Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 154. Izven Ljubljane 8 vin. y L]M)|jaili, V M, 9. jUlIjO 1912. Leto XL. e= Velja po pošti: ss Za oelo leto upre) . K 28 — u pol leta „ . „ 13-— n četrt leta „ . „ 8-50 u en meseo „ . „ 2'20 u Remčljo oeloletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35'— ¥ LJubljani na dom: X« celo leto naprej . K 24-— sa Ml leta „ . „ 18— sa četrt leta „ . „ S'— sa en meseo „ . „ %•— V ipntl preja«« meča« K 1-70 ilnseratl: Enostolpna petttvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t *a dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat 10 ta večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhajam vsak dan, izvzamšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. b3t Uredništvo je t Kopitarjevi nUoi štev. 6/in. Rokopisi se ne vrsčajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nUoi štev. 6. Ttai Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega i strani. Egipt. Tripoliška vojska sc silno dolgo vleče. Odločitev v tej provinciji sploh nc bo padla. Da se morejo Turki in z njimi združeni Arabci tako krepko držati, ima med drugim svoj vzrok tudi v tem, da dobivajo podporo od Tunisa in Egipta. Prebivalstvo teh dežela jim dobavlja živila in municijo in jih oskrbuje z denarjem. Najbolj pride tu v poštev Egipt ,ki je zelo bogata dežela in se pod vrhovno upravo Angležev vednobolj dviga. Zato bo marsikaterega zanimalo, kakšne politične in gospodarske razmere vladajo v tej provinciji, ki igra v sedanji vojski ob sredomorskih obalih iako važno vlogo. Prvi organizator Egipta je bil znani lord Cromer, ki je to deželo 24 let upravljal. Imel je polnomoč, da vlada, kakor hoče, bil je vztrajen, kakor sploh Angleži, m velik kolonizatoričen talent. Za njim so poslali v Egipt Gorsta, ki je bil nekoliko premehak in kateremu je kmalu sledil zmagovalec nad derviši in Buri, lord Kitschener. To je mož na svojem mestu, energičen, moder, molčeč kakor Moltke, zraven pa skrajno pravicoljuben in velik prijatelj ljudstva, zlasti kmeta. Ko je prišel v Egipt, so egiptovski nacionalisti, katerim vrhovna angleška uprava ni všeč, mislili, da bo deželo aaektiral. Kitschener pa je v svojem nastopnem govoru izjavil, da Angleška kaj takega niti oddaleč ne namerava, ampak da je njegova naloga le pod obstoječimi političnimi razmerami deželo kulturno in gospodarsko povzdigniti. Zato da se bo v prvi vrsti zanimal za uboge in zapuščene telahe, kmete. Oziral pa se bo vseskozi na orientalske razmere. Najprej je Kitschener zapovedal: Pol dne šola, pol dne delo na polju! Nato je začel ustanavljati hranilnice pod državnim nadzorstvom. V te hranilnice vlaga felah denar, in sicer po en piaster naenkrat. Tako so v dveh provincijah ob Delti naložili egiptovski kmetje v teku enega meseca 15 milijonov funtov, to je okoli 300 milijonov mark! Treba je zraventega pomisliti, da so to skrajno konservativni kmetje, katerim vera in tradicija prepoveduje jemanje obresti tako od posojenega kakor od naloženega denarja. Lord Kitschener je s svojo naredbo osvobodil felahe sirskih in judovskih pijavk in dobi ob času setve denar po 8%, dočim je doslej moral judovskemu oderuhu dati 30—50 % žetve in natura! LISTEK. Kadar se vroča iz vojne. Napisal Jan Janča. Poslovenil Jaklič. (Dalje.) Jurij je bral dalje in se ni dal premagati. Naposled je tudi njega zmagalo čustvo in oko se mu je porosiio. Kmetje so zahtevali, da nadaljuje kdo, ki zna dobro brati. Oglasil se jc Zale-šakov Jože in čital z glasnim, donečim glasom: »In naše zaupanje in nada nc sloni samo na naši moči. Zaupamo v vsemogočnega, najvišjega, pravičnega Boga, kateremu je služila naša hiša od svojega začetka, kateri ne zapušča onih, ki se mu zaupajo v pravici. Njega prosimo za pomoč in zmago; poživljam naše narode, da tudi oni store io z menoj.« »Storimo tako, storimo!«, zaklicali so enoglasno, da se je Jožetov glas, Pitajoč dan in podpis, zgubil v klicih, ki so prihajali v prošnjo za zmago Gospod župnik je malo počakal, da so prišli ljudje k maši. Medtem j o sestavljal novo propoved, v kateri je poživljal vernike v zaupanje do liogti in Zelo skrbi angleška uprava za prometne ccste. Lansko jesen si je Kitschener izmislil, da bi sc mogla zgraditi od Kaire do Heluana 20 km dolga cesta, ki bi bila tudi za avtomobile porabna. Egiptovsko ministrstvo je dejalo, da je budget žc ves oddan in da ni več kredita. >Pa ga dobite!« odgovori generalni konzul. Letos jc cesta že skoro dograjena. Za Evropejce pa jc največje vrednosti, da je trgovina svobodna, oziroma da obstoja v tem oziru popolna enakopravnost in da so tržne razmere vzorno urejene. Anglija je iz Egipta v tridesetih letih več napravila, kakor Francija v šestdesetih letih v Alžiru. Nemiri v Albaniji. V okolici Dnača sc razširja vstaško gibanje. Več albanskih glavarjev jc zopet pobegnilo v gore. Vstaški voditelj Avni bej jc izdal na prebivalstvo v Kritji oklic, ki naglasa, da vstaja ni naperjena proti domovini .marveč proti krivicam, ki jih je vlada storila v Albaniji. Vlada je v Kruji in v okolici proglasila oblegovalno stanje. Turški vojni minister jc vse priredil, da pokliče lahko pod orožje dvanajst rezervnih brigad v okrožju solunskega, mo~ nastirskega in kosovskega armadnega zbora, če se poostri vstaško gibanje v Albaniji. Med Djakovarom in Bruso so napadli iz zasede albanski vstaši turški vojaški oddelek, ki je spremljal 100 s strelivom obloženih mul. Turki so izgubili 17 mrtvih in 6 ranjencev. Izgube Albancev niso znane. V Monastiru so carinski uradniki prijeli dva kmeta, ki sta nameravala v mesto vtihotapiti pet bomb. Kmeta sta rekla, da jima je dal bombe vojvoda Mativ. Dve bombi so pa našli v košari med zelenjavo, ki jo jc nesel neki vrtnar v mesto. O gibanju vstaških turških častnikov se poročila ne vjemajo. V Monastiru jc baje prenehalo gibanje, izvzemši posamezne slučaje. Baje nameravajo kazensko premestiti več častnikov. Tisti častniki, ki so jih poslali k voditelju pobeglih častnikov, Tajar beju, so sc vrnili v Monastir, nc da bi bili kaj opravili. Tajar bej sc noče vrtriti v Monastir. V Carigradu sodijo o položaju jako pesimistično. Višji častniki sodijo, da se je nezadovoljnost v Monastiru med častniki le zato omejila, ker nezadovoljneži nočejo prelivati krvi zdaj, ko še ni končana laško-turška vojska. Sodijo, da bodo zmagali nezadovoljneži, ker se ž njimi strinja več kot tri četrtine vseh častnikov. Aktivni ministri izjavljajo, da vztrajajo nadalje na svojih mestih, da ne zavlada anarhija. V jim priporočal vročo molitev za zmago avstrijskega orožja. Vojna je bila napovedana. Po maši so se zbrali vaščani in sc pogovarjali do pozne noči, pozabivši pri tem na vse drugo. Nočni čuvaj ni klical enajste ure, a tega ni nihče zapazil. Pri Zalešakovih se je zbralo mnogo kmetov; bila jih je polna soba. Starejši so pripovedovali o vojskah z Napoleonom in Italiji. Govorili o Schles-wig-Holstcinu, pokrajina, ki je nam zadala mnogo truda, o kateri je baje dejal Bismarck, da jo bode dobil, če z lepa ne, pa s silo; pripovedovali so o Benediku, da je odličen general, kateri se je žc večkrat odlikoval v Italiji, o Prusih, da jih bomo potolkli z ovčjimi kapami in o drugih podrobnostih, pri čemur je čas tekel km voda. Mlajši so pozorno poslušali, in naposled, ko je pravil stric Obratil, kaki strahopetneži so Prusi, sc je oglasil Jože: »Potem bi vzel na vsak prst enega.« »Molči, Jože, molči«, je dejal bobnar Jurij, kateri jc danes svečano okrasil prsa z rmeno kolajno. »Ko bi zapazil, kako meri Prus nate, pa bi sc skril za grm.« »Oho. tako bojazljiv pa še nisem.« »Tu, ko veš, da ti ne bo nihče ničesar storil.« Monastir sta došla dva bataljona in šest strojnih pušk. Seki paša poroča, da zadnji v gore odposlani ckspcdiciji častniki bc-gunci niso niti odgovorili. Iz mladoturške-ga odbora so izbacnili vse častnike, ki so člani kluba. »Frankfurter Zcitung« poroča, da namerava v najkrajšem času odstopiti gene-ralisimus Mchmet Šefkct paša, ker to zahteva liga častnikov, ki ima svoje središče v Odrinil. Skupen minislrski svel. Novi topovi. Včeraj ob pol 11. jc začel v palači zunanjega ministrstva na Dunaju zborovati skupni ministrski svet. Sejo jc vodil zunanji minister grof Berchtold. Navzoča sta ogrski ministrski predsednik dr. Lu-kacs, namestnik avstrijskega ministrskega predsednika baron Heinold, skupni finančni minister Bilinski, vojni minister Auf-fenbcrg in poveljnik mornarice grof Mon-tecuccoli. Ministri so zborovali do pozne nočne ure. Vojni minister jc v triurnem govoru poročal o potrebi, da se nabavijo novi Irdnjavski in poljski topovi. Naglašal jc, dn so naši topovi nasproti lopovom drugih držav manjvredni, ker bron ni tako trden kakor jeklo. Iz naših topov izsire-ljene kroglje dosežejo 500 metrov brzine, iz jeklenih topov izstreljene kroglje drugih držav pa 600 metrov. Predvsem so manjvredni gorski topovi, a jeklene topove smatrajo za neobhodno potrebne tudi za poljske in gorske ter za težke havbice, medtem ko ostanejo leta 1908. in 1909. nabavljeni topovi. Za trdnjavsko artiljerijo potrebujejo 30'5 cm možnarje. Zastareli so tudi trdnjavski topovi iz lela 1880. in 1887. Glede na vojno mornarico zahteva vojna uprava, da sc nadomeste lela 1890. zgrajene ladje reda »Monarch<;, ki niso več plovnovredne vojne ladje. Listi poročajo, da bo stalo, kar zahteva vojni minister, 250,000.000 kron, ki naj bi se pokrili v dobi petih ali šestih let. Nabaviti nameravajo tudi več acroplanov in zrakoplovov. Del novih možnarjev jc baje vojna uprava že pii Škodi naročila. Ko je vojni minister končal, jc poročal načelnik generalnega štaba, podmaršal Schemua ,ki se jc zavzel za predloge vojnega ministra. Tudi zunanji minister grof Berchtold se jc najtopleje zavzel za zahteve vojne uprave in naglašal, da moramo glede na še nepojasnjen položaj na Balkanu računati, da so mogoči resni zapletljaji in da se v interesu monarhije morajo zahteve vojne uprave brezpogojno podpirati. Popoldne sta govorila oba finančna ministra. Zdi se, da se hočejo »Ali resno mislite, da bi sc jaz preplašil pruske puške?« »Ne mislim samo, temveč tudi vem. Bil sem v boju; predno sem šel v boj, sem bil malo preveč korajžen, a ko sem videl italijanske puške in topove na nas namerjene, mi jc bilo malo lesno pri srcu, da si sem bil starejši od tebe.« »Samo baba sc«, je dejal stari Za-lešak, Jožetov oče, »kadar bi prišlo do boja, bi bil drugačen, žc sedaj ne more videti krvi, kadar mati petelina zakolje«. Navzoči so se glasno nasmejali, .lože je porudel ko furški fes, ponovno je dvignil glavo in dejal: »Kaj oče! Ali res mislite, da se bojim? Kadar je treba ili za cesarja, sc ne bojim petdeset Prusov. Če hočete, dokazal bom, da se vam nc bode mogel nihče robati, češ, imate sina-zajca.« »Nc vem, kako boš dokazal.« »Oče, pusti ga«, je dejala Jožetova mati. »Kaj bode on nam dokazal.« »Oče, kedaj hočete, da dokažem?« »Takoj dokazi!« „ »Ali me pustite v boj?« »Ako hočeš, idi takoj.« • »Za Boga, oče, Jože, ali sta znorela V v polnem obsegu ozirati na zahteve vojne uprave. Izredno potrebuje armada leta 1913. z ozirom na sprejeto brambno pre-osnovo 30,000.000 kilon. Predvsem se mora ozirati vojna uprava na tiste častnike, ki služijo čez navadno službeno dobo. — Stvari stoje zdaj tako-lc: Uvedba nove brambne postave bo stala 75,000.000 kron, 48,300.000 kron v Avstriji in 26,600.000 K na Ogrskem. Tudi redni letni izdatki se povišajo. Novi topovi bodo stali 250 milijonov kron. Veliko bodo pa tudi potrebovali, da nabavijo zračno vojno brodovje in da izpopolnijo vojno mornarico. Nesreča na arlelerijskeni sirellii v 0rKeayju. Kroglja razstrelila lop. Ubiti 4 ter nevarno ranjeni 4 topničarji. V črkenyju, ki leži v okolici Budimpešte, se nahaja artiljerijsko strelišče. Včeraj, dne 8. julija, sc je pripeljala na zastraženo strelišče ena baterija 2. havbič-nega polka, ki biva redno na Dunaju, da preizkusi neko novo havbico. Nabili so jo z ekrasitom. Ko so nameravali top izstreliti, jc pa kroglja razpočila in razgnala lop. Štirje vojaki so bili takoj ubiti, štirje pa nevarno rt, njeni. Poveljstvo budimpeštan-skega armadnega zbora jc odposlalo na kraj ncsrccc takoj komisijo, ki jc poročala: Nesreča sc jc pripetila ob 9. dopoldne. Streljanje je vodil nadporočnik Brct-sehneider. Vojaki so bili samia Dunajčani. Preizkusili so nov lop. Ko so prvič ustrelili, jc razpočila kroglja in razgnala top. Štirje vojaki so bili ubiti, bili so raztrgani v kose. V vojaško bolnišnico so odpeljali štiri nevarno in štiri lahko ran]cnc vojake. Ob 2. popoldne je umrl v bolnišnici še en vojak, tako da znaša število mrtvih pet. Nevarno ranjen jc tudi nadporočnik Brct-sehneider. Zdravniki sc boje, da nc bodo mogli rešili nevarno ranjenih vojakov. V Orkenvju sc nahajajo 2., 3., 10. in 11. hav-bični polk. Na vadišču sc jc, k,o sc jc zgodila nesreča, nahajal tudi nadvojvoda Jožef, ki se mu pa ni nič zgodilo. Novi, ponesrečeni top sc imenuje po njegovem iz-najditelju Erhardov lop. JESENSKO ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Dr. Sylvestcr obvešča Dculschnatio-nalc Korrespondenz*, da bodo dclcgacije, ki bodo sklicane 23. septembra, morale rešiti proračun za leto 1913. Koncem sep-Icmbra ali začetkom oklobra prične zopet zborovali poslaniška zbornica, ki, ko reši »Samo naj gre; ha, ha, ha!« »Torej smem, oče?« »Seveda, rekel sem.« »Jutri odidem.« »Če hočeš, še danes.« Navzoči so sc čudno spogledali; ko se je bil tako spremenil njihov pogovor. Oče se je. smejal Joži>