147. ttevlIKa.
• umni. i peten, ZE. limito nos.
m leto.
lakaja vsak dan zvečer iavsemsi nedelje In praanika ter velja pa pasti prejeman aa 14 K, ta pol leta 12 K, aa četrt leta 0 K, aa tn mtset 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vse •aio leto so K. — Na naročbo brca istodobne vpoiU|atve naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvoli franko vati. — Rokopisi se ne vračalo. —
Uretariitra teleloai it M.
dežele za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|aal|ano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Neaa61|o celo leto 28 K. Za vze druge dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petrt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v Knaflovih slicab it 5» — Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari.
pa 1# h. Upravniatva telefon it. 85.
Govor poslanca Irana Hribarja
t proračunski  debati  dne  16. junija t. 1. (Dalje.)
Sedaj bi še pripomnil, da se povrnem k svojim prvotnim izvajanjem o zaposlenosti plemstva pri politični upravi, da urad nje med juri-dičnimi konceptu im i uradniki na Kranjskenf* 24 plemičev in 40 neple-iničev, in da je med temi 44 Nemcev, 17 Slovencev in trije nemško misleci Slovenci, tedaj 44 Nemcev proti 20 Slovencem v popolnoma slovenski deželi.
Ako vzamem sedaj personalni stališ c. kr. političnih upravnih oblastni j v Trstu in na Primorskem, prisiljen sem skoraj misliti, da gledani v Gotavski almanah, ako bi me izredna oblika ne poučila drugače.
Večina konceptnih uradnikov v politični upravi na Primorskem je plemičev.
Hočem pa tudi takoj naglasa! i. da smo na Kranjskem, kar se tiče rabe našega jezika, skoraj na slabšem kakor naši bratje na Primorskem napram ondotnim političnim oblastni jam, posebno še, kakor bodete slišali pozneje, napram justičnim uradnikom. Tam se vsaj spoštuje jezik naroda, toda pri nas na Kranjskem, na Štajerskem in Koroškem teinu ni tako.
V zadnjih treh deželah se zasledujejo germanizatorske tendence z vztrajnostjo, ki jo je treba ožigosati.
Preidem — čas hiti — k razpravljanju o razmerah v politični upravi ter bi rad pri tej priliki kot ljubljanski poslanec opozoril, da je justična uprava pred nekaterimi leti zgradila v Ljubljani zelo lepo no\o stavbo, v kateri so justične oblasti in državno pravdništvo. To poslopje, ki je izpadlo končno prav lično, bi se bilo moralo po načrtu graditi večje, in le stiskanju takratnega finančnega ministra se je zahvaliti, da se je zgradba napravila za nadstropje nižja. Poslopje je, kakor sem že rekel, zelo lepo, in zadovoljni smemo biti. da se je postavilo. Iz prejšnjih prostorov, ki so bili popolnoma nezadostni, so se preselili sodni uradniki v nove svetle in zelo čedne prostore.
Toda že se kaže, kako napačno je bilo takrat štedenje, ko so prvotni načrt skrčili ter zgradili justično poslopje po novem načrtu.
Načelnik za visoke zgradbe v ministrstvo notranjih del je bil vsled tega postopanja neprijetno presenečen, in povem tudi takoj, da je bil ogorčen. Večkrat se mi je zaradi tega pritoževal. In kakor smo smo si tudi prizadevali, namreč mest-
na občina, poslanci   in predsedstvo
deželnega sodišča v Ljubljani, a pomagalo ni nič: 500.000 K so morali črtati in sedaj se kaže, .kako nespametno se je takrat postopalo. Pisarne deželnega sodišča in državnega pravdništva so nameščene v dostojnih prostorih, toda pod vsako kritiko je, kako je v tem novem, sicer primerno zgrajenem poslopju, nameščeno okrajno sodišče. Tam imajo sodniki pisarne dolge 5 do 6 metrov in široke 2 do 3 metre; v teh pisarnah, ki so skoraj manjše kakor celice jetnikov, morajo uradovati, zašli sevati stranke, katerih često pride istočasno v urad 5, ti, 7, ali še več.
Takisto se mora grajati, da so določene za dva izvensporna oddelka, dva kazenska oddelka in tri tož-ne oddelke samo tri razpravne dvorane. Čestokrat se prigodi, zlasti v izvenspornih zadevah, da morata d\ a sodnika razpravljati v isti dvorani ter istočasno zasliševati stranke in priče. Vsakomur mora biti jasno, kako zelo otežkočeno je v takih slučajih pravosodstvu.
Prepričan sem, da se bo skoraj pojavila potreba, poslopje povečali. Zato se obračam na njega prevzviše-nost gospoda pravosodnegra ministra s prošnjo, naj si razmere pri okrajnem sodišču ljubljanskem lintančno ogleda in čimnajpreje ukrene vse potrebno. Pripomnil bi še, da je na pr. reg-istratnra, v kateri je shranjen marsikateri rirag-oeeni spis, nameščena v kleti, ki se ne more dovolj zračiti; če bi se ta klet tudi mogla zračiti, vendar je tako vlažna, da je greh, ako se v njej nahaja registratora.
Gospoda moja! Lani sem vložil predlog glede zgradbe stanovanj za pazniško osobje. Izražam tu željo, naj bi se tej, gotovo upravičeni zahtevi ugodilo, da tem ljudem ne bo treba hoditi v okolico ljubljanski), kjer morajo sedaj stanovati zaradi pomanjkanja stanovanj in zaradi draginje stanovanj v Ljubljani. Ker je stavbišče na razpolago, se bo glavnica gotovo obrestovala, da njega prevzvišenost gospod finančni minister gotovo ne bo imel povoda delati kakšne zapreke, kadar mu bo gospod pravosodni minister vročil predlog, naj nakaže izplačilo doti-čnega zneska.
Prehajam sedaj k skeleči točki, O kateri se je že često razpravljalo tako v tej visoki zbornici kakor tudi v časopisju, namreč k napredovalima odnosa jem, ali bolje rečeno, k zapostavljanju slovenskih sodnih uradnikov v področju graškega višjega deželnega sodišča. Ze pod prejšnjimi predsedniki tega nariso dišča, \Vaserjem, Sehmidtom, Gleis-pachom so bili slovenski sodni uradniki izključeni iz služb kot predsed-
niki ali svetniki pri višjem deželnem sodišču v Gradcu ali pri najvišjem sodnem dvoru; na ta mesta so imeli pravico samo sodniki patentirano nemško - nacionalnega mišljenja. Pod predsedstvom viteza Pitreicha pa se je inanguliralo takšno protek-cijsko gospodarstvo, ki je ogorčilo celo čislane gospode kolege na levi strani te zbornice. To je tudi dalo povod gospodu poslancu Einspinner-ju, da je vložil 25. junija 1907. leta na pravosodnega ministra ostro interpelacijo, v kateri z bengalično lučjo osvetljuje protekcionizem, ki se je vgnezdil pri graškem nadso-dišču.
Ako se torej lastni somišljeniki predsednika graškega nadsodišča Pitreicha zgražajo nad temi razmerami, je pač uniljivo in si lahko vsakdo izmed čislanih gospodov poslancev predstavlja, koliko zaustavljanja morajo pretrpeti šele slovenski sodni uradniki v področju graškega deželnega nadsodišča. (Pač res!) Sklicujem se tu radi kratkosti na izvajanja svojih čislanih gospodov tovarišev dr. Ploja in dr. Korošca v proračunskem odseku.
Interpelacija spoštovanega gospoda Einspinnerja je imela, gospoda moja, ta uspeh, da so nemški sodni uradniki, zlasti oni 7. činovncga razredil, ki so bili preje opetovano zapostavljani, mahoma avanziraii, dočim se je pri tej priliki slovenske sodne uradnike, kr so bili ne le zreli za avanzma, ampak tudi po kvalifikaciji za to sposobni, odpravilo s tem, da se je dvema izmed njih podelili cenen naslov in značaj.
Dočim je torej interpelacija gospoda Einspinnerja imela tak uspeh, so izvajanja gospodov tovarišev dr. Ploja in dr. Korošca provzročila, da so bile odbite prošnje slovenskih sodnih uradnikov 9. činovnega razreda za premestitev v višji razred. Zato pa sta morala dva okrajna sodnika stopiti v pokoj, (Čujte! Čujte!) in sicer ykljub temu, da slovenski sodni uradniki ne zaostajajo za svojimi nemškimi kolegi, niti kar se tiče sposobnosti, zmožnosti, uporabe, ambicije, kamoli v kar se tiče kvalitete in kvantitete storjenega dela. Vsi ti imajo samo eno napako, ki pa je v očeh gospoda Pitreieha seveda eden naglavnih grehov, da so rojeni kot Slovenci in da čutijo s prebivalstvom, med katerim žive in službujejo. Slovenski sodni uradniki niso pristopaj narodnemu fanatizmu, kakor njihovi nemški tovariši, katerim štejejo v posebno zaslugo njihovo odločno nemško mišljenje in pospeševanje nemštva. To se jim računi tudi za izredno sposobnost za avanzma, /last i v višjih službah.
Njega prevzvišenost gospod minister se naj ne sklicuje na kvalifi-
kacijska mnenja personalnih senatov, posebnih kvalifikacijskih komisij in predsedstev! Saj vendar ni! tajnost, kako se sestavljajo tako kvalifikacijska mnenja, kako često so tem mnenjem temelj politični in osebni motivi. Kako se često uradniki, ki so leta in leta veljali za nesposobne, mahoma proglašajo za cerkvene luči in genije, in kako se često nasprotno sposobni uradniki uničujejo. Po mojem mnenju je že zadnji čas, da se odpravi dosedanji način kvalifikacije in se nadomesti s časovnim napredovanjem.  (Pritrjevanje).
Gospoda moja! O tem predmetu je včeraj že govoril poslanec z one strani te zbornice, gospod tovariš Tomola. In posebno zadoščenje mi je, da sem ž njim v tem oziru popolnoma enakega mišljenja. Želel bi samo, da bi se v vseh uradniških kategorijah čim najpreje uvedel časovni avanzma.
Samo temu protekcionizmu je pripisovati, da se v okolišu graškega nadsodišča izpraznjene službe enostavno ne razpisujejo in kakor najnovejša imenovanja kažejo, oddajajo šele po dolgih interkalarih. To se dela oči v i dno samo v ta namen, da bi se a priori spravili v dotične službe gotovi protežiranci, pri čemer je zopet odločilno odločno nemško-naci-onalno mišljenje in okolnost, da so na vrsti slovenski prosilci. Tako ni razpisano mesto podpredsednika v Ljubnem, služba višjega sodnega svetnika pri nadsodišču in pri deželnem sodišču a' Gradcu, mesto sodnega svetnika v Novem mestu, okrajnega sodnika v Trebnjem in već služb okrajnih sodnikov na Štajerskem. Istim vzrokom je pripisovati tudi dejstvo, da se nahajajo gotovi visoki sodni funkcionarji vkljub dovršeni 351etni, da celo 401etni službeni dobi še vedno v aktivni službi, očivirino da hranijo prostor za gotove protežiranee. Ako vzlic temu odpade semtertja kaka drobtinica slovenskim sodnim uradnikom v 9. in 8. činovnem razredu, je to proraču-njeno v svrho, da se prikrije krivica in da se da kompenzacija nemškemu posestnemu stanju. To dokazujejo zadnja imenovanja, pri katerih je bil v kompenzacijo za avanzma treh mnogokrat preteriranih slovenskih sodnih uradnikov iz 9. v 8. činovni razred imenovan za namestnika dr, žavnegfe pravdnika v Novem mestu — kakor se spi osno govori proti predlogom podrejene instance — odločno nemško-nacionalni uradnik, da bi se s tem mesto namestnika državnega pravdnika v Novem mestu uvrstilo v nemško posestno stanje.
Ako se torej od sodnih uradnikov, kakor je naglašal v tej visoki Zbornici gospod pravosodni minister, zahteva, da se uklanjaju disciplini
in uradujejo ne oziraje se na strankarske boje, naj njega prevzvišenost prednjači z dobrim zgledom in naj pri imenovanjih vedno pazi na vrsto sposobnosti, zmožnosti, uporabe, ne pa na pokoljenje in na strankarsko stališče. (Prav res!)
Pri tem bi gospoda pravosodnega ministra opozoril, da se je v najnovejšem času, kar je javna tajnost, vgnezdila v področju graškega nadsodišča zelo čudna razvada, da predsednik višjega deželnega sodišča razpravlja s predsedniki svojega področja uradne, zlasti pa personalne zadeve, v privatnem dopisovanju; da se na temelju takih zasebnih korespondenc izdajajo odredbe in izvršujejo imenovanja, kar mora pri vsakomur, najbolj pa pri prizadetih zbuditi začudenje. S tem postanejo iluzorna celo kvalifikacijska mnenja senatov in komisij. To postopanje znači, ker se ne da kontrolirati, veliko zlorabo, ki zahteva, da se takoj odpravi, in to tembolj, ker zbuja upravičen sum, da ima gospod Pitreich s svojimi predsedniki vred slabo vest, se boji jasnosti in se skuša odtegniti vsaki odgovornosti. Reševanje personalnih zadev potom privatnega dopisovanja pa je tudi zategadelj nedopustno, ker se na la način na stežaj odpirajo vrata protekciji in ker za posta vijencu nikakor ni mogoče nastopiti pravočasno proti prizadeti mu krivici, ker mu ni znano, odkod izvirajo enostranske, neresnične informacije, ki se ne nahajajo v aktih.
To postopanje pa vsebuje tudi nevarnost, da razpravljajo predsedniki s svojimi podrejenimi sodniki uradne zadeve potom privatne korespondence in izdajajo na posamne sodne uradnike brez vsake odgovornosti ukaze, ki jih ni mogoče kontrolirati.
Njega prevzvišenost gospod minister naj torej o tem, kar sem navedel, razmišljuje in naj napravi konec tem nezdržljivim razmeram, naj nastopi proti protekcionizmu in naj priskrbi, da se bo pravično, neodvisno od političnih in osebnih ozirov presojalo slovenske sodne uradnike. V to svrho bi bilo njega prevzvišenost i pač priporočati, da bi kompe-tenčne prošnje za mesta po pokrajinah, kjer stanujejo Slovenci, vsaj površno sam pregledal, ne pa jih, kakor je to običajno, prepuščal nemškemu lninistru-rojaku in se o prizadetih krivicah šele informiral iz podanih interpelacij.
(Konec prihodnjič.)
Državni zbor.
D u n a j , 25. junija. Danes se vrši prvič tudi ponočna seja. Ako je predsedstvo prav izračuuilo, bo zari-
LISTEK.
BesfolsKo in Porensko.
To kar so za Avstrijo češke dežele, je za Nemčijo Vestfalsko in Porensko. Enako kakor je na Češkem osredotočeno bogastvo cele države v razmerju k ostalim deželam države v največji meri, naj se že tiče industrijskega, trgovskega ali gospodarskega razvoja, v isti meri se vzdiga nad ostalimi deželami nemške države Porensko in Vestfalsko. Premo-gokopi, obsežna obrtna podjetja vseh strok in vrlo razvito življenje na trgovskem polju vohče — to vse je po-vzneslo te dežele na jako visoko stopnjo narodno - gospodarskega razvoja.
Zadostuje zasledovati rast nekaterih prvih mest teh dežel, da se prepričamo o resničnosti\te trditve. Za primer navajam tu sledeče številke:
Essen — »mesto Kruppovo«, je štelo koncem leta 1900. 118.000 prebivalcev in pri ljudskem štetju leta 1905. že 229.000!!  Torej  za pet let
skoro dvojno število. Še bolj so se razširila sledeča mesta: Duisburg, kojega prebivalstvo je znašalo leta 1905. 191.000 prebivalcev, medtem ko je leta 1900. štelo samo 92.0(M) duš. Bochun na Vestfalskein je tekom petih let vzrastlo ogromno, kajti nasproti 65.000, se je naštelo leta 1905. že 118.000 duš in končno Gel-senkirchen, ki preseneča s pravo ameriško hitrostjo: leta 1900. je štelo 3S.000 duš in leta 1905. ne manje nego 146.000. To so mesta, kjer sta se industrija in trgovina šele v poslednjih desetletjih zakoreninili. Ostala mesta, kjer se nnrorino-gospo-darski razvoj že dalje časa nahaja na vrhuncu, napredujejo v počasnejšem tempu. To: Kolin nad Renom (456.000 proti 372.000 duš), Dussel-florf (252.000 — 214.000 prebivalcev), Dortmund (175.000 — 147.000 prebivalcev), Elberfeld (168.000 — 157.000 preb.), Barmen (156.000 — 142.000 prebivalcev), Cahi (Aachen) (144.000 — 135.000 prebivalcev) in Krefeld 110.000 — 99.000 prebivalcev) .
Vestfalsko in Porensko so najin-dustrijalnejše dežele ne samo v Nemčiji, ampak v Evropi sploh. Razsežne
prcmogove žile so izdatna podpora vseh ostalih industrijskih panog, ki zopet povzročajo miri mero živahno trgovsko gibanje in poVznašajo obrat na takšno stopnjo, da zastonj iščemo na evropskem kontinentu enakega primera.
To dejstvo tudi opravičuje neizmerno veliko število inozemskega delavstva v teh krajih, tako, da ne omenjati tega pojava, bi bilo znamenje površnosti. V prvi vrsti je to prebivalstvo poljske narodnosti iz vzhodne Prusije, ki opušča svojo očino v nadi, da si zagotovi boljši zaslužek, kar se mu praviloma tudi posreči.
K tem se druži, — kar se števila tiče v enakem razmerju — prebivalstvo naše države, in sicer vseh narodnosti. Posebno Slovencev je tu na tisoče in je bil tudi vzrok, da pišem ta članek. Večkrat me kličejo za tolmača na avstro-ogrski konzulat v Kolinu nad Renom, in nekoč sem bil tam slučajno navzoč pri naboru; bili so tu Čehi, Slovenci, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Madžari, Italijani, Nemci in dva poljska Zida. Vseh nad 400. Pestrost naše mile Avstrije se je kazala tu v najživejšem primeru. — Na tretjem  mestu pa  je treba omeniti
laških delavcev, ki ravno tako v obilnem številu iščejo tu svoj kruh.
Kakor sem že omenil, povzroča vrlo razvita industrija vestfalsko-porenskn tudi izredno trgovsko živahnost. Poleg" obsežnih veletrgoviu, vidimo tu krasno opremljene detajlne trgovine v takem številu, da vprašujemo po možnosti eksistence toliko enovrstnih podjetij v okraju primeroma malem. In vendar je ta eksistenca možna, a to ob sijajnih razmerah! Vzrok leži v blagostanju prebivalstva, ki ga povzroča industrija. In tako najdemo v več kot 20 mestih Vestfalskega in Porenskega trgovske hiše akcijske družbe Leon-harri Tietz v presenetljivi obsežnosti, poleg njih se istotako dostojno re-prezentujejo detajlni zavodi druži) ali privatnih oseb. Trgovski in na-kupui dom i *) so nameščeni v kras-
* Warenhauser — pod to besedo~se razume v Nemčiji one ogromne detajlne trgovine, ki imajo naprodaj vse, ravnotako sadje kakor platno in sukno, ravnotako knjige kakor posode; za one trgovine velikega sloga, ki nimajo na skladu hranil, knjig, pohištva itd. ter se samo z eno panogo v velikem pečajo, se je tu udomačil izraz „Kaufhauserr
nih stavbah, prelestno urejenih. Prave palače so tu zgrajene, da služijo edino stiku prodajalca s kupujočim, palače, ki propovedujejo razvitek i u silo trgovskega napredka Nemcev. Našineu, ki mu je dana priložnost gledati vse to od blizu, je gotovo čudno pri srcu, in v mislih se zateče v bedno domovino .. .
Saj se tukaj šele lahko prepričamo o tem, kaj nam manjka! Seveda stopili smo korak naprej, ali pri tem mnogi pozablja, da drugi turii napredujejo, ali hitreje ali enaki;u tempom, v tem nečem biti sodnik. Niti cela dva milijona napram 60 milijonom Nemcev vendar ne smemo dejati rok križem. Naj tudi tu veljajo besede pesnikove: »Slab je samo ta, kdor je izgubil vero v seb \ in mal je ta, kdor mali samo pozna cilj.« Je to v ostalem tema že tako znano, da ni potreba o tem nadalje raspredati Ali ta resnica se vtira neodoljivo zopet in zopet vsakemu našineu v misel, proučava li razmere v tujini.
K o 1 i n n a d R e u o m.
Franjo Krašovec.
nji govornik v proračunski debati poslanec Muchitsch končal svoj govor ob 3. uri zjutraj, nakar se bo takoj začelo razpravljati o 25 stvarnih popravkih, da bo imelo jutri glasovanje prosto pot. Mogoče je seveda, da bo debata še prej končana, ako se posreči katerega govornika še pregovoriti, da se odpove besedi. Glasovanje bo zelo komplicirano, ker bo treba glasovati o proračunu za vsako ministrstvo posebej in posebej o neštevilnih resolucijah. Pri glasovanju o ustanovitvi nenemških visokih šol bodo Nemci zahtevali, da se konstatira razmerje glasov. Potemtakem bo trajalo glasovanje jutri do popoldne. Takoj po glasovanju sc pošlje proračun gosposki zbornici, ki ga bo že zbrana pričakovala, da sklene začeto razpravo o njem v soboto.
V začetku današnje seje je in-terpeliral poslanec dr. Benkovič trgovinskega ministra, zakaj je brežiško okrajno glavarstvo odreklo podelitev neke gostilniške koncesije. Potem se je nadaljevala proračunska debata. Med zaostalimi govorniki jt bil tudi poslanec D e m š a r , ki se je pritoževal, da gozdarstvo čimdalje bolj izpodriva planšarstvo, nadalje nad postopanjem gozdarskih uradnikov napram prebivalstvu, češ, da so to policaji, ne pa gozdarski uradniki. Poljedelski minister dr. Eben-hoch: »Temu se bo že odpomoglo!« Končno se je govornik pritoževal, da gozdarske oblasti rešujejo slovenske vloge nemško.
Dunaj, 26. junija. Ker so vsi govorniki v nocojšnji seji prekoračili kontingent, je predsednik sklenil, prekiniti sejo že ob 1. popolnoči ter dognati proračunsko debato šele danes podne.
Iz Šusteršičevega kluba zopet slepijo javnost.
Dunaj, 25. junija. Poslanca dr. Šusteršič in dr. Korošec sta kon-ferirala danes z ministrskim predsednikom zaradi nujnega predloga o justičnih razmerah na Koroškem. Izvedelo se je, da je bil uspeh konference ta, da se nujni predlog — umakne. Ravno isti manever pripravlja sedaj Šusteršičev klub z jezikovnim načrtom za slovenske dežele. Izvolil se je pododsek, ki naj izdela načrt ter ga predloži parlamentu. Toda vlada že ve, da ima opraviti s psev-do-radikalizmom. Obljubiti ji je treba le kake materialne koncesije v strankarske namene, in načrt se — umakne.
Zvišanje davka na žganje zagotovljeno.
Dunaj, 25. junija. Kakor se je že brzojavno sporočilo, je zagotovljena stvar, da se bo v poslanski zbornici še v sedanjem zasedanju razpravljalo o zakonskem načrtu za zvišanje davka na žganje, oziroma o enoletnem provizoriju na zvišani podlagi. Skoraj vsi svoboiniselni nemški poslanci so se izrekli, naj se dovoli tak enoletni provizorij, da bo mogoče v številkah proračuniti, kako bo zvišanje učinkovalo, preden se sklene definitivni zakon.Tudi v poljskem klubu je opozicija ponehala ter bodo tudi dosedanji nasprotniki zvišanju tozadevnega zakona soglasno glasovali za enotni provizorij. Edini nasprotniki ostanejo le še socialni demokratje, ki pa bodo le govorili proti predlogi, potem pa mirno pustili, da se jih preglasuje.
Proračun pred gosposko zbornico.
Dunaj, 25. junija. Mnogi člani gosposke zbornice agitirajo med tovariši za to, naj bi gosposka zbornica protestirala proti počasnemu poslovanju poslanske zbornice s tem, da pusti nastopiti ex lex stanje. Proračunski provizorij poteče namreč s 30. jun. S 1. jul. imamo brezzako-nito stanje, ako gosposka zbornica ne sprejme proračuna dne 30. junija. Ako hoče to storiti, morala se bo prenagliti v razpravah. Med desničarji pa agitiraj o posebno škofje — tudi ljubljanski Jeglič je bil pri današnjih posvetovanjih — za to, naj v znak protesta zaradi Wahrmundove afere gosposka zbornica glasuje proti proračunu naučnega ministra.
Vseslovanska konferenca Pragi.
Praga, 25. junija. Vseslovan-ske konference se udeleže Bolgari, Hrvatje in Srbi, vsaka narodnost po štirih delegatih. Izmed Slovencev so obljubile udeležbo vse skupine, razen S. L. S. Ako se slovenski klerikalci ne udeleže konference, se število delegatov, ki jim je bilo namenjeno, razdeli med ostale Slovence. Konservativne Poljake bo zastopal grof Dzieduszvcki, moravsko katoliško-narodne pa poslanec Š i -1 i n g e r.
Sestanek med ruskim carjem in francoskim predsednikom.
Potr ograd, 25. junija. Nem-šli cesar se še ni pomiril vsled sestanka med carjem in angleškim kraljem, in že je napovedan nov prijateljski sestanek v Revalu, namreč s predsednikom francoske republike Pallieresom, ki pride v spremstvu ministra Pichona v Reval dne 27. julija. Carja bodo spremljali ministrski predsednik Stolvpin, minister zunanjih del Izvolski in minister mornarice Dikov. To je pač dokaz, da se bodo sklepali važni politični dogovori.
Strahovlada v Perziji.
London, 25. junija. Predsednik parlamenta se je v ječi obesil, ker je vedel, da ga čaka strašno trpinčenje. V šahovem taboru so obesili dva narodnostna voditelja, nekega duhovnika in urednika, in sicer v šahovi navzočnosti. Ostale ujetnike je dal šah grozovito pretepsti. Pred angleško poslaništvo je poslal šah vojake, katerim je ukazal, naj vsakogar ustrele, ki bi se hotel zateči tja. Finančni minister, poslanec Sadik Hasred in parlamentarni tajnik, so s svojimi rodbinami pri bežali a- italijansko poslaništvo. Poslaniki so naznanili poveljniku šahove telesne straže, da se sicer ne marajo vmešavati v notranje zadeve Perzije, tla pa neprestano ropanje in morenje nedolžnih, globoko obžalujejo in obsojajo. Šah ima namreč proskribirane vse neljube mu opozicionalce ter da po tem seznamku vsak dan katero hišo bombardirati in pleniti. Sploh je mesto v rokah razdivjanega vojaštva. Uglednega poslanca Ibrahima Khana so vojaki ubili. Šah je imenoval ruskega kozaškega polkovnika za vojaškega guvernerja v Teheranu.
Pet r ograd, 25. junija. Vladni listi poročajo prikrito, da je vlada pripravljena za oboroženo varstvo Rusov v Perziji, ako bi se perzijske zmešnjave razvile tako, da bi bilo življenje ruskih podanikov v nevarnosti. V ta namen so ruske garni-zije v Kavkazu že mesece pomnožene na vojno stanje.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26 junija.
— Pravičnost škofa Jegliča.
Škof je župniku Brcetu zagrozil, da mu vzame mašo, če bi sodeloval ali se sploh samo udeležil kake prireditve ali kake veselice, ki nima klerikalnega značaja. Ta nezaslišana škofova prepoved je razburila najširše kroge,  ker žali pravoi čut vsakega spodobnega človeka.  Kdor ima kaj Čuta za pravico in  za pravičnost, prizna, da je škofovo postopanje pravi škandal.  Ta škofova prepoved priča jasno, kako krivičen in pristranski' je škof Jeglič. Priča pa tudi, da škof ne   dela   nobenega razločka med katoliško oerkvijo in med podlo klerikalno stranko. Ker hoče s cerkvenimi sredstvi krotiti in ubijati ljudi, ki svoje cerkvene dolžnosti vestno in natančno izpolnujejo, pa nečejo trobiti v rog klerikalne stranke. Župnik Broe se  ni niti za  las pregrešil zoper dolžnosti vernega katoličana in duhovnika,   s  polnim prepričanjem lahko rečemo, da je stokrat boljši katoličan in duhovnik kakor škof, ali ker dela za družbo sv. Cirila in Metoda in za slovensko stvar in neče hlapčariti klerikalni stranki, ga hoče škof s cerkvenimi  sredstvi  ubiti. Iz tega se lahko  sklepa,  da je postala katoliška   cerkev  dekla kranjske klerikalne   stranke,   te podle, lažnjive in propadle stranke, ker postavlja škof cerkvena  sredstva v ahižbo    te    politične stranke. Daleč je pripeljal škof Jeglič katoliško cerkev na Kranjskem.  Kaj Škof ne pojmi, da uporabljajoč cerkvena sredstva v korist politični stranki kom« promituje   cerkev?    Ali more zahtevati,  da naj ljudje cerkev spoštujejo, Če škof tako postopa? Ali ni škofovo  postopanje  očitna zloraba cerkvene njegove oblasti?   Tudi naj-priprestejši Človek čuti, da je v Brestovem slučaju škof pokazal le svojo nasilnost,  svoje  besno   sovraštvo do vzornega duhovnika, ki neče klerikalcem tlačaniti in pa svojo popolno pristranost.  Vsakdo ve,  da je klerikalnim duhovnikom vse, pa že prav vse dovoljeno, Če le pridno agi ti raj o za klerikalno stranko. Vse smejo počenjati, živeti smejo kakor hočejo, vse se jim prizanese,   dočim hoče škof župnika Broeta kar ubiti, samo ker dela in se trudi za družbo sv. Cirila in Metoda.  In spričo takemu početju se škof še čudi, da ima samo pri najneumnejših klerikalcih in kravjih deklah kaj škofovske veljave, pri drugih ljudeh pa da je prišel ob zadnjo sled ugleda.
— Jana ihod volllccv priredi dež. poslanec E. Gangl v četrtek, dne 2. julija t. L, zvečer ob pol 9.
v pivami pri „ Črnem orlu" v Idriji. Poročal bo o zadnjem zasedanju dež. zbora kranjskega.
— lh#C laupnlkev narodno atranke aa Stajerake bo v nedeljo,
28. t. m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani „Narodnega doma11 v Celju. Na dnevnem redu. so tale točke: 1. „Položaj štajerskih Slovencev in narodne stranke", poroča dr. Veko-slav Kuko veo; 2. „Položaj v dr lavnem zboruu, poroča drž. poslanec Fran Roblek; 3. „Narodna založba" in .Nar. List"; 4. „Deželnoz borska volilna reforma in nove volitve v deželni zboru, poroča dr. A. Božič. Popoldne ob 4. \e sklican občni zbor „ Z veze narodnih društev za Štajersko in Koroško4*.
— Imenovanje v koniulatekl
službi. Dosedanji avstro-ogrski pod-konzul v Belgradu, naš rojak dr. Jo* sip G o r i č a r, doma iz Mozirja v Savinski dolini, je imenovan za voditelja avstro - ogrskega konzulata v Nišu na Srbskem.
— Dopolnilna volitve za »Trgovsko in obrtno zbornico" bo vodil deželnovladni svetnik dr. Gustav K u 1 a v i o z.
— Omikani duhovniki. V celjskem R Narodnem Listu" Čitamo : nPiše se nam, da dekan Caf pri Sv. Tomažu pri Ormožu v spovednioi zabavlja na napredne slovenske liste. Tako na pr. imenuje „Slovenski Narod" kranjskega prašička, „Narodni List" pa celjskega pujska. Kakor vidimo, se dekan Caf prav posebno peča s „8vinjerejo", toda pazi naj, da ga eden ali drugi teh njegovih »varovancev" ob priliki ne prime za jezik!"
Razvit i e zastava slov. pevskega društva „Ljubljanski Zvon". Priglasila se je še tudi „Zveza slov. pevskih društev" in »Olepševalno društvo" v Rožni dolini. — V nedeljo, 28 t. m. bode po razvitju zastave, nekako ob enajstih dopoldne slovesni obhod po mestu z „Društveno godbo" na Čelu in s priglašenimi društvi. Obhod se bode začel pri „Narodnem domu" in poj de mimo gledališča v Knanove, od tu v Šelenburgove ulice ter mimo uršulinskega samostana ter deželnega dvorca v Gosposke ulice, čez Turjaški trg na Breg, čez Šentjakobski most in Trubarjeve ulice na Sv. Jakoba trg, Stari, Mestni trg, skozi Stritarjeve ulice na Marijin trg, in po Prešernovih ulicah ter Franc Jožefovi cesti v „Narodni dom". — Za ljudsko veselico, ki bo v nedeljo ob štirih popoldne na vrtu „Narodnoga doma", se inštalira Še mnogo novih električnih žarnic, postavlja se že tudi oder in paviljoni za pecivo, za sladoled in za šampanjec ter ovetljičnjak. Trg pred Narodnim domom se bo primerno okrasil in tamkaj tudi postavil paviljon za ^razvitje. Omeniti se mora še tudi, da se bo vino in pivo točilo po navadnih oenah brez poviška.
Slovanska banka. Pod predsedstvom župana Hribarja je bilo na Dunaju v sredo posvetovanje zastopnikov jugoslovanskih bank. Razpravljalo se je o ustanovitvi slovanske banke v smisla dogovorov, ki so jih imeli dr. Kramar, Hribar in dr. Hliboviokij v Petrogradu. Vsi udeležniki tega sestanka so se izrekli za ustanovitev te banke in izvolili poseben odbor, ki naj pri nadalnjih prizadevanjih za ustanovitev te banke zastopa stališče jugoslovanskih denarnih zavodov. Ker so tudi češki, poljski in ruski denarni zavodi zagotovili svoje sodelovanje, je ustanovitev slovanske banke zagotovljena. Dosedaj je bilo v Avstriji, Srbiji in Bolgariji subskribiranih 50 milijonov kron za slovansko banko.
Sbod slovanskega dllaltva v Pragi. Včeraj so se sešli v zlati Pragi zastopniki vsega naprednega slovanskega dijaštva na shod, ki se bo vršil v znamenju idej novega slo-vanstva, formuliranih na sestankih deputacije avstrijskih državnih poslancev z ruskimi in poljskimi politiki v Petrogradu in v Varšavi. Prišli so na dijaški shod zastopniki vseh slovanskih narodov, Rusov, Maloru-sov, Poljakov, Slovenoev, Hrvatov, Srbov, Slovakov in Bolgarov. V sredo zvečer je bil v Meščanski Besedi prijateljski sestanek, kateremu je predsedoval Malorus Struk. Včeraj dopoldne je v mestni dvorani praški župan dr. Groš pozdravil slovansko dijaštvo, na kar se je začel kongres, ki bo končan v torek. Uspehi posvetovanj in diskusij se bodo precizirali v posebnih resolucijah.
Vsoslovanaka konlaronoa ▼ Pragi. „Narodni Listy" poročajo: Praske vseslovanske konference se udeleže štirje voditelji bolgarskih političnih strank, zastopniki vseh strank iz kraljestva Srbskega, zastopniki vseh strank iz HrvaŠkega, zastopniki vseh slovenskih narodnih strank s edino izjemo klerikalcev, ki se le niso prijavili, če odpovedo svojo udeležbo, bo se njim pripadajoče število mandatov porazdelilo med ostale Slovence, češke klerikalce
s Moravskoga bo zastopal poslanec P. Si lin g er, konservativne Poljake pa poslanec grof Vojteh Dzieduszvcki
•dHoeo ro|ak v Ltabljaai. Danes sa mudi v Ljubljani skladatelj slovanske narodne himne »Naprej zastava Slave" gosp Davorin J enk|o, član kraji srbske akademije v Belem -gradu. Odlični gost, brat pokojnega pesnika Simona Jenka, se je nastanil v hotela Lloyd.
Golfski okrafni glavar baron MHUor se ni udeležil slavnosti v proslavo stoletnioe celjske gimnazije. Vsled tega ga nemški listi hudo napadajo. No, baron Miiller bode pač lahko opravičil svoie postopanje ter stvar navegor pojasnil, kakor gre. Če se avtohtono prebivalstvo nesramno žali p o pešci oi nemških ptujoev, potem vendar političen šef ne more biti poleg Zato pa je bilo edino pravo od celjskega glavarja, da k omenjeni slavnosti ni šel.
Z Vrbnika se nam piše: Včeraj bi se imela tu vršiti obravnava o tožbi nadučitelja Avg. Kor barja iz Preserja proti posestniku Jos. Maziju is Dol. Brezovice pri Preserju radi žaljenja časti. Ker je pa Mazi prosil odpuščanja, se je vsa stvar poravnala izvensodnijskim potom tako, da je Mazi plačal troške in 25 K za učiteljski konvikt ter 25 K za družbo s <r. Cirila in Metoda.
Slovensko uradovanje je sklenila občina Verjane pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Slovenske občine, posnemajte jo!
Pri upravnom sodišču se vrši dne 4. julija javna razprava o tožbi Tomaža Pa všlar j a v Kranju proti poljedelskemu ministrstvu zaradi neke vodne pravice in o tožbi Vinka Maj diča p**oti istemu ministrstvu in proti PavŠlarju zaradi povrnitve stroškov v isti pravni stvari.
Ženska podružnica sv. Cirila ln Metoda v Ribnici, katera praznuje letos svojo desetletnico, priredi na korist družbi dne 12 julija v Ribnici veliko ljudsko veselico z godbo, petjem itd Začetek ob 4 popoldne. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Žalska moška podružnica sv. Cirila in Metoda ima na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 4. popoldne v dvorani Hausenbichlerjevi svoj redni občni zbor.
Poročil se je 25 t. m. gospod dr. Pavel Metod Indra, okrožni zdravnik v Planini, z gospo Jo sipino Prokopovo roj. K al m u s. Čestitamo!
Telovadno društvo „Sokol" v
Novom moatu priredi v nedeljo, 5. julija (v slučaju neugodnega vremena 12. julija) v gozdu gosp. R. Smoleta ljudsko veselico z raznovrstnim sporedom. Ob tej priliki nastopi prvič naraščaj. Podrobni spored se objavi z lepaki.
Ustanovni občni zbor logaškega „Sokola" se vrši v soboto, 27. t. m. ob polu 9. zvečer v gostilni g. Hladnika na Brodu.
Sporod zletu notranjskih sokolskih društev v Logatec je sledeči: 1. Ob 2. popoldne: Sprejem sokolskih društev na železniški postaji. 2. Sprevod na slavnostni prostor pri hotelu „Kramar". 3. Ob 4. popoldne: Javna telovadba a) proste vate članstva, b) vaje s prapori, izvajajo ženski oddelki, c) orodna telovadba, d) proste vaje naraščaja, e) proste vaje izbranih telovadoev. — Narodna veselica s petjem, godbo, plesom, srečolovom itd. Vstopnina: Na ve8eličai prostor 20 vin., k javni telovadbi za sedež 60 vin., stojišča 20 vin.
Bratje Sokoli I Notranjska sokolska društva prirede v nedeljo 12. julija t. 1. v Logatcu javno telovadbo, združeno z veliko narodno veselico. Bratsko prisrčno vabimo na ta zlet vsa pred vsem pa bližnja bratska društva. Pohitite ta dan v kar naj-obilnejšem številu k nam, da tako povzdignete in razširite sokolsko misel po celi Notranjski. Dokažite z nami javno svoje blago stremljenje za vzvišenim ci'jem in krasno nalogo Sokolstva! 12 julija torej na svidenje v Logatcu. Na zdar!
Pripravljalni odbor.
Kranjskogorska podružnica »Slovenskega planinskega druživa" ima v nedeljo, dne 5. julija 0b 3. popoldne izredni občni zbor v prostorih hotela „Razor" v Kranjski gori.
Čebelaraka podružnica v Kamniku priredi snod 29. t. m. ob 4. popoldne pri uljniku gosp. predsednika Sallatha v Podgorju. Na shodu bosta predavala g. nadučitelj Liko zar in podružnični predsednik.
Ustanovni čebelarski shod v Radovljici se vrši 28. t. m. ob 3. popoldne v ondotni šoli. Na shoda bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva g. nadučitelj Li-kozar. Pričakuje se obile udeležbe.
Konierejskl odsek kmetijske družbo kranjeke ima svoj občni zbor dne 9. julija popoldne ob štirih v posvetovalnici o. kr. kmetijske dru-
žbe. Želi se mnogobrojne udeležba od strani konjerejcev Članov.
»Splošno slovensko tonsko
druitVOM opozaria vse odbornioe in Članice na slavnosti ob priliki razvitja „ Zvonove" zastave. Iz kažimo vrlemu društva naše simpatije.
Strelami klub „Triglav" priredi v nedeljo zjutraj izlet v Vrata, člani se vabijo, naj se izleta polno-številno udeleže. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5 zjutraj.
„Društvo slovenskih trgovskih aotrudnikov v Kranju11 naznanja tem potom vsem gg. trgovcem in trgovskim nastavljencem, da je o. kr. dež. vlada potrdila pravila posredovalnega odseka, ter da že posredovalnica pridno deluje. Prosimo torej gospode trgovce, da se v slučaji oddaje služb zglasijo pri našem društvu, katero bo rade volje z vsestranskimi pojasnili postreglo. Obenem pa poživljamo vse gospode trgovske sotrudnike, da se pridno oprimejo našega društva, ter vsi kot redni člani pristopijo. Nudila se jim bode ugodnost, katere še danes ne moremo razglasiti, ker še prememba pravil ni potrjena. Za vsakršna pojasnila se je obračati na: „Društvo slov. trgovskih aotrudnikov v Kranju".
Ciril - Metodovo vžigalice dobile so zopet konkurenta v osebi Jakoba Bambiča v Trstu. Škatlice so jako podobne C. M. vžigalicam za Istro. Na škatlicah je v klasični slovenščini naslednja reklama: „Trgovina od Jaoob Bambic Trstu ulioa Via Giulia s. 11. Kolonijalnega blago na debelo in drobno, velika zaloga moke, otrobov in dr uzi t z domačih pridelkov r o šil j a se na deselo in priporoča slavnemu občinstvu." Pač žalostno!
Kdaj le astronomski „kres"? Leto za letom se zažigajo po naših hribih kresovi na predvečer sv. Janeza Krstnika, ki ima svoj god 24. junija. In naši ljudje mislijo, da je to „kros". Pa je velika zmota! „Kres" je takrat, kadar je najdaljši dan in najkrajša noč, to je 21. junija! Da pri nas ljudje zažiga:o kresove na večer 23 junija, je kriv Janez Krstnik ali „kresnik", ki pa nima s paganskim kresom nič opraviti! Ako hočete biti dosledni, zažigajte kresove 21. jun ja! Nemci so veliko bolj dosledni, ki imajo svoje „Sonnenwendeu vselej 21. junija. Pustimo torej Janez „kresoika" pri miru in držimo se poslej 21. junija. To je pravi „kres"!
Najlepše „Nemke". V Rožekn
je imela preteklo nedeljo Sudmarka svojo kresno veselico, h kateri so največ prispevali jeseniški „Nemci". Pri tem je bilo tudi tekmovanje v lepoti med navzočimi dekleti in ženami ter so dobile vsa tri darila sledeče tri „Nemke": Jeglič, Adamič in Pospi šil. In vendar poročajo listi, da je bila na veselici zastopana skoraj vsa Koroška. Potemtakem je za lepoto med koroškimi Nemci trda, kakor tudi za — pristnost njihovega nemštva.
Poskusen samomor dr* Ste-placbnega? Dne 24. zvečer so našli v Celju dr. Stepischnegga, tasta znanega vsenemškega poslanca K. N. "Wolfa, v njegovi pisarni zaklenjenega v nezavesti. Eni trde, da ga je zadela kap, drugi, da se hotel zastrupiti. Kaj je resnica, se sedaj še ne ve. Dr Stepisohnegg je bil svoje čase zagrizen Vsenemec in je kot tak igral veliko vlogo v Celju. Kasneje mu je zatonilo solnce sreče in mož je živel v preoej desolatnih razmerah.
Aretirali so včeraj ob prihodu parnika „Semiramis" iz Aleksandrije 291etnega bivšega uradnika egiptske pošte Rudolfa W o d i o z k o, ki ga je zasledoval avstrijski konzulat v Aleksandriji radi zlorabe uradne oblasti.
Visoka starost V Novi Štifti pri Gornjem grada je umrla kmetica, ki je bila stara 120 let.
Samomor. V Trsta je skočil v vodnjak ISLetni kamnosek J u s t K r i ž j a k, ker ga je delodajalec radi pomanjkanja dela odpustil iz službe.
Velik požar v talcu.  Piše se
nam: Dne 23. junija okrog 4. popoldne je začelo goreti sredi trga. Pogorela sta dva kozolca in Brinšekova hiša. Brinšek se je sam hudo opekel. Zgorela je prašiča z mladiči. Sreča, da ni bilo vetra; sicer bi bil ves trg v veliki opasnosti. Na licu mesta je bilo deset požarnih bramb iz Savin-ske doline. Neumorno se je delalo in žalsko ženstvo je vrlo pomagalo. Zanetili so ogenj, ko po navadi — otroci.
K žvepljenkami se je v sredo
igral v Trsta 4letni sinček trgovskega uslužbenoa H. Sca barja. Žvepljenke so dečku vžgale obleko. Hudo opečenega so prepeljali v bolnico.
Strela |e ubila 15. t. m. med nevihto 121etnega dečka Ivana Klančnika v Šmartnem pri Gornjem gradu. Pripeljal je h kraju vode mal splav, na katerem so preje vozili delavci kamenje k jezu. Stopil je na suho in baš ko je pri veza val splav k bližnji vrbi, je treščilo v njo
in ubilo dečka. Vsi rešilni poskusi so bili brezuspešni. Dvema dečkoma, ki bta ostala na splavu, se ni zgodilo ničesar.
Szaola Svoječasno smo poročali, kako je pred meseoi blizu Prošeka zloglasni potepuh in slepar Iv. Z e g a, doma iz Koprive na Krasu, dvema orožnikom pobegnil, skočivši z vlaka. Včeraj pa se je leno sprehajal mimo policijskega ravnateljstva v Trstu mlad, elegantno oblečen mladenič. V tistem hipu pa ga je zgrabila za ramo krepka roka policijskega nadzornika Titza. Elegantni mož je bil namreč iskani tiček Zega.
Strašna morala V Gostingu pri Gradou sta šla zakonska Maks in Alojzija Brunello na stari grad.
5 seboj sta vzela llletno deklico nekega delavca. Na razvalinah sta uprizorila pred deklioo predigro iz Sodome. Da bi po besedilu sv. pisma kot dobra katoličana ne dobila zaradi tega mlinskega kamna na vrat, je žena držala deklioo, da jo je pohotni mož posilil. Zgledno zakonsko dvojico imajo že pri deželnem sodišču.
Utonil lO v Veržeju pri Ljutomeru v Dravi nadučitelj V a u d a, zapusti vsi ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Nesrečnika je gotovo prijel krč, ker je bil dober plavaČ.
Za Elizebetno otroško bolnico
VI iskaz povodom cesarjevega jubileja za Elizabetno otroško bolnico došlih darov: g. višjesodni svetnik Gvidon Schneditz, 10 K; g Jos. Anton grof Barbo, 20 K; g J. Sa-jovic, 5 K; g. Fran Beber, 2 K; g. dr. Gregorij Pečiak, c. kr. gimnazijski profesor, 5 K; g. dr. Jos. Schorn, c. kr. gimnazijski profesor, 8 K; g. Jan. Fus, gen. vik.. 10 K; g. Maka Samassa, tovarnar, 50 K; neimenova-nec, 2 K; delniško društvo za kemično industrijo na Dunaju, 50 K; g Gustav Nebenfubrer, 4 K; g. dr. Jožef Dolenec, profesor bogoslovja, 4 K; g. Albert Levičnik, c. kr. de-želuosodni predsednik, 20 K; g. A. Persohe, 20 K; g. Jos. Podrekar, c. kr. inspektor v pokoju, 3 K; g. Ed. Putik, c kr. gozdni svetnik, 5 K; g. Karel Šega, o. kr. gimnazi ski profesor, 10 K; g dr. Ivan Svetina, c. kr. gimnazijski profesor in katehet, 10 K ; g. dr. Fran Detela,  vladni svetnik,
6 K; gospa Evgenija Raspi, 20 K; gospa baronica Lutteroth v Trstu, 100 K; ga. Viljelmina Skofizh, 5 K; g. Jos. Mayr, lekarnar, 50 K; delniška cementna tovarna v Mojstrani, 100 K j skupaj 519 K; s prej izkazanim zneskom 7953 K 50 v; torej vsega skupaj 8472 K 50 v.
Ukradeno kolo. Včeraj dopoldne je bilo iz Uršulinske veže go spodični Mariji Staretovi ukradeno žensko nGraziosau kolo, vredno t240 kron. Kolo je skorai Še novo, je prostega teka (Freilaufj, ima dvojni zvonec, torbica za orodje je iz celuloida, z niklom obrobljena. Sedež je na peresa. Balanca ima držaje iz plute, ki levega ne dostaja, policijska številka Črna na rumenem polju je 503.
Ogenj. Danes okoli 1/2 9. dopoldne je Čuvaj na Gradu z enim strelom naznanil, da gori neko poslopje na Jtudolfovem kolodvoru. Ouvaj Jcžef Kompare je imel za čuvajnico Št. 86 lesen hlev za prašiče in koze, kjer je imel 700 kg. mrve. V hlevu se je igral z vžigalicami 31etni Čuvajev sin Oiril in ogenj zanetil. Oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je prihitel na lioe mesta pod načelstvom g. Ljudovika Štriclja z znano naglico in v kratkem času ogenj lokalizoval. Nevarnost je bila tem večja, ker je tik tega hleva lesena baraka, v kateri je spravljeno razno orodje in nekaj sodov olja, katerega so pa železniški uslužbenci že preje izvalili ven in tudi ti so bili pri ognju pred prihodom gasilcev, prva pomoč. Da se ni tudi ta baraka vnela, se je zahvaliti spretnosti gasilcev in ravnotako tudi domaČih uslužbencev. Hlev je last Čuvaja ter je bU vreden 80 K, mrva pa 18.
Izgubljeno In najdeno. Filip Smerdel je izgubil Črno denarnico s tremi predali v nji nekaj čez 30 K in listek od mitnice. Matija Kavčič je izgubil nikelnasto žepno uro. Šolska učenka Viktorija Čebula je izgubila rjavo usnjato denarnico z manjšo svoto denarja. Zasebnica Ka-rolina Pavek je našla Črno denarnico z vsebino 30 K. Franja Gams je zamenjala v Frančiškanski cerkvi svoj dober solnčnik s slabejšim, dobi se ga pri nji, Dolenjska cesta štev. 2.
Prah na ulicah je odkar se ne Škropi, tak, da se človek boji stopiti iz hiše. Treba bo na vsak način nekaj ukreniti, da se vsaj deloma odstrani ta nadloga, sioer bo neznosni prah, ker se ni nadejati del j a, res u duš i 1 Ljubljano. Ljubljanca teče skozi mesto, ali bi se ne dala njena voda začasno porabiti za škropljenje ulic ? baj vendar ima magistrat še na razpolago nekaj škropilnih voz!
nDruatvona  godba IJnblJan-
aka" konoertuje danes pri večerni kinematografski predstavi „The Elite Biograf", na vrtu hotela pri Maliču. začetek ob 8. zvečer.
Vojalkl koaoort se vrli jutri večer v restavraciji F r i e d 1 v Gradišču.
Drobne novice.
— Avatrijaki Lloy4 je imel včeraj na Dunaju občni zbor ter sklenil,
da se Čist! dobiček 8,003 509 K razdeli sledeče: 3 345 033 K se odpiše, k penzijskemu fondu se pridene 250 tisoč kron, za premije 1,096.749 K, a 1,152 000 K se razdeli med akcijo-narje.
— Velika neareca na morju.
Blizu Kadiksa se je potopila Španska ladja nLaraoheu. Ladja je trčila ob skalo pod vodo ter se naglo potopila. Utonilo je baje 151 potnikov Med utopljenci so tudi kapitan, vsi Častniki in zdravnik.
— Ogrski državni zbor je sprejel zakon o zvišanju davka na žganje.
— Ban Bauch bo imenovan te dni za pravega tajnega svetnika.
— Električni tok je nbil v Benetkah tri ženske, ki so klepetale na ulici v ^trenotku, ko se je utrgala nad njimi električna lica.
Rožne stvori.
• Tajinstvena   smrt dekleta
Pod hribom Gellerhom so našd nedavno truplo deklice, ki je oči vi dno padla s skale ter se ubila. Dva dni nate je policija dobila pismo, v katerem ji nepodpisani naznanja, da se je deklica imenovala Marija Geny, ki je postala brezdvomno žrtev zločina. Pisec pravi, da je Šel z deklet jm na sprehod na hrib. Srečali so ju dva civilista in en topničarski vojak. Civilista sta se mu predstavila za detektiva ter ga pozvala, da gre takoj ž njima. M ral je ubogati, a dekleta je prevzel vojak ter je ostal ž njo na hribu. Ko sta prišla navidezna detektiva ž njim pod hrib do mostu, sta ga izpustila. Drugi dan je slišal, da so našli dekle mrtvo, in prepričan je, da se je zgodilo ž njo hudodelstvo. Policija je pozvala anonimnega pisca, naj se javi.
* Krščanska ljubezen Trgovec, ki je Član kake cerkve, moli Kristusa kot svojega odreŠenika. Toda živi li tudi po njegovih besedah, kadar se s ni de s kakim tekmecem na trgovišču ali v družbi? Ako pronajde, da kdo z njim nepravilno in slabo ravna, prične li zanj moliti? Iu blagoslavljali onega, ki njega prekliDja? Ako je bil kdo tako nesrečen, da hoče dobiti ljubezen kake ženske, katera ima pa raje njegovega tekmeca, ga li blagoslovi in skuša li zanj dobro storiti? Ljudje, ki hodijo marljivo v cerkev in ki so ponosni na to, da so praktični kristjani, Čitaj o vsako nedeljo in tudi med tednom besede Izveličarja, ki se glase: nNe sodite, da ne bodete soj eni.u To Čitaj o ob nedeljah, leto za letom, ponavljajo jih sami doma in v cerkvah. Ko pa* ostavijo cerkev in ko potem šest dni v tednu kupujejo in prodajajo, se prepirajo in pričkajo, — zamoremo li o njih trditi, da žive po Kristusovih naukih 9 Skušajo li oni izkazati svojim nasprotnikom dobrote in govore li oni o svojih sovražnikih le dobro? Ako pa tega ne store, zamorejo li potem sami sebe nazivati, da so kristjani? Svetu in tudi nam le malo koristi, ako izgovarjamo vedno le besede Kristove in ako trdimo, da verujemo na ono, kar je on učil, med tem ko so pa naša dejanja z njegovimi nauki v največjem protislovju. Buda je dejal že 500 let pred Kristom: „Ljubite se med seboj in ljubite vse stvore; ne mislite nikdar kaj slabega in govorite le dobro; ne storite drugim nič slabega, ako nočete, da bodo tudi drugi vam storili kaj slabega.u Kristus je ponovil te besede v še lepši obliki, toda na milijone ljudi je, kateri trdijo, da se ravnajo po teh naukih, ki pa po svojih dejanjih ne zaslužijo imena kristjanov . . .
* Merry.WIdow-klobub — roditelj fraz most na Vioent Street v West Endu je skočila Ana Mayes v globočino z namenom, da izvrši na ta način samomor. Most je na onem mestu visok 30 čevljev, toda radi iz redno širokega klobuka se je padec tako omilil, da je dekle le počasno letela v globočino, ne da bi se kaj poškodovala. Polioija je prepričana, da je dekletu rešil življenje njen širok Merri-Widow klobuk, kakoršnji so letos v modi.
• Tolstoj proti balota Od carskih gledališč v Moskvi in Petrogradu dobiva grof Tolstoj na tantiemah letnih 700 rubljev. Gledališčno ravnateljstvo je odredilo, da se tantieme, katerim se pisatelji odrečejo, priložijo fondu za povečanje baleta. Grof Tolstoj že več let ni vzdignil svojih tantiem, a ko je zvedel v kak namen služi njegov denar, je svoja darila preklical, češ, da je balet popolnoma nepotrebna stvar ter bo svojih 700 rubljev rajši razdelil vsako leto med reveže. Ia vendar je znano, da je bil Tolstoj v mladosti   strasten plesalec.
* Zakon proti alkonolnini pijačam na Aaglaikem. V Angleškem parlamentu imajo večino libe* raloi, a sedaj so vse druge stranke
Eričele hudo gonjo proti liberalcem, er so ti dosegli pri vladi, da namerava v teku 14 let odpraviti na Angleškem 30.000 go stilen in žganj aren. Izračunalo se je namreč, da se na Angleškem, kjer je 32l/2 milijona prebivalcev, proda na leto za 37-2 mi* lij ar de kron raznih alkoholnih pijač. Delavska rodbina potroši povprečno na leto 400 K za alkoholne pijače. Zaradi tega je začelo učene ljudi, ki gledajo dalje v bodočnost, skrbeti, da bi angleški narod mogel polagoma propasti, ker pijača mori in slabi ljudi. Od pijančujočih staršev ni nikoli zdravih ljudi. Proti novemu zakonu se puntajo vsi, ki žive od go-stilen in pripravljanja opojnih pijač, a upati je, da liberalna vlada le zmaga.
* Ortjantalaki  pregovori o
Ženakl> Ženske solze so poceni, Ženski smeh dobro de. — Kar piŠČe razbrska, ne more devet petelinov poravnati. — V ženskem naročju se mora učenost zadušiti. — Preiskušaj rob, preden kupiš platno, in mater, preden snubiš hčer. — Dokler nisi z ženo pojedt-1 tovora soli, je ne poznaš — Ako ima ženska lepe zobe, zdi se ji vse smešno. (Tako rada se smeje, da lahko kaže zobe) — Lepe ženske so en teden dobre; dobre ženske so vedno lepe.
* Parne te a kapitan. Energična žena in bolehen gospod sta prišla na ladjo. Slabotni mož je šel takoj v kabino, k ter gaje energična žena zavila v odeje, potem pa je šla na krov, kjer je nagovorila kapitana: „Moj mož je posebno dovzeten za morsko bolezen. Gospod kapitan, ali bi mu mogli svetovati, kaj naj stori, ako ga napade bolezen?" Kapitan je salutiral ter odgovoril: „Ni mu treba sveta, milostiva gospa. Bo že sam storil."
* Admirali broi mornarice
Dasi Rusija po nesrečni vojni z Japonsko pravzaprav nima vojne mornarice, vendar ima 110 aktivnih admiralov, od teh zapoveduje brodovju le 7. 54 admiralov živi sploh le na kopnem. '
* Kitajske sleparije z znamkami. Prekanjeni Kitajci znajo na poseben način slepariti poštno upravo. Gez znamko potegnejo neke vrste gumija, tako da je znamka popolnoma vidna, a vendar se je ne prime poštni pečat. Adresat, ki je seveda z odpošiljate!jem o tem sporazumljen, odlepi  znamko   ter jo zopet porabi.
* Ameriško bogastvo. V ameriških Zedi njenih državah živi sedaj 3828 milijonarjev, ki imajo skupno 30 milijard kron premoženja. Na vsakih 20.000 prebivalcev pride en milijonar. Pred 80 leti je bilo šele šest milijonarjev. 88% milijonarjev si je z lastno pridnostjo pridobilo svoje premoženje, 1« 12°/0 je takih, ki so premoženje podedovali.
Telefonska hi brzojavno
porotna.
Cesarjevo   pooblastilo finančnemu ministru.
Don&J 26. junija. Cesar je dal finančnemu ministru pooblastilo, da se zvišajo plače poštnim in železniškim uslužbencem za 18 milijonov kron. Teh 18 milijonov se vzame od zvi-šanih dohodkov davka na žganje. Plače se zvišajo s 1. oktobrom 1908, ako stopi zakon v veljavo 1. deoembra; nadalje je cesar pooblastil ministra, da opusti zadnja dva razreda hišnorazrednega davka, kar znaša 7£milijonov kron.
Poslanec Jezov lik nevarno obolal.
Velanje 26. junija Štajerski slovenski napredni poslanec Vinko Ježovnik je nevarno obolel. Obolel je na obistih in se mu bo najbrže treba podvreči operaciji.
Caaar v Išlu.
Dnnali 26. junija. Cesar se je danes zjutraj odpeljal v Išl.
lil« 26 junija. Cesar se je ob 11. uri dopoldne pripeljal semkaj in bil na kolodvoru slovesno sprejet.
Razprava o proračunu končana. Dunaj, 26. junija. Proračunska debata je bila zaključena ob 2 57 popoldne. Za generalna govornika sta bila izvoljena Steiner in Mučni ta ob. Glasovanje o proračunu bo ob 6.
Poslanska zbornica. Dunaj, 26. junija. Nočna seja je trajala do l/< na 2. zjutraj. Vse galerije so bile natlačeno polne. Zadnji je govoril dr. Hočevar, ki je ostro kritiziral postopanje justične uprave napram slovenskim uradnikom. Dr. Hočevarja so neprestano motili z medklici Dobernig, dr. Herold in drugI nemški poslanci. Narodni češki socialec Choc je    zaklical pred-
sedniku dr. Weisskirchnerju: »Pošljite vendar domov pijance«, kršča-ski socialec Bielohlawek pa je kričal; »Ugasnite raje luč!« V tej seji so bili vloženi še štirje novi nujni predlogi. Današnja seja se je pričela ob 10. dopoldne. Do 2. popoldne so govorili že vsi govorniki razen dveh.
Dunaj, 26. junija. Krščanski so-cialci se trudijo na vse načine, da bi pridobili večino za znano resolucijo Schniid, vendar pa se sodi, da za to resolucijo ne bo dobiti večine.
Predsankcionirani   zakonski načrti.
Dunaj, 26. junija. Cesar je včeraj podelil finančnemu ministru dr. Korytowskemu predsankcijo za zakonska načrta o reformi hišnoposlop-nega davka in za zboljšanje plač poštnim uslužbencem. Za zvišanje plač poštnim uslužbencem se zahteva IS milijonov kron.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 26. junija. Gosposka zbornica je imela danes popoldne ob 3. sejo. Dopoldne so stranke konferi-rale o svojem stališču, ki ga naj zavzamejo napram proračunu. V zbornici je navzočih 6 cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi tudi škof Jeglič. Škofi v razpravi o proračunu sami ne bodo govorili, pač pa so pooblastili grofa Thuna, da v njihovem imenu izrazi nezadovoljstvo cerkvenih krogov radi rešitve Wahrmun-dove afere.
Zahvala dr. Kramara, Hribarja in dr. Hlibovickega. Petrograd, 26. junija. V današnji seji gosndarstvene dume se je prečitala zahvala poslancev dr. Kramara, Ivana Hribarja in dr. Hlibovickega za prisrčni sprejem v Petrogradu. Duma je vzela zahvalo z velikim odobravanjem na znanje.
Gospodarstvo.
K zvišanju cene pri pivu.
Pivovarska industrija se smatra kot najbogatejša in najbolj dobička-nosna obrt, in čudno zveni, da te nekoč resnične razmere danes baje niso več take. In vendar se nahaja pivo varniška obrt v Avstriji brezdvomno v hudi krizi, katera kaže posebno glasen izraz v bilancah akcijskih pivovaren. — Celo kapitalsko krepke, dobro vodene pivovarne deloma ne plačujejo sploh ni-kakih dividend, deloma pa tako nizke, da ne dosesajo niti obrestovan j a hranilničnih vlog ali pa jih le malenkostno presezajo. Ta pojav je na prvi pogled tem zagonetne j ši, ker konsum pive v splošnem narašča in ni moči nikakor uvide vati, zakaj bi ravno pivovarska obrt od industri-jalnega veledobrega stališča zadnjih desetletij ne uživala nikakih koristi. Vzrok za ta padec sloni na dveh dejstvih, katerih eno je od stališča pivovaren nezavisno ter je torej nastalo brez krivde te-teh, dočim so za drugo dejstvo pivovarji odgovorni sami.
Prvi vzrok tiči v splošnem in vednem podraževanju Biro vin in pomožnih sredstev, kakor tudi vse delavske režije, med tem ko drugi vzrok tiči v medsebojnem brezpri-mernein, povsem negospodarskem konkurenčnem boju pivovaren samih.
V prvem slnčaju je pač znano, da se že nekaj desetletij opaža neprestano poviševanje vseh cen. — Od onega časa, ko se je v naših planinskih deželah za pivo uvedla zadnja povišana cena — to je pred 36 leti — narasle so cene za pivovarske potrebščine vseskozi jako znatno.
Posebno je ječmen, glavna sirovina, zadnja leta stalno, in sicer z*« 30—35% v ceni poskočil, dejstvo, katero že samo zase povišuje proizvajalne stroške piva za več kot krono pri hektolitru, in katero dejstvo je brezdvomno posledica naših novih trgovinskih pogodb, ki Avstro-Ogr-sko od svetovnega žitnega trga takc-rekoč izključujejo. Posebno izboljšanje v tem ozira za čas trajnosti teh pogodb tudi ni pričakovati. — Osobito pa očividna letošnja slaba letina vzbuja strah pred novim podra-ženjem ječmenske cene.
Druga pomožna sirovinska sredstva pivovaren so se v zadnjih desetletjih podražila nastopno:
20—25 «
%>
45—50 175—200% 20_30 % 25—30 % 30—100% 10—50 % 25—30 % 10—25 %
premog les za sodčke les za sode
železno obročevje za sode smola
tehnične potrebščine pipe
steklenice zamaški itd. itd.
K temu pride še znatno podraže-nje krme in stavbnih potrebščin.
Plače in plačila so v zadnjih treh desetletjih za 50—70% poskočile, kar tvori seveda jako občutno obremeni en je proizvajanja, k čemur pridejo še v zadnjih letih upeljani doneski za zavarovanje v slučaju bolezni in nezgode ter deloma tudi že
za starostno zavarovanje, kakor tudi nova deželna naklada na domačo pijačo pivovaren.
V istem času povišali so se dohodninski davki pri pivovarnah za 35—40%, deželne, okrajne in občinske doklade, kakor tudi jako občutne železniške tovornine v jako izdatni meri. — Istotako je, kakor znano, semintja v zadnjih letih bančna obrestna mera se jako občutno podražila.
Navzlic temu pa se že 36 let cena pri pivu ni prav nič premenila in vendar pivovarska industrija ni, kar so vse druge industrije pred njo že davno storile — svojih prodajnih con primerno proizvajalnim stroškom prikrojila. Nasprotno! Mestu tega so bili prodajni pogoji in s tem posredno tudi cene vedno slabejšc. In to tudi dovaja do drugega vzroka gospodarske bede pivovarske industrije, k brezmejnem konkurenčnem boju pivovaren med seboj, kateri je to nekdaj jako cvetočo industrijal-sko panogo dovel v resno nevarnost.
Ne da se skoro vsega našteti, kar je neumorno stremljenje pivovaren v dosego kar možno največjega oddajnega okraja— kar se v strokovnih krogih prav dobro označuje z »hektolitrsko steklino« — spravila na bojnih sredstvih na dan, da se nasprotnika prekosi ter se mu odvzame naročnike: popust pri ceni, škonta, brezplačna oskrbitev inventarja, led, pivarski odpadki, vozove in konje in drugo, novoletno, godbeno in drugo prosto pivo, podpore k najemu in zidavi kleti, povračilo za led in — glavna stvar — posojila. Posojila gostilničarjem v Avstriji dana od pivovaren deloma brezobrestno, deloma proti jako majhnim obre-stim, večkrat celo brez vsake poroštvene varnosti , dosezajo visočino okroglo 300 milijonov kron.
Vsled te brezprimerne darežljivosti pivovaren se je brezsredstve-nim izven gostilniške obrti stoječim eksistencam omogočilo, da so prišle v to obrt ter z nespametnim in ne-strokovnjaškim postopanjem v cenah spravile nekdaj — kakor pivovarne — cvetočo gostilniško obrt na obžalovanja vredno gospodarsko stališče, na katerem dandanes po večini še stoji.
Nespametni bojni način pivovaren med seboj pa je izzval pri njih samih najžalostnejše uspehe.
Na stotine sosebno malih pivc-varskih obratov je v zadnjih desetletjih preminulo, tako da je število pivovaren v tem času padlo za polno tretjino.
A tudi gospodarsko močnejše med njimi, med temi tudi jako velika podjetja so se vsled teh razmer skoro vse pri bankah in kreditnih zavodih hudo zadolžile; te zadolžitve so, kakor kažejo bilance delniških družb jako jasno, mnogokrat dosegle polovico delniške glavnice in tudi več. Nadaljni obstoj teh žalostnih razmer bi moral, sosebno ob času denarne krize, dovesti banke in kreditne zavode do omejitve pivovarnnr-jem dovoljenega kredita, kar bi imelo za posledico množine iztirjnvnnj pivovaren pri gostilničarjih; za zadnjo obrt pa bi ta slučaj značil tako-rekoč nje pppoleh propad
Avstrijski pivovarnarji so skušali to nezdravo stanje v zadnjem času odpraviti s tesnejšim združenjem v po kronovinah razdeljenih obrambnih zvezah in s pametno omejitvijo dosedanje negospodarske konkurence — in to deloma že z uspehom. Končno izboljšanje sedanjega slabega stanja tako v pivovarski kakor tudi gostilniški obrti, doseči se more le z primernim povišanjem dosedanje prodajne cene piva I ozirom na narasle proizvajalne in obratne stroške ter po dolgem mirnem stanju, da, padanju dosedanje prodajne cene in in vsak treznoinisleč človek, kateri motri gospodarski razvoj našega časa nestrankarsko, bode tako povišanje cene le odobraval. Najvažnejše življenske potrebščine: moka, meso, mleko, jajca, sirovo maslo itd., tisočere potrebščine pri hiši in v dnevnem življenju: premog, drv:«, železo, obleka itd. itd. vse, prav vse so v zadnjih letih v cenah poskočile in večinoma jako znatno se zvišale in že z velikim davkom in posebno v zadnjem času uvedeno — deželno naklado tako občutno obremenjeno pivo naj bi med njimi edino delalo izjemo? Avstrijski pivovarnarji so bi-il torej — enako bavarskim, posebno luonaknvskfin pivovarnam — primorani, splošno povišanje njih proizvodov uvesti.
Na Češkem se je izvedlo to povišanje po večini že v pretečenem mesecu, v Šleski, severni Moravski, Gornje Avstrijski, na Solnograškem, Štajerskem, Koroškem in Kranjskem se uvede s 1. julijem. Ta povi-šek cene pride samoumevno v enaki meri in povsem opravičenem načinu tudi za svoj ohstoj težko se borečemu gostilniškemu obrtu v dobro ter bode znašal pri točilnih cenah 4 vinarje pri litru.
Meteorolositno poročilo.
Visina nad morjem 106. Srednji ir»dni tlak 786 9
"e s	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	• o e o i t> S ««	Vetrovi	Neb«
26.	"9. zv.	7369	19-1	sr. jvzh	jasno
26, ~a	7. zj. 2. pop.	7383 7266	135 26 8	si. jjvzh. sr. svzh	w
Srednja včerajšnja f temperatura 199, norm. 187 . Padavina v 24 urah 0 0°.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurai dim. borze 25. junija 1908.
Nalofbeni papirji.
D majska renta.
42
4*2 /„ srebrna renta 4°/a avstr. kronska renta .
4°/.
zlata
4% ogrska kronska renta . 4°/0     „     zlata „ .
4V# posojilo dež. Kranjske 4''//o posojilo mesta Spliet -4v,°/o      n n Zadar
4V«°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4*. češka dež. banka k. o.
ž. o.
ai o *   t 0
41 •
4 »i ^ 't '0
*    1 '0
4V,*/o zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
Pe^- kom- k- °- z
10' pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban.
obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. 41 /<„ obl. češke ind. banke 4°., prior. lok. želez. Trst-
Poreč .      . . 4% prior, dolenjskih žel. . 3c/0 prior. juž. Žel. kup. »/tVi 4»/,*.. avstr. pos. za žel. p. e.
Srečke.
Srečke od 1. 1860»/,  .   . . ,    Od 1. 1864 .  .   . .
. tizske......
9     zem. kred. I. emisije
W ff 79 W - n
ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— „ turške......
Bnsilika srečke .   . .
Kreditne „ ...
I ..•uiMCdke „ ...
Ktakovske        „    .  . .
Ljubljanske       , ...
/ vstr. rdeč. križa m ...
» .   . .
r;:ido!fove » ... ^.ticlHirSke „ ...
Dunajske kom.    w ...
J »etnice.
J--/rte železnice.....
1* ?avae železnice. . . . /U*str.-ogiske bančne deln.. Avstr. kreditne banke   . .
{ „ „ . .
/ '■ vrm>s* enske „ F remogokop v Mostu (Brilz) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe C^I.c sladkorne družbe
&        Valuta. ^£
C. kr. cekin  .  .  .      . . 20 franki
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji.......,
Dolarji........
97 05 99 10 97 20
116 10 93 -
111 15
97 75 10010
99 20
98 75 97 95
97 60
98 70 104 —
98 50
9825 98 50
98 9975
99.90 98 20
283 85
98*90
150*30 261 142 50 270 — 261 50 249 25 101 — 185 25
1940 471*-108-111-
61 25
50-
25'25
67-50 187 25 185 55
126 693
1747 618 738 238 705 643
2639 545 263 529 167-
75 50
60 50
75
30
BI« K"
97 25 9930
97 40 116 30
93 2 1 111 35
9875 101* 0 100 20
99 75
98 25
98 30
99 70 105 —
99 50
9925 99 50
99 — 10075
99 20 285 85 99*90
154 30
265 146 50 276 — 2675 i 256 25 107 — 186 25 2140 48
118-121 —
67 25 54_
27 25 71 50
188 25 186 55
127 7?» 694 50 1758-61960 739 5» 238 50 708 644 75 2649* 546 30 —\ 247- -- 533--I 169—
11*36 1912 2351 2393 117*50 95*45 251 4-80
11*38 19 15 23 55 23 99 117 70 95 65 251 5-
žitne cene v Budimpešti
Dne 26 junija 1908. Teriuln
Pšenica sa oktober . . . sa 50 kg K 11.15 Bi za oktober .... za 50 kg K 915 Koruza za julij .... za 5C kg K 7 03 Oves za oktober . . . za 50 kg K 8 29 IftMtt. Nespremenjeno.
jcpžo
belo in' nmino,
t
Tvrdka Feliz Urbane naznanja žalostno vest, da je njen večletni sotrudnik, gospod
Viljem Sattner
včeraj ob 3. zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika se vrši danes, dne 26. junija ob 5. popoldne iz mrtvaŠčnice v Leonišču na pokopaliSče k Sv. Križu.
Počivaj v miru! 2253
V Ljubljani, 26. junija 1908.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Zahvala.
2248
bodi vsem, ki so se udeležili pogreba gospoda
Antona Tomlnfto
_ notarskega kandidata
darovali vence, posebno pa društvu notarskih kandidatov in nam izrekali sožalje.
Žalujoči ostali.
Sfflintosen
Več  nego   5i!< 0  profesorjev in zdravnikov vseh  kulturnih dežela gaje sijajno oceailo kot najuspešnejši krepil ni in os veže valni pomocek.
Krepi telo. «Jti4>i živce,
Dobiva se po lekarnah io droge* rjjah.   Knjižice   pošilja   sastoDJ in
poštnine prosto Baner & Cie , Berlin, SW. 48. — Generalno zastopstvo: C. PKAPV, D a naj  1., Fleisck-U67— 6    markt 1.
Klpti ioni
samostojen, aa sprelme v stalno delo pri Antonu Jostn, kleparskem mojstra v Domžalah. 2217—3
TTPogačnik %SKM-
sprelme takoj       2-? 23-2
šivilje
Ravnokar je Izšla
Stara devica
povest, spisal K. Oblak.
Cena 60 v.9 s poŠto 70 ¥.
„Stara devica" je ljubezniva in zaniva povest iz malomestnega življenja na Slovenskem. Kdor jo vzame v roke, jo bo Čital z .*.   v   ,\   veseljem.        v .*.
g 1 a MademoleeUe 2231-1
Hlapec Andrće Pržuot
■a rasna dela n spre|me takof pri zalogi piva bratov Reinlnghaui a Spadali Siaki 2229
Seno! Seno!
V trnih Jelkah mm Barju se
bode oddajala stoječa mrva na 40
oralih večinoma sladkih travnikov v malih  parcelah  dralbenlm potom
v ponedeljek, 29. junija
ob 4. popo dao. 2228-1
Lioitantom bode na razpolago čoln, ki se odpelje ob 2. popoldne a Trnovskega pristana na travnike.
Zlioitirana vsota se ima plačati takoj pri dražbi.
Baron CodeW|ew4*ttrtnlMo Turen ob Ljubljanici.
188-25
Dobiva se
»„ Narodni knjigarni"
.femtoU
w ^ v w v
tem pene in
oprano In osnaženo 7>kS od 45 kr. naprtil
25 prodala
C. I. Hamann
v Cjubljani.
^ ^ ^ ^
5000 Kron zaslužim
plačam onemn, ki ml dokaie, da mo|a Cadesaa zli Irka
600 kosov samo za fl. 250
al priložnostni naknp In sicer:
Pristna švicarska pat »ist Rotkopl tepna
ara, toČoo regal, in ki natančno gr&, s 31etno tvorničko pismeno garancijo; ameriška doubie-slata oklepna verižica*, S smer. doube-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: mansetni, ovratniški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po Žel;i J prekrasna naprsna igla s aimili-briljantom; tr>l?nA damska damska broža, poslednja novo,tj koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nsnj. denarnica; par amer. bntonov s imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 86 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolle za aa vrat Bil ▼ lase iz pristnih Jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 3f>0 razi. predmetov, koristnih in nen-trpljivib pri vsaki hiši - zastonj. Vse skupaj s eleg. sist Roško f tepno uro, ki je sa.aa dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzvtju ali denar naprej (tudi znamke) pcsiija
J. UR Bil C B. svetovno razDoilloInicu.
krnUov ste*. 59.
N. B. Kdor naroči i zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali H naj fin. 4 ep ni h robcev. Za neug:-jaioče denar takoj nazaj, vsak rizik o terej izključen. 2232
2247
Restavracija Friedl
T soboto, dne 27. junija 11. na Tito
velik vojaški koncert
popolne vojaška godba
pehotnega polka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27 pod osebnim vodstvom kepelnlka Božidarja Christopha.
Začetek ob 8
Vstopnina 60 vin.
Točil se bode predobroEnani „plzeB|skl praidroj11
in pa Beiningbansovo marčno pivo. Specijaliteta: cviček dr. Sobmiimanla, pikerer grofa Merana.
Žive postrvi no izbiro.
Žive postrvi no izbiro.
(Instltufrlce brevetže)
pro?lent qa'elle part, la 3 Juillet, i PaiiOf pour lea vacancea at aara de ratonr, d Liubl|ana, la 15 Septembra 1908 pour repreadre lea lecona de Franceta.
Dobro ohranjena
oprava
porabna sa vsako trgovino, se cenć proda. 2213 s
Kdor bi hotel kaj kupiti, naj se zglasi do 28. t. m. na Dana [akt eeetl Itev. 20, nasproti kavarne ..Evrope" v Ljubljani
Za poletno s«zi]o aajvtija Izbira
domskih prašnih plaičeo, kril, bluz In dekliških oblekic. — Obleke za gospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennls In pralne obleke.
——^— t acluzito nlzLe cene Z ———
z
Insiešho skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina na|kra"fta črta čez
BazeK, Pariz, )favre v Ameriko.
Veljavna vozne tiste In brezplačna  pojasnila daje za vsa alovanska pokrajina
S^F**   §amo «49 i
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjttbljana     Dunajska cesta 18 £jub»jana
v novi hiftl JLmetske posolllnice41, nasproti gostilne ari »Jlgovca*4.
f
volvozor-Jev trg 6.
Mor. Terezije cesta 1.
Pr. Men, Ljubljani
Največja zaloga poljedelskih strojev!
Prepriča naj se vsakdo sam, da se tam dobe najboljše slamorez-nice, mlatilnice, gepeljni, čistilnice ali pajkelnt, kosilni stroji, trombe za vodo itd
Stroji, ki jih imam v zalogi, so iz najboljših in največjih tovarn, solidno in močno izdelani ter prekašajo vse konkurenčne izdelke.
Posebno opozarjam na kosilne stroje „DEERINO" ki so iz največje tovarne celega sveta in katerih tovarna razpeča na tisoče in tisoče komadov na leto ter sem uverjen, da v kratkem času nihče ne bode zahteval drugega kosilnega stroja, rego samo stroj z imenom „DEERING-" ki nima zastonj imena „KRALJ V8EH KOSILNIH STROJEV".
Nadalje priporočam tudi vsakovrstne cevi, železne in svinčene za vodovode, vse stavbne potrebščine traverze, šine, štorjo, cement itd. ter sploh vse v železninsko stroko spadajoče predmete — S posebnimi ponudbami na različne stroje kakor tudi na vsa vprašanja sem vedno rad na razpolago. Za dobro blago in točno postrežbo kar tudi za zmerne cene pa jamči moja velika zaloga. 2120-4
Oes. kr. avstrijske    f£|     državne Železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908. leta
Odhod la L|akqaae |vL ioLi
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-'~«rec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-■• "olje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 2G predpotdno. Osebni vlak v smeri: lesenice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, »rago.
11-38 pred pola ne. Osebni vlak v smeri: jesenlce, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
i-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 40 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, (čez Pod-mžćico) Celovec, Praga.
7-IO r.veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, 'dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-ss zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, lrbii, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 penedi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. iei.. Trst drž. želn Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Llabl|ane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO-ao ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo oo nedeljah in praznikih.)
Rohod v Llnel|ano lat. teLi
6-06 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-3 4 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rtidolfove#a, Grosuplja. 11-22 pred poldne. Osebni vlak  Iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel., Čez Podrožčic.
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2 32 popoldne.   Osebni vlak   Iz Kočevja
Straže Toplic, Rudoltovega, Grosuplja« 3-06 popoldne. Osebni vlak iz Beljak;
juž. žel., Trbiž«,  Celovca, Beljaka (če»
Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trata dr*.
*el. Jesenic. 650 zvečer. Oseb. vlak Iz P~ag?, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) lesenic
8 37 zveder. Osebni vlak lz Kočevja, Straže Toplic, Rudoltovega, Grosuplja.
8-40 zveoor. Osebni vlak iz Beljaka Jir žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trata drž, žel. Gorice drž. žel Jesenic.
H-50 ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trst*! drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Ljabltano dri. kolodvori
e-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 09 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik, 6 io zveder. Osebni vlak la Kamnika.
9 09 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sas o oD nedeljah in praznikih
(Odhodi in dohodi ao naznačeni r srednji cvropejakem času.)
C sjt. r«vua(&)ijai»a u*zavrnil železnic v Trsta,
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratoejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjkajočimi se vplačili.
Vsak   član   ma po  preteku   petih let pravico do dividende.
ee
SLAV IJ A"
■  • -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - . Rez. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m vaealaozt tlu^aniko-uarodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
▼ LJubllaJiif Čigar pisarne ao v laatnej banenej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Ušiva   najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Izdajatelj la odgovorni urednik: Raeto Pnetoalemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
C38^
58
61