Izhaja 1. in 5. soboto vsakega meseca, d Celoletna naroinina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. o	ona	n
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
O	□ D D	D
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 3.	V Ljubljani, dne 30. januarja 1909.	Letnik II.
Predpust.
Zopet je čas, ko se zdi, da mnogi niso ljudje. Nekateri lažiučenjaki pravijo, da je nastal človek iz živali. To je seveda neumna bajka, ampak predpustom ta in oni človek postane žival. To je silno žalostno poglavje tudi iz življenja našega ljudstva.
Pravijo, da p i j a n č e v a n j e že tako uničuje naš narod. O tem tožijo naborne komisije, ki ne dobivajo več tistih krepkih mladeničev, kakršni so bili časih slovenski fantje; o tem priča tudi videz: kje so tisti zdravi, čvrsti, rdečelični korenjaki, ravni kakor jelka, močni kakor orjaki, veseli kakor mlado jutro? Ni jih več. Končalo jih je žganje. Na nabor hodijo bledi, sušični, utrujeni fantički, ki se napenjajo, da bi zaukali, a jim noče glas iz grla. Niso vsi taki, a mnogo jih je in vedno več. A vse pijančevanje z vsem hudim, ki ga je zmožno, se steče in združi predpustom.
Ko bi se ljudje res tako postili, da bi morali prej tako pustovati! A kaj je dandanes post? Kakor da ga ni. Cerkev slabičem noče bogvekaj nakladati, sami pa si ljudje tudi ne znajo več ničesar pritrgati. Zatajevanje, mislijo, da ni za ljudi, ki žive v svetu. Zato pa so ravno taki slabiči. Človek, ki se ne zna zatajevati, nima sploh nobene moči, nobenega moštva, nobene značajnosti!
No, pa naj bi bilo! Kdo bi branil poštenim ljudem, če se časi pošteno razvesele? Pošteno veseljevveder smeh in veselo petje je mnogo vredno. Človek se oddahne po trudnem delu, razvedri se, zbere si novih moči, pozabi malo težav življenja, da gre potem zopet vesel na veselo, četudi težko delo. Ampak, ali je to predpustno n o r e n j e pošteno veselje poštenih ljudi?
'Glejte ga, v ponedeljek zjutraj, ko bi bilo čas iti na delo, takega pustnjaka! Komaj je prilezel domov. Topo gleda kakor nobena žival; oči krvave, lica zabuhla in vlažno zatekla, usta slinava in smrdeča, roke mahave, hoja opoteča. Komaj ve, kje je, če ve. Ali je to človek? Kaj pa ima še človeškega na sebi? Ali to, da debelo pljuje in debelo kolne! Pamet zapravljena, duša zapravljena, pa naj je človek? Pravijo, da je svinja grda. Jaz ne vem, kaj svinja stori, kar bi ji ne bilo naravno: Meni se pijan človek veliko bolj studi, kakor svinja — pijan-fant, a še
veliko bolj, če je mogoče, pijano dekle. Nekaj lepega je dekliška sramežljivost, dekliška nežnost, dekliška čast — pijana deklina je pa nesramna, sirova in podla. Pijanost ubije fantu pamet, dekletu pa dekliški čut.
Zapravljena pamet, zapravljen denar — saj vemo, da marsikak fant zapravi eno nedeljo zaslužek celega tedna — in žalibog mnogokrat zapravljeno tudi poštenje! Predpust je čas strasti: s pijačo in plesom se kakor nalašč umetno dražijo in vzbujajo strasti, in razgrete domišljije se polašča poželjiva nesramnost, da je je sam hudič vesel. Koliko mladosti pogazi en predpust!
Vddno tožimo1, da smo Slovenci majhen narod, ki se težko brani močnejših sosedov, Nemcev, Italijanov, Madžarov. Če kak narod, mora biti m a j h e n narod zdrav, delaven, varčen, gospodarski. Ali pa je to kako gospodarstvo, če mladina s pijačo in plesom zapravlja težko prjsluženi denar? — s pijačo in plesom, ki nima narod od tega drugega kakor izpite in ubite fante, izkvarjena dekleta, pa zastrupljen rod in nesrečno družinsko življenje?
Vem pa, da bi zastonj pridigal tistim, ki jim je morda samim predpust vzel poštenje. Taki bodo rekli, da je to bilo in bo. Seveda bo, če ne bo pametnih ljudi, ki bi sami spoznali, da ne sme biti tako! A hvala Bogu, da tudi taki vstajajo, tudi taki prihajajo! Dekliške Marijine družbe so vzgojile mnoga dekleta, ki jim je dekliška čast nad vse, ki jim je ljubše d r u š t v e-n o zbirališče, kakor plesišče. Mladeniška organizacija pa mora zbrati fante, mladeniče, ki sc zavedajo, kaj so, da so np našega naroda. Če bomo mi mladeniči trezni, zmerni, delavni, varčni, gospodarski, bo tak tudi naš narod. Saj smo mi narod prihodnjosti! Naše zdravje bo narodovo zdravje, naša moč narodova moč, naše gospodarstvo narodovo gospodarstvo. Če bomo mi možje, bo naš narod narod mož. Ce bomo mi po srcu, po duhu, pa zdravem in krepkem telesu premagovali1 tujce, bo naš narod premagoval druge narode!
Zato pa, fantje, na delo! Dvojno delo nas čaka. Eno je: drug drugega pregovarjati, zavezati z moško besedo in častjo, da bodemo pustili norcem pustne norčije! Tisto noro pijančevanje, plesanje in vasovanje se za slovenskega mladeniča pod belim praporom krščan-
ske mladeniške organizacije ne spodobi. Naša č a s t z a h t e v a , da preziramo tako nizkotno počenjanje. Neomadeževan, bel bodi naš prapor!
Drugo je: delo v društvih. Ravno sedaj moramo podvojiti delo. Ljudje hočejo zabave. Dobro: ponudimo jim mi poštene zabave! Deklamacije. tamburica, petje, govori, igre, telovadba — vse, kar je poštenega, vse, kar je zares razvedrilno-, a tudi blažilno in izobraževalno! Ne pozabiti izobrazbe! Mi moramo vedno naprej in naprej! Naši nasprotniki se vedno gibljejo in gibljejo, greh in laž nikdar ii e počivata, zato tudi mi ne smemo spati, zato morata biti budni tudi resnica in krepost!
»Na delo tedaj, ker resnobni so dno vi — a delo in trud nam nebo blagoslovi!«
_______	(S. Gregorčič.)
S. stališčem in pozivom našega odličnega sotrudnika se strinja tudi Z. T. O., ki je v svoji seji dne 28. t. m. sklenila vsem članom telovad-skc mladeniške organizacije, 'oziroma odborom, naročiti, da gledajo prav strogo na to, da sc nobeden izmed naših mladeničev ne bo udeležil nespodobnih predpustnih veselic, ki jih prirejajo ali neorganiziranci ali posamezne osebe, krčmarji, rodbine itd., temveč edinole tistih v tem času primerno in spodobno prirejenih poštenih zabav, ki jih napravi ali telovadski odsek sam ali izob. ali drugo krščansko društvo, rodbina itd. Odsekom se naroča, da sklep predsedstva natančno izvrše in varujejo vseskozi čast društva posebno v tem za mladino tako nevarnem času ter o tem poročajo »Zvezi«, oziroma revizorjem.	Z. T. O.
Mladenič — vojak — alkohol.
Priobčil prof. F r a n č. P e n g o v.
Velikokrat čujemo krilate besede: »Kupica viha me poživi in okrepi, da sem kakor na novo prerojen, da bi lahko poletel kot orel v sinje višave.« — Tak se v resnici zdi človek, posebno če je mlad, po prvi kupici močne pijače, ki človeka po njegovem osebnem občutku dviga had to solzno dolino v blaženi raj alkoholov.
Ce bi to bilo resnično, bi pač ne naleteli dan na dan na toliko nesrečnih žrtev alkohola, ki s svojim bledim licem, steklenimi očmi in tresočimi se rokami očito pričajo-, da nobena kupica opojne pijače človeka ne poživi, ampak ga nasprotno umori, telesno in duševno ugonobi. To vidimo pri lastnem narodu, ki je tako nesrečen, da mu je toliko mladine utonilo in se še potaplja v morju strupenih pijač. Veliko krivde na tem, da je naš narod toliko zaostal, nosi gotovo pijanska kuga!
- Toda imamo tudi druge naravnostne dokaze za to, da vino ne okrepi človeka. O teh vam hočem, slovenski mladeniči, danes podrobneje govoriti. Rekel sem, da se čuti človek
po kupici alkohola okrepljenega na duši in na telesu. Za prvi trenutek je res nekaj na tem, toda nekoliko pozneje se pokaže vsa sleparija in premetenost alkohotovega strupa. Nažgi, če imaš dovolj slabo srce za to-, upehano živinče z bičem: vzpenja se, vleče, napne za trenotek vse sile, toda par minut pozneje tem gotoveje obleži na cesti.
Tako deluje tudi alkohol na telesno in duševno moč!
To ne pokaže samo vsakdanja skušnja, ampak tudi mnogobrojni poizkusi z delavci, nalašč za to prirejeni, ter številni znanstveni poizkusi v delavnicah učenjakov.
Tako so primerjali v eni največjih opeka-ren na Angleškem, v Uxbridge (Eksbrič) delo, ki so je opravili v enem letu na eni strani delavci, ki niso vživali alkohola, na drugi pa delavci-alkoholiki. Zadnji so izgotovili vsak poprečno po 760.269 opek, trezni delavci za vsak po 795.400 opek, torej za 35.131 več.
Drug zgled: Tri kompanije nekega bavarskega polka so imele prehoditi enako dolgo pot na dan. Dve kompaniji sta dobivali primerno »okrepčilo« alkohola za pot, tretja pa je morala marširati brez te tolažbe. Sicer pa je bila oskrba vseh treh kompanij popolnoma enaka. Pri-šedši do cilja sta imeli alkoholni kompaniji po 20, oziroma 22 maroderjev, trezna le 1, ki je zaostal.
Nič manj zanimivi niso poskusi iz delavnic učenih strokovnjakov. Le-ti so- rabili v svoje namene najpopreje takozvani d y n a m o m e -t e r ali silo m c r. To je priprava, pri kateri mora človek s tem, da vleče ali pritiska, premagovati prožno silo vzmeta ali peresa, moč pa, ki jo pri tem porabi, lahko merimo- z uteži. Poskusi s tem si lom erom so dokazali, da se pri zavžitju alkohola za malce časa telesna moč poživi, kakor plamen v kupu slame za hip vzplapola, a v kratkem času je mišičevje toliko slabejše za delo.
Pozneje so nadomestili silom er z drugo pripravo-, ki ji pravimo er go-graf ali id e lopi s n i str o j, ki ga je izume! Italijan Mosso.
Pri poizkusih s to- pripravo je cela roka popolnoma mirna, ne samo nad- in podlakti, ampak tudi dlan miruje, delujejo pa le mišice (muskclni) enega prsta, kateregakoli. Okoli tega prsta pritrdimo konec vrvice, koje drugi konec nosi utež, recimo 5 ali 8 ali 10 kg. V gotovi razdalji nad prstom pa se suče lahkotno okrog svoje osi kolesce z žlebičem, preko- katerega teče vmesni del naše vrvice. V -začetku poizkusa je delujoči prst v naj višji legi, ki jo more imeti; če pritisnem ž njim proti tlom, dvignem obenem z vrvico utež, in sicer za neko gotovo višino-, ki- sc lahko natančno zmeri.
V pojasnilo naj še razložim, kaj imenujem pri takih poizkusih de 1 o. Konj stori toliko več dela na dan: 1. čim več blaga prevozi, 2. čim več pota prehodi na dan. Zato imenujemo produkt sile ali moči, ki se lahko meri s težo v
kilogramih, in pa pota, ki se meri z metri: delo. Moje delo v eni sekundi je 15 kilo g r a m m e t r o v, to pomeni: Zmožen sem v vsaki sekundi dvigniti 15 kg. en meter visoko ali 1 kg. dvigniti 15 metrov visoko ali 5 kg. 3 metre, ali 3 kg. 5 metrov visoko. Produkt: pot krat sila (izražena v kilogramih) zovemo delo.
Pri poizkusih, kako vpliva alkohol na moč človeškega mišičevja, je delovala dotična oseba na ta način, da je naj prej e skozi d vanajst dni brez vsakega alkohola dvigala 8 kg. težak utež v času dveh sekund toliko časa, daje p r s t opešal, to se imenuje: prva dvigalna skupina. Zdaj je bilo počitka eno minuto, nato zopet dviganje do onemoglosti in počitek eno minuto, vsega skupaj dvanajst takih dvigalnih skupin vsaki dan, ki jih imenujmo skupaj en poizkus. Vseh poizkusov je bilo torej v dvanajstih dneh dvanajst. V teh dvanajstih dneh, ko je oseba brez alkohola dvigala utež, kakor smo že povedali, dokler niso mišice prsta popolnoma onemogle, je izvršila sledeče delo:
Pri prvi dvigalni skupini 7-969 kgmetrov, pri drugi 4-418 kgmetrov, pri tretji 3-652 kgmetrov, pri četrti 3-440 kgmetrov, pri peti 3-245 kgmetrov, pri šesti 3-215 kgmetrov, pri sedmi 3-248 kgmetrov, pri osmi 3-223 kgmetrov, pri deveti 3-233 kgmetrov, pri deseti 3-254 kgmetrov, pri enajsti 3-322 kgmetrov, pri dvanajsti 3-282 kgmetrov.
Ista oseba je te poizkuse nadaljevala zopet skozi dvanajst dni le s tem razločkom, da je pila vselej pred delom po tri devetinke d o b r e g a v i n a , ki je imela v sebi 29-49 gramov, tedaj približno toliko kot V/2 vrček piva, a 1 k o h o 1 a.
V tem slučaju je znašalo delo: Pri prvi dvigalni skupini 7-370 kgmetrov, pri drugi 3-872 kgmetrov, pri tretji 3-373 kgmetrov, pri četrti 3-182 kgmetrov, pri peti 3-016 kgmetrov, pri šesti 3-136 kgmetrov, pri sedmi 2-996 kgmetrov, pri osmi 3-004 kgmetrov, pri deveti 3*076 kgmetrov, pri deseti 2-929 kgmetrov, pri enajsti 2-993 kgmetrov, pri dvanajsti 2-992 kgmetrov.
Ako primerjamo celoto vseh poizkusov brez alkohola s celoto alkoholnih p o i z k u s o v, dobimo večje delo ob treznih dne h, in sicer 3-632 kgmetrov dela več ali za 8-6 % v e č d e 1 a.
Poprečno je znašalo število dvigov pri dvanajstih dvigalnih skupinah:
pri poizkusih brez alkohola:
32,	20,	17,	16,	16,	15.
pri poizkusih z alkoholom:
28,	15,	14,	13,	12,	13.
pri poizkusih brez alkohola:
15,	15,	15,	15,	15,	15.
pri poizkusih z alkoholom:
12,	12,	13,	12,	12,	12,
ali skupno 206 nasproti 168, torej tudi v tem smislu več pri b r e z a 1 k h o 1 n e m u delu.
Zakaj pišemo v naslovu »Mladenič — vojak— alkohol«, pa se bavimo z vplivom alkohola na telesno moč, na mišice?
Veno manjše je število potrjen ih mladeničev po naših krajih in važen vzrok za to je pomanjkanje t r e z n o s t i. Ni sicer nobena posebna sreča nositi vojaško suknjo, toda dolžnost vsakega državljana je, da služi, kolikor more, domovini, posebno zdaj, ko ji čd vseh strani prete nasprotniki. Zato potrebujemo močne vojske, z zdravimi, krepkimi vojaki, ki bodo znali odbiti sovražni napad. Najvažnejše orodje v vojski pa je puška, in to mora znati dobro rabiti vsak vojak. Puška doseže svoj tia-men le, kadar strel zadene. In posebno s tega stališča potrebujemo treznih fantov, ki bodo svoj čas trezni vojaki, ponos naš in dika armade !
'Kako vpliva alkohol na sigurnost (gotovost) v streljanju, o tem še nekaj vrstic.
Angleški general-feldmaršal lord Roberts je rekel svoj čas: »Dajte mi armado abstinentov in pojdem ž njimi, kamorkoli me pošljete,« In ob drugi priliki: »Armada, ki obstoji iz takih (treznih) mož, je nepremagljiva in zagotavlja zmago onemu, ki ima čast, da ji zapoveduje.«
Da se prepriča o vplivu alkohola na streljanje, je delal leta 1903 švedski poročnik H. Poy praktične poizkuse.
Izbral si je za to šest mož, tri korporale in tri prostake; izbral si jih skrbno izmed takih, ki niso bili ne hudi pivci, ne abstinentje, torej izmed zmernih pivcev.
Nekaj dni so se vršile vaje, ne da bi kdo izmed šestih rhož okusil kapljico alkohola, nato pa so dobivali strelci natančno določene množine alkohola in slednjič zopet nekaj dni delali poizkuse trezno.
Onih pet dni (17. do 21. sept.), ko so poizkušali z alkoholom, je popil vsak strelec pol ure pred vajo 34 do 44 gr. alkohola v konjaku. Poleg tega so dobivali še na večer pred temi petimi dnevi vsak po en kozarček punča s 34 do 44 gr. alkohola. Celi čas poizkusov so se podvrgli vojaki z veseljem natančnemu nadzorstvu, ker jih je stvar silno zanimala.
Vaja vsakega dne je bila sestavljena iz treh delov:
1.	natančno streljanje s petimi streli, to se pravi, vsak vojak je meril, kolikor časa je hotel in sprožil po svoji volji;
2.	vaja v urnem streljanju, ki je trajala pol minute. Vsak vojak je moral oddati ta čas kolikor mogoče veliko dobrih strelov;
3.	štiri salve, to je vseh strelcev sproži na dano povelje naenkrat.
Uspeh poizkusov je bil brež izjeme znatno s 1 a b c j š e streljanje, oziroma zadevanje cilja, pod vplivom alkohola.
Oglejmo si samo uspeh pri urnem stre-lljanju. Razlika med številom zgrešenih ciljev pri vajah brez alkohola in pri vajah z alkoho-
lom je očividna. Ob brezalkoholnih dneh je znašalo število zgrešenih strelov sedem, ozi-rbrha štiri, ob alkoholnih dneh pa sedemindvajset.
Števila so torej za alkohol skrajno ne.-ugodna! Posebej pa še pripomnimo, da je število 27 v resnici razmeroma še prenizko1, kajti zapisnik streljanja pravi izrecno, da so bile vremenske razmere (veter in svitloba) ob alkoholnih dneh za streljanje posebno ugodne.
V velikem nasprotju z resničnim uspehom poizkusov pa je bil osebni občutek strelcev. Ravno pri vajah v urnem streljanju, pri brzo-strelih so mislili strelci, da bodo po vživanju alkohola dosegli posebno lepe uspehe. Eden izmed udeležencev (korporal L.) je rekel neposredno potem, ko je bil oddal svoje' strele: »Zdi se mi, da se z nekoliko alkoholom vse boljše strelja.«
Tudi ta samoprevara je značilna lastnost lažnjivega kralja Alkohola. Končam. Preje pa še vprašam našo mladeniško organizacijo: Ali bi ne bilo primerno, ko bi se vpeljalo po naših telovadnih odsekih tudi streljanje s puško, vsaj za fante, ki imajo v enem ali dveh letih obesiti puško na rame, pa sabljo čez pas? Iz svoje izkušnje vem, da so take vaje 'Z manjšo, sobno puško silno zanimive za mladega človeka, da zelo vlečejo, ne podcenjujem pa za bodoče brambovce domovine tudi ne praktične stvari takih vaj. Kako dobro se bo zdelo fantom, ki so si pridobili že doma nekaj ročnosti v rabi puške v svojem društvu, ko jim ta stroj ne bo delal pri vojakih, kjer je že drugih sitnosti dovolj, več težave, ampak jim pridobil celo marsikako pohvalo iz ust predstojnikov.
'Za prostor poleti pač ni nobenega vprašanja, ko se ob lepem vremenu najlepše men zunaj na prostem, pozimi seveda je to mogoče le tam, kjer je na razpolago dovolj velika dvorana. Ozadje za tarčo se z deskami prav lahko zavaruje proti malim krogljam, da ne delajo najmanjše škode v dvorani, da pa ni nevarnosti za mladeniče same, bi bilo zahtevati na vsak način: 1. da se ne pije pri vajah niti kapljice alkohola, 2. da tudi nihče ne pride k strelski vaji niti približno v rožcah, 3. da ima prav resen in izkušen človek nadzorstvo pri tem in pazi na to, da se drže vsi strelci natančno opravilnega reda pri streljanju.
Že nekateri resni mož mi je vzel gori omenjene besede v misel, češ, da bi mu bil ta pojav po naših društvih jako simpatičen.
Opomba uredništva: Podoben nasvet nam je podal tudi g. dr. D e r g a nc, ki nam je poslal iz Berolina tozadeven prelep članek, katerega iz ozira na pičli prostor objavimo prihodnjič. Naša društva pa naj o tem resno razmišljajo.
Mladeniški tečaj v Ljubljani.
Od 8. do 13. svečana 1909.
Zveza telovadnih odsekov je že lansko leto na svojih zborovanjih povdarjala potrebo podrobnega zlasti tehniškega in tudi orgamizatoričnega tečaja za. voditelje in vaditelje naših mladeniških organizacij. Letos se bo ta misel uresničila. Vabila za tečaj so že razposlana. Oglasila srt' tudi v obilnem Številu že tu.
Spored:
Ponedeljek (8.): Ob pol 8. uri tiha sveta maša v frančiškanski cerkvi. Ob 8. uri otvoritev tečaja po predsedniku Z. T. ()., dr. L. Pogačniku. Od 8. do- 10. ure prodavanje (J. Podlesnik). Od 10. do 12. ure telovadba (V. Jetočnik). Od 2. do 4. ure telovadba (V. .leločnik). Od 4. do 6. ure predavanje (Pr. Terseglav).
Torek (9.): Od 8. do 10. ure telovadba (P. Kržan). Od 10. do 12. ure predavanje (dr. A. Levičnik). Od 2. do 4. ure telovadba (V. Jeločnik). Od 4. do 5. ure predavanje (Pr. Terseglav). Od 5. do 6. ure predavanje (A. .leločnik). Zvečer ob 7. uri predavanje v Slov. kršč.-socialni zvezi«.
Sreda (10.): Od 8. do 10. ure predavanje (.1. Podlesnik). Od 10. do 12. ure telovadba (P. Kržan). Od 3. do 5. ure telovadba (V. Jeločnik). Od 5. do 6. ure predavanje (A. Jeločnik).
Četrtek (11.): Od 8. do 11. ure telovadba (A. Jeločnik). Od 3. do 5. ure telovadba (A. in V. Jeločnik). Ob 6. uri predavanje v »Slov. kršč.-soc. zvezi« (društvo »Abstinent«). Ob 8. uri zvečer seja predsedstva Z. T. O., h kateri imajo vsi udeležniki tečaja pristop.
Petek (12.): Od 8. do 12. ure telovadba (P. Kržan). Od 10. do 12. ure predavanje (dr. A. Levičnik). Od 2. do 4. ure telovadba (V. Jeločnik). Od 4. do 6. ure predavanje (V. Jeločnik). Ob 77/i se zbero udeležniki na južnem kolodvoru, odkoder je poučni izlet k telovadnemu odseku v Št. Vid.
Sobota (13.): Ob pol 8. uri tiha sveta maša v frančiškanski cerkvi. Ob 8. uri zaključitev tečaja po predsedniku Z. T. O. dr. L. Pogačniku.
Nekatera navodila:
V ponedeljek ob 7. uri zjutraj naj sc zbero vsi priglašeni udeležniki v hotel »Union« v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«, kjer dobe posebna navodila glede stanovanj in hrane. Vsak udeležnik naj pride v civilni obleki, prinese pa naj seboj tudi telovadsko obleko. 1 elovadilo se bo v veliki dvorani hotela »Union«, vsa predavanja pa bodo v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Posebni sporedi se ude-ležnikoni ne bodo razpošiljali.
Bratu Frančišku Svetličiču,
ki ga je Gospod vojnih trum prvega od naše telovadske organizacije poklical iz zemeljskega bojišča k sebi.
16. januarja t. 1. se je v Idriji brat predsednik on-dotnega telovadnega odseka Franc Svetličič, star komaj devetnajst let, iz zemlje, ki mu je polagoma v trudapolnem delu izsesala mlade moči, preselil k Očetu Luči.
Brat Franc Svetličič ni samo prvi predsednik, temveč sploh prvi telovadec naše organizacije, ki se ga je doteknila bela žena. Zato je prav posebna prilika, da sc ga spominja naš list v imenu cele mladeniške organizacije in njenega vodstva, saj mu drugi nihče ue bo postavil visokega spomenika iz mramorja, niti se bodo o skromnem mladeniču pisale knjige.
In vendar, kdo ve, ali ni bilo delovanje preprostega predsednika morebiti veliko več vredno in mnogo globlje segajoče, kakor življenje marsikaterega »sinu domovine«, katerega ime se blesti na straneh naše zgodovine?
Rajni brat predsednik idrijskega odseka je bil eden tistih tihih delavcev, ki polagajo v zemljo rodovitno seme, pa sami ostanejo v ozadju, ne meneč se za zunanje priznanje. In taki tihi delavci so za našo organizacijo kar so stebri za palačo. Zato izvemo o njem, da je bil stanoviten ud »Družbe šv. srca Jezusovega« in velik čestilec Gospoda v svetem zakramentu, kar nam odkriva vir njegove vztrajnosti, ponižnosti in obenem odločnosti!
Rajni brat F. Svetličič je bil kmalu od začetka, ko je dobil delo pri rudniku, član idrijske »Katoliške delavske družbe« in ko se je ustanovil telovadni odsek, je bil on izvoljen v odbor kot tajnik. Eno leto je vestno in točno opravljal svoj tajniški posel in se udeleževal vseh odsekovih prireditev. Bil je eden najmarljivejših tajnikov. Ko je bil odsek brez prostora, orodja, glasila in denarja, je rajni brat vodil vestno zapisnik in korespondenco z »Zvezo« in se ni ustrašil nobenih težav.
Dne 5. julija lanskega leta je bil izvoljen za predsednika in ta posel je opravljal do svoje smrti. Z veliko vnemo se je udeležavl tudi predavanj in vestno opravljal svoje naloge. Ni bil vnet samo za telovadbo, ampak za vse društveno življenje sploh. Sodeloval je tudi skoraj pri vsaki igri. Udeleževal se je vedno redno telovadbe. Zadnjikrat se je udeležil dne 18. oktobra
1.	1. odborove seje Z. T. O. v Kamniku, kjer je bil njegov odiiek posebno pohvaljen in imenovan vzor-odsek. Od takrat je vedno hiral bolj in bolj. 6. januarja t. 1. se mu je na občnem zboru telovadnega odseka izrekla zahvala in je bil vnovič izvoljen za predsednika. Ni je vžival več kot šest dni, kajti 16. t. m. je izročil svojo dušo in predsedniško čast svojemu prvemu načelniku, stvarniku, ki ga bo — tako upamo — kronal z 'večno slavo.
Pogreb pokojnika se je vršil v ponedeljek ob 4. uri popoldan, h kateremu so prihiteli uniformirani trije Zvezni zastopniki iz Ljubljane ter telovadci iz Logatca in Cerkna. Zastopani so bili tudi vsi bližnji odseki, Spodnja Idrija in Žiri, kateri so se korporativno udeležili pokojnikovega pogreba. Na čelu je korakala mestna godba, za to telovadci, najprej Zvezne zastopstvo, ki je nosilo Zvezni venec, drugi odsekov venec so nesli trije tukajšnji telovadci, za katerim je prišel venec »Katoliške delavske družbe«, ki se jc pogreba udeležila z zastavo, ter venec družbe presv. Srca Jezusovega. Za njimi so se uvrstili drugi venci, potem petnajst uniformiranih telovadcev, na čelu jim tukajšnji načelnik. Za uniformiranimi telovadci so stopali neuniformirani, katerih je bilo prav veliko. Ker je bil rajni pisar, so ga nesli pisarniški uslužbenci v svoji uniformi, za katerimi se je uvrstila dolga vrsta vernega ljudstva. Ko so prinesli pokojnika v cerkev, so zapeli cerkveni pevci žalostinke, kakor tudi pred hišo žalosti in na grobu. Ko so ga zagrebli, je kaplan brat Zevnik v lepem nagrobnem govoru vzel slovo od dragega tovariša.
Dal Bog, dragi brat, da takrat, ko bodo angeljske trobente zapele človeštvu zadnji nastop, božje povelje združi vse tvoje brate zopet s teboj, da bodo, kakor so bili na zemlji bojevniki Gospodovi, v večnosti deležni Njegovega zmagoslavja nad zlobo in bolestjo! Počivaj do tedaj v miru!
Z. T. O.
Nova telovadna odseka sta se ustanovila v Šmartnem pri Litiji in v Selcah v selški dolini. Snuje sc odsek v Crešnjici v selškem okraju. Ker obširnejšega poročila nismo še dobili, ne moremo več naznaniti.
Revizija se je že izvršila na Brezjah in v Škofji Loki.
»Swlat S!o\vanskl« (prva številka let. 1909), največji slovanski mesečnik, je objavil članek »Mladosti«: »Kam plove naša mladina?« To dokazuje, da jc naš list veliko upoštevan in je našel pot tudi že med brate Poljake.
Vič.
Prerojenje.
Najbližje Ljubljane ste, pa se nič ne oglasite v »Mladosti«, tako nam boste znabiti očitali. To očitanje deloma res zaslužimo. Pa saj nismo imeli tudi sporočiti kaj posebnega. Mrzla zima, ki nas ne pusti tetovadit na prostem, pomanjkanje telovadnega prostora, orodja in druge neprilike bi nas bile kmalu pogreznile v neljubo spanje. Križem rok pa tudi nismo držali, Telovadili smo do Božiča dvakrat na teden. Zdaj nam je prostor vzet, ker so ga porabili za šolo. Zadovoljiti se moramo z društveno sobo v župnišču. Bolj mala je za telovadbo, pa bolje nekaj kakor nič. Za nabavo telovadnega orodja smo uprizorili dvakrat igro: »Dedščina nehvaležnega sina«. Gledalci so nas laskavo pohvalili.
Z novim letom je prišlo v naše vrste novo življenje. 10. januarja jc imelo »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« občni zbor. V odbor so prišli za mladino vneti možje in mladeniči, ki so takoj pri prvi seji marsikaj koristnega ukrenili za društveno življenje. Pri tej priliki smo si tudi mi izvoljji nov odbor. Soglasno smo si izvolili: za predsednika J. Jezeršek, podpredsednik Fr. Sušnik, tajnik J. Tribušič, blagajnik J. Pavlič, načelnik Fr. Pavlič, podnačelnik Fr. Knez.
17. januarja bo v zgodovini našega odseka zaznamovan kot dan prerojenja. Priredili smo predavanje, in sicer nam je predaval brat urednik »Mladosti«. S svojim res bratskim govorom nam je pridobil zopet nekaj novih bratov. Da nas še bolj utrdi in vpelje v društveno življenje, nam je obljubil, da bo prišel med nas vsak teden enkrat (kar je že enkrat storil) skozi cel mesec. Tudi brat Zvezin načelnik nam je obljubil, da pride vsaki teden med nas. Na »Mladost« smo se skoraj vsi naročili. Z denarjem, ki smo ga dobili za igro, smo si kupili rog. Trobentača imamo tudi. Pisali smo na Češko po drog. Tudi v petju in tamburanju se bomo v kratkem poskusili. Pripravljamo se na novo igro »Občinski tepček«. Z dohodki bomo nekaterim bratom preskrbeli čepice. Še mnogo epih sklepov smo naredili te dni, pa vam jih bomo sporočili, ko jih bomo že izvršili. Tako, dragi bratje, vidite, da nočemo za vami zaostati, ampak gremo tudi naprej. Bratski Na zdar!
Sestanek goriških odsekov.
Proti alkoholizmu. — Poročilo posameznih odsekov. — Redni vsakomesečni se tanki.
Na dan Svetih Treh Kraljev dopoldne so se zbrali v »S. K. S. Z.« v Gorici zastopniki goriških telovadnih odsekov. Bilo je zbranih nad dvajset zastopnikov. Zastopani so bili odseki Gorica, Miren, Št. Andraž in Št. Ferjan. (Podgorski odsek pomotoma ni bil obveščen.) Sestanek je imel v prvi vrsti namen utrditi notranjo organizacijo odsekov. Zato so se odseki udeležili le po članih odbora m nekaterih drugih mladeničih.
Dr. Capuder je najprvo opozarjal na bistvene naloge telovadnih odsekov: gojiti v mladeničih lepe vzore, značaje, poštenost in treznost. Na podlagi izkušenj, ki smo jih tupatam doživeli pri posameznih nastopih v javnosti, je opozarjal na hibe, ki se jih morajo člani mladeniške organizacije ogibati. Zlasti morajo paziti, da se po naših odsekih ne razširja alkoholizem! Tega moramo zatirati.
Nato so se vršila poročila posameznih odsekov. O g o r i š k e m odseku je poročal brat Kremžar. Odsek trpi posebno na slabih finančnih razmerah. O m i r n -s k e m sta poročala brata načelnik Mrevlje inšpa-c a p a n. O štandrežkem brat blagajnik, o š e n t -f e r j a n s k e m brat načelnik T e r č i č. — Iz poročil vseh teh odsekov je razvidno, da odseki dobro delujejo, da se skrbi posebno tudi za duševno izobrazbo in zabavo z raznimi prireditvami. Vsled tega je tudi finančna stran odsekov dobra, razun goriškega, ki nima sedaj nobenega prostora, kjer bi kaj priredil. Telovadnica pa ni za take prireditve. — Povdarjala se je tudi važnost »Mladosti«.
Marsikaj važnega se je tu še sprožilo, kar se bo na prihodnjih sestankih obravnavalo. Sestanki se bodo vršili odslej naprej vsak prvi praznik v mesecu. Ker pa je prihodnji mesec na Svečnico neki drugi zadržek, se bo prvi prihodnji sestanek vršil v nedeljo dne 7. februarja v $S. K. S. Z.« v Gorici. Za ta dan se izjemoma preloži vaditeljska telovadba, ki je sicer vsako nedeljo v telovadnici goriškega odseka. — Meseca marca ho potem sestanek na praznik Sv. Jožefa. Poleg teh ožjih sestankov bi bilo dobro, da bi se od časa do časa zunaj po odsekih prirejali večji telovadski sestanki. To nas bo krepilo v naših bojih. Nazdar!
Trnovo.
Tiho delo.
Dozdaj nismo imeli kdovekaj posebnega poročati; kajti v začetku je treba le tihega dela, da se življenje pačasi spravi v pravi tir. Telovadili smo vsako nedeljo in včasih tudi kak praznik po eno uro in pol, včasih tudi nekoliko več. Udeležba pri telovadbi je precej različna, ker slabo vreme, postimo naša huda burja ovira fante, da ne morejo tako lahko priti iz precej oddaljenih vasi; vendar pa smo zadovoljni za zdaj tudi s temi uspehi. Telovadimo po malem tudi že na drogu in bradlji.
V	nedeljo, dne 10. t. m. je uprizoril telovadni odsek igro »Zamujeni vlak« poleg par pevskih točk, ki so jih zapele naše cerkvene pevke. Udeležba je bila precej povoljna kljub slabemu vremenu. Zdaj že pripravljamo drugo igro. Tako se počasi razvija naš telovadni odsek in življenje v njem. Obeta se nam še precej krepkih mladeničev, ki bodo pristopili v naš odsek. Posebno poletu, ko je vse bolj ugodno za naše oddaljene kraje, bo udeležba pri telovadbi gotovo boljša in tudi novih udov si borno nabrali.
Vse, kar je poštenih fantov, naj gre v naš odsek, potem bo življenje še živahnejše in sadovi vidnejši. Na zdar!	__________
Šl. Vid.
Za danes samo številke!
V	nedeljo, dne 24. t. m. smo imeli pri nas občni zbor dveh najvažnejših izobraževalnih organizacij, B. P. čitalnice in telovadnega odseka. Ne bomo poročali o važnih in veselih sklepih, ki so se napravili na teh občnih zborih. Podali bomo samo nekaj suhih številk iz poročil. Saj številke same mnogo govore, tako smo čuli. Tudi naše številke govore mnogo. Tajnik brat Erman je poročal, da je imel odsekov odbor v preteklem letu 50 sej. Članov je 72. Načelnik brat Zavodnik je podal sledeče številke:
Telovadcev je sedaj 44. Naraščaja 68. V letošnjem letu so telovadili vsi člani skupaj 208 ur. Telovadcev se je udeležilo teh ur vsegaskup 7280. Zamud je vseh 1654, od teh 324 opravičenih. Povprečni obisk na uro 35. Naraščaj je telovadil v celem letu 105 ur in se jih je udeležilo 3360; povprečni obisk na uro 32. Odsek je priredil eno javno telovadbo in en vzoren nastop. Izletov je bilo pet in sicer: prvi na Šmarno goro z ljubljanskim odsekom; bilo nas je 28. Drugi na Vič; 32_ telovadcev. Tretji na Brezje; 6 telovadcev; četrti v Šmartno pod Šmarno goro; 44 telovadcev; peti v Presko; 74 telovadcev s Šmarčani.
Javnih telovadb sc je šentviški odsek udeležil 6. Prve v Ljubljani 25, druge na Vrhniki 15, tretje »Zvezne« v Škofji Loki 35, četrte v št. Vidu 39, pete na Viču 1, šeste v Mengšu 1 telovadec.
Telovadbo imamo vsak teden, v ponedeljek vaditeljski zbor, od osme do desete ure zvečer, v torek in petek za člane od osme do desete ure zvečer, v četrtek in nedeljo od četrte do šeste ure popoldan za naraščaj. Vaditeljski zbor je imel 13 sej. Vaditeljski zbor šteje 16 članov. Od vaditeljskega zbora hodi po en vaditelj poučevat vsak teden telovadbo v Presko in Šmartno, in sicer v Šmartno ob sobotah, v Presko pa v sredah in nedeljah. V ponedeljek pride tudi en vaditelj s Preske k nam učit se telovadbe, iz Šmartna pa po dva ob pondeljkih in petkih.
Telovadci imajo tudi dva trobentača. Telovadno orodje: 1 drog, eden je naročen, 1 bradljo, 1 kozo, 1 skok, 4 pare ročk za stoje, 2 lestvici, 2 blazini, 2 skakalni lestvi, 30 ročk in 4 palic.
Brat blagajnik je poročal, da je imel odsek v preteklem letu 1018 K 26 v dohodkov, 708 K 48 v stroškov; preostanek v blagajni znaša 309 K 78 v. Odsekovo premoženje pa znaša 1538 K 19 v.
Odbor se je izvolil sledeči: Predsednik brat župnik V. Zabret, načelnik brat Zavodnik, odborniki :Fr. Vovko, St. Erman, Grolih, Čepelnik, Šušteršič. Na zdar!
Vrhpolje pri Vipavi.
Pomladni klici!
Kmečki fant iz Vrhpolja nam poroča takole:
V nedeljo, dne 10. januarja, je vrhpoljska učiteljica gospodična M. Uršič predavala v dvorani izobraževalnega društva o telovadbi. Zbralo sc je precej mladeničev še več pa deklet, ki so z velikim navdušenjem vzpodbujale in nagovarjale fante, naj se vpišejo v telovadni odsek, kar se je tudi zgodilo. Nato je gospodična učiteljica začela predavati. V prelepih in navdušenih besedah nam je začela razkladati pomen telovadbe. Kaj je telovadba? čemu se telovadi? kako zdravo je telovaditi. Nadalje je povdarjala, kako zdrava in potrebna je telovadba za dekleta. Z velikim navdušenjem so sc skoro vsa navzoča dekleta vpisala v telovadni odsek. Gospodična učiteljica je agitirala tudi za naš ponos in diko, za »Mladost«, na katero sc jih je tudi veliko naročilo. Sedaj nas hodi nekoliko fantov v vipavsko telovadnico učit se telovadit. Naučili smo se nekoliko korakati, potem tudi nove štiri proste vaje; še precej dobro. Tudi na orodju nam gre novincem še precej dobro. Zato pa, fantje vrhpoljski! imejte pogum in hodite z nami v vipavsko telovadnico toliko časa, dokler sami ne ustanovimo telovadnega odseka! Ce stvar ne napreduje, kakor bi morala, so tegf, krivi le starokopitneži v našem kraju, ki pravijo, da »telovadba ni za kmeta«! Najbolj so vneta dekleta, ki tudi v drugem oziru korakajo pred fanti! To naj nam da poguma, da se ne pustimo prekositi in se lotimo pravega ljudskega dela ter izobraževanja slovenske mladine. Upamo, da bomo odsek ustanovili, kadar pride spomlad. Takrat pride tudi za nas vigred, in z njo novo življenje. Nazdar!
Brežic.
Tudi pri nas gre!
Brezdvomno že mislite, gospod urednik, da je naš telovadni odsek zaspal, ker tako dolgo nič ne poročamo o našem delovanju. Še bedimo in tudi delamo. Vzrok pa, da nismo nič poročali, je ta, ker se ni nič posebnega zgodilo. — Pri vsem tem pa ima že tudi naš mladi odsek svojo zgodovino. Takoj prvi 14 dni je odpadlo pet bratov. Vsi drugi smo ostali zvesti ter še precej pridno prihajali vsak teden dvakrat k telovadbi. Da smo, kakor drugod, tudi tukaj morali pri raznih prilikah slišati razne zabavljivke in jih, da ni prišlo do prepirov, tiho pogoltniti, se ume samo ob sebi! — V božičnih praznikih je naše izobraževalno druuštvo predstavljalo igro: »V zadnjem trenotku.« Igrali smo izključno le telovadci. Zdi se nam, da smo si ravno s to igro pri občinstvu pridobili precej veljave in naklonjenosti. Saj sc je število telovadcev za štiri pomnožilo, tako da nas je sedaj zopet 14. Naraščaj šteje 16 dečkov. — Nismo sicer še tako trdni, kakor drugi bratje, pa premagali smo prve težave, in sedaj mora iti dalje. Zal, da še nimamo nič orodja. Drog smo že zdavnaj naročili, a ga še ni. Ko dobimo orodje, bo brezdvomno ■zanimanje za telovadbo še večje.
Dne 6. t. m. smo imeli občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Er. Potočnik, predsednik; P. Sa-lezij Vodušek, tajnik, Er. Škofič, blagajnik, L. Bohinc in A. Savelj, odbornika, R. Kleindienst, načelnik. — K telovadnemu tečaju pošlje odbor predsednika in načelnika. Nazdar!
Vaje na orodju.
K. M.
Bradlja.
A.	Višji oddelek.
1.	Opora na zgornjih lakteli in kolebanje v tej
opori.
2.	Opora na spodnjih lakteh (od zapestja do komolca) in kolebanje v tej opori.
3.	Stegnjena opora (na rokah) in kolebanje v tej opori. Skrčena opora in kolebanje v skrčeni opori.
4.	a) Iz kolebanja v stegnjeni opori v zakolebu
v skrčeno oporo, v predkolebu v stegnjeno oporo;
b)	obratno v predkolebu v skrčeno oporo (na poti v zakoleb), v zakolebu stegnjena opora;
c)	v zakolebu skrčena opora v predkolebu stegnjena opora; takoj na poti v zakoleb zopet skrčena opora, z zakolebom v stegnjeno oporo itd. (Te vaje so primeroma jako težke, zlasti če se telovadec trudi jih lepo izvajati).
5.	Ročkanje v stegnjeni opori naprej in navzdol; raznoročno in sorodno. (Tudi te vaje so precej težke, če se lepo izvajajo.)
Vse vaje pod 5. se delajo tudi v skrčeni opori.
Opomba: Prvi dve vaji sc delata sredi bradlje; tretja in četrta na koncu bradlje, s čelom proti sredi' peta po celi bradlji.
B.	N i ž j i oddelek. (Bradlja nizko).
1.	a) Skok v stegnjeno oporo;
b) iz stegnjene opore v skrčeno oporo in obratno.
2.	V stegnjeni in skrčeni opori razne vaje z nogami. (Pred- in odnoževanje itd.)
3.	(Na koncu bradlje, s čelom navzunaj.) Ležna vzpora za rokama. — Potezanje iz stegnjene lež. vzp. do skrčene in obratno.
4.	(S čelom proti sredi.) Ležna vzpora pred rokama. Potezanje iz stegnjene oiplirc v skrčeno in obratno.
n. (Sredi bradlje.) Iz opore (prečne) na obeh brad-
(desni11 hr 5nra'-0m v lcv0 ^desno) do (>P°re na lev (desni) b radijema, z obratom do prečne opore itd.
(Dalje prih.)
O skoku.
P. K.
Prvo orodje, ki ga dobi odsek, je gotovo skok. Kako tudi ne, saj je najnavadnejše in najlažje dobljivo in ne stane mnogo. Razločujemo dva skoka: na daljavo in na visokost. Pri teh skokih se rabi: nalet n a d e s k a , d v a p o k o n c u stoječa drogova in vrv. Ce imamo te tri stvari, imamo že lahko izpremembo pri telovadbi; posebno tam, kjer je več telovadcev iti malo ali pa nič orodja. Gotovo žele po vseh odsekih kake izpremembe pri telovadnih urah, kajti, čeprav se mora vsak na novo ustanovljeni odsek najbolj okleniti redovnih in prostih vaj, ki jih včasih že zaradi pomanjkanja orodja mora gojiti, sc vsak samih redovnih in prostih vaj kaj kmalu naveliča, posebno kmečki fant, ki se rad giblje prosto. Cc sc nabavijo zgoraj imenovane tri reči, je pa že pomoček tu. Polovica telovadcev vadi redovne in proste vaje, druga polovica ima orodje, skok na daljavo ali pa visočino. Oba sta enako priporočljiva, posebno za tiste brate, ki veliko sede ali sc sploh malo gibljejo, ker pri skoku sc vsak dobro preleti in pretrese.
Kakšen je skok?
Drogova, na katerih so označene številke, ki povedo visočino, postavimo dva metra narazen. Med seboj jih združimo z vrvico, ki sc da poljubno premikati, visoko ali nizko (pri prvih vajah seveda nizko). Pred to vrv se da ravno med drogovima naletno desko, za vrvjo pa blazina, da se pri skoku ne spodrsne in mehkeje skoči.
Kako se pravilno skače?
Vsak telovadec, ki hoče z eleganco izvršiti kako vajo, mora posebno paziti že na pravilen dostop k
o r o d j u. Ce opazujemo telovadbo, lahko že po pravilnem dostopu k orodju sodimo telovadca, je li on pravilno poučen o lepem izvajanju vaj na orodju ali ne. Ni dovolj, da sc vaja izvrši, ampak paziti se mora tudi ua to, kako se izvrši. Telovadec pa je izpostavljen kritiki precej, ko je vrsta nanj, da nastopi, in pa toliko časa, da zopet ne pride v vrsto. Kar velja torej o dostopu k orodju, to velja tudi o o d h o d u iz oziroma o d orodja. Sicer pa začne vsak novi telovadec sam spoznavati, kako se doseže uspeh. Toli k o v poja s n i 1 o onim, ki pravijo, da se z skakanjem ne doseže uspeha v telovadbi. Preidimo sedaj k skoku na višino.
Skačemo na višino z zatekom ali z mesta. Ce se skače z zatekom, se mora paziti, kako se teče. Teče se s kratkimi, enako dolgimi koraki. Lep skok je odvisen samo od zadnjih treh korakov; ti so tudi nekoliko daljši kot začetni. Ko se dospe do na-letne deske, se zadnji korak spoji z odpahom enkrat z desno, drugič z levo nogo, da telovadci ne postanejo enakostranski. S tern odpahom se moraš pognati v visočino, noge dvigniti v prednos in v tem trenotku zleteti čez. vrvico. Cim večja je visočina. tem močnejši mora biti odpah z nogo, kajti ta odpah je vzrok, da se dvignemo pred vrvico in potem v loku skočimo na drugo stran.
Ni pa dovolj, če skočimo čez vrvico; gledati moramo, da se po skoku postavimo lepo v temeljno postav o. Gotovo je, da se morajo pri takem zaletu noge upogniti, ko se skoči, (namreč že na tleh) paziti pa sc mora, da se skoči vedno le na prste, ker, če se skoči na peto, sc celo telo neprijetno pretrese kar pa tudi ni zdravo. Pri tem počepu se mora paziti, da se ne nagnemo preveč naprej, ker se lahko zgodi, da pademo. Da sc tega izognemo, moramo precej, ko se telo pomakne čez vrv, roke o dr oči ti. To pa zaradi tega, da sc telo hitreje ustavi, drugič pa tudi zato, da se telo obdrži v lepem položaju (križ izlekojen). Nepravilno in nepraktično je, kakor se je včasih gojilo pri skoku, p red ročen je, kajti pri tem se je telo še bolj nagnilo naprej, in moral si biti zelo izurjen, če si se hotel ohraniti v ravnotežju.
Kar smo povedali o dostopu k orodju, to moramo poudarjati tudi pri odhodu od orodja. Ce se vaja lepo izvrši in če je lep tudi odhod, napravi to silno lep vtis fine in elegantne telovadbe, kar na gledavce najbolj vpliva.
Skok v daljavo.
Kar je povedano o skoku v visočino, velja ravno-tako za skok v daljavo, s tem razločkom, da se tukaj drogova popolnoma nič ne rabita. Seveda se morajo v začetku telovadci vaditi skakanja z malo dolžino, pozneje pa čedalje delj.
ludi pri tem skoku je dvojen način skakanja: z zatekom in iz mesta. Pri prvem skoku smo obravnavali samo skok z zatekom. Zdaj hočemo omeniti tudi skok z mesta.
Telovadec prikoraka popolnoma na rob naletne deske ter se postavi v p o z o r. Z mesta preskočiti večjo razdaljo, je seveda težje, kakor pa z zatekom. Da se pa brez zateka dobi precejšnji odpah z obema nogama, je odvisno od počepa in od močnega v z k 1 o n a. Telovadec počene ter se požene v poševni vzklon (naprej) in zasiguran je, da doseže povoljne uspehe, če si utrdi mišice v stegnih, kajti le od teh je odvisen ta skok. Tudi tu se morajo roke o d -ročiti, da je skok boljši.
Skok, naj bo na višino ali daljavo, je le tedaj lep, če je pravilen. Zelo sc motijo oni, ki mislijo, da pri javnih telovadbah nastopajo samo taki telovadci pri skokih, ki na drugem orodju niso zmožni. Ne, to ni res. Ravno pri skoku se mora važnost polagati na to, da sc za skok odberejo taki telovadci, ki znajo upoštevati p amen orodja. Ce bi bil skok tako zaničevano orodje, bi potem ne tekmavali na njem najboljši skakalci, ki dosežejo občudovanja vredno visočino ali daljavo.
	j i ©:—i|fi]		i|i||c=@=]
	
	
k	>	Trgovina
©
©
Stari trg 10. -- LJUBLJANA - Stari trg 10.
©
©
©
n
©
ima v zalogi sledeče telovadske = potrebščine —
čepice s peresi, telovadne
hlače, srajce in čevlje, - —
pasove za uniforme, znake.
Priporoča tudi svojo bogato
zalogo klobukov in čevljev.
Svoji k svojim!
&
n
©
©

Katoliška Bukvama
— v Ljubljani ------
priporoča
in dopošlje popoln
imenik knjig in muzikalij vsakemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Za društveno porabo omenjamo še posebej:
Blagajniška, tajniška in knjižničarjeva knjiga vsaka vezana po .	. . K 8"50
Pravila za katol. slovenska izobraževalna in podobna društva, ki mesečno pobirajo prispevek svojih članov lega	»	—'SO
Glavna knjiga za »Čebelice« vezana . .	»	9'—
Blagajnikova knjiga za »Čebelice« . . .	»	4"90
Hranilna knjižica za »Čebelice* 100 izvodov	»	8-—
Mesečni zaključek za »Čebelice« lega .	» —'60
Statistika za telovadne odseke vsaka
knjižica.................................»	—-80
Stroj A., društveni govornik I. zvezek	»	3-—
Podlesnik L, Knjigovodstvo I. del. Knjigovodstvo za društva, »Čebelic«, mladeniče in gospodarje vezano ................ »	3"20
Podlesnik L, Knjigovodstvo II. del vez. .	»	6’90
Zahtevajte natančne imenike.
rNa vseh razstavah naj-višje odlikovana tvrdka!
je uredila celotno več 100 telovadnic.
Edina češka tovarna za vzorno telovadno orodje, na !!	stroje in benzinmotor.	I!
Br. Vlnđirš & spol, na Smiho»em
::	(Praga).	::
Priporoča se sl. telovadnim odsekom in šolam za popolno in vzorno urejevanje telovadnic, kakor tudi za izdelbo močnega in elegantnega telovadskega orodja po priznanem sistemu. Uredi domače telovadnice, izdeluje orodje za športne igre, različne novosti, bradlje, konje, koze in drugo težje premično telovadsko orodje s patentiranimi originalnimi napravami za lahko in hitro premikanje in prenašanje orodja, patentirane lestvice z železno konstrukcijo, prirejeno za pomikanje z varnim patentiranim ustavljenjem v poljubni višini in legi.
Poprave in prenarejanja se hitro in po ceni izvršijo. Sploh so cene zmerne.
Plačilne pogodbe po dogovoru. Ceniki in | * proračuni brezplačno in franko.
XI	%
Manufakturna trgovina
Fr. Regorschek
Stritarjeve ulice št. 3.
Ustanovljeno 1867.
Ima v zalogi blago za telovadne srajce in žnore za surke; priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo sukna, platna in manu-!!	fakturnega blaga.	!!

Razširjajte -	-	- gA
priporočajte
agitirajte za
,MLADOST1
rp	sn£j
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista ,Mladost/
Tisk ,Katol. tiskarne6 v Ljubljani.