni redni in podporni člani TPPZ s svojimi družicami. V primeru slabega vremena se bomo umaknili v šolske prostore. ZDRAVSTVENA DEŽURNA .SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel št. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna to nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. PD Lipa v Bazovici izreka globoko sožalje vsem članom družine Grgič ob težki izgubi očeta Ivana. IAHVALA Iskreno v« zahvaljujemo vsem, ki so z. nami sočustvovali ob izgubi lkr!a Petrossija Srčna hvala č.g. župniku, sorodnikom, vaščanom in darovalcem cvétja. Družina Trnovca. 19. septembra 1976 Ob smrti Ivana Grgiča iz Bazovice, očeta naših pevcev Ivana in Karla, izreka TPPZ težko prizadeti družini globoko sožalje. ZAHVALA Dne 8. t.m. je v Vercelliju umrla dr. Danica Bradamante roj. Bertok pravnica Pokopali smo jo v soboto, 12. t.m., v Trstu. Sorodnikom, prijateljem in znancem se toplo zahvaljujemo za vse, kar so štorih v počastitev njenega spomina. Sestra Duša Kosmina z družino in družina Bradamante Trst, 19. septembra 1976 Prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in nono M1RAMARSK1 PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 20.30 «Der Kai-sertraum von Miramar» (v nemščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Mi-rarnaru» (v italijanščini). Jutri počitek. Mignon 15.00 « Il ladro di Bagdad ». Igra Sabù. Barvni pustolovski film. Nazionale 16.00 «Da mezzogiorno alle tre». Charles Bronson. Barvm pustolovski film. Grattacielo 15.00 « Savana violenta » (Drugi in še bolj pretresljiv). Pre povedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 « Racconti immorali ». Prepovedan mladini pod 18. letom, Excelsior 15.00 «Il trucido e Io sbto ro». Thomas Milian, Claudio Cassi nelli, Nicoletta Machiavelli. Prepo vedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «L'ultima donna». Michel Piccoli, Omelia Muti in Gerard De-pardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija. Aurora 15.30 «Scandalo». Franco Nero in Lisa Gastoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Capito! 15.00 «I quattro dell’Ave Maria». Terence Hill to Bud Spencer. Barvni western fitafc., Moderno 15.00, 18.00, 21.ÓÒ «Il gattopardo». Claudia Cardinale in Buri Lancastér. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Le giornate intime di una giovane donna». Prepovedan mladim pod 18. letom. Impero 16.30 «Il buono, il brutto, il cattivo». Clint Eastvvood. Vittorio Veneto 14.30 «Il braccio violento della legge - n. 2». Gene Hack-man in Fernando Rey. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Ideale 15.00 «Roma violenta». Maurizio Merli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Astra 15.00 «Bambi». Barvni Walt Di-sneyev film. Abbazia 15.00 «Colpo aha metropoli-tana». W. Matthau, R. Shaw, M Balsam. Barvna detektivka. Jutri: 20.30 «Chappaqua». Barvni film, edina predstava. Radio 14.30 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer. IVAN GRGIČ (NENDET0V) : Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 20 t. no., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Bazovici. Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, Silvester in Karlo z družinami, brat Karlo z družino in drugo sorodstvo Bazovica, Padriče, 19. septembra 1976 ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so z mano ( sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega sina VLADIMIRA SANCINA Za tolažbo in pomoč pa sem posebno hvaležna č.g. župniku Grmeku, dr. Salviju, pevskemu zboru Valentin Vodnik, godbi z Brega ter so. rodnikom in prijateljem, darovalcem, cvetja in vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoča mati Notburga Dolina. 19. septembra 1976 Potovalni urad AURORA priredi naslednje izlete in potovanja: □ 2 in 3. oktobra z avtobusom na Plitvička jezera. Cena 30.000 lir. □ 16. in 17. oktobra z avtobusom na otok Krk. Cena 15.000 lir. □ Od 30. oktobra do 4. novembra z ladjo in avtobusom v Dalmacijo in Čmo goro. Cena 115 tisoč lir. □ Od 27. oktobra do 4. novembra z letalom na otok Rodos (Grčija). Cena 153.000 Ur. □ V pripravi: Pariz in Carigrad. Vpisovanje to informacije: Potovalni urad Aurora Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in brata KARLA RUPLA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Angela, hči Silvana z možem, brat in sestri ter drugo sorodstvo Prosek, Trst, Anckland, 19. septembra 1976 Krožek Zžl - Bani priredi v nedeljo, 26. t.m., enodnevni izlet na Cerkniško jezero to v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidah pri Banih. Turistična sekcija združenja Union obvešča, da je še nekaj prostorov za nedeljski izlet, 26. t.m., na Golte -Mozirje (cena 7.500 lir, kosilo vključeno). Sprejemamo tudi vpisovanja in informacije za šestdnevni izlet v Španijo (z avtobusom in ladjo, od 25. do 30. septembra, cena 145.000 lir) s postanki in obiski v mestih Barcellona, Montserrat, Lerida, Santa Creus, Terragona in navzdolž Costa Brave, Pirenejev, Linguadoce, Provanze, Ažurne obale in Obale cvetja. Izletnike obveščamo, da lahko naročijo slike, ki se nanašajo na nedeljske izlete letošnje poletne sezone. Informacije in vpisovanja sprejemamo na sedežu združenja Union v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr. (tel. 64-459) vsak dan od 17.30 do 19.30, ob sobotah od 11. do 12.30. Vljudne 1 vabljeni. 17. septembre 1975 — 17. septembra 1976 LIVIJ0 KRALJ (iz Trebč) že leto dni j'e minilo odkar si nas tako prerano zapustil. Objokujejo te, kot prvi dan žena s hčerko, mama, sestri, nečaki in sorodniki Trebče, 19. septembra 1976 RAZVESELJIVE VESTI Z VZHODNEGA KRASA Gropajska mladina obnavlja kulturno-prosvetno dejavnost Pripoved domačinke Zore Milkovič Križmančičeve o nekdanjem kulturnem življenju v vasi - Skupaj s Padričami bodo ustanovili pevski zbor Po dolgem, skoraj 30-letnem kul-turnem-prosvetnem mrtvilu, odkar je leta 1947 prenehalo delovati prosvetno društvo «Slovanska straža», se v Gropadi, predvsem po zaslugi mladega rodu, čuti želja in potreba po obnovitvi prosvetne dejavnosti. «Čeprav bi kdo mislil, da je v Gropadi vladala vedno taka kulturna praznina je to popolnoma zgrešeno, saj je v vasi že v prejšnjem stoletju točneje že leta 1885 delovalo pevsko društvo «Skala», ki se je pozneje preimenovalo v, «Slovansko stražo» — tako nam je začela pripovedovati domančinka Zora Milkovič _ Krizmančič, ki je pravi vaški zgodovinar, ko smo jo v jutranjih urah obiskali na njenem domu in je kljub svojim 82-letom starosti pravkar prebirala Primorski dnevnik, in nato nadaljevala naš pogovor — «Že kot 4-letna deklica sem šla z očetom, Francem Milkovičem, ki je bil prvi predsednik društva, na vaje pevskega zbora, katerega je vodil učitelj Kavčič od Sv. Ivana. Spominjam se, da so se učili lepe slovenske in hrvaške narodne pesmi. Mi ni pa znano, da bi imeli v tistih časih kakšen nastop izven Gropade. Zbor je prekinil delovanje leta 1900 m se nato obnovil leta 1906 z imenom «Slovanska straža». Tedaj je štel zbor 32 pevcev in 16 pevk z u-čiteljem Ivanom Udovičem na čelu. že v prvem letu delovanja smo priredili prvo veselico, in sicer 23. junija 1907, s sodelovanjem zborov iz bližniih vasi. Izredno bogato kulturno delovanje se je nadaljevalo do leta 1914, ko ga je prekinila prva svetovna vojna. Zopet je nato oživelo leta 1919. Vzporedno s pevskim zborom sta delovala še «Ljudski oder» in «Čitalnica». Njih pobudnika sta bila učitelja Karel Pahor in Milan Pertot .ki pa sta morala zaradi političnih razmer zapusti-službo. V kratkem času je moralo ob prihodu fašizma vse, kar je bilo slovenskega, utihniti in tako je utihnila tudi «Slovanska straža», žopet je kulturno delovanje zažive-i A.3. *946, ko so se pevci spet združili. Seveda ne vsi, saj je kar 16 domačinov darovalo svoja življe-n.ia za svobodo. Z vso vnemo smo začel: vaditi in že 18. avgusta prire-mli proslavo 40-letnice obstoja prosvetnega društva. Spominjam se, ,.ie bil krasen dan in da je bilo ',’p ,ko ljudi iz bližnjih vasi in me-‘O- Poleg domačega pevskega zbo-a J e sodelovalo kar 16 zborov iz vse tržaške okolice. Čisti dobiček I Pripravljalni odbor vabi vse va-proslave pa je bil namenjen posta- ' ščane Gropade, ki si želijo obnovit- Občina Dolina prireja tradicionalni PRAZNIK grozdja 'f Bo,juncu. V nedeljo, 26. septembra, ob 15.30. Ob 17.30 bo kulturni spored z nastopom pevskega zbora in folklornih skupin. vitvi spomenika padlim. Zbor je imel do leta 1948 še mnogo nastopov po bližnji okolici, to je do tedaj, .ko je zaradi notranjih sporov in nerazumevanj prekinil svoje delovanje. S tem se je začela popolna kulturna in prosvetna praznina vse do današnjih dni.» Tako je tov. Zora zaključila svoje pripovedovanje ter nam zaželela obilo uspeha v na novo prebujajočem se prosvetnem društvu. Zapuščali smo jo z občutkom, da moramo to njeno in tudi našo željo čimprej izpolniti, in dati naši vasi novo obdobje prosvetnega delovanja. Prvi korak, ki si ga je postavil pripravljalni odbor, je ustanovitev pevskega zbora in združitev tega s pevci prosvetnega društva «Slovan» iz Padrič, tako da bi bili ti dve vasici vzhodnega Krasa združeni tako kot na športnem tudi na kulturnem - prosvetnem polju. Moški pevski zbor in dramska skupina SPD Tabor Opčine toplo čestita dr. Serafinu Hrovatinu ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Danes praznuje v Bazovici 70-letnico RUDI KRIŽMANČIč - BIZNAR Še na mnoga leta mu želijo prijatelji in prijateljice. ve prosvetne dejavnosti na sestanek, ki bo v sredo, 22. t.m. ob 20.30, pri Valterju Milkoviču. M. Dani - G. Darko Priziv proli previsokim kmečkim prispevkom za zdravstveno oskrbo Kmetovalci, ki se aktivno ukvarjajo z obdelovanjem svojih posestev, so dobili letos že dvakrat davčne kartele in višina odgovarjajočih prispevkov postaja vedno izdatnejša, kar hudo bremeni prizadete družine. Aprila letos so morali kmetje poravnati dodatni prispevek za leto 1975, sedaj pa so jim dostavili redno davčno kartelu za leto 1976. Vendar v skladu z zakonskimi določili lahko ravnodušno sprejmemo le povišek zavarovalnega prispevka za pokojninski sklad, ker so se povišale tudi minimalne pokojnine. Brez nobene zakonite osnove pa je visok povišek prispevka za zdravstveno o-skrbo. Zato pozivamo vse zainteresirane družinske poglavarje, naj se čimprej zglasijo v uradih patronata Kmečke zveze INAC v Ul. Cicerone 8/b (tel. 62-785) in prinesejo davčne kartele zadnjih dveh let, da se lahko pravočasno vloži priziv vladnemu komisarju, na ministrstvo za delo v Rimu pa bodo naslovili ustrezno sindikalno zahtevo. SREČANJE OB 30-LETNICI DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU Pfr ? Gojenci Dijaškega doma v Trstu v šolskem letu 1948/49 Prihodnjo soboto bo od 16. ure clalje v Slovenskem dijaškem domu v Trstu srečanje vseh bivših gojenk in gojencev doma. Sedanji gojenci in kolektiv doma so s sodelovanjem nekaterih bivših gojencev pripravili vse potrebno za pogostitev in za najboljše vzdušje. Vsi prostori doma in park bodo primerno urejeni za sprejem več sto oseb. Organizatorji predvidevajo, da se bo od skupnega števila 1750 gojencev udeležile srečanja najmanj polovica. Za to priložnost bo urejena fotografska razstav/j, ki bo komentirala 30 let domskega življenja. Za dobro počutje bo igral domače viže in po želji trio Pomlad. Organizatorji vabimo vse bivše gojence, da si pnvočasno oskrbijo vabilo. Vabila lahko dobite pri upravi doma, telefon 793-167, pri Slovenski prosvetni zvezi, pri Slovenskem gospodarskem združenju, gojenci z Goriškega pa pri Vladimiru Klemšetu v goriški redakciji Primorskega dnevnika, gojenci iz Benečije pri Kulturnem društvu Ivan Trinko in pri naslednjih bivših gojenkah in gojencih na Tržaškem: Milje: Djego Kolarič, Mačkolje: Aleksander Smotlak, Prebeneg: Fabjan Kraljič (trgovina), Dolina: Vilma Svetina por. Pangerc (mesnica), Boljunec: Rino Kuret, Boršt: , Jordan ■ Žerjal, Ricmanje: Boris Kuret (gostilna), Lonjer: Nevenka Pečar, Bazovica: Maruška Brass (b-ar), Gropada: Sonja Gornik (gostilna), Padriče: inž. Karlo Grgič, Trebče: Anica Kralj por. Mulalan, Kontovel: Marijan Pertot, Prosek: Dunja Čuk, Briščiki: Drago Bogateč, Zgonik: Janko Guštin, Salež: Jožko Obad, Nabrežina: Herman Svetlič, Šempolaj: Peter Rogelja, Medjavas: Silvana Peric, Opčine: Sandra Malalan (elektro trgovina) Za vse informacije kličite na številko 793-167 in 722-246. sestdeset plodnih let NIKA ŠKAMPERLA Kdo ga ne pozna: srečujemo ga Niko vključil tudi v to organizacijo, prav na vsaki slovenski in napredni : v kateri je bil več let član izvršne-prireditvi, kadar gre za našo stvar, ! ga odbora. Sodeloval je tudi v dru-kadar gre za napredek naše druž- j gih političnih in prosvetnih organi-be. In vedno ga srečujemo v prvih ; zacijah v mestu, posebno pa pri Sv. vrstah, kajti nikoli se ne izmika j Ivanu. V svetoivanskem prosvetnem nalogam in dolžnostim. In prav za to, prav zaradi njegove vneme in požrtvovalnosti, bi mu nihče ne prisodil, da je včeraj praznoval že svoj 60. rojstni dan. Toda tudi zanj, za našega Nika Škamperla, kajti o njem je govor, leta tečejo . . . Niko, ki ga imamo vsi za Tržačana, celo za Svetoivančana, pa ni rojen v našem mestu. Rodil se je v Senožečah, kjer je bil njegov oče zaposlen v tamkajšnji pivovarni. Ko pa so 1926. leta pivovarno zaprli, se je z družino preselil v Trst. Niko je bil tedaj še deček, komaj je končal osnovno šolo, v Trstu pa je nadaljeval šolanje v večernih tečajih. društvu je bil aktiven član, odbornik in celih deset let predsednik. Ob ustanovitvi Tržaškega partizanskega pevskega zbora je bil Niko član pripravljalnega odbora ter nato izvoljen za prvega predsednika, pozneje pa je bil dve leti tajnik. Bil je tudi član GO SPZ, še vedno je član nadzornega odbora SKGZ. Niko se aktivno udejstvuje v zavodskem svetu slovenske nižje srednje šole pri Sv. Ivanu, ki jo je sin Igor prav letos dokončal, medtem ko bo hčerka Jadranka v novem šolskem letu vstopila v prvi razred. Po večletni zaposlitvi pri občinskem podjetju ACEGAT je Niko v Družina Škamperle se je preseli- Škamperle v zasluženem pokoju, la k Sv. Ivanu, ker se je oče An- k Jub te™ f ne m]ruJe: NJe^va ton zaposlil v pivovarni Dreher. Za časa NOB je Niko, kot njegova družina, veliko prispeval za boljšo bodočnost našega ljudstva. Ko se je pričela splošna vstaja tržaškega delovnega ljudstva, se je vključil v delavske bataljone ter ostal v njih do razpustitve. Ob ustanovitvi delavskih enotnih sindikatov se je aktivnost, tako na prosvetnem, kot na političnem področju je za našo skupnost neprecenljiva. Čestitkam žene Anite, otrok ter vseh prijateljev se pridružuje tudi Primorski dnevnik. M. M. Tov. NIKO ŠKAMPERLE je včeraj praznoval svoj SO. rojstni dan. Sekcija KPI Vostok - Sv. Ivan mu iskreno čestita. S PRVE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA DOLINSKA OBČINA NA POTI UPRAVNE DECENTRALIZACIJE S vel je izvolil posebno komisijo za decentralizacijo - Odobritev obračuna za leto 1975 - Sprejel načrt za razvoj prodajnega omrežja V petek se je sestal dolinski ob- blemu kamnolomov), Bevilacqua -.hodnjem šolskem letu poskrbi za činski svet. Najprej je župan Švab odgovoril na pismeno vprašanje svetovalca SSk dr. Tula v zvezi s pomanjkanjem vode. Dejal je, da je občina končno prejela prispevek za 60 milijonov lir od vladnega komisarja za popravilo vodovodnega omrežja in se sedaj končuje okvirni načrt za sanacijo omrežja s predvidenim bodočim razvojem. Svetovalci so nato postavili številna vprašanja in priporočila: Pavlič - KPI (o pomanjkanju dvojezičnih protipožarnih tabel in o pro- KD (o slabem stanju ceste Domjo! redno delovanje šole s celodnevnim ...................... ŠE K LETOŠNJI «DRAGI» : Društvo slovenskih izobražencev ,, (’nizettijeve ulice jc naslovilo sh- 6 °.vens^i tisk in druga sred-z? obveščanja nekakšno sklepno 5? ° letošn» «Drm?i», ker ,e . • da mora «posebej ogovo- pčČ?Vensko -'sltumo javnost». K ni ni in že v cei°ti objavil seveda urerint"1, B'as jr‘ieQnv dejanski eden Kazimir Humar je bil n ?n°d treh predavateljev v Drami’ pa se ie z nekateri- n Pržr,1.in V°srednim navaja-Jv °d njega delno ogradil. tavUn,-P0r0Čih ncJprei u0°~ vpnš, ra Je. «Dragi» s smrtjo nje- Pe9tprh°J9amZatnria pr°b Jožeta sebrrn n ,zi?anl'c«*« «njegova o-uglajena odprtost», potem strar°Vy, 0 nenaklonjeni orke- &Z n dolocenih obči!, ki so sku-skredm , vnaprei Politično di-emioracij% kot ,mb.uno slovenske vmii iA • Pesnice, uperiene V mni°^St°Ječi 'd™šbmi ureditvi za sirni Sloven}i<■» Brez občutka škili ir !nn°st si Društvo slovenim °hraiencev nato zapoje ho-čah, *msokem kulturnem znanim, DJaae>>. m o «kulturnem nod-matii-n1 Z, 76 f'alc0 s. sv°j° proble-spet nn Qc°r ■>' seojo odmevnostjo kulturno Tbl’° Zapk°l n naše naj bi hn°°im:ie>>- Zaradi tepa Pristov ’ lit™- mon’ odgovoren Urani )ni; ka{erJm se je letošnje Pik»0 KUl~ ,rzaški slovenski dnev-DSl J°nCn° pr,pravlialni odbor vse tZem0 'zMvlia naslednje: proti ?Her ■ SB Dra°a ne izjavi J uloslmZ11- ustovni ureditvi SV It sici „ TA m proti nieni ozemelj-' ^nedotakljivosti in celovitosti, ti;nstZkaD beSSda 0 kakem arocn- KalZ seaučeTkaCi]a in lai- ma Dranp A6 ’delne9a pluraliz-v nie„ pada. ta Pluralizem tut od .cpoverilflvi moralni sla-Tako prvega začetka.» lo Drago ™ Ve' kako ie s *vsak berci raZl'mlj‘Vo. da ■ Derac svojo malho hvali» tel lop ' ?omzetti. toda ,r:n oeitno Ze onmhiU n,: verjetno)1 ?°.pozabili (kar je bolj malhi dali 1 ?e d0slej v t0 iuZT^raae" *-! *ide,."em phira- trdijn _ Be’ kt sPada — tako ralni stnhlt^X neodpovedl)ivi mo-najljubši w k\ ]B fore’ njihov teia Plmnlt1 k°nPček. V imenu v*e slovenili™ ^ moralo očitno slovensko vesolje Hiuiiiiiiiiiiiii>»uiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiimiinviiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii(iiiiiiiiiiMiiiiiiui SPOR ZARADI ODSTRANITVE ŽUPNIKA V SV. ANI kor v majhnem središču v Venetu sprejeli vrsto konkretnih pobud, katerih cilj je medsebojno spoznavanje, zlasti med mladimi, utrjevanje prijateljskih odnosov, kar je osnova za trajen mir med narodi. Vsako leto je prišlo do obiskov delegacij, kulturnih in športnih prireditev in gostovanja otrok v obeh krajih. Največ srečanj se odvija v poletnih mesecih, ko so otroci, pa tudi starši bolj prosti. V terr mesecu imajo tako na sporedu še dvodnevni iziet otrok iz San Vendemiana po Sloveniji ter ribiško prireditev v Novi Gorici, kjer se bodo pomerili najbolj izkušeni mladi in stari ribiči. Otroci iz Nove Gorice pa bodo sodelovali na slikarskem ex tempore v kraju Cordignano. Letos je v kolonijah letovalo po dvajset otrok iz vsake občine. Pri prelistavanju prve številke o-menjene brošure smo naleteli na nekaj zanimivih sestavkov, med drugim tudi o zaključkih posebne ankete ki so jo izpolnili udeleženci letošnje kolonije. Iz odgovorov je jasno razvidno, da so mladi brez predsodkov in da so stoodstotno za nadaljevanje takega sodelovanja. Brošuri je priloženo nekaj fotokopij člankov o kulturnih izmenjavah, ki so bile objavljene v krajevnih časopisih. Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi v Domu Andreja Budala tradicionalni JESENSKI PRAZNIK Spored: PETEK, 24. t.m. : ob 19.30 odprtje fotografske razstave; ob 20. uri kotalkarska revija. SOBOTA, 25. t.m.: ob 20. uri tekmovanje v briškoli; zvečer ples z ansamblom Mejaši. NEDELJA, 26. t.m.: ob 17. uri šahovska simultanka ter mladinski ex tempore; zvečer ples z ansamblom Mejaši. feiiiii hočejo razgovor z nadškofom tega pa ni bilo ves teden v Gorici Afera župnika De Nadaia je predmet precejšnjih polemik med prebivalstvom na t.m., se bedo v hiši Genije Pirčeve pričele vaje pevskega zbora, ki' ga že dolgo vrsto let. vodi priza4evna .Pavlina Ko-melova. Zbor je lani slavil 25-letnico obstoja in je ob tej priložnosti pripravil samostojni koncert v Domu Andreja Budala v štandrežu. Z istim koncertom bedo pevci nastopili v kratkem v Doberdobu, rato bodo snemali tudi za radio. Zaradi številnih obveznosti vodstvo pevskega zbora vabi domače mladince, ki bi radi nastopili v zboru, naj pridejo na prvo vajo. Župnija Sv. Ane v goriškem jugovzhodnem predmestju, njen župnik Alberto De Nadai in krščanska skupnost v tej župniji so ves teden v središču dogajanja v Gorici. Konec prejšnjega tedna je goriški nadškof mons. Cocolin poslal župniku De Na-daiu pismo, v katerem je zahteval njegov odstop, ta je moral dati odgovor do ponedeljka zvečer. Dal ga je in je bil negativen ter v skladu z mnenjem večine vernikov v tej župniji, ki so se udeležili izrednih skupščin v tamkajšnji cerkvi tako v nedeljo kot v ponedeljek in še v kasnejših dneh. V ponedeljek je nad tristo vernikov šlo v sprevodu pred škofijoi in zahtevalo,razgovor ,z. nadškofom, tega pa ni bilo v Gorici in bajè je v teh dneh sploh odsoten ter se ha vrnil šele sredi prihodnjega, tedna. Medtem se vsak večer ponavljajo pred škofijo demonstracije o-draslih ljudi, mož in žena, in otrok, ki nosijo transparente, iz katerih izhaja, da zahtevajo razgovor s škofom. Cerkev v naselju Sv. Ane je medtem «zasedena» in na mize časopisov prihajajo stališča raznih skupin. Verska skupnost v tem okraju odkrito podpira svojega župnika, ki je za- V PRIREDBI GORIŠKEGA MLADINSKEGA KROŽKA Goričani in Tržačani na tridnevnem mladinskem seminarju v Bohinju Seznanili se bodo s sedanjo stvarnostjo v zamejstvu in matični domovini Trideset goriških in tržaških mia- j prirejajo v Mladinskem domu, ima dincev se bo danes udeležilo tri- j drugi, važnejši pomen. Na njem se dnevnega mladinskega seminarja ob Bohinjskem jezeru, ki ga letos že petič prireja goriški mladinski krožek. Novost letošnjega seminarja pa je v tem, aa so se goriškim mladincem pridružili tudi Tržačani. Prireditelji so namreč imeli za potrebno, da se takih srečanj udeležbo mladinci z Goriškega kot s Tržaškega, ki jih vežejo skupni problemi, ki zahtevajo povsem podobne rešitve. Seminar pa bo udeležencem nudil priložnost, da se pobliže spoznajo in tako odstranijo vrzel o večletnem pomanjkanju povezave med Trstom in Gorico. Tridnevni mladinski seminar, ki ga namreč mladinci, ki delujejo v raznih mladinskih, športnih, prosvetnih in kulturnih organizacijah v zamejstvu, spoznajo s sedanjo stvarnostjo v zamejstvu in matični domovini, o-benem jim seminar nudi priložnost, da obogatijo svoje znanje ter ga potem posredujejo v krožkih ali organizacijah, kjer delujejo. Povedati je še treba, da je seminar namenjen predvsem tistim mladincem, ki se sorazmeroma malo časa ukvarjajo s kulturno - prosvetno in športno problematiko v zamejstvu. Po prihodu v Mladinski dom, ki je predviden za predpoldne, se bodo Tržačani in Goričani vsedli za mizo in razpravljali o skupnih vprašanjih. V ponedeljek zjutraj bo udeležence seminarja obiskala mladinska delegacija s Koroške, ki jim bo orisala nevzdržni položaj slovenske manjšine v Avstriji. V popoldanskih urah bo Sandi Ravnikar, predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, govoril o mladinski problematiki ter o notranji strukturi ZSMS. V torek zjutraj se bodo mladinci seznanili s političnim, gospodarskim in socialnim položajem v zamejstvu, ki ga bo obrazložil dr. Karel šiško-vič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta. Popoldne pa bo Pavel Stranj govoril o pomenu Slovenske kulturno - gospodarske zveze ter o njenih včlanjenih organizacijah. V sredo zjutraj, pred odhodom, bo na sporedu še zadnje predavanje o politiki neuvrščenosti Jugoslavije ter o zboru neuvrščenih v Colombu, ki ga bo imel predstavnik Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Ljubljane. športno društvo Dom (Gorica) vabi dečke, rojene v letih 1964 -1965 - 1966, na prvi trening košarke, ki bo v dijaškem domu v Gorici 20. t.m. ob 16. uri. vrnil odločbo nadškofa in se noče' umakniti iz cerkve, in iz tega naselja. Trdi, da bo ostal kljub vsemu v Sv. Ani s svojimi verniki. Zastopniki goriške duhovščine pa so podprli odločbo goriškega nadškofa in obsodili stališča župnika De Nadaia. Ne vemo še kakšen bo izid tega «dvoboja» med župnikom in nadškofom. Verjetno bo volja nadškofa, ki ga podpira celotna duhovščina, prevladala. Kar je vredno v vsej tej zadevi omeniti je to, da se je okrog tega župnika v naselju novih, pretežno ljudskih stanovanjskih hiš, ki služijo v glavnem le kot nočno pribežališče prebivalcev in ki so oddaljene od mestnega središča in od tamkajšnjega vrveža, zbrala skupina ljudi, ki je pričela analizirati položaj v tem mestnem .okraju in .zahtevati od odgovornih ljudi, da se cela vrsta tako upravnih kot socialnih vprašanj reši. To skoro gotovo ni bilo po godu nekaterim odgovornim ljudem v javni upravi in zato so od pristojne cerkvene oblasti zahtevali in tudi dosegli odstranitev človeka, ki je bil v središču protestne akcije. Vsekakor pa lahko pričakujemo demonstracije tudi v drugi polovici tedna, ko se v Gorico vrne nadškof. Skupina strokovnjakov «Sandoz» v Brdih Na Goriškem se je mudila skupina vodilnih uslužbencev agroke-mičnega kombinata «Sandoz», ki so se zbrali na redni letni skupščini. Obisk je bil izredno zanimiv, saj so strokovnjaki v sodelovanju z observatorijem za bolezni rastlin, pokrajinskim kmetijskim nadzorništ-vom in konzorcijem za zaščito briških vin, priredili vrsto predavanj o novostih pri zatiranju bolezni v vinogradih. Skupina si je tudi ogledala vzorčno kmetijo v Jenkovem pri Krmi-nu, ki je včlanjena v konzorciju za zaščito briških vin. Razdelitev deželnega prispevka za šole Posvetovalna komisija za šolske podpore, ki ji predseduje odbornik Fantini, sestavljajo pa jo še občinski svetovalci Luciani, Pellegrini, iiiiiiiiMi||l*ll,ll,l,,ll|iiiiiiiiiiiiiiiimiimiij|iiiiiiimliiiiiiiiiiNfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l ČIMPREJ ODPRAVITI POSLEDICE POTRESA Pirella, Tuzzi ter zastopniki šolskih svetov, je končala delo ter dala predloge za porazdelitev deželnega nakazila za šolsko leto 1976 - 77 v znesku 32.679.055. lir. Nekaj nad 6 milijonov lir bodo nakazali srednjim šolam v občini za nakup šolskih knjig in potrebščin ter za obogatitev šolskih knjižic. Preko 8 milijonov bodo izplačali za prispevke dijakom srednjih šol za nakup šolskih knjig, ostanek pa nekaj nad 18 milijonov lir bodo razdelili 463 dijakom višjih srednjih šol v obliki štipendije. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Luigi Bradaschia, Cristian Visintin, Fabiana Ianno, Giandomenico Ianno, Sara Gennari. SMRTI: 78-letna gospodinja Anna Fillich vd. Silvi, 85-letna upokojenka Lidia Kurschen vd. Leghissa, 70-letni upokojenec Mario Razza, 85-letna gospodinja Natalia Luglio vd. Zuberti, 88-letna upokojenka Maria Merlo vd. David. OKLICI: natakarica Marija Gabrijelčič in obhodnik Sergio Modolo, delavka Renata Bressan in delavec Francesco De Fillippis, univerzitetka Franca Massi in univerzitetni študent Giovanni Ussai, univerzitetna študentka Metka Klanšček in inženir Matija Kovačič, prodajalka Graziella Zorzenon in slaščičar Lauro Velussi, uradnica Laura Russo in univerzitetni študent Vincenzo Gerardo Genco, delavka Serena Pas-suello in prodajalec Claudio Gruso-vin, Marina Laruffa in Marijan Kranner, delavka Daniela De Martin in mehanik Idone Zoff, prodajalka Vilma Scherian in karabinjer Rinaldo Meli, uradnica Lea Medveš in karabinjer Biagio Trupia, univerzitetna študentka Adelaide Matro-berardino in finančni stranžik Gerardo Picariello, uradnica Mariagra-zia Famea in Eugenio Maghet. POROKE: gospodinja Elisabetta Selva in uradnik Graziano Ciroi, delavka Anica Vojska in telefonist Ferdinand Prinčič, delavka Maria Graziella Marega in delavec Luciano Franco, profesorica Ana Lukežič in zdravnik Gaetano Riggio, univerzitetna študentka Donata Barbieri in univerzitetni študent Roberto Marchetto, univerzitetna študentka Carmen Brumatti in profesor telovadbe Massimo Grusovin. DVOJEZIČNE TABLE PRED SLOVENSKIMI VASMI M f 1 Potresni sunki povzročili več škode na Novogoriškem Veliko šolskih in v z goj n o varstven ih objektov je zaprtih Potresna sunka v sredo, ki sta tudi v naših krajih povzročila veliko preplaha, sta tudi v Novi Gorici in njeni okolici povzročila več materialne škode. Poleg tega, da so se na nekaterih hišah pojavile še vidnejše razpoke, je velik del šolskih in vzgojnovarstvenih objektov neuporabnih. Sam predsednik štaba za civilno zaščito Viljem Pahor je prepovedal uporabo dvoran, kjer so se pojavile razpoke in obstaja nevarnost, da bi povzročilo škodo ljudem ob morebitnih novih potresnih sunkih. Tako, na primer, v Novi Gorici so zaprte vse tri kinodvorane. Položaj na novogoriškem območju zaskrblja občane. V osnovni šoli v Dornberku je opadel omet, kljub temu pouk običajno poteka. V Kanalu so zaprli telovadnico osnovne šoie, medtem ko so v Biljah prostori šole v takem položaju, da se ne dajo uporabiti. Zaprta sta tudi vrtec v Vrtojbi in glasbena šola v Solkanu. Potresni sunki so precejšnjo škodo povzročili tudi v domu onemoglih v Gradišču, v Kanalu pa so na petih stavbah popokali nosilni zidovi. Hišo v Vipolžah bodo morali porušiti, ker je tako poškodovana, da se ne da popraviti. O škodi na stavbah poročajo tudi iz Kromberka ter drugih krajih novogoriškega območja. O škodi na stavbah so nas opozorili tudi s Krminskega, kjer je precejšnje število hiš dobilo že večje razpoke. V Gorici pa ni bilo večje škode. Kot smo izvedeli na poveljstvu goriških gasilcev, je potres povzročil le padce strešnih polic ter ometa s starejših hiš. Zadnji tresljaji zemlje niso povzročili večje škode mostu 9. avgusta. To lahko sklepamo po tem, da se po njem promet normalno odvija, potem ko so strokovnjaki ANAS ocenili njegovo nosilnost. Že pred nekaj več kot tednom dni smo objavili sliko cestne table pred Štandrežem, ki so jo postavili delavci gornike občinske uprave. Podobne table pred vhodi v vas so isti delavci nekaj dni kasneje postavili tudi pred Podgoro, Pevmo, Oslavjem in Štmavrom. Kot vidimo iz naših slik, gre za dvojezične table za vsa tista predmestja v goriški občini, kjer je še danes večina prebivalstva slovenska in ki so bile do leta 1927 upravno samostojne, saj so tu bile majhne občine, ki so jih fašisti, podobno kot druge na Primorskem in v Istri ter v drugih krajih države, priključili večjim. Gre tudi, in to je zelo važno, za prvo javno postavitvijo dvojezičnih napisov na področju goriške občine, če izvzamemo napisne table na pročeljih stavb, v katerih so slovenske šole. Istočasno najdemo spet na uradnem aktu, kot je obcestna tabla, prvič . po tolikih letih spet pravo, izvirno ime slovenskega kraja. Škoda le, da ni dvojezičnost popolna. Ne razumemo zakaj so se nekateri ljudje na občini protivili, da bi bil tudi podnaslov «frazione di Gorizia» napisan v slovenščini. Saj je vendarle Gorica slovensko ime, v njej živi še danes precej Slovencev. Prav bi bilo, da bi bil tudi ta napis dvojezični. Sicer pa, prvi korak je bil napravljen. V zvezi s postavitvijo tabel pa smo culi pri marsikaterem človeku v naših vaseh nekaj negodovanja, ker so jih, po mnenju domačinov, občinski delavci postavili, to je štan-dreški primer, ne pred dejanskim vhodom v vas, marveč že nekje sredi vasi. S tem so hote ali nehote omejili vaško ozemlje. iKino Doberdobska sekcija ZPK priredi tridnevni PRAZNIK KRVODAJALCA DANES, 19. t.m.: finale v zbijanju balina. Ob 17. uri pozdravni govor, koncert godbe na pihala «Kras». Ples. Dobro založeni kioski, domača vina, specialitete na žaru in ribe. Vljudno vabljeni! Gorica VERDI 15.00—22.00 « Qualcuno volò sul nido del. cuculo». J. Nicholson. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «Serpente a sonagli». V. Vianello, V. Fray. Barvni film. MODERNISSIMO 15.45-22.00 «Stop a Greenwich viilage». L. Baker in S. Winter. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 15.15—21.30 «Tre contro tutti». Frank Sinatra, Dean Martin. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 « Educazione sessuale». H. Gonnerman, G. Kies-lich. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni, film. Tržič EXCELSipR 16.00—22.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. PRINCIPE 14.30—22.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Marsejski dogovor», angleško-francoski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Daktari», ameriški barvni film ob 16.00. «Krvavi bratje», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vohun, ki je uničil svoje zveze», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni ® Bassi v Raštelu, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497. Mali oglasi TRGOVINA z rezervnimi deli za avtomobile v Gorici išče vajenca z znanjem slovenščine za delo v skladišču. Zainteresirani naj se javijo v pisarni našega lista, Gorica, UL 24. maja 1, tel. 83-382. KULTURA Cankar v dunajski slavistiki Na nedavnem mednarodnem sim-Voziju o Ivanu Cankarju v Ljubljani je imel naš znani koroški zamejski pisatelj in borec za pravice koroških Slovencev profesor Janko Messner zanimiv prispevek pod naslovom Ivan Cankar na Koroškem in na dunajski slavistiki Po zadnji vojni. Dvoje znanstvenih razprav o delu Ivana Cankarja je rodila dunaj-ska slavistika po vojni, je dejal na začetku Janko Messner, in sicer delo Wolframa Walderja: Ivan Cankar als Kiinstlemersenlichkeit, Wiener slawistiches Jahrbuch, Er-Sanzungsband II, herausgegeben vom Seminar fiir slavische Philo-logie an der Vniverstitat Wien durch Rudolf Jagoditsch, Hermann Béhlaus Verlag, GRAZ/KÓLN, J954 in delo Hilde Bergner: Zu Ivan Cankars Na klancu und Hla-Pec Jernej in njegova pravica — Merkmale modemen und ahisto-richen. Erzdhlens, Dissertation zur Erlangurig aes Doktorgrades an der Philosophisclien Fakultat der Universitàt WIEN, 1974, Professo-ren Wytrzens und Hamm als Re-feraten. Wolfram. Walder skuša prikazati va 96 straneh Cankarjevo umetniško razvojno pot na njegovi pro-Zi’ razvrščeni v stiri obdobja. prvo p® razteza do izida Hiše Marije Pomočnice. Avtor mu pripisuje Prevladovanje naturalističnih momentov, prikazovanje nenaravnega živčnega in bolestnega v duhu dekadence. šele branje Nietzcheja, pravi, je pomagalo Cankarju oblikovati krepkega posameznika, na PL v Križu na gori, vrh umetni-tj,eQa razvoja da je dosegel v Hlapcu Jerneju, s 35 leti pa da začenja njegova ustvarjalnost popuščati, marksizem zanj zgublja Pomembnost, vzroke človeškega Borja da išče odslej v človeku samem, ne več v pomanjkljivosti družbenega reda, kakšno večje (fese mu ne posreči več .. . Na str. 34 pravi. Walder dobesedno, da Cankar ni bil mislec, njegova delci da ne izražajo nikakršnih Cvirnih ali globokih (!) misli, pi-satelj da nikjer ne odgovori na vprašanje, zakaj njegovi junaki Propadajo in umirajo. Avtor kar naprej poudarja Cankarjevo izra-2“° stremljenje po abnorma'nem, Perverznem. Ekskluzivna shema-icnost. s kakršno skuša Walder m.erpretirati Cankarjevo literar-0 umetnost, *e primer skrajno prasljivega subjektivnega vristo-Pa saj popolnoma omalovažuje o-°‘.)e in mu pripisuje v zvezi z dbhkovanjem umetniške osebno-stl drugotno mesto. Tako mu mora celotni Cankarjev opus obviseti v zrak[\ kakor boksarska vreča. .,krnsko-avstrijska šola na osnovi ea.ističnega filozofskega koncep-a in formalne logike, zakoreninje-a (se dandanes) predvsem na dunajski germanistiki, je s to študijo dokazala samo eno: wie man ds nicht machen solite! Ko študijo eres, se stran za stranjo ne mo-„rs/ganiti vtisa, kako zelo je P oaukt znane zgodovinske pogoje-rp . ne^a^šne ohole, vzvišenosti „ s,ar“e avstroogorske monarhije d stvarmi «figa podložniga (ma-vredniaa) naroda Slovencev», mo---] ,m°re Walder pisati o u-” r'-s':i rasti Cankarjevi brez rP,°-?a,nÌa Bele krizanteme? (V n-,\ Rudiji je niti enkrat ne ome-„ J \dko pač, da osmeši vso do-dnjo slovensko cankariano, ki , ima morda (!) kot doprinos z9odovini slovenskega kulturne-a- življenja kako vrednost, za V7r/f.?vanie pesnika pa da ne r„ °lca- Kdrn bi človek s takšnim razodetjem! rc!?S7-i Pričujoče ocene ni študi-literarni zgodovinar, vendar Sl- da je Walder to še manj, fjJ le mu pri branju Cankarjevih vi, .'ce lih je sploh vse prebral) •ler ni posvetilo, da je Cankar sdioi™ družbeno angažiran pi-. D v areni življenja, čeprav Jn”a, fn°Bih mestih to tudi som j dak Toliko manj verjetno je, a bi bg mogel zaslutiti, kako Presenetljivo aktualen je Canka-turV lde’in},svel tudi v naših dneh, . ! v naših razmerah, posebej še avstrijskih družbenih in politič-nih razmerah . . . Ottakring še da-ni drugačen In sam veliki ca?°vnik in pravljičar Kreisky Z-,.na' da ima Avstrija nad pol milijona revežev. nJtl* Waider uganja svojo kabi-v u tU3° dčenost, zato mu še krai Pameti ni prišlo, da je m^a-r-a, ■ Cankar tudi pomemben rtjski mislec-umetnik-kritik-ne samo slovenski. Pomemben že za-' /e!’ * Dunaj v njegovem času Kakor mnoge druge, ki so šli \ dakiami naprej - ignoriral. eno pa se 2(jj abotno, da nr,J^--s-tem samovoljnim psiho-gOlttičnm pojmovanjem Canka-Ne °s?bnosti še naprej ukvarjal. a cisto drugačnem znanstve-em nivoju je disertacija Hilde ffjsnerjeve. Raziskovalka je ro-■icna 1936 v Schweinfurtu/Main -, ®e je po nekaj letih šolske f uzbe v Nemčiji lotila slovanske dela — čemur se menda strokovno reče z imanentnim pristopom, z zunajestetskimi momenti, ki se ji zdijo spričo posebne situacije slovenske literature nujno upoštevanja vredni, jo zanima vred-vsem vprašanje stanja zavesti (morda bolje: zavednosti?) v centralnih literarnih figurah. Ko avtorica primerno ovrednoti pionirski pomen ruskega formalizma in češkega strukturalizma, poudarja, da pa večina literarnih del dopušča navezovanje ne stvari zunaj literature, da kaže celo s prstom nanje, ker njihova umetnostna struktura ni dozorela in to največkrat iz vzrokov zunaj literature. V Cankarjevem primeru, pravi Hilde Bergner, zasledujemo do leta 1906 kompromise in nedoslednosti, med drugim iz ozira na bralce in na posebno situacijo Slovenije-oboje simptoma socialne narave. Prav za to obdobje, pravi avtorica, je priporočljivo dopolniti interpretacijo iz samega dela s pogledi na okoliščine in vzroke njegovega nastanka in na vprašanje komunikacije s sodobnim (tedanjim) slovenskim bralcem. že ko govori o nastanku svojega raziskovanja, trči neogibno na omenjenega Wolfganga Walder-rja in ga zavrne, češ neka Cankarjeva polarno si nasprotujoča stališča nikakor ne zmanjšujejo vrednosti njegovih samoizpovedi, pač va samo potrjujejo zavzetost mladega umetnika za kulturno dogajanje, pogojeno s trudom za mnogoplastno koncepciji. Avtorica pravi, da imata Na klancu in Hlapec Jernej kakor večina Cankarjevih del za remo socialno mi-zerijo na Slovenskem, da pa se pisatelj s Hlapcem Jernejem o-brača izrecno na določen ljudski sloj, ki ga sicer v drugih delih ogovarja, za katerega pa se tokrat poslužuje oblik svecifične literarne tradicije, medtem ko je Na klancu tekst, ki ga je napisal kot avtor svojega časa in v katerem je prestavil verspektivo zavesti v centralno figuro. Dve komponenti se tu spajata, ki ju je avtor občutil večkrat kot nasvro-tujoči si: esteticizem literarne moderne (dekadence) in socialna vprašanja. V sedem poglavij je avtorica razdelila obširno razpravo na 192 straneh. Zanimiva so njena dognanja o uporabljenih barvah v Jerneju, saj je njihova simbolična vrednost v epski strukturi tol ko bolj jasna, cel Jernej je prepleten s trojico temno-svetlo-rdeče, medtem ko se v Na klancu iste barve in svetlobne vrednote individualizirajo od situacije do situacije, se spremešajo. Zjasnijo, oslabijo ati stemnijo brez ozira na tradicijo evropske barvne simbolike. Tako je rdeča barva pri Jerneju še izraz strastne akcije, tu pa žc atribut zatona, po1 orna ipd. Posebno zanimivo je šesto poglavje, kjer osvetljuje Šimna Si-rotnika kol antijunaka v primerjavi z antijunakirijo Francko, zlasti pa kot grotesken pendant k Hlapcu Jerneju, Ki da se mu sicer pozna a prima vista Gogoljev vpliv (Akakij Akakijevič. Plašč), a je čisti produkt slovenskih socialnih razmer. Tudi za današnjo, zlasti zamejsko verniško publiko, je v disertaciji dovolj polemičnih ugotovitev, na primer ta, da Jernej mora zgubiti vero v boga, ker meni. da je bog povezan s tuzemsko pravico, medtem ko njegova vera v pravico ostane, ravnotežje pravice pa si poišče po pogansko — z maščevanjem. Zadevne strani ugibanjem, da je bil Cankar katoličan, ne puščajo nikakršne opore. Morda je avtorica v svoji ra- preenostranska tam, kjer bi morala ugotoviti realistične poteze na Jerneju kot resničnem hlapcu na slovenski srednji kmetiji, pa pravi, da je značilno za delo in namero, da Cankar v Jerneju ni izbral človeškega tipa z globljo stopnjo zavesti za centralno figuro, pač pa da potisne v sredino zavest izrazitega, energičnega starčka, ki meri pojave vztrajno s svojimi merami. O zapetosti in trdobučnosti takšnega poljskega delavca, vpreženega kakor črna živina, o absolutni resničnosti takšnega ponižanega in razžaljenega, za plačilo opeharjenega delavca, o tem, da je takšnemu zgaranemu človeku belo - belo, črno pa črno in da veruje v zadnji konsekvenci samo v to, kar vidi, je očitno premalo razmišljala, drugače bi bila ugotovila, da je Jernej nedvomno tip z zelo globoko stopnjo zavesti, da je ob vsej sim-boličnosti izrazito realistična figura. Pravim: morda. Sodili bojo drugi, ki so za takšne študije prisioj-ni. Sicer pa bi rad samo opozoril strokovnjake na imanentnost te doktorske disertacije, vredne slovenskega prevoda in natisa. Razen teh dveh dunajskih študij menda v Avstriji po zadnji vojski na univerzitetnih tleh ni več kaj najti. D. Ž. GIANCARLO SABBATINI: I LADINI Ladinska dežela REZIA - utopija Obsegala naj bi Meran, Bočen. Cortina d Ampezzo, Belluno, Pordenone, Tolmezzo, Videm, Gorico in Trst! - O odnosu južnotirolske S VP do Ladincev Tri kategorije oziroma trije stadiji izumiranja Kulturni dom v Trstu bo odprl svoja vrata v petek, 24. t.m., ko bo Staino slovensko gledališče uprizorilo — še kot obveznost do abonentov iz prejšnje sezone — Feydeaujevo voudevillsko komedijo «Champignol ali vojak po sili» v režiji Marija Uršiča. Na sliki prizor z vaje •iiiiiiiiuilllllllllllliuiiiitml.........n».......iiluiiuiiniii.il.illiliiliimimii.111111.1111m1.111.nl TERSKA SLOVENŠČINA IN JEZIKOVNO IGRAČKANJE Oh slovarčku terskega govora Alessandro Mo laro Ferrari ter slovarčku govora v Muzcu, ki sta ga sestavila Adriana Ceselli - Bani Pagnucco (Sot la Nape, 1, 2, 4/1975) Gre za domači govor v kraju Podbardo oziroma za govor v Muzcu, se pravi za tersko narečje slovenskega jezika. V. 1. številki Sot la Nape, uradnega glasila Furlanskega jezikoslovnega društva (Società filologica friulana), ki deloma v italijanščini, deloma pa v furlanščini izhaja v Vidnu, je Luigi Ciceri (podpisan L.C.), odgovorni urednik in bivši podpredsednik društva, s krajšim uvodom in tremi pismi iz leta 1964 sedaj že pokojne učiteljice v Pod-bardu (Cesariis, v reviji je enkrat napačno napisano Ciseriis, kar pa pomeni Čižerje v občini Centa) Alessandre Molaro Ferrari dal v objavo prvi del njenega slovarčka pod naslovom Vocabola-rietto dell’Alta Val Torre raccolto da Alessandra Molaro Ferrari in sicer od črke A do I, medtem ko je drugi del, od L do Z izšel v 2. številki. V 4. oziroma zadnji številki lanskega letnika pa je v Sot la Nape izšel še prispevek, ki sta ga pripravila Adriana Ceselli in Dani Pagnucco in se nanaša na vas Muzec (Musi); dala sta mu naslov Vocabolarietto della Valle del Torre — Musi. Vzpodbudil ju je namreč prej omenjeni slovarček Molaro Ferrari je ve v 1. in 2. številki, ki sta jo imela s sabo, in sta «na licu mesta» primerjala podobnost govora v Podbardu z govorom v Muzcu. In skoraj za šalo (tako pišeta dr. Ci-ceriju) sta sestavila slovarček, ki nekako dopolnjuje prvega. Ugotovitev naših jezikoslovcev (tu mislim predvsem na dialektološko delo Frana Ramovša in na njegovega učenca Merkuja, ki se odlikuje po novem pristopu in tudi po drugačnem vrednotenju tako imenovanih čakavizmov) do danes ni še nihče mogel znan- stveno ovreči. Mislim, da jih tudi ne bo. Velja, kar je ugotovljeno: tersko narečje je danes eno najbolj razčlenjenih slovenskih narečij, to pa predvsem zaradi številnih gorskih pregrad na terskem ozemlju, in je obdržalo arhaične poteze v besedišču, po drugi strani pa se zaradi nekoč skoraj izključno kmečko-pastirskega načina življenja — in še brez zvez s slovenskim zaledjem — ni mogio tvorno vključiti v svet tehnične in meščanske civilizacije (Merku). Ni čudno torej, če si je jezik slovenskih Terjanov, ali bolje terskih Slovencev, pomagal s prevzemanjem kulturnih sposojenk iz italijanskega ali pa še raje furlanskega jezikovnega gradiva. Tako jé razen v besedah viden romanski vpliv tudi v skladnji, kot marsikje, čeprav v manjši meri, tudi drugod na slovenskem zahodu. Kljub temu pa je terščina vendarle do dandanes ohranila živo moč slovenskega jezika, da zna tudi nekdaj povsem tujo besedo pregibati po splošnih pravilih, ki so lastna vsem slovenskim govorom. Italijansko jezikovno gradivo (furlansko v manjši meri) našim Terjanom ni bilo le edino razpolož^ivo, ampak je italijanščina kot jezik oblasti in administracije izključno obvladovala vso pisano in uradno besedo. Tudi Luigi Ciceri pravi, oziroma zapiše: «Questa gente è vissuta sempre in territorio friulano, dove la lingua ufficiale è stata prima il latino, indi l’alto italiano.» «Sot la Nape, 1/1975, str. 54). Pravi čudež je, da se je domača slovenska govorica v teh krajih ohranila do danes; čeprav je sedaj v stanju velikanskih sprememb in je morda že na tem, da izgine, si moramo želeti, da v svojem zadnjem razvoju še poma- ziskovalm vnemi nekoliko stilno ..............Hlinili.n..»mu.■■■■um...................... JOŽE SPACAL V SEŽANSKI MALI GALERIJI in romanske filologije na Dunaju nadaljevala v Ljubljani, Frankfurtu in Munchnu. V uvodu svojega dela se zahvaljuje za prijazno pomoč profesorjema Wytr-n m Slodnjaku in pohvalno k; , •i.a. Poslovanje v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani. ‘Bovori o namenu svojega sP^n}°VanJa’ uB°lavlja, da se dormii f- ^ela na tem področju Poslužujejo stilističnih pojavov v likarjevem celotnem opusu ta-vL,nlt-uSe Prikazujejo od indi-„ j, * umetnin abstrahirana, nroo em.,ko skusa sama prikazati Cn^netllWo nariacijsko širino v teklt!hJe,Vem ustvarianju na dveh ki predstavljata skorajda .ms.p/otii mogočih pripo- miaitinUktUrJio združuie sv°ja "pazanja — oprta zvesto ne sama Jože Spacal — Poletni večer (sitotisk 1976) Vse kaže, da je sežanska Mala galerija vzbudila veliko zanimanja za likovno umetnost. Razstava grafik Jožeta Spacala je druga po spomladanski otvoritvi galerije. Zdi se prav, da organizator daje prednost domačim likovnikom, ki so se doslej vsepovsod predstavljali, le doma jih nismo poznali. že prva razstava Roberta Hla-vatyja je doživela presenetljivo število obiskovalcev (okrog 2500), kar je zgovoren dokaz, da v Sežani nismo tako ravnodušni do kulturnih vrednot, kot se čestokrat misli. Prav tolikšno zanimanje je za Spacalovo razstavo, saj je opaziti, da v času, ko je obiskovalcem na ogled, prostor Male galerije nikoli ni prazen. Evgen Prinčič je v uvodnih besedah ob otvoritvi povedal, da se z razstavo Jožeta Spacala začenja akcija tedna Komunista na sežanskem z geslom «Človek, delo, kultura», katere namen je približati čim več kulturnih dobrin delovnemu človeku. Umetnikovo delo je predstavil Jure Mikuž, na- kar je razstavo odprl v imenu pokrovitelja delovne organizacije Kras-Jadran Sežana njen direktor Dino Pucer. V Mali galeriji je na ogled sedemnajst najnovejših umetnikovih grafik, ubranih v čudovite kompozicije rumenorjavih tonov. Tudi najpreprostejše oko obiskovalca opazi, sicer nekoliko abstraktno odpirajoči se kostanjev plod, ki po umetnikovih besedah simbolizira organsko jedro kot simbol življenja, ki se poraja v vseh smereh zakonov narave. V avli hotela Maestoso v Lipici je razstavljenih trinajst Spacalovih grafik iz starejšega obdobja. Praz tato zanimivih za ljubitelje likovnih umetnosti, tako pa tudi za strokovnjaka, ki bi morda povedal svoje strokovno mnenje. Jaz bi le rada povedala svojo misel organizatorju razstave v Lipici, ki čestokrat daje v avli prostor razstavam, ne poskrbi pa, da bi ta razstava dosegla svoj namen. Razstava je lepo zaprta v svoj prostor, za zagrnjenimi o-kenskimi zavesami, v temi, plakata, ki ga trenutno nadomešča majhno vabilo za razstavo, skorajda ni mogoče opaziti, tako da slučajni obiskovalec razstave ne more opaziti. Kdor pa za razstavo ve in si jo hoče ogledati, mora prav vljudno prositi, da mu v recepciji prižgejo polovico luči v razstavnem prostoru. Kaj bi bilo res pretežko imeti vrata razstavnega prostora odprta? Bi bil prevelik strošek imeti v razstavnem prostoru prižganih vsaj polovico luči? Sicer se vprašajmo, čemu je tam razstava. P.S. Priobčena slika je razstavljena v hotelu Maestoso v Lipici. Lučka Čehovin ga tistim, ki jo doma govorijo, da bodo prek nje laže spoznali in vzljubili knjižno slovenščino. Nekaj obetajočih naporov v tej smeri je bilo že storjenih. Upajmo, da se tudi v Terski dolini ne bodo ustrašili zaprek na trnovi poti zakonitega osvajanja že zdavnaj zapisanih pravic. Primer Ukev nas v tej zvezi naravnost navdušuje. II. Učiteljica A. Molaro Ferrari je začela zapisovati govor v Podbardu na pobudo Luigi ja Ciceri ja; pri tem ji je pomagal njen mož, domačin iz Terske doline, medtem ko je bila ona doma menda iz Milana. Domače govorice najbrž ni bila preveč vešča ali pa je sploh ni znala; Ciceri ju pravi, da furlanščino razume, mož pa da jo tudi govori, medtem ko za slovenščino Alessandra dobesedno zapiše: «Io la lingua slovena non la conosco», nič pa ne reče o terskem narečju. Učiteljica nadalje piše, kako jo je to delo (zapisovanje besed) zabavalo in kako sta z možem večkrat bruhnila v glasen smeh. Že Ciceri, ki ni filolog (po poklicu je zobozdravnik, njegova žena Andreina pa se precej ukvarja s folklornimi in etnografskimi filmi s področja Beneške Slovenije) in je velik pobomik za oživitev furlanskih tradicij, v svojem uvodu k slovarčku skuša nekako zmanjšati delež slovenščine, avtorica slovarčka pa v svojem pismu avtoritativno zapiše: «Poche sono le parole slave o slavizzanti nella parlata della Valle e mescolate col friulano e l’italiano» (str. 55). Molarova tudi trdi, da je prepričana, da terski govor nima ničesar skupnega (non ha che fare) s slovenskim (ona zapiše «slavo») govorom v okolici Gorice, v Nadiških dolinah in v Karnajski dolini, ki. da ga je že imela priložnost slišati... Nesmiselno je tako nestrokovno mnenje pobijati, vendar je človeku žal, da tudi Ciceri podlega tistemu slabemu amaterskemu in ne o-bjektivnemu pojmovanju filologije, ki ga najbrž že vnaprej usmerjajo nezreli predsodki do Slovencev. Nič ne rečem, da ni ogromnih razlik med govorom v Podbardu in tistim iz goriške okolice, ampak to še ni noben dokaz, da ne bi spadala k slovenskemu jeziku. Radoveden sem, koliko bi se razumela Italijan iz S. Giovanni in Fiore v kalabrijskih hribih in piemontski rojak iz Pinerola, če bi vsak mlatil svoje domače narečje. Italijanska televizija je pred tremi leti prenašala oddajo, v kateri smo lahko zvedeli, da sredi prejšnjega stoletja v Italiji ni bilo niti dveh milijonov ljudi, ki bi znali knjižno italijanščino, italijanski jezik. Pa kaj bi tisto! Že zaradi tega, ker, kolikor mi je znano, noben slovenski pisec ni nikoli o-malovaževal furlanščine (nasprotno: celo mnogi jo branijo pred italijanščino), ni lepo, da brez komentarja ugledna furlanska revija objavi mnenje Molaro Ferra-rijeve, da je terski govor «una lingua ladina anche se qualche parola slava s’è infiltrata» (str. 56). Pri vsem tem pa je tudi res, da so med Furlani, med furlansko čutečimi izobraženci ter duhovniki vedno redkejši tisti, ki bi kot Ciceri radi kar pofurlanili nekatere predele Beneške Slovenije (Rezijanom pa dokazali rusko tatarski izvor!). Učiteljici Molarovi in dr. Ciceriju smo vseeno lahko hvaležni za objavo gradiva, čeprav na neznanstven način. Molarovi, ki naj v miru počiva, njenih napačnih vrednotenj tudi ne bomo prehudo zamerili, saj čutimo, da so rezultat nepoznavanja stvari in stoletne nacionalistične vzgoje. Zakonca Molaro sta zbrala skupno 1665 besed (sèm poleg samostojnih gesel štejem tudi nekaj izvedenk in fraz). Vzel sem si čas in uvrstil vse besede v dve sku- pini; ker me je zanimalo, kako je s trditvijo Molarove, češ da je terski govor neka dvojezična mešanica, sem bil še posebno pozoren. Priznam, da ločitev v le dve skupini ni bila zmeraj mogoča in smiselna. Ker je terščina pač eno od narečij slovenskega jezika, veljajo zanj podobna splošna pravila kot za druga narečia. Starih germanizmov, ki jih srečamo tudi drugod po slovenskem narodnem Tomaž Pavšič (Nadaljevanje na 6. strani) «REZIA, ki jo predlaga avtor s svojimi conami ali okraji ali provincami Meran, Bočen, Cortina d’Ampezzo, Belluno .Pordenone, Tolmezzo, Videm, Gorica, Trst, je danes utopija, kljub svojemu starodavnemu etničnemu in kulturnemu rimljamstvu, ali hipoteza nove evropske ureditve, a še lahko realnost spričo demografskega prirastka in potrebe po večjih in boljših služnostih, v okviru svobodne in suverene Italije in Evrope, v kateri se nacionalistične napetosti odpravljajo v prid etnijam in skupnim interesom obstoja, miru, duhovne ustvarjalnosti in kompenzacije za polifčne odtujitve in za vsiljene nadstrukture.» Tako je zapisal prvi predsednik in ustanovitel j MOVIMENTO FRIULI Li bivši podpredsednik «Ljudskega gibanja za deželno avtonomijo» Arturo Tosi v svojih uvodnih pripombah za 120 strani obsegajočo publikacijo : Giampaolo Sabbatini: «LADINCI — Kako se je rodilo in kako izginja neko ljudstvo», ki smo jo prejeli pred dnevi in ki je izšla pri florentinski založbi Pucci Cipriani (cena 3.500 lir). Kljub poudarjanju, da gre za utopistični predlog, je branje brošure zanimivo za Slovence, ki bi spadali v tisto REZIJO, že zaradi radovednosti, kakšno usodo jim je predlagatelj namenil. Žani miva pa je tudi — ponekod naravnost presenetljiva in predvsem močno neargumentirana — zgodovinska razlaga, ki jo vsebujejo tretje, četrto in tudi peto poglavje. Verjetno bo za naše bralce najbolj zanimiv tisti del poglavja (četrtega) «Lingvistika in politika», ki nosi naslov «Italijanski iredentizem in Ladinci». Na str. 79 piše avtor utopističnega predloga tudi o germanizaciji in v istem stavku tudi o «slovenizaciji» «a spese di parlata ladina», na tej in na p-ejšnji strani pa so navedena tudi najbolj značilna avtorjeva sta-lišča do južnotirolskega vprašanja, do švicarskih Retoromanov in o , veliki koristi, ki bi jo imela Ita- 16 SUKARJEV-AMATERJEV V GALERIJI TOLMINSKE KNJIŽNICE Tolminski slikarji ljubitelji prirode Navezanost na tolminsko zemljo - prevladujoči motiv - Po potresu ima razstava še poseben pomen Vse od leta 1970 so se vrstile slikarske razstave posameznih sli-karjev-amaterjev v Mali galeriji Tolminske knjižnice v Tolminu. Od prve razstave dne 17. XII. 1970 se je razvrstilo vsega 39 razstavljavcev, ki so ljubiteljem slikarstva prikazovati svoja dela. Zanimanje za te razstave je bilo precejšnje, kar potrjuje, da imajo Tolminci razvit čut za umetnost. Slikarji sami so začutiti potrebo, da se združijo, da bi tako organizirani lahko skupno nastopali na razstavah. Tako je prišlo do ustanovitve likovne sekcije, ki trenutno združuje 22 slikarjev-amate-rjev. V sredo, 1. septembra se je na svoji prvi skupinski razstavi s 77 deli predstavilo 16 slikarjev-a-materjev. Predsednik ZKPO Ivan Jermol je u svojem otvoritvenem govoru poudaril, aa se je razstave udeležilo presenetljivo veliko število slikarjev-amaterjev in da Tolminci cenijo svoje slikarje in iskreno pozdravljajo ta njihov prvi skupen nastop. Dan po odprtju smo obiskati razstavo z namenom, da napišemo nekaj vtisov za javnost. Ne lastimo si pravice, da i to razstavo kritično ocenjevali. To prepuščamo poklicnim ocenjevalcem. Za nas je več kot zadovoljivo dejstvo, da so slikarji-am-iterji na tei svoji prvi skupinski razstavi v svojih razstavljenih delih izpričali svojo navezanost na to tolminsko zemljo. Biti smo prijetno presenečeni, ko smo pri ogledovanju razstavljenih del našteli kar 16 motivov, ki prikazujejo našo Sočo, obdano s tolminskimi gorami in planinami. Dobili smo vtis, da naši slikarji — prav tako kot pesnik Simon Gregorčič pred skoraj devetdesetimi leti — občutijo lepoto reke Soče in njene okolice. Lahko poudarimo, da celotna razstava pušča vtis. da so slikarji-amaterji močno zasidrani v to tolminsko pokrajino. In prav je tako! Naj omenimo nekatere izmed razstavljenih del. Takoj desno ob vhodu razstavlja štiri intarzije Peter Blaževič. Naprej na desni ima Peter Kajzer razstavljenih osem motivov iz narave: Hrast, Paša, Konj. Skale, Potok. Vrtnici. Kozolec in Sence. Njegove slike puščajo gledalcu močan vtis zaradi močnih barv. Jani Kemper se predstavlja s tremi motivi reke Soče. Vid Miklavčič prikazuje štiri pokrajinske motive. Andrej Jermol je ves zagledan v Tolmin in okolico. Na razstavi ima tri motive Tolmina, dva iz Zatolmina in enega iz Žabč. Že znani Rudi Šturm iz Kamnega razstavlja štiri portrete. Danica Kuščer se predstavlja z 12 deli. Obiskovalec se bo rad ustavil ob njih, saj dela kar sama vabijo, da si jih pozorno ogleda. Vili Kemper razstavlja pet pokrajinskih motivov, Marija Fratnik pa tri tihožitja in tri pokrajinske motive. Že pokojni inž. Milan Mikuž z Mosta na Soči ima na razstavi pet del, med temi sta posebno učinkoviti dve: Dedek pripoveduje in Pesem Soče. Pri ogledovanju slednje so se nam v spominu oglasili Gregorčičevi verzi: «Kako glasno, ljubo šumljaš, — kako čvrsto, krepó skakljaš ...» * * * Naj nam bo dovoljeno, da v zvezi s to prvo skupinsko razstavo tolminskih slikarjev - amaterjev ponovimo nekaj besed, ki jih je Ivan Cankar zapisal ob prvi razstavi slovenskih umetnikov na Dunaju. V članku Naši umetniki je Ivan Cankar med drugim navedel besede, ki so jih v nemških časnikih napisali časnikarji, ki so našim umetnikom dali veliko priznanje: «Kdor vidi te slike, čuti, da so njih stvarniki doma med Dravo in Adrijo». Prenesimo te besede na naše slikarje - amaterje: Kdor vidi te slike, čuti, da so njih stvarniki doma — ob Soči od Tolmina do Trente. od Kobarida do Breginja in od Mosta na Soči do Podbrda. Obiskovalec razstare pri ogledovanju stik občuti, da iz njih diha tolminska zemlja, da so avtorji — z barvami zapeli pesem tej tolminski zemlji, Soči, pokrajini, gozdom, planinam in skalovju. Naj obiskovalce te razstave ne bo sram priznati: Ta slika je lepa! Tako po domače, lahko tudi po tolminsko, saj res nimamo potrebe, da bi pri ogledovanju morati izreči svoje mnenje — z rogovilastimi tujkami. Že do sobote 4. septembra si je razstavo ogledalo nad 300 obiskovalcev. Nekateri so v knjigo obiskovalcev napisali tudi svoje vtise. Tako med drugimi: Presenetljiva razstava in zaželena še večkrat z več avtorji. Priznanje amaterjem — pohvala organizatorjem. Razstava je enkratna. U-pam, da bomo še imeli priliko videti veliko del avtorjev - amaterjev. Mnogo lepih želja na pot. Vse priznanje likovni sekciji Tolmin za tako uspešne prve korake-njenega dela. Razstava je čudovita, še jo pridem gledat. Danes, ko je strahovit potres u-ničil toliko naravnih in ustvarjalnih lepot Tolminske, ki jih nihče več ne bo mogel obnoviti, ima njen ogled še posebno vrednost. A. Pagon • Ogjsrev lija, če bi valorizirala ladinski jezik in njegovo kulturo. Kajti: «...i cisalpini sono e si sentono italiani» — kar dokazuje dejstvo, da je takšna in se takšna čuti furlanska skupina — njihov jezik je jezik ali bolje, ker samo po sebi vprašanje «jezik — narečje» nima nobenega pomena, bi morala biti njihova govorica upoštevana in kultivirana kot jezik» — v novi deželi pa bi «se množica Nemcev znašla združena z množico Italijanov, p-ecej večjo od tiste na Tridentinskem». Dalje beremo prav tam še: «S pridobitvijo zaupanja Ladincev bi jih mogla Italija — in samo ena — ščititi le na način, ki jamči ohranitev jezika: njegovo poučevanje začenši v osnovnih šolah, skupaj z italijanščino... S tem sistemom, bi Italija dala najbolj veljaven, starodaven, nepobiten dokaz, poleg zemljepisnega, glede upravičenosti svoje pravice do alpske meje. in vrednotenje ladinske govorice, ki ima svoje korenine v rimljanstvu, neposredne dedinje jezika legionarjev, prav gotovo ne bi škodovala stvari e-notnosti, tudi duhovne. Italijanov.» Ostala poglavja knjige obravnavajo «Sedanja ladinska območja», in sicer v švicarskem kantonu Graubiinden (R Grigioni) z glavnim mestom Chur (Coirà), kjer živi zahodna skupina Ladincev (40.000), Dolomiti z osrednjo skupino (30.000) in Furlanija, ki bi bila vzgledna skupina (700 000) poleg dveh «anflcon» (Cadore z dolinama Val di Sele in Val di Non). Drugo poglavje nosi naslov «Caratteri del Ladino e popoli di Sestratto», tretje: «D ladino del basso impero e il ladino come il suo diretto erede», četrto smo že omenili, peto: «Ladinci od 1918 do današnjih dni» ter zadnje: «Obrisi možne restavracije retijske dežele.» To naše kratko poročilo o tej najnovejši publikaciji o Ladincih pa bi bilo prav gotovo pomanjkljivo, če ne bi opozorili bralca tudi na zelo kritično avtorjevo — verjetno nekoliko pretirano — u-gotovitev glede stanja in posledic odnosa južnotirolske SVP do ladinske manjšine «med nemško manjšino». Najprej beremo na str. 164 glede južnotirolskega «paketa» in ladinskih upov v tem pogledu’: ' «Ni bilo iluzji: največja možna koncesija, ki se je mogla zamisliti glede še večjega «poliglotizma», raztegnjenega tudi na Fasso, ali umreti italijanske ali nemške smrti... je bila povsem negira-na ... v Val Fassa je bilo uveljavljeno načelo pouka italijanščine in ladinščine: toda slednje v tistem povsem podrejenem in nezadovoljivem položaju, v katerem je v drugih dveh dolinah.» Na naslednji strani z začudenjem preberemo naslednje stavke: «... položaj prepuščanja Nemcem. v katerem se nadaljuje preživetje pojavov, ki neposredno težijo k popačenju etnične sestave, kot v najboljših časih germanskega nacionalističnega divjanja, v zadnjih habsburških letih. In leta 1973 je neki svetovalec SVP predložil zakonski osnutek, da se uvedejo v ladinskih dolinah italijanske ali nemške šole, na zahtevo staršev učencev. Predlog ima namen popolnoma izločiti «ladinske» šole (dejansko italijansko-nemške z nekaj malega ladinščine) . . » Ob zaključku predzadnjega poglavja oa je naveden še naslednji poučen podatek: «Na podlagi vsega tega obravnavanja se danes Ladinci lahko razdelijo na tri kategorije, ki predstavljajo tri stadije spričo zmanjševanja življenjskosti govorice. V prvem stadiju so tisti, ki jim ne grozi nobena nevarnost; v drugem so tisti, ki po ladinsko še govorijo, toda so že v nevarnosti: v tretjem pa so tisti, ki po ladinsko ne govorijo več, toda se zavedajo svojega porekla ...» Avtor uvrsti nato v prvo kategorijo Furlane, ki pa «se čutijo Italijani»; v druge dolomitske La-dince, ki se «deloma čutijo Italijani», deloma Da «tretje ljudstvo», avto kategorijo spada tudi del švicarskih Romančov; v tretje pa spada del Ladincev iz Doline Gardena. Končno omenja avtor knjige še redne vsakoletne ladinske kongrese. Pred dobrim tednom pa smo brali v dnevnem tisku, da bo Kulturni ladinski institut organiziral v Vigo di Fassa študijsko zborovanje o «Ladinski dolomitski bitnosti». p. g. Prejeli smo MLADJE 23. Revija za literaturo in kritiko. Uredništvo in uprava v Celovcu. Glavni urednik Florjan Lipuš. DIALOGI 9. Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru. Glavni u-rednik Janez Švajncer. PROBLEMI 6. Revija za literaturo. Glavni urednik Lev Kreft Revijo denarno podpira kulturna skupnost Slovenije. 6 19. septembra 197i PrìmofKfSnèvmk siovenscma Terska in jezikovno igračkanje (Nadaljevanje s 5. strani) ozemlju (ti se v republiki Sloveniji zaradi predora knjižnega jezika vedno bolj zgubljajo, medtem ko v Beneški Sloveniji slišimo še izredno stare germanizme) seveda nisem prištel k italijanščini, saj so last terskega narečja in jih italijanščina in furlanščina ne poznata. Seveda pa nisem štel k slovenščini n.pr. besede ačent (zapisano acent) in podobnih, ker je jasno, da so jih Terjani spoznali samo od Italijanov, ne glede na to, da je beseda akcent danes tudi beseda slovenskega knjižnega jezika. Zaradi poenostavitve sem tudi furlanske izraze prištel k italijanščini. Mislim torej, da sem bil do slovenskega narečja na terskem ozemlju pri razdelitvi objavljenega besednega gradiva v slovensko in italijansko skupino dovolj, če že ne pretirano strog. Besed v prvi, t.j. slovenski skupini je bilo 762, v drugi (italijanski) pa 903. V odstotkih pripada tako slovenščini 46%, italijanščini pa 54%. Kdor bi te podatke vzel golo matematično, brez poznavanja, okoliščin in metod, kako so bile besede nabrane, bi najbrž sklepal, da je terski govor mešanica slovenščine in italijanščine, v kateri slednja presega prvo za 4%. In vendar bi bil tak zaključek zmoten. Zelo važno in odločljivo je namreč to, kdo je bil, ki je blago zbiral, kakšno jezikovno in narečno izobrazbo je imel, kakšni so bili c'iji in način zbiranja in še kako je spraševalec spraševal domačina. Spraševanje kar od kraja s slovarjem knjižnega jezika v roki najbrž ni najbolj ustrezno in lahko da čisto popačeno sliko razmerja dveh jezikovnih vplivov. Naj naštejem nekaj okoliščin, ki lahko dajo potvorjeno sliko: 1) spraševanje po slovarju spra-šancu nasuje ploho besed, ki jih ta razume, čeprav so v tujem jeziku; v drugačnem kontekstu bi morda še našel vsaj kak domač sinonim, če že ne enokovredne besede, v t”enutku sugestivnega spraševanja pa je ne bo našel, ampak se bo zadovoljil s podomačeno tujko, saj slovenščina, tudi terska, kot rečeno. še vedno razpolaga z veliko močjo slovničnega oblikovanja tujih besed; 2) ljudje v Terski dolini, ki v intimnem krogu govorijo svoje narečje, se v pogovoru š tujcem (saj v javnosti, razen v domači gostilni sploh govorijo italijansko; težko sprostijo v svojem narečju; zadrega in drugi psihološko-emotlvni razlogi jih silijo, da raje podležejo že znani italijanski besedi in se ne trudijo v iskanju pristno slovenskih izrazov, ki so jih ali pa jih sicer še uporabljajo; dokaz za to so številne dvojnice, ljudje i-majo namreč za isto italijansko besedo dva izraza, slovenskega in italijanskega ali furlanskega. (O podobni problematiki glej Živa Gruden — Šola in jezikovna kultura, Prim. dnevnik'225/1975). Vsekakor tudi skromnih 46%, ki sta jih kljub vsemu zbrala Molaro-va, še ni noben poraz za slovensko pripadnost terskega narečja, saj iz samega gradiva sledi, da terščina še ni zgubila svojega slovenskega sistema spreganja in sklanjanja ter oblikovalne moč' in je še sposobna mleti in odbelovati tuje besede, n.pr. fortunan za i-talijansko fortunato. Dal bom sledečo primero: dva zidata hišo: eden jo je že spravil do vrha z doma kupljenim gradbenim materialom, drugemu pa je domačega gradiva zmanjkalo za tako veliko hišo. pa se je zatekel k sosedu čez mejo. kjer je bila dobra ponudba. In tako je bila dobra polovica opeke v hiši od drugod, ampak hiša je bila vseeno njegova, narejena po njegovem načrtu. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 6 u 7" r* 9 10 11 12 13 14 Ì5- 16 17 b 18 19 20 21 ■ 22~ 23 74~ m 25 26 d 2T 2fT~ 29 30 31 32 * m 33 24 35 VODORAVNO: 1. ime slov. književnika Meška, 7. duhovnik, slušatelj bogoslovja, 13. v starorimski mitologiji boginja jutranje zore, 14. neobdelan svet. 15. priprava za snažen.ie, 16. ime jug. boksarja Parlova, 17. Trst, 18. tetanus v začetku, 19. r-iten, nadležen, 20. iatinski veznik, 21. afriški veletok, 22. čreslova kislina, 23. glas trobente. 24. Reka 25. vrteča se priprava v obliki valja, 26. kralj živali, 27. Anton Vodnik, 28. naslov arabskih plemenskih poglavarjev, princev, 29 najboljši slov. športnik vseh časov (Miro), 31. jug. reka, 33. zrakoplovi, 34. azijska država, 35. rimski pisatelj. NAVPIČNO: 1. Prešernova pesem, 2. «naš kraj». 3. delavska ali obrtniška zadruga v carski Rusiji, 4. v fiziki enota za merjenje napetosti, 5. daljša doba, vek, 6. egipčanski bog sonca, 7. vrsta glasbila, piano, 8. ki se tiče leta. 9. raj, paradiž, 10. Romunija in Italija, 11. vmesni prostori, razmiki, presledki. 12. klub slov. trgovskih absolventov. 16. vrsta Innocenti je vega avtomobila (mini . . ), 19. zabavljica, posmešni-ca, 21. značaj, 22. kraj na Krasu. 23. značilno kraško vino, 25. ital. zdravnik in književnik iz Arezz.a (Francesco), 26. premikanja po zraku, 29. ves, 30. paradiž, 32. Rene Descartes, 33. Luigi Pirandello. (laico) BERITE REVIJO nwi ifmmiiiiiiiiiiimiitiiiiiimimiiiiiiiimiiim m umiiMiiiiiiiimimiiiiui mini iini:m urnimi mi iti ih minil m nun Humu umi imitmMiiiimiMiiimiii limimi mil ul OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Našli boste ljudi, ki bodo pripravljeni vam v trenutku zmede pomagati. Lepa beseda lepo mesto najde. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne vsiljujte nikomur svojih konceptov, posebno ker niso vedno naj-boliši. Prijetno srečanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razmere vas bodo prisilile, da boste pokazali vso sposobnost. Imejte zaupanje vase in v prijatelje. RAK (od 23. 6. do 22. 7:) Doživeli boste več uspehov, z ničemer pa ne boste zadovoljni. V veseli družbi vam bo prijetno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka Horoskop izjava vam bo koristila, če jo boste znali izkoristiti. Z iskrenostjo boste veliko opravili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) že v zgodnjih jutranjih urah se vam bo nekaj sprevrglo, da vam bo dan pokvarjen. Pa ne bo hudo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Predvideni so večji premiki, morda celo daljše potovanje. Neko srečanje vas bo razživelo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neka plemenita gesta vas bo navdušila. Računajte s podporo ljudi, ki vas imajo radi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z zaupanjem vase in v lastne moči se lahko lotite tudi zahtevnejših nalog. Pismo ali vest. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Tuji vplivi, tuje spletke, vsekakor nemir v družini. Nekdo vam bo vendarle pomagal. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne sprejemajte obveznosti za delo, ki mu niste kos. V družbi ne bodite preveč velikodušni. RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) S preveliko vnemo bi znali stvari škodovati. Bodite bolj zmerni. V ljubezni veliko sreče. Skrivnost izgubljenega škornja 30. Piše in riše CIRJL GALE uf=, r IB DVA BELCA STA f VEKJDAR JO BOAAO ULOVILI r niiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii n im iiiiiiiiimiHmiimiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniHiiiiiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111 mu m im m m m iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis'iiiiiiii NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.00 Maša in Na gospodov dan 13.00 Poljudna znanost 13.30 DNEVNIK 18.30 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro ŠtTje risani filmi 19.00 Drugi aplavz TV - miniantologija o smešnih stvareh 20.00 DNEVNIK 20.45 Dnevnik nekega filma: Jezus Nazareški 22.00 športna nedelja: Kronike in komentarji glavnih športnih dogodkov 22.45 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 15.00 Športno popoldne Evropsko prvenstvo v vodnem smučanju, prenos iz Milana Baseba’l: Grosseto — Parma Kolesarska dirka: Giro del Piemonte, Milan - Turin 18.40 Napoved programa za prihodnje dni 18.50 MAŠČEVANJE STARE GOSPE Slovaški film po zgodbi Janka Jesenskega, film je režiral Karol Spisjak 19.50 Dnevnik 2 — odprti studio 20.45 Vip g'asba Veliki glasbeni mojstri: ELLA FITZGERALD 21.40 Dnevnik 2 — zadnje vesti 22.00 Večerni video: FILMI, KI JIH NE BOMO VIDELI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.15 Nedeljsko dobro jutro: Trboveljski pevski zbor 11.30 G. de Maupassant: LEPI STRIČEK, nadaljevanka 12.15 Otroška matineja: Catch Kandy in Beli delfin 13.00 Beton in ljudje, reportaža 13.30 Kmetijska oddaja 14.30 POROČILA 14.40 Pisani svet: Koroška 15.25 Igre brez meja, v evroviziji 16.55 KRAPINA 76, posnetek festivala 18.05 Moda za vas 18.15 POROČILA 18.20 DOLGO. VROČE POLETJE, ameriški film 20.30 DNEVNIK 21.00 Sima Matavulj: BEOGRAJSKE POVESTI, nanizanka 22.00 Skrivnosti Jadrana: SVETI ŠTEFAN, prvi del 22.25 DNEVNIK 22.50 Športni pregled in reportaža tekme CZ — HAJDUK Koper — barvna 20.30 Otroški kotiček: Tolpa osmih, drugi del 21.15 LUTKE POŽELENJA, celovečerni film 22.50 SALAš V MALEM RITU, drugo nadaljevanje 14.30 15.00 21.05 22.00 Zagreb Nedeljski pogovori Športno popoldne Pot v prihodnost Dokumentarna oddaja TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi. 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 15.45 Glasbeno popoldne; 17.00 «Za materjo», drama; 18.15 Koncert; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu. KOPER 7.30, 3.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; lO. 15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Lahka glasba; 12.10 Glasba po željah; 14.00 I-opularne plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Popevke; 16.00 Simf. koncert; 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.30 Sosedni kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Na športnih igriščih: 21.00 Naši pevci; 22.15 Operetna glasba. RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah; 8.30 Glasbeni skrinja; 11.00 Poletni spored; 12.00 Popu- larne plošče; 13.20 Kič' 15.45 Glasbeni variete; 16.45 Izmišljene in resnične zgodbe; 19.30 Koncert; 20.20 Jazz; 21.15 Orlando Furioso; 21.40 Koncert; 22.20 Ponovno na sporedu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 20.00 Poročila; 7.15 Danes je «Jislja; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 žarko Petan: Obtoženi volk; 9.39 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši... ; 10.55 Vojaki, dober dan!; 11.05 Iščemo popevko poletja; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Pri orkestru Les Brown; 15.05 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov in humoreska: J. Przybor: Humoreske reklame; 17.00 Marjan Marinc: Stric Gabrijel ima vedno prav; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer: 23.20 Jug. umetniki pred mikrofonom, 00.05 Literarni nokturno: Narodna o poletju; 00.15 V lučeh semaforov. PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Razprava, ki je nikoli ni bilo: WAGNER - BRAHMS 13.30 DNEVNIK 18.30 Program za mladino: Prostor 19.20 Koprivino seme: Fratello Bruno 20.00 DNEVNIK 20.45 Paul Neuiman: Poslednji zvezdnik: FURIA SELVAGGIA Film Furia selvaggia je Arthur Penn napravil leta 1958. Poleg Paula Newmana, ki igra glavno vlogo, nastopajo še Lita Milan, Hurt Hatfield, James Best, John Dierkes, Bob Anderson in drugi 22.35 Filmske premiere Na koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 18.30 Rubrike dnevnika 2: Ankete, šport in drugo 19.00 II Drago blu, TV f:lm, ki ga je režiral Leo Penn 20.00 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.45 Stalinova doba: PORAZ TROCKEGA 22.20 DNEVNIK 2 — druga izdaja 22.30 Primadona: RECITAL JOANNE SUTHERLAND Sodelovala bo mezzosopranistka Magreta Elkins, na sporedu pa bodo spevi iz številnih znanih oper Na koncu DNEVNIK 2 — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00, 10.00, 10.10 in 15.10 TV ŠOLA Pravopis, Moč in napetost. Kraj dogajanja, Srbohrvaščina, Zemljepis 18.15 Branko Čosič: NORI BESEDNJAK, beograjska TV 18.30 žuželke, serijski znanstveni film 18.55 Obzornik 19.15 Psihologija dela: ODŠEL BOM DRUGAM 19.35 ODLOČAMO Oddaja bo seznanila gledalce z določbami osnutka zakona o združenem delu, ki govorijo o uresničevanju družbenega var stva, samoupravnih pravic in družbene lastnine 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Kazimir Klarič: IZJAVA, drama 22.00 Kulturne diagonale 22.30 Mozaik kratkega filma: Kesonci 22.50 DNEVNIK Koper — barvna 20.55 Risanke za otroke 21.15 DNEVNIK 21.35 Kolesarjenje, iz serije rekreacije 22.05 Pozdravite mi vse doma: DUBROVAČKI TRUBADURJI 22.35 Slovenski impresionisti: Ivan Grohar 23.05 Baletni večer Zagreb 21.00 TV drama 22.10 Srečanja 22.55 Dokumentarni film TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Orkester; 18.30 V ljudskem tonu; 19.00 Poje Neda Ukraden; 19.20 Jazz; 20.35 Slovenski razgledi KOPER 7,30, 8.30, 12,30, 14.30, 18.00. 21.30 Poročila; 8.50 Lahka glasba: 10.00 Z nami je; 10.10 Na počitnicah; 11.15 Popevke; 11.45 Lahka glasba; Ì2.05 Glasba po željah; 14.00 Na igriščih in v telovadnicah; 14.35 Pismo iz; 15.15 La Vera Romagna; 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.45 Operne uverture; 18.00 Športni pregled; 18.15 Ritmi in melodije, 19.00 Glasbeni koktail; 19.35 Komorni zbor iz Celja; 20.30 Lahka glasba; 22.00 Pisana glasba; 20.35 Operna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.C0 Polet- ni spored; 12.10 Hit parade; 13.20 Komu zvonijo zvonovi; 15.00 Turistične in špurtne aktualnosti; 15.30 Nadaljevanka; 15.45 Ital. izbrani motivi; 17.05 Komorna in operna glasba; 17,35 Mozaik; 19.30 Zdravniške novosti; 19.50 Nove popevke; 21.15 Sodobni ital. glasbeniki; 21.50 Ital. folklora SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.06, 13.CO, 16.00. 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija. 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasnena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 Iz berite pesmico; 10.40 Melodije: 12.03 Z.i vsakogar nekaj. 13.10 Veliki orkestri; 13 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe: 14.30 Priporočajo vam... ; 15.05 Zbor zavoda za glasbeno izobraževanje: 16.45 «Vrtiljak», 18.00 Studio ob 18,00; 19.00 Pesmi Antona Lajovca; 20.40 Ansambel Borisa Franka; 20.50 Lahko noč, ot ocil; 2100 če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 21. DO 25. SEPTEMBRA 1976 TOREK, 21. septembra 9.00, 11.05 in 15.00 TV šola; 18.25 Vrtec; 18.35 Catch Kandy, film; 19 00 Obzornik; 19.15 Rimljanska Emona; 19.45 TV trim test; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Mi med seboj: 22.05 Grimmelshausen: Pustolovski Sim-plicissimus; 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 21.00 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21.35 Na pragu življenja, film; 23.05 Južna Tirolska, aktualna tema. SREDA, 22. septembra 9.10, 10.00 TV šola; 15.55 Nogomet: Romunija - češkoslovaška; 18.10 Beli delfin; 18.25 Rembrandt, dokumentarec; 18.55 Obzornik; 19.10 Od zore do mraka; 19.45 Glasbeni amaterji, 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Melanholične zgodbe, film; 22.30 Kuharske skrivnosti; 22.35 Miniature: Ko slišim uro; 22.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.10 Nogomet: Romunija - češkoslovaška; 20.15 Risanke; 21.15 Dnevnik: 21.35 Portorož 76; Nebo in zemlja v plamenih; 23.30 Zanikrni tiger, dramatizacija. ČETRTEK, 23. septembra 9.00, 10.00 in 15.00 TV šola; 18.20 Romunska risanka; 18.30 Trappolo HH 33; 19.05 Obzornik; 19 25 Izumirajoči svet; 20.15 Ri- sanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 V živo; na koncu Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.35 Pozdravljena, lepotica, film; 23.05 Filmi o gorah; 23.30 Glasbena oddaja, PETEK, 24 septembra 9.00, 10.00, 11.00, 15.10 in 17.00 TV šola; 18.15 Križem kražem; 18.25 Pisani svet; 19.00 Obzornik; 19.15 Študentski oktet: 19.45 Krajevna skupnost; 20.30 Dnevnik; 20.50 Notranjepolitični komentar; 21.00 Ob 35-letnici užiške republike; 22.05 Kako pa kaj oče: 22.30 SOS, film: 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21 35 Recoil, film; 23.05 Zbor Ser gio Bonato. SOBOTA, 25. septembra 11 00. 12.05 in 13.05 TV šola; 17.50 Polcilinder in gomol.jast nos. film; 18.40 Obzornik; 18.55 Nogomet: Italija Jugoslavija: 20.45 Risanka: 21.00 Dnevnik; 21.20 Zunanjepolitični komentar: 21.30 TV-žehtnik, satirična oddaja: 22 00 Moda: 22.10 Baraba, franoaski film; 00.05 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 18 55 Italija - Jugoslavija, pre nos iz Rima; 20 30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik: 2135 Maščevalci, film: 22.25 Veliki raziskovalci; 23.15 Obljubljena dežela, film. KAREL PRUČNSK - GAŠPER Gamsi na plazu 19. Obul sem si čevlje in se odpravil v gozd. Po starih lov-kih stezah sera se splazil mimo Tavčmanovih sosedov, ta-o da sem se izogibal vsega živega, in prispel v Tavčmanov lan. Danes bi tega ne napravil, čeprav je Tavčmanov stan ddaljen od železne Kaple dobri dve uri, d najbližjega meta pa dvajset minut. Legel sem v hlev in spal do svita rihodnjega dne. Ce pomislim, da sem bil nepreviden, se še anes razjezim nad seboj. Ko se je dobro zdanilo, sem prispel do Peruča. Bil sem ošteno lačen. Po mačje sem se pritihotapil do hiše, da sem videl na vorišče. Slišal sem ropotanje cokel. Iz kuhinje je prišla dada Peruška. Kratko sem zažvižgal. Ozrla se je, me ooznala in izginila nazaj. Takoj nato je prižvižgal k meni so-alec, posestnik Johan, star zvest prijatelj. «Vso noč sem te pričakoval,» je rekel v pozdrav. «Si jim endar odnesel!» Bil je ves navdušen. «Zajtrka mi boš moral dati,» sem mu rekel. «Od včeraj jutrai nisem ničesar zaužih» Johan je takoj odžvižgal in prijazno prinesel ogromno kledo mleka in žgancev, ki sem se jih skoraj ustrašil, a ero jih naposled vendar vse pospravil. Govorila sva o Tavč- manovem Juriju. Bil je namreč mož Johanove sestre, Pe-ručeve Katrce. «Kam pa jo boš sedaj mahnil?» me je vprašal. Na to vprašanje prijatelju nisem mogel odgovoriti, saj sam nisem vedel, kam naj grem. Odgovor je bil seveda preprost — v partizane. A treba jih bo šele poiskati. Svet je ogromen. Kje je Obir, kje je Peca, kje je Olševa... in vmes je ogromno, ogromno sveta. Sovražnik je povsod, gestapovcev mrgoli. Kje je Stane Mrhar? Ni mi dal javke. Pred petnajstimi dnevi sem ga zadnjič videl. Ni mi natančno povedal, kam gre, ker ni mogel. Tudi nisva bila tako spretna, da bi se za vsak primer zmenila za javko. In sedaj, kje naj ga iščem? Ali v dolini? Ali na Obirskem? In kje na Obir-skem? Tam so pretrgane vse zveze. Tisti, ki so imeli zvezo s partizani, so bili vsi aretirani. Tudi sedaj me je navdahnila srečna misel, da sem se obrnil po gorski dolini Lobnika tja v Podpeco. Tam so se vedno oglašaii partizani. To je bila druga skupina, s katero Stane še ni imel stika. Ta skupina je bila pred tremi dnevi pri Repelnu, kjer se je neka NSV «sestra» tako prestrašila, da je zbolela; ti fantje morajo nekje biti. In nikjer drugje niso ko na področju Pece. Hajdi naprej ! V Peco ! TRETJE POGLAVJE MED «SLOVENSKIMI VOJAKI» Tudi na Koroškem so hiše, ki so med borbo zaslovele. Te domačije so vredne, da bi na njihove okajene zidove pritrdili spominske plošče. Nikjer se nisem mogel dovolj načuditi, kje so pravzaprav te slovenske družine črpale pogum spretnost in požrtvovalnost v tej težki borbi. Med nje sodi tudi Brečkova družina iz Lobnika. Sem sem se napotil, ko sem po aretaciji izgubljen taval po lobniških gozdovih in iskal partizane. Pri Brečku sem se že v mladosti mnogokrat zglasil kot lovec ali pa kadar smo tam končali Florijanovo jajšanje. Brečkovo družino so iz selili že 15. aprila 1942. Odvlekli so celo staro mater, ki je imela že skoraj osem križev. Le po naključju so mater izpustili in na smrt bolna se je vrnila na rodno zemljo. Na posestvu je poleg nje bila le še Brečkova Elči — Elizabeta Jer-lih, ki je sama upravljala vse posestvo. Pomagal ji je tudi njen bratranec Franc Sveršina, moj sorodnik. Brečkova Elči je bila prava partizanska mati. Vsakemu je enako gostoljubno postregla, bila je prijazna, požrtvovalna in pogumna. Ni se ustrašila priti na ustanovni sestanek krajevnega odbora OF za Lobnik in Lepeno, čeprav se je med potjo srečavala z nemškimi patruljami. Bila je prva žena, ki smo jo na tem področju vključili v Osvobodilno fronto in zato smo ji dali ilegalno ime «žena». Ni bilo partizana, ki ne bi poznal «Žene», oziroma «Deklice», kot smo jo kasneje prekrstili. V prvem mraku, L decembra, sem čepel za plotom Breč-kove hiše. Pred plotom se je paslo nekaj ovac in nekdo jih je klical domov. Ovce se niso menile za njegove klice in zato je moral, hočeš nočeš, priti ponje. Ko je bil blizu plota, sem kratko zažvižgal in že je bil pri meni Elčin bratranec Franc Sveršina. Tudi ta je že vedel o mojem pobegu in rekel je, da me je pričakoval že prejšnji večer. Zatrjeval mi je, da je pri hiši popolnoma varno. * Tod nikoli ni živega človeka in lahko tudi spiš pri nas.» Elči in stara mati sta bili doma. Razveselili sta se me in brž šli postiljat. Za vsak primer sem si ogledal okna, kako bi laže ušel, če bi odkod prineslo policijo. Drugi večer sem bil previdnejši; dobil sem odejo in spal globoko v gozdu nad hišo. Podnevi sem se vrnil in se počutil prav varnega, saj se vidijo vsa pota in stezice, ki vodijo k hiši, Franc mi je zaupal, kako pridem do partizanov : «Razen mene nihče drug v Lobniku, Podpeci in Kopriv- ni ne ve za Šorlivega Jozija. Pet ur hoje odtod je. . On ima stik s partizani.» «O, ti sreča mila», sem rekel. «Takoj pojdi ponj!» Brez obotavljanja je odšel in se vrnil drugo Litro, 3. decembra. Srce mi je kar poskakovalo. Franc mi je točno povedal, kje me čaka Jozej... Sestala sva se v skalah pod Brečkovim stanom. «Dragi prijatelj, pozdravljen! Po treh letih ,kar se nisva videla, si postal angel varuh, ki me bo rešil iz velike zagate...» Šorlijev Jozej je bil namreč med tistimi zelenimi ka-drovci, ki so dezertirali iz nemške vojske, ušli v Jugoslavijo in se vrnili v partizane. Bil je devetindvajsetleten fant, krepke postave, saj je bil znan lobniški drvar in tudi sedaj po obleki prej podoben koroškemu drvarju kot partizanu. Bil je namreč terenski delavec prve koroške četice. Ko sem ga torej glasno pozdravil, me je takoj šepeta je opozoril na tišino in konspiracijo. Ta beseda mi je bila tuja; nikoli prej je nisem slišal, a sem kmalu spoznal njeno vrednost. Jozeju sem na kratko razložil, kako so prišli pome in kako sem pobegnil. Sam pa mi je povedal, kakšna bo najina bodoča pot in končal z besedami; «Danes zvečer bodo pri R.epelnu; tam jih boš videl in se sam pogovoril z njimi.» Kar gorel sem od želje, da bi čimprej slišal o partizanih, toda Jozej je umolknil in mi ni pravil podrobnosti. Tudi ga nisem hotel izpraševati, ko sem opazil, kako previdno tehta svoje besede. Govori «konspirativno», sem si mislil- Preden sva se odpravila na pot, nama je Svršinov Franc prinesel še pošteno kosilo. Pripovedoval je, da je prišel nekdo iz Železne Kaple z novico, da je ponoči pogorela zadruga in da jo je požgal Wolfenov Kori. Pri Wolfelnu so pravili moji domačiji; zadrugo naj bi požgal torej jaz. Vsi trije smo se tej novici smejali. Franc je še pravil, da našo hišo že tri dni stražijo. (Nadaljevanje sledi) i * ■;;V'" SPORT SPORT SPORT V ŠPORTNEM CENTRU HRVAŠKE V DALMACIJI Desetdnevne delovne počil openskega Poleta na Badi ji Nastop kotalkarjev na Lidu - Začetek priprav košarkarjev Preteklo soboto so se s Korčule «Špank», «Sambe» in «Bikoborbe» vrnili kotalkarji ir nekaj košarka- so poželi velik uspeh, ki je prišel rjev openskega Poleta, ki ^ i-vth aninvrih športnem centru Hrvaške so v na Ba- diji prebili deset dni počitnic. Mlade poletovce so spremljali tudi — da je ne-skupina kateri starši, tako štela kar 42 oseb. Pravzaprav to rušo bile samo počitnice. Skupino je namreč spremljal tudi prof. Ivan Peterlin, ki je ves čas bivanja na Korčuli pripravljal mladino, da bi si pridobila čim več kondicije. Tako se je že ob 7. uri zjutraj začela Telovadba, ki je trajala uro in pol, potem pa je bil zajtrk. Dopoldne je bilo kopanje — in tu je treba omeniti, da so imeli ves čas letovanja do izraza pri aplavzih številne publike. Omenimo naj še, da so se začela uiucuuiiu iiaj uo. oc c'------------------j— --------- — ~ tudi državna prvenstva v umetnost- protinapadi zamudili nekaj ugodnih _ 1_\T nl-o Itilo oo n or^/t+ol»- T\/T1 orii igrišču. Izredno uigrani Jadran od Dekanov je slavil zelo visoko zmago. Premoč gostov je prišla kmalu do izraza in odlični Stankovič je prvič presenetil Škabarja. Krašovci so s nem kotalkanju. V Rimu sta bila Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, kjer sta med petimi dvojicami v vsedržavni kategoriji zasedla zadnje mesto. Danes pa bodo v Padovi nastopili trije naraščajniki, in sicer Boris Škrk, Devan Košuta in Mauro Renar. Slednja dva letos prvič nastopata v kategoriji naraščajnikov, Boris Škrk pa drugič. Na državno prvenstvo v kategoriji mladincev vsedržavne kategorije pa se pripravlja tudi Pavel Sedmak, ŠAHOVSKA PANORAMA Medconska turnirja v Manili in Biélu sta že za nami, vendar pa nas analiza partij še vedno spominja na turnirske borbe. Tokrat bi prostor namenili dvema mladima šahistoma, ki sta s svojo igro presenetila šahovsko publiko. Prvi je jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič, ki je izreden šahovski talent, z neverjetno sposobnostjo hitrega računanja in s sijajnim pregledom nad igro. Ljuboje un \t oHln 16. Dg5: .. , Na 16. Te5: sledi 16. ,._hg4 m črni ostane materialno močnejši. 16. . . Lh6 17. Se6:?! Dvorezna poteza s skakačem, ki vsebuje tudi zanko v katero Mariotti tudi pade in tako omogoči nasprotniku, da izvede svojo zamisel. 17. . . Lg5: + ? Prav tako je slabo 17. . . De6:7 ker sledi 13. Te6: fe6 19. Lg6+ Kf8 20. Tfl+ Kg7 (na 20. . . Kg8 igra vreme — po kosilu pa počitek in spet kopanje. Ob 17.30 so bile na vrsti razne športne igre in tekmovanja. Poseben poudarek je prof. Peterlin dal prav plavanju in reči je treba, da so bili vsi zadovoljni. Telovadili so tudi starši, seveda posebej, in kot smo slišali, so bili tudi oni zelo zadovoljni. Športni center Hrvaške je na o-teku Badiji, vsega kakih 10 minut x motornim čolnom od Korčule. Tu gojijo vse vrste športov in v ta namen imajo tudi vse priorave ter seveda igrišča. Visok borov gozd ^ga prav do morja, ki je kristalno čisto. Ni avtomobilov ne motorjev, tako da je kraj res primeren za letovanje. Spočetka so poletovci nekoliko tožili nad hrano, ki ni bila Pp njihovem okusu, a so se privadili tudi temu, tako da so vsi izrazili željo, da bi se prihodnje leto spet vrnili. Takoj po povratku s Korčule pa je kotalkarje že čakal nastop na beneškem Lidu. Tja jih je namreč k'6 ki ! ki bo nastopil 7., oziroma 8. oktobra v Trstu. Tudi košarkarji so začeli s pripravami na bližnja prvenstva. Treningi so že v polnem teku, tako da lahko rečemo, da se je pri Poletu športna sezona 1976-77 praktično že začela., F.RK priložnosti za zadetek. Mladi srednji napadalec Finkšt je bil do konca polčasa še dvakrat uspešen. V nadaljevanju srečanja so gostje kaznovali neizkušenost Krasove obrambe še z dvema goloma. _Upo-števati je treba da je bila prva tekma v letošnji sezoni, zato je moštvo se neuigrano. R R češkoslovaška ekipa Techuike iz Brna, ki se udeležuje Sokolovega turnirja v Nabrežini .....................................................................................n......'...................................... jojimu ---,7 J | M. ÌI1+ ivgI , . _ vic je bil nervozen v številnih odio-j bgb 2p Lh7+ + Kh7 22. Tf7+ i čilnih trenutkih in tako so prišle na maj_om j Isfcvsr* 4 “•'St®?* "trviSFs | bi se brez težav uvrstd med prvo r* sledlo 18 Lg6+ Kf8 19. j Uko sPregledoPvalJin da tudi sam ni ; ™1+ sedaj«ibrambna potez* I vedel kaj je bilo vzrok za to. Po M- • • Df6! (slabse je 19. . . Df5 20. NOGOMET , V PRIJATELJSKI TEKMI Prepričljiva zmaga Jadrana nad Krasom Kras — Jadran 0:5 (0:3) KRAS: Škabar (Purič), Husu, Aldo Škabar, Walter Milič, Trampuš, Verginella (Gomizelj), Ljubo Milič, Blažina (Grizančič), Miloš Milič, Rebula, Guštin. JADRAN: Piciga (Rastavac), No-velj, Stepančič (Zlatar), Krašnik (Muharemovič), Bertok (Primožič), V PRIJATELJSKEM SREČANJU OLIMPIJA Z NAJBOLJŠO POSTAVO V ČETRTEK GOST PR0SEČAN0V Morda ne bo mogel nastopiti le reprezentant Ameršek Primorje bodo ojačili igralci nekaterih ostatili naših klubov “'-utonem Ì-/1GU. Ija Jiii je iicumev; ^ivj.uiičl.cuiuvict, utiiua povabil hokejski in kotaikarski klub Marijon, Apolonio, Prodan, Finkšt, Venezia, ki ima na Lidu svoje kotalkališče. Poletovi kotalkarji so tam nastopili v nedeljo popoldne, in sicer skupaj z domačini na kotaikarski reviji. Par Zdenka in Pavel. mladi Mauro Renar in skupine Stankovič, Zvonar. Trener: Pertič. Strelci: Finkšt (3-krat), Stankovič ter Apolonio po enkrat. Kras je odigral svojo prvo tekmo v letošnji sezoni na repentabrskem Komaj se je zaključil tradicionalni Puntarjev memorial na Proseku že si bodo naši ljubitelji nogometa ponovno lahko ogledali lepo športno predstavo. V četrtek bo namreč na Proseku spet na sporedu ena izmed tistih nogometnih tekem, ki si jih naši navijači vedno ogledajo v velikem številu. Primorje je namreč povabilo v goste jugoslovanskega prvoligaša, ljubljansko Olimpijo. Ta ekipa tokrat ne bo prvič gostovala na proseškem igrišču. Pred nekaj leti se je že pomerila s Primorjem in je seveda tedaj slavila visoko zmago s 5:1. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo Olimpija tudi tokrat pokazala vse svoje odlike, saj bo, kot je zagotovilo vodstvo ekipe, nastopila z vsemi svojimi najboljšimi igralci. Edini, ki bo morda odstoten, je Ameršek, katerega je zvezni kapetan Ivan Toplak uvrstil med kandidate za jugoslovansko državno nogometno reprezentanco. Če ga bo uvrstil.tudi med reprezentante same, potem, seveda, Ameršek na Proseku ne bo igral, ker se bo moral pripravljati na sobotno srečanje z Italijo. Primorje samo močni Olimpiji, kajpak, ne bi moglo enakovredno kljubovati. Zato je vodstvo enajsterice sklenilo svoje moštvo nekoliko okrepiti in bodo za to tekmo oblekli dres Primorja tudi nekateri igralci ostalih slovenskih zamejskih klubov. Prav to pa je poroštvo, da bo tudi enajsterica Primorja zaigrala proti Ljubljančanom na primerni ravni in prav zato lahko že zdaj napovemo, da tistim, ki si bodo v četrtek o-gledali to srečanje, prav gotovo r.e bo žal. NOGOMET OB OBČINSKEM PRAZNIKU vos, Vičič, Sosolič, Gulin, Bratkič. Gledalci so bili zadovoljni z domačo igro. Tudi gostje so pokazali dober nogomet, toda nekoliko so jim pošle moči. Oba trenerja sta preizkusila kar po 18 igralcev. Igralci obeh ekip, vodstvi in predstavniki občin, so se po tej lepi tekmi sestali v Park hotelu in se v dobrem razpoloženju dogovorili za povratna srečanja med nogometaši pobratenih občin. Vodstvu NK Vozila je treba čestitati za vzorno organizacijo te prireditve in vsem, ki so pripomogli k temu doživetju. Varl R. Nogomet ______ ZA TEKMI Z DANSKO IN SFRJ Sklicali so italijansko reprezentanco Za mednarodni nogometni tekmi, ki ju bo italijanska državna nogo-mentna reprezentanca odigrala 22. septembra v Kopenhagnu proti Danski in 25. septembra v Rimu proti Jugoslaviji je FIGC sklicala naslednje reprezentante: Giancarlo Antognoni (Fiorentina), Mauro Bel-lugi (Bologna), Romeo Benetti (Juventus), Roberto Bettega (Juventus). Fabio Capello (Milan), Luciano Castellini (Torino), Franco Cau-sìo (Juventus), Giacinto Faccheèti (Internazionale), Francesco Oraziani (Torino), Aido Maldera (Milan), Roberto Mozzini (Torino), Eraldo Pecci (Torino), Paolo Pulici (Tonno), Francesco Rocca (Roma), Claudo Sala (Torino), Patrizio Sala (Torino), Giuseppe Savoldi (Napoli), Marco Tardelli (Juventus), Renato Zaccarelli (Torino), Dino Zoff (Juventus). mnogih ocenah je nanj vplivala velika odgovornost, vendar bolj pred samim seboj, kot pa zaradi javnega mnenja in pisanja tiska. Vse našteto pa je Ljubojeviču omogočilo, da je v Manili zamudil izredno priložnost za kvalifikacijo na kandidatske dvoboje. Drugi igralec, ki je bil največje pozitivno presenečenje turnirja v Manili je prvi italijanski velemojster Sergio Mariotti. Ne samo izreden finis na turnirju, ko je v zadnjih desetih partijah zbral sedem točk, tudi njegova igra pomenita največji uspeh italijanskega šaha. Vse to pa so tudi obresti organizatorjev številnih turnirjev v Italiji, Tf5: + ef5 21. Te8+ z večnim šahom) in črni bi ohranil materialne prednost. Ljubojeviču se tako obrestuje dvorezna igra. 18. Sg5: 0-0 19. Te5: Se5: 20. L/5 Sg6? Za črnega je bilo boljše 20... Sbd7, saj bi tako aktiviral figure damskega krila, ki so ostale na izhodiščnih položajih. 21. Lg3 Sc6 22. Lh3 Tfd8? Še ena netočnost črnega. Boljše je 22. . . Sce5. 23. Lc7 Td4 24. S/3 Tg4? Mariotti le preveč teži k neodločenemu rezulatatu. On vrača kvaliteto, da bi izsilil remi v končnici razno- lOijcv oucv.iiim ''«‘““J''* * ( ua ux i Cim v rvuu^n-^i i. uLiim ki tako omogočajo svojim igralcem i barvnih lovcev. Vendar pa pozablja, merjenje moči s prekaljenimi i- da sta na šahovnici ostali še trdnjavi gralci. . j in da ima Ljubojevič prednost kme- Današnji komentar smo posvetili ; ta. Možno je bilo igrati 24. . . Tc4 prav srečanju med Ljubojevičem in 25. Sd2 Tc3: 25. bc3 Sce7 z enako Mariottijem. To je bila partija dveh j jgro. mladih in včasih preveč zaletavih i 25 Lg4. hg4 2S Sel Te8 27 Tfl igralcev, ki pa se je srečno končala ; S(J4 28 Lbg Sj5 2g g3 39 sd3 Sc4 za Jugoslovana, ki je bil v kritičnem položaju, vendar pa je bila šahovska boginja Caisa tokrat na njegovi strani. Pa si jo oglejmo. L. Ljubojevič — S. Mariotti Sicilijanska obramba Medconski turnir MANILA 1976 1. e4 c5 2. S/3 d6 3. d4 cd4 4. Sd4: S/6 5. Sc3 a6 6. Lg5 -----------------— rod modrega < > Dve srečanji v Novi Dorici taborniški KOTIČEK gorica q H sa H Skupina openskih kotalkarjev v družbi vrstnic iz Benetk po končani reviji v nedeljo popoldne na beneškem Lidu ...im................................mirni....iiimmiiiii.nm.m....m.'... ZA POKAL HTC JADRANJE Danes se začenja pomembna jadralna prireditev v Trstu Italija bo zastopalo deset posadk - Zanimiva jadrnica Tuscany B tehničnih pregledih, vjink Predvideva mednarodni pra-izk7ičJ-Se b° danes Pričela ?rva pre-CSS? ® DokBi Hali Ton Cup. Ta membnih 33 je ena od najbolj po-ndeležnie- V mednar»dnem merilu, V _ J na ^ se ie čolni razreda ie ia„r LT Celotno tekmovanje, ki v našem 1 °rV Kanadi' ho potekalo Preiztnk 1VU’ vsebovalo pa bo tri gih vsaikko13 trjkotnih progah, dol-dališih a mi*3, dve tekmi na Trsta^azuaanilh progah: prva, od druga h° i Sv'cIvana Pri Rovinju, ’ S ’k, ^a 250 milj, pa od Trsta ‘ln nate do Pulja ter nazaj, uo na ■' stopalo 10 ladij, ki to, da bi preizkušale razne tehnič- do Benetk ■ _ onaU°ift°i na. tem tekmovanju kvalifit k-?d 3’ ki co jh* zbrali biln lkacijskem tekmovanju, ki mio prav tako v m ■ - tedni. Med o za-jin zbrali na jvanju, ki je KW«» »SioS? !fS muéokPadm Zmaga naiboli znane-Castiglinn’a nscany B' od društva Donnfni ? de .a Pesčaia, s posadko SMi FriP°Veljn:k)’ MoscateUi, Ale-SUlé kkC,eSe' M Bocchini. O- _S _ ™-“', iiiuru, \ Balamik ,a;le.?°,udariti’ da je čoln Luisa ' T-fu arat’ Bidro, Veronxa in čebbrTkk6 bil na kvalifikacijah njeiie' * P°sadke, včla- »M» KaPl'C likuie od Ct0ltJ-i,ki. Se P°P°teoma raz-ob potmlih ph’i v lih lahko vidimo med nkm R(ik 1 bi' da ie razlika PrototìrTa S 0St Kh,mi enaka kot med ne novosti: Poglejmo na kratko, katere so glavne novosti pri tem modelu, novosti, ki bi na podlagi teoretskih računov morale povečati njegovo hitrost. Ladijsko korito izhaja iz serijskih čolnov vrste CBS, vendar je zelo razbremenjeno, poleg tega pa podaljšano v smislu, da so ga na polovici presekali in mu dodali še meter dolžine. Zadnjega dela (preklanega) korita sploh ni, zato se izognejo njegovemu negativnemu doprinosu trenja v zraku. V prednjem delu korita pa so napravili dve veliki odprtini, skozi katere se zrak usmeri na jadro, zaradi točno izračunanih shem pa povzroča pri tem vrtinčast pritisk, ki bi moral, po mnenju proizvajalcev, še dodati nekaj hitrosti. Tudi krov je izredno razbremenjen, tako da lahko člani posadke stopajo le na točno določene točke, ker bi v nasprotnem primeru tenka lesena plast ne zdržala njihove teže! To lahko še bolj očitno kaže za kakšne ekstremne tehnične spremembe so se izvedenci odločili. Za razliko od večine ostalih jadrnic pa je flok pripet na 7/8 višine jambora in ne pri vrhu. Jambor je sicer povzet iz serijskih čolnov vrste Soling, le da so ga nekoliko podaljšali. Veliko zanimanja za ta čoln pa je predvsem zaradi tega, ker so si ga izdelovalci zamislili za tekmovanja, v katerih pride le do šibkejših vetrov, njegova uporabnost v primeru tekmovanja z burjo pa je še zelo negotova. To se je namreč izkazalo že v kvalifikacijskem nastopu. Ta-1 krat se je namreč tekmovanje za- ' čelo pri nekoliko močnejši burji in ------- ------O------ nekaj drugih čolnov je takoj zbežalo Tuscaniju, predvsem zaradi njegove rabremenitve. Ko pa se je nato veter polegel, je ta čoln zlahka nadoknadil zamujeno. ukme V okviru proslav občinskega praznika Nova Gorica, sta bili odigrani prejšnji teden kar dve nogometni tekmi z italijanskima ekipama. V predtekmi so se pomerili žele-zničarji-vozno osebje iz Trsta s stanovskimi kolegi iz Nove Gorice. Zmagali so Tržačani z 2:0 (L0), ker so imeli več kondicije in se je poznalo, da redno tekmujejo, do-čim so domačini le sindikalni i-gralci in še to le v malem nogometu. Gola sta dosegla v 15. minuti Mat-tiussi in v 70 D’Agostini. Domačin Peršolja je v 65 celo zastreljal 11-metrovko, ki jo je upravičeno dosodil sodnik Glišovič. Sicer pa se je vratar gostov Ravasini trikrat izkazal, ko je mojstrsko ubranil močne strele Matiča in Peršolje. Domačini so imeli več zrelih šans v prvem polčasu, toda ni bilo realizatorja in tudi domači vratar Milost sicer dober rokometni vratar, ni bil Dreveč zanesljiv. NK Vozila - S. Vendemiano 4:2 Igrišče odlično za igro, gledalcev nad 500, sodniki: Pahor Davorin s pomočnikoma Glišovič Mirom in Pu-lič Markom, ki so brezhibno vodili srečanje S. VENDEMIANO: Della Libera, Breda, Dalcin, Sperandio, Fioretti, Stefan (kap.), Silvestrini, Moret, Gallo, Zarabella, Cipriani. NK VOZILA: Vuk (kap.), Mičič, Pini, Trpin, Žižmond, Humar, Kra- Na seji so poročali: BRAT SRNJAK: Letošnje'tabor jen je RMV je bilo v bližini gradu Snežnik pri Starem trgu v Loški dolini od 8. do 25. julija. Kraj je izredno primeren za taborjenja, sicer pa smo taborniki uspešni odkritelji tabornih prostorov. Treba je dodati izredno gostoljubnost domačinov in upravo občine Cerknica, ki so nam pomagali. kadarkoli smo potrebovali njihovo pomoč. Na taboru smo v celoti izpeljali določeni program, ki je bil izdelan pred taborjenjem. Izve- bomo izkoristili še zadnja lepa vremena, ki jih žal letos ni bilo prav veliko. SESTRA LUISA: Tečejo zadnje priprave pred izidom. nove pesmarice RMV, ki bo tokrat tiskana in ne več ciklostili-rana. Vsebinsko in slikovno bo seveda bolj bogata od prejšnjih .izdaji. Za zadnje priprave skrbi naš bivši brat Muren. BRATA MORSKI VOLK IN ŠKOREC: Družina Sokolov s Selivca je kupila komplet specialk za celotno Ubi lecitiLin yieu viauui io mi/. - ----- dii smo pregram gozdnih šol, izle■ | tržaško ozemlje. Sicer pa namerava 1 K Sil* n n in 7 Z« ninimin n 1 -y ZA SOLIDARNOSTNO AKCIJO Z ŽRTVAMI POTRESA ČLANOM POLETA IN OPENCEM! Odbor športnega društva Polet je na svoji seji proučil položaj, ki je nastal po zadnjem potresu na potresnem območju Furlanije in Beneške Slovenije. Odbor izraža vso svojo solidarnost z ljudmi tega področja, ki so sredi dela za obnovo svojih vasi in domačij doživeli nov udarec, zaradi katerega so se skupno s hišami in domačijami zrušili tudi njihovi upi, da bi si še pred zimo postavili streho nad glavo. V tem dramatičnem trenutku, ko poleg vsega obstaja tudi resna nevarnost, da ljudje zapustijo svojo zemljo in odidejo v emigracijo, poziva odbor Poleta vse svoje člane in Opence sploh, da ponovno priskočijo na pomoč žrtvam katastrofalnega potresa in tako ne samo moralno, temveč tudi materialno izrazijo svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom. Odbor ŠD Polet poziva tudi ostala športna društva v zamejstvu, da se na svojih področjih samostojno vključijo v akcijo človeške solidarnosti s prizadetim prebivalstvom Beneške Slovenije. Prispevki za žrtve potresa se sprejemajo v krožku ŠD Polet v Konkonelski ulici št. 1 med 16. in 21. uro, pri Ediju Sosiču v Openski hranilnici in posojilnici (med običajnimi uradnimi urami) in pri odbornikih, oziroma pooblaščenih članih ŠD Polet. Zbrana vsota denarja bo izročena Koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam potresa v Beneški Sloveniji. Odbor ŠD POLET Pozivu Poleta so se včeraj odzvali: dr. E. Martelanc 35.000, Robi Hrovatin 5.000, Felice Ostro-uška 50.000, E. Kraus 50.000, Robi Gantar 5.000, dr. Drago Gantar 10.000, Pavel Milič 30.000, Peter Brleč 10.000, Marino Košuta 10.000, Edi Sosič 15.000, Adrijan Sosič 5 tisoč, Emil Bole 10.000, Evica Sedmak 10.000, prijatelji openske mladine 42.000 lir, Divna Čuk 5 tisoč lir, Edi Ostrouška 10.000 lir. Skupaj 302.000 lir. tov, taborniškega peteroboja in športa, gozdnih iger in pohodov. Ni bilo težav z zdravjem in boleznijo. Imeli smo precej tabornih ognjev, na katerih smo sprejeli v taborniške vrste dvajset novih sester in bratov. Skratka uspelo taborjenje. SESTRA METULJČEK: 1. avgusta smo obiskali skavtski Jamboree, ki je potekal v bližini vasice Pinedo v pordenonski pokrajini. Bil je to shod zamejskih skavtinj in skavtov iz Trsta, Gorice in skupine koroških slovenskih skavtov. Ogledali smo si posamezne podtabore ter prisostvovali zaključnemu ognju. Menimo, da bi bilo koristno, če bi prišlo do pogostejših stikov med skavtsko in taborniško organizacijo. SESTRA PLANIKA: Letovanju — tečaju otrok iz Benečije Mlada brieza», od 1. do 15. avgusta v Dolenjem Tarbiju, je priskočila na pomoč taborniška organizacija s tem, da je nudila tri šotore — štirideseterce— ter kuhinjsko opremo in veliko število zložljivih postelj. Skupina sester in bratov je tudi šotore postavila ter jih ob zaključku tečaja pospravila, o-čistila in primerno spravila, da bodo nared za drugo leto. BRAT SKALA: Mislim, da je umestno in istočasno v skladu z našimi načeli, da je letos občni zbor RMV na Goriškem. Naši občni zbori so v drugi polovici oktobra in najprimernejši datum je 24. oktober. Zadnji občni zbor RMV na Goriškem je bil leta 1973 v Gorici. SESTRA JAGODA: V zadnji številki revije Dan sta bila dva članka — prvi je obravna val letošnje taborjenje RMV, drugi pa je govoril o ciljih in namenih taborniške organizacije. Članka sta bila obogatena z lepimi fotografskimi motivi iz življenja na letošnjem taboru v Loški dolini. Zanimivo je dejstvo, da so vsi trije avtorji šli skozi taborniške vrste. BRAT BRIN: Na letošnjem taboru nas je obiskala tudi snemalna ekipa agencije Alpe-Adria ter posnela krajšo oddajo v barvah. Nekajminutna oddaja čvrsto in učinkovito pokaže značilne poteze naših taborjenj ter prave cilje in namene tabornikov RMV! Koprska televizija je oddajo predvajala 3. avgusta. BRAT GAMS: Skupen rodov izlet bo v nedeljo 26. septembra in sicer po naši taborniški transverzali. Za cilj si bomo izbrali Valnik m Lenart. Tako v kratkem skupina bratov iz openske družine opraviti in prehoditi tržaški del taborniške transverzale naenkrat in sicer v nekajdnevnem pohodu in s prenočevanjem v šotoru. Pripravil: MILAN PAHOR Črni manevrira s figurami, da bi pridobil na času, saj se mu bliža časovna kontrola pri 40 potezah. 31. Ld4 Td8 32. L/5 Td6 33. b3 Sb6 34. T/2 L/3 35. Lg5 Sd5 36. Sd5: Td5: 37. Lf6 S/8 V nadaljevanju 37. . . Tf5 38. Lc3 Le4 39. Tf5: Lf5: 40. Sc5 Lc8 41. Lf6 m j. uu u. bi imel beli malo možnosti za uspeh, Ljubojevič je izbral najbolj ostro črn; pa bi lahko mislil na remi. nadaljevanje v Najdorfovi varianti i h4, Sd7 39 Lc3 $c5 40. Sc5: sicilijanke. Pogosto se uporabljajo Tc5: 41 Ld4 Td5 42 Td2 f5 43, Le3 tudi poteze 6. Le2, 6. Lc4 in 6. Le3. ! ^g3 6. .. e6 7. f4 b5 z zamenjavo trdnjav bi črni iz- igrano potezo je pred skoraj 20 | gubil vsako UDanje na rešitev, leti prvi uporabil sovjetski vele-j 44 Tds+ Kf7 45 Kd2 m 45. Td4 mojster L. Polugajevski in tako je ! a5 47 h5 Te7 48 Td6 Tc7 43. Ld4 Le4 to dvorezno nadaljevanje dobilo nje- j 50 c4 bc3 (e p ) 51 Lc3: Ke7 52. Tg6 govo ime Teorija je o tej varianti | Ljubojevjč ne dovoli črnemu kra. imela dokaj različna mnen a, ven- J J lde v središče borb na ša-dar jo v turnirski praksi zelo pogo- ! J F sto srečamo in to v partijah mladih. ; °J^C1;Td7+ 53 Kcl Td3 5l Le5 brezkompromisnih igralcev kot je . ^ g5_ h6 T^1+ 55 Kd2 Kf7 57 Tag tUs' % nr7 Beh bi lahko hitreje zmagal s po- Tot»bramb« h7 TO 5». Tg7+ Ke6 5» nega v varianti Polugajevskega. 10. De2 j Poteza novejšega datuma, ki pa | ni značiina za slog velemojstra Lju-bojèvica, saj nazorno pokaže tudi nadaljnji tok partije. Standardno nadaljevanje 10. ef6 De5+ 11. Le2 Dg5: 12; Dd3 Df6: 13. Tfl je močnejše in ga je Ljubojevič uporabil v partijah z Meckingom v Las Pal-masu. 1975 in Georghiom na IBM turnirju v Amsterdamu leta 1975. 10. .. Sfd7 11. 0-0-0 Lb7 Velika napaka bj bila vzeti kmeta na e5. Na primer, 11. . . De5:? 12. De5: Se5: 13. Sdb5: in beli zmaga. Ali pa 11. . . Se5: 12. Sdb5: ab5 13. Td8+ itd. 12. Dg4 De5: 13. Ld3 h6 14. Lhi g5 15. Tdel h5! Odlična obrambna poteza črnega! Beli nima velike izbire v nadaljevanju in se mora odločati za jemanje kmeta z damo, če ne pa izgubi figuro. Lf4 itd. 57. , T/2+ 58. K el Th2-5l.JLf4 jemanje kmeta 59. . rifa2: e gre _ zaradi. h7 Th2 (ali 60. . . Kg7 61. Ta7+) 61. Th6 in beli zmaga. 60 a3 Lc2 61. b4 ab4 62. ab4 Le4 63. 65 Kg8 64. Ta7 Ld5 in črni je podpisal predajo, ne da bi počakal odgovor belega. Mnogi komentatorji so smatrali partijo za eno slabših Ljubojevičevih dosežkov na medeon-skem turnirju. Točka mu je padla tako rekoč iz neba! Komentar: SILVO KOVAČ ŠD Sokol praznuje letos svojo 10. obletnico ustanovitve. Ob tej priliki mu čestita in želi še mnogo uspehov v nadaljnjem delovanju Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Trst ie gostitelj velikega mednarodnega jadralnega tekmovanja za «rokai mu, «asuu lu jadrnice (zgoraj) in sedež prireditvenega odbora v Pomorski postaji (spodaj) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 P? 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. septembra 1976 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku aii upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov fieo 1 TRŽAŠKI DNEVNIK HVALEVREDNA POBUDA KMETIJSKE ZADRUGE ZA NAŠE PRIDELOVALCE OLJK JE NAKUP T0RKUE RES NUJEN Naši kmetje nosijo stiskat oljke v Bassano del Grappa - Sestavili so posvetovalni odbor pridelovalcev oljk V sredo zvečer so se v dvorani ; cer Doline, MačKolj. Boršta, Bo-Kmetijske zadruge v industrijski co j rjunca, Zabrežca, manjkajo pa šc ni sestali predstavniki kmetijske za- i predstavniki Ricmanj in vseh vasi druge s pridelovalci oijk, da bi j miljskih hribov. Odbor torej vabi vse pridelovalce oljk, ki so zainteresirani v nakup nove torklje. ki bi jo sami upravljali, naj se čimprej zglasijo pri predstavnikih zadruge aii odbora, prebivalci tistih vasi pa, kì nimajo še predstavnikov v odboru naj si ga čimprej izberejo, saj gre tu za splošno korist manjših in večjih pridelovalcev oljk, za katere je pot v Bassano prav enako dolga V interesu vseh slovenskih kmetovalcev je. da imajo svojo stiskalnico, katero sami upravljajo po mili volji. Da pa ne bo zamisel propadla, je dovolj povedati dejstvo, da se proizvodnja oljk na Tržaškem iz leta v leto veča in da je torej pridelovanje oljk živa panoga našega kmetijstva. D. J. Radikalna stranka za odpravo konkordata V zvezi z glasovi o reviziji konkordata med italijansko državno in katoliško cerkvijo, nam je tržaška sekcija radikalne stranke poslala tiskovno poročilo, v katerem poudarja ostro nasprotovanje radikalcev vsakršni pogodbi med državo in cerkvijo, ki bi pogojevala kulturno in moralno rast italijanskega naroda. Zbiranje podpisov se bo začelo v začetku prihodnjega leta, splošna osveščevalna akcija pa se bo začela že 20. septembra in bo trajala en mesec. Predstavniki radikalne stranke in drugih gibanj, ki se borijo za odpravo konkordata bodo obveščali prebivalstvo o akcijah, ki jih nameravajo sprožiti proti konkordatu. niimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiMiuiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii SINOČI PRED GLEDALIŠČEM ROSSETTI Demonstracija proti nastopu glasbenega ansambla New Trolis Med izgredi 4 agenti ranjeni - Aretiranih 5 pripadnikov Lotta Continua skupno razpravljali o perečem problemu, ki že več let tare kmetovalce te stroke. Na Tržaškem sploh ni torkle, v kateri bi lahko domači kmetje stiskali svoje oljke, zato jih morajo vsako iet.o prevažati v daljni Bassano dei Grappa v Venetu, da bi jih tam stisnili ter iz njih dobili olje. Vožnja pa je dolga, dosti kmetov nima svojega prevoznega sredstva, v Bassanu je treba čakati tudi več časa na olje, skratka problemov je v tem oziru mnogo. Vendar pa je iz statistik razvidno, da se proizvodnja oljk na Tržaškem v zadnjih letih veča in da je torej še dosti zanimanja za to kmetijsko stroko. Prav ^ato so se pridelovalci oljk zbrali, da bi skupno s predstavniki Kmetijske zadruge razpravljali o predlogu, o katerem govorijo že dve leti in sicer o nabavi nove stiskalnice za oljke, katero bi lahko uredili v velikem skladišču te zadruge. Tako bo odpadla dolga pot v Bassano, vendar pa nastaja vprašanje, če bi se ta nakup v višini več mili jonov lir splačal. V dolinski in mil.j-ski občini pridelujejo namreč letno okoli 700 stotov oljk. Pridelek torej ni velik. V kolikor pa ne bi bilo treba za stiskalnico zgraditi novih prostorov, ker je že na razpolago skladišče Kmetijske zadruge in bi bilo treba ie nakupiti stroje, je bila načelna izhodiščna točka ta, da se stiskalnico le kupi. Po uvodnem govoru predsednika zadruge Dušana Kodriča in po izčrpni razpravi, v kateri je spregovorilo mnogo kmetovalcev, ki so obrazložili svoje predloge, so se vsi strinjali, da je treba čimprej na-oaviti torklo. vsekakor pred decembrom, ko se oljke nabira. Kmetijska zadruga je pridelovalcem oljk obljubila vso možno pomoč, od posojila za nabavo strojev do nakupa samega, Katerega mora opraviti izvedenec. Zadruga si bo med drugim za ta objekt skušala priskrbeti državno podporo ali vsaj posojilo. Po drugi strani pa so pridelovalci oljk sestavili posvetovalni odbor, ki bo skrbel, da bodo nakup in vse zadeve v zvezi s tem čimprej opravili. V tem odboru so predstavniki vasi, v katerih pridelujejo oljke in si- ........................................................................ VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Intenzivna akcija za pomoč prizadetim krajem Posočja Člani številnih delovnih kolektivov že odstopili enodnevni zaslužek prizadetemu prebivalstvu SPORT SPORT SPORT NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL Sinočnji nastop znanega glasbenega ansambla New Trolis v gledališču Rossetti je izzval nerede. Večja skupina pripadnikov kulturnega kolektiva proletarske demokracije se je zbrala pred gledališčem ter demonstrirala proti temu glasbenemu nastopu, ki naj bi bil tipičen odraz potrošniške kulture. Tako je bilo rečeno v posebnem letaku, k) so ga pripadniki omenjenega kolektiva razdeljevali pred gledališkim vhodom. Odgovorni organi namreč po mnenju kolektiva prikrivajo pomanjkanje ustreznih struktur ter prave kulturne politike s takšnimi psevdo-kulturnimi koncerti. Skupina je pred pričetkom nastopa skušala priti v dvorano, a so ji varnostni organi to preprečili. Raz-boriti mladeniči so nato začeli lucati s fračami kamenje in manjše kovinske predmete proti vhodnim vratom ter razbili nekaj šip. Tedaj so nastopili trije agenti javne var- nosti, ki so stražili pred vhodom. Nekaj mladeničev so prijeli, tem pa so priskočili na pomoč drugi in prišlo je do prerivanja. Šele ko je eden od agentov ustrelil s pištolo v zrak, so se mladeniči razbežali. Zaključni obračun demonstracije je pet demonstrantov aretiranih in štirje agenti ranjeni. V bolnišnico so se namreč zatekli po prvo pomoč agenti Costantino Costa (15 dni prognoze zaradi udarcev po obrazu in hrbtu) in Massimo Caschili (3 dni prognoze zaradi lažjih udarcev po udih), podčastnik karabinjerjev Livio Lanzarini (8 dni prognoze zaradi udarcev po roki) in mestni redar Gennaro Beneduce (7 dni prognoze zaradi udarcev po prsih). Aretirali in prijavili sodišču pa so pripadnike organizacije Lotta Continua 23-letnega Antonia Zanello, 19-letnega Roberta Colapietra, 23-letnega Fabia Covacicha, 17-letnega F. R. in 17-letnega F. D. Primorje drugo za Portualejem Med začetniki je prvo mesto osvojila Uostalunga, pred Bregom - V malem finalu dobra igra Zarje Letošnji Puntarjev memorial ra Proseku je osvojila nogometna enajsterica Porfualeja, ki je v finalni tekmi sinoči premagala Primorje z 1:0 (1:0). Med začetniki si je končno zmago zagotovila Costalunga, ki je v zadnjem srečanju prepričljivo odpravila Breg s 4:0 (2:0). O zadnjih tekmah tega turnirja bomo obširneje poročali v uaši torkovi številki. Zarja 3:2 KOPER, 18. — Na slovenski obali se intenzivno nadaljuje akcija za pomoč potresnim področjem Posočja, [z Kopra je odpotovala posebne, skupina. ki jo sestavljajo delavci in strokovnjaki podjetij Stavbenik, Incest biro. komunalna servisa Koper in Piran, Slovenija ceste iz Portoroža, Gradis iz Kopra in koprsko zestno podjetje. Skupina, ki ima s seboj tudi kamione in gradbene stroje, bo pomagala tako p* odstranjevanju ruševin, kakor tudi pri obnovitvenih delih. V številnih delovnih kolektivih se medtem nadaljuje solidarnostna ak- Solidarnost prebivalstvu Posočja ! Delavci Leka se odpovedujejo proslavi « 30-letnice » tovarne. Po prvih poročilih o tragediji, ki je znova prizadela prebivalstvo potresnega območja, so delavci Leka takoj reagirali in sklenili poslati pomoč. V petek zjutraj se je sestal odbor za poslovne odnose, štab za civilno zaščito in predstavniki družbeno pohtičnih organizacij. Sklenili so. da bodo ogroženim prebivalcem takoj poslali 3 prikolice ter ponudili za začasno uporabo 6 sob s 24 ležišči v Počitniškem domu v Umagu. Poleg tega bodo sredstva, zbrana iz sklada za pomoč družbeno političnim organizacijam v višini din 100 000. dodatnega enodnevnega zaslužka ter- sredstev namenjenih za proslavo 30 letnice tovarne, namensko prispevali za gradnjo montažnih hiš za naj bolj potrebne prebivalce. Računajo, da bodo na ta način zbrali okrog 600.000 din. Obvestili pa so tudi štab za elementarne nesreče Ljubljana šiška, da so pripravljeni nuditi kvalificirano delovno silo za čim-hitrejše odpravljanje posledic v prizadetih krajih. cija v najrazličnejših oblikah. Delavci Luke Koper in nekaterih drugih podjetij so se odpovedali sredstvom, namenjenih za sindikalne izlete in športne igre v korist prizadetega Posočja. V Interevropi so nakazali 50 tisoč dinarjev, razen tega pa bodo vsi člani kolektiva prispevali še enodnevni zaslužek, Luka Koper je nakazala 100 tisoč din, Jestvina 4 tisoč din itd. Pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh še na desetine drugih podjetij sprejelo sklep o odstopu enodnevnega zaslužka prizadetemu prebivalstvu Posočja. Naj omenimo še, da je portoroška Droga sklenila pomagati tudi s pošiljko hrane. V akcijo so se vključili tudi učenci osnovnih šol. Tako so učenci osnovne šole v Hrvatinih sklenili začeti zbirati star papir, izkupiček pa bodo poslali hudo prizadetim prebivalcem Tolminske. SPOMINSKA RAZSTAVA OB 50-LETNICI SMRTI ZOFKE KVEDROVE SEŽANA, 18. — Na obalno kraš-kem področju so danes zabeležili dva pomembna kulturna dogodka. V Sežani so odprli spominsko razstavo ob 50-letnici smrti slovenske pisateljice Zofke Kvedrove. Na razstavi so vsa pomembnejša dela te pomembne slovenske pisateljice, ki je bila hkrati tudi odločna borka za socialne pravice slovenskega naroda ter za enakopravnost žena. Prireditev je vključena v Teden Komunista, ki je zdaj v Sežani pod geslom «Človek, delo, kultura». Razstava, kjer so ob otvoritvi tudi brali dela Zofke Kvedrove, bo odprta do 11. oktobra. V piranski galeriji pa so odprli razstavo beneškega slikarja Carmela Zottija. Odprta bo do 15. oktobra, umetnik pa razstavlja 50 risb in grafik. REŠITEV VPRAŠANJA VIDNOSTI KOPRSKE TV KOPER. 18. — Komisija ža infor miranje, tisk in založništvo pri samoupravni interesni skupnosti /a prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti je na redni seji v Kopru proučila program dejavno sto za prvo polovico prihodnjega leta. Program med drugim predvi- deva sodelovanje z enakimi komisijami pri družbeno-političnih organizacijah, nadalje ureditev vprašanja vidnosti koprske televizije na nekaterih predelih, kjer živi italijanska narodnostna skupnost, hkrati Pa bodo začeli izdajati informativni bilten. L. O. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. slovenski: KEKČEVE UKANE; ob 16., 18. in 20. ameriški: ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE. IZOLA: ob 10. italijanski: IZZIV BELE ŠAPE; ob 16. in 18. italijanski: POLICIJA OBTOŽUJE, ZAKON OSVOBAJA; ob 20. francoski: PLAVOLASEC S ČRNIM ČEVLJEM. ŠKOFIJE: ob 17. in 20. ameriški: PREGON. PIRAN: ob 10. japonska risanka: MAČEK NA DIVJEM ZAHODU; ob 16., 18. in 20. ameriški; UJETNIK DRUGE AVENIJE. PORTOROŽ: ob 20. švedski: NOVA DEŽELA. TRGOVINE V nedeljo dopoldne bodo dežurale na obali: v Kopru: Samopostrežna v Žuster-ni; v Piranu: Samopostrežba in Sadje zelenjava na Trgu bratstva in Sadnje zelenjava A. Muženič, v Portorožu: Samopostrežna Koloni ale, Sadje zelenjava KZ in mesnica E-mona. v Luciji: market Nanos, v Izoli: Turopoljac v Pittonijevi ul., Nanos v Dantejevi ul. in KZ v Ljubljanski ulici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez soboto in nedeljo je v vseh treh obalnih mestih organizirana celodnevna in nočna zdravniška dežur-na služba, prav tako pa bodo dežurale, tudi lekarne. PRIREDITVE Bernardin ob 9. uri. Začetek tradicionalne prireditve Pomorski krst. ŠPORT Koper: priprave jadralcev za bližnje balkansko prvenstvo. Costalunga (1:0, 2:2) COSTALUNGA: Furlan, Righer, Montino, Bartole, Tulliani, Plet, Bussi, Millo, Raseni (Carcangiù), Chiodini, Giraldi. ZARJA: Babuder (Puzzer), Franco, D. Marc (I. Grgič), Žagar, Poč-kar, Križmančič, D. Grgič, Kralj, Trčon, R. Marc, I. Grgič. ŠTRLEČI: v 24. min. Raseni, v 56. min. Franco, v 59. min. Giraldi, v 69. min. Kralj, v 11. min. drugega podaljška Carcangiù. SODNIK: Rizzotti iz Trsta. STR. SODNIKA: Soliman in Fei iz Trsta. Tekma za tretje mesto Puntarje-vega memoriala, katero si je zagotovila tržaška ekipa Costalunge, se je odločila šele po podaljških, potem ko se je tekma po regularnem času zaključila 2:2. Tekma je bila ena najlepših, kar smo jih videli na tem turnirju. Obe ekipi sta igrali odprto in se nista ozirali na rezultat, tako da je bila igra obeh ekip zelo hitra, včasih tudi borbena in tehnično na dobri ravni. Tržačani so v prvem polčasu vodili z golom prednosti, Raseni je zelo lepo izkoristil podajo Giraldi ja in neubranljivo premagal vratarja Babudra. V nadaljevanju je Zarja takoj začela napadati in končno po dolgih akcijah izenačila. Toda veselje Ba-zovcev je trajalo samo 3 minute, ker so bili Tržačani, kmalu nato še enkrat uspešni, čeprav s precejšnjo srečo, saj je kriy za gol nedvomno vratar Puzzer. Po prejetem golu Bazovci niso vrgli puške v koruzo, takoj so se pognali v napad in zasluženo izenačili s Kraljem (nedvomno najboljšim v vrstah Zarjé). S tem rezultatom se je tekma tudi končala. Sledila sta dva podaljška po 15 minut vsak. Po prvem podaljšku je rezultat ostal neizpremenjen. V drugem pa, ko je Zarja stalno napadala, je nasprotnik s hitrim protinapadom ukanil obrambo Bazovcev in dosegel odločilni gol. H. V. TURNIR ZAČETNIKOV Primorje — Primorec 3:1 (1:0) PRIMORJE: Sardoč, Metelko. Rustia, Sue, Perco, Tafuro, Sferza, Huez, Košuta, Candotti Ulivetti. PRIMOREC: I. Grgič, Kralj, E. Grgič, Finessi, M. Grgič, Gabrielli, Mulè, Salvi, I. Miljkovič, Kalc. F. Miljkovič. STRELCI: v 22. min. Košuta, v 31. min. I. Miljkovič, v 44. min. Košuta, v 49. min. Candotti. SODNIK: Tinta iz Trsta. STR. SODNIKA: Fonda in Capellina iz Trsta. V tekmi za tretje in četrto mesto je proseško Primorje zasluženo premagalo solidno ekipo Primorca. I-gra je bila vso tekmo zelo zanimiva in hitra. Na obeh straneh smo videli mnogo akcij in strelov v vrata, tako da sta bila oba vratarja dokaj zaposlena. Vsekakor so imeli Prosečani v prvem in drugem delu nekaj več priložnosti za gol, kot Trebenci. Prvi polčas se je končal z golom prednosti «rdeče-rumenih». Takoj v prvi minuti drugega polčasa pa je Primorec izenačil. Po prejetem golu so Prosečani takoj začeli napadati in so najprej podvojili s Košuto, ki je na tem turnirju realiziral kar 14 golov, kmalu nato pa še povišali rezultat s prostim strelom, ki ga je točno izvedel kapetan Candotti. H. V. MALO ZA ŠALO, MALO ZARES Danes na Proseku tekma mladi-stari Danes, s pričetkom ob 17. uri, bo na proseškem igrišču Velika rouna tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi. Na Proseku vlada veliko zanimanje za današnje srečanje, saj ima nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi že staro tradicijo. Vsi nestrpno pričakujejo sodnika, brivca Faginčiča «iz Mozambika», ki bi moral prispeti na Prosek samo par minut pred začetkom tekme. Ob obeh trenerjev ekip smo že zvedeli za po stave. Mladi bi morali nastopiti, po vsej verjetnosti, v tej postavi: Rico, Pištola. Šangal. Otavca, Mudras, škr-tuc. Fula H., Pico, Papa, Uve in Gudla • II. -Stari pa: Furlan (Brkin), Gudla. !.. Fula IL, Pinjeka, Puš I., Puš IL, Muco. Kampion, Grdelin, Pedal (Urea), Kiblja (Uelka). Na Proseku se širi novica, da imajo mladi v svojih vrstah skrivnostnega nogometaša in znanega maserja: to je Girami Gorgonzola, ki že z rahlim drgnjenjem ozdravi vsako bolečino. Poraženi morajo po tradicijo vleči na vozu zmagovalce, od nogometnega igrišča do vasi. če se tekma konča pri neoločenem rezultatu, morajo nogometaši obeh moštev peljati godbo. Po tekmi bo na Proseku «na Ba-lancu» večerja za vse igralce. Zmagovalci bodo jedli ribe, poraženci pa fižol. Lansko leto se je tekma končala neodločeno. Ali se bo tudi letos zgodilo tako? V tem primeru bi ribe jedla godba, obe ekipi pa fižol. Kaj se bo zgodilo, to bomo videli danes na igrišču Velika rouna. H. V. V anticipirani tekmi 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj Radnički premagal Velež s tesnim izidom 1:0. * * * Novi trener švicarske državne nogometne reprezentance je postal Jugoslovan Miroslav Blaževič. * 4» * V A skupini italijanskega nogometnega prvenstva C Uge bodo posamezne tekme sodili ti sodniki: ALBESE - PADOVA Antonio Adamu BIELLESE - PERGOCREMA Liberato Esposito C. SOTTOMARINA — S. ANGELO L. Giancarlo Pirandola CREMONESE — BOLZANO Giancalo Redini JUNIORCASALE - MANTOVA Antonio Gazzari LECCO - ALESSANDRIA Andrea Materassi PIACENZA — VENEZIA Romeo Paparesta PRO PATRIA — UDINESE Benito Foschi SEREGNO - PRO VENCELLI Antonio Prato TREVISO — TRIESTINA Renzo Vitali ODBOJKA TROFEJA SOKOL V prvem večeru navdušujoča igra Veliko zanimanje občinstva Da je vladalo za mednarodni ženski odbojkarski turnir v Nabrežini veliko zanimanje, je potrdil sinočnji večer, saj si je prvo tekmo te prireditve ogledalo več kot 300 gledalcev. Tem gotovo ni bilo žal, da so prišli v nabrežinsko «športno palačo», saj so bili priča res izredno kakovostni, pa tudi napeti odbojki. Prvi dan turnirja ni prinesel presenečenj. Dosežena sta bila namreč taka izida: Technika - Sokol 3:0 (15:6, 15:10, 15:6) Ri jeka - Mladost 3:0 (15:5, 16:14, 15:9) Turnir se bo nadaljeval danes s takim sporedom: 10.30 Rijeka — Sokol 11.45 Technika — Mladost 18.30 Mladost — Sokol 19.30 Technika — Partizan Sledil bo zaključek turnirja. V PRIJATELJSKI TEKMI JUTRI V DOLINI EKIPA ZSŠDI PROTI TECUNIKI Po končanem letošnjem že 6. mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju za «Trofejo Sokol» bo jutri v občinski telovadnici v Dolini tekma med izhrano vrsto ZSŠDI in odlično šesterko Technike iz Brna. Kot zanimivost naj povemo to, da se je naša izbrana ekipa, kot tržaška reprezentanca, v preteklosti že srečala s temi odličnimi češkoslovaškimi odbojkaricami. Tržaška ekipa in Technika sta odigrali prvo tekmo 10. marca 1970 v Trstu v telovadnici v Ul. della Valle. Takratni prvi neposredni obračun med našimi zastopnicami in Techniko, ki je v preteklem prvenstvu osvojila tretje mesto v ČSSR, se je končal s premočno zmago gostij in sicer s 3:0 (15:4, 15:3, 15:8). Barve naše izbrane e-kipe pa so pred šestimi leti branile naslednje odbojkarice: Sokol: Zidarič, Švab, Gabrovec. Breg: Slavec, Klabjan in Foraus. Zarja: Bandelj. Bor: Pernarčič, Bezeljak, Rauber in Barei. Casagrande: Zavadlal. Od zgoraj navedenih odbojkaric jutri v Dolini ne bo igrala nobena in to iz različnih razlogov, večina pa se jih je poslovila od športne arene. Zastopstvo letošnje izbrane vrste ZSŠDI bo naslednje: Bor: Bolčina, Kalan in Kus, iiiiiiiiHimiiniiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiumiiTiitiiiiiuiniiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiii ATLETIKA V SKOKU V DALJINO Nenad Stekič zmagal na mitingu v Parizu Nastopila je vrsta znanih atletov Na mednarodnem atletskem mitingu v Parizu je včeraj nastopila vrsta odličnih tekmovalcev. Slabo vreme je preprečilo doseganje boljših rezultatov, vendar pa si je tekmovanje kljub temu ogledalo veliko število ljubiteljev atletike. Nastopil je tudi Jugoslovan Stekič, ki je v skoku v daljino zmagal, čeprav ni dosegel osemmetrske znamke. NEKAJ REZULTATOV rikanec Stones v skoku v višino osvojil prvo mesto (2,26) pred Po ljakom Wszolo (2,23). Soldatenko prvak MALMOE, 18. — Sovjet Soldatenko je postal svetovni prvak v hoji na 50 km v Malmoeju. To progo je prehodil v 3.54’40”. 2. je bil Mehikanec Vera (3.5814”) ir. 3. Finec Breg: Lovrečič in Trenta, Sloga: Čuk in Grgič, Kontovel: Bain in Daneu, Sokol: Škerk, Legiša in Kralj. Kljub temu, da je bila reprezentanca sestavljena «na hitro» in ni opravila niti enega skupnega treninga je le pričakovati, da bo dobro predstavljala našo odbojko in bo pokazala toliko, kolikor je naša ženska odbojka ta čas resnično vredna. To pa predvsem z zvrhano mero borbenosti in prizadevnosti. Tekma v Dolini se bo pričela ob 19. uri. G. F. VATERPOLO ITALIJANSKI POKAL Florentia prvak RIM, 18. — Florentia je osvojila letošnji vaterpolski italijanski pokal. V finalnem srečanju je premagala Canottieri iz Neaplja z 9:6 (3:1, 1:2, 2:1, 3:2). OBVESTILO Slovenski pomorski klub «ČUPA» obvešča svoje člane in prijatelje, da bodo letošnje društvene regate v Sesljanskem zalivu 25. in 26. septembra. Prva regata bo v soboto, 25. septembra s startom ob 15. uri. Vpisovanje v društvenem prostoru od 13. do 14. ure. Druga regata bo v nedeljo zjutraj s startom ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure. Nagrajevanje najboljših posadk bo med družabnim večerom, ki ga bo društvo priredilo teden kasneje. AUTORALLY • Nadomestni deli za: fiat -austin - renault - peugeot -ford - Volkswagen - nsu -opel • Oprema za rally • Gume; Michelin - Uniroya] - Kleber - Dunlop • Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelli - Ferodo -Abarth - VIDO PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 SPLOŠNA OPREMA 3iO"i)blC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproli vsak dan dostavlja CREMCAFFE Vam daje vedno vse najboljše tArnicaUi PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 - Tel, 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 - 750-575 400 m ženske 1. Szevvinska (Polj.) 51”3 2. Haggman (Fin.) 51”8 3. Delachenal (Fr.) 53’'9 400 m moški 1. Herman Frazier (ZDA) 46’ 2. Llaster (Fr.) 46” 7 i 3. Malingre (Fr.) 48” 1 100 m moški 1. Steve Riddick (ZDA) 10' 2. Abrahams (Pan.) 10’’4 3. Wells (ZDA) 10”6 disk moški 1. McWilkins (ZDA) 68,28 2. Powel (ZDA) 61,72 3. De Vincentis (It.) 58,74 3000 m moški 1. John Walker (NZ) 7’52”4 2. McDonald (ZDA) 7’54”8 3. Red Dixon (NZ) 7’59”4 400 m ovire 1. Bolding (ZDA) 49”8 2. Pascoe (VB) 51”2 3. Klein (Fr.) 52” 2 1500 m ženske 1. Dumont D’Henry (Fr.)' 4’30”7 2. Colette Besson (Fr.) 4’35”3 3. Navarro (Fr.) 4’35”8 200 m moški 1. Quarrie (Jam.) 21”2 2. Llaster (Fr.) 21’44 3. Bigon (Fr.) 21”7 krogla mošk’ 1. Feuerbach (ZDA) 20,01 2. McWilkins (ZDA) 19,66 3. Coquin (Fr.) 17,26 daljina moški L Stekič (Jug.) 7,98 2 Baumgartner (ZRN) 7,96 3. Robinson (ZDA) 7,89 LONDON, 18. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Londonu je Ame- ŠK Kras obvešča, da je seja širšega odbora odložena na sredo. 22. t.m., ob 20.30. ENEL' ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini, 3 POSOJILO V OBVEZNICAH 9% 1975 - 1985 ZA 300 MILIJARD LIR OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 13. septembra 1976, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. decembrom 1976 vnovčljive «alla pari» pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih trideset oštevilčenih «serij» 1 - 5 - 19 - 56 - 61 - 86 - 91 - 93 -96 - 100 - 123 - 124 - 135 - 136 - 143 - 145 - 148 - 151 - 159 - 169 - 189 -214 - 223 - 243 - 245 - 246 - 251 - 258 - 263 - 280 ki so bile izžrebane in bodo izplačljive v smislu amortizacijskega načrta.