.......... PROSVETA * t * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniikl in upravnllki prostori: 26S7 South Lawndal« A v«. Offioa of Publication: SM7 South Lawndal« Ave. Telephone, Rockwell 400« LETO-YEAH XXXIV. Cana lirta J« $6.00 __ ____mmtUr January U. IMS. at the paet-ettloa et Alee««, ntteof. uader the Act of Concraaa el Marah a. im. CHICAGO. ILU PETEK. 4. DECEMBRA (DECEMBER 4). 1942 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER SM Aocaptanca for mailing at special rate of poatafa provided for In section 1103, Act of Oct t, 1117, authorised on June 4, 101«. Nova ameriška zmaga v pomorski bitki pri Guadalcanal!! ase Enote bojne mornarice potopile devet japonskih ladij, med temi dva transporta z vojaštvom vred.—Zavezniki presekali glavno cesto, ki spaja Tuniz z Bizerto, in izolirali nemške in italijanske posadke. Mussolini priznal, da je Italija izgubila 162 bojnih ladij in 400,-000 vojakov od začetka vojne.—Rusi naredili nadaljnje luknje v nemških bojnih črtah Washington. D. C« 4. dec.—V srditi pomorski bitki, ki se je vršila zadnji pondeljek v bližini Guadalcanala, največjega otoka Solomonove grupe, so enote ameriške mornarice potopile devet japonskih ladij, med temi štiri rušilce, dve križarki, dva transporta in eno tovorno ladjo. Več tisoč japonskih vojakov je utonilo. Mornarični deportment poroča, da so Japonci potopili eno križarko, nekaj ladij pa poškodovali. To je bila prva pomorska akcija pri Solomonovih otokih od 14. novembra, ko je ameriška mornarica potopila 28 japonskih ladij in poškodovala deset drugih. Japonsko brodovje je skušalo izkrcati nove čete na Guadalcanal^ ki je v rokah ameriških pomorščakov. Poskus se je ponesrečil. V praskah na tem otoku so pomorščaki pobili nadaljnjih 100 japonskih vojakov v zadnjih dveh dneh. London. 4. dec.—Zavezniki so izgubili šestnajst ladij pri trans-purtaciji in izkrca van ju vojaških "Tet v severni Afriki, še gl&šl uradni komunike. Med temi je bilo pet ameriških transportov. Za to izgubo so se maščevali s potopom 25 osiščnih ladij, 30 podmornic in uničenjem 84 bojnih letal. Zavezniške izgube sp malenkostne, če se upošteva, da je bilo 850 Jadij in parnikov udeleženih v ti ansportaciji in izkrcanju vojaških čet v severni Afriki. Poročilo z afriške fronte pravi, da so ameriške in britske čete odbile nov osiščni napad na svoje pozicije pri Tebourbi in vrgle sovražnika nazaj z velikimi izgubami. London, 3. dec. — Ameriške oklopne kolone so odbile največji osiščni napad na svoje poziciji' in vrgle sovražnika nazaj z velikimi izgubami. Zavezniške fcte prodirajo naprej proti Tu-»mii, glavnemu mestu, in Bizer-ti mornarični bazi, pod zaščito Hint Hritske bojne mornarice tn letalske sile. iščni napad je bil odbit v blizini Tebourka, železniškega križišča, ki leži 20 milj zapadno '«i Tuniza in 35 milj južno od Bizorte. Zavezniški glavni stan pravi, da je osišče utrpelo velike izgube, Poročilo iz Maroka, ki pa še ni uradno potrjeno, pravi, da so «¡vozniki presekali glavno cesto, kl iKija Tuniz z Bizerto, v več kar pomeni, da so nem-m italijanske vojaške po-obeh mestih izolirane. I »rotilo omenja ljute bitke k'1'ci Djedejde, 12 milj za-|">d Tuniza, in pri Mateuru, >J južno od Bizerte. Bombe, jih metali ameriški letalci, '•ubile več nemških tankov p'. I>j«'ja Možnost jt, da Hitlerjevi agentje operirajo tajne rs-diopoataje v skritih krsjlh dežele Naciii kaznovali francoeko meeio New York, 3. dec -Radijsko poročilo Iz Vlchyja pravi, da je bilo francosko mesto Dijon kaznovano zaradi napada na nemškega vojaškega častnika. Nacijske avtoritete so mu naložile denarno kazen 10,000,000 frankov. Kanada omejila produkcijo civilnega blaga Ottawa, Kanada. I. dec.—Premier W. L. Mackenzie King je naznanil nadaljnje omejitve produkcije civilnega blaga, da -ae poveča produkcija orožja in streliva, On je naxnanil uatanovi-tev pooebnega «idbora s oblastjo premeščanja delavcev v indue-trije, ki ao udeležene v produkciji vojnega materiala. Ameriške čete prihajajo v Indijo New Delhi. Indija, 3. dec — Nadaljnje ameriške čete ao dospele v Indijo in ae pridružile onim, kl ae nahajajo tamkaj. V Indijo prihajajo tudi ameriška letala in piiotje. Več pilotov je bilo poalanih v Cungklng. kjer zdaj vežbejo kitajeke letalce. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ort.n of and published by Starana National MU SocUty Naročnina sa' ZdruUn« driavt (isven Chica«a) Is ganado SS.00 na Isto. S3 00 sa pol tola. II 50 »a ¿«trt loto; sa Chicago in Clcoro S7.M sa ooto loto, S3.7» sa pol lota) sa iaosstnslvo HM. Subscription r*t«§: for tbo Unitod S tata« (oxcopt Chicago) and Canada M JO por foar. Chicago and Clcoro 17.10 par yoar. foroign • 00 por yoar. I oglasov po dogovoru —Rokooiai dopisov in nonaročonih člankov so no vračajo Rokopisi literarno t sobi— (črtico, pevssti. dramo, posmi itd.) so vrnofo poiiljatalju la v .lučaju, te Jo priloiil poštnino. Advertising r«to« on agr«omonL—Manuscripts of cwaiwunif Hons and unsolicited articles will no« bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will bo returned la sender only when accompanied by self-addro««ed and stamped envelope. _ » Naslov na vso, kar Ima stik t listom: PROSVETA ' 2167-51 So. Lawndale Av«„ Chicago, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi is« Datum v oklepaju na primer (December 31, 1942), poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovil« Jo pravočasno, da ae vam list ne ustavi. Osemnajstletni državljani Na priporočilo predsednika Roosevelta je kongres znižal vojaško starost na osemnajst let. To se pravi, da mladeniči, ki dovrše osemnajsto leto starosti, bodo zdaj podvrženi naboru za vojaško alužbo. Doslej so bili podvrženi šele z 21. letom, to je v starosti, ko postanejo polnoletni državljani in dobe volilno pravico. Z znižanjem vojaške starosti na osemnajst let se je takoj pojavilo vprašanje znižanja polnoletnosti. Nešteti pravijo: "Če je osemnajstleten fant dober za vojaka, torej za obrambo dežele, zakaj ne bi bil dober tudi za volllca? Če je dovolj pameten za vojskovanje, čemu ne bi bil tudi dovolj pameten za sodelovanje v upravi dežele In za Izvrševanje vseh državljanskih pravic?" Seveda se je takoj oglasila opozicija, katera pravi, da za streljanje je dober tudi desetleten deček, toda kdo bo otroku zaupal glasovnico ali ga celo izvolil za župana mesta kot je recimo New York? Demokracija ni za otroke! Opozicija je torej postavila argument, da za državljanske pravice In dolžnosti nI dovolj popolna telesna razvitost In močna fizična postava, pač pa tudi dozorela pamet, ki zna razsoditi, kako in kaj. To ne velja samo za mladeniče, temveč tudi za dekleta, ki bi z znižanjem polnoletnosti avtomatično tudi postale enakopravne državljanke in volilke z osemnajstim letom.' Ts argument slabo drži. Če je dozorela pamet merilo za državljanstvo, je osemnajstletnik (aH dekle) lahko prav tako bistre pameti kot je tri leta kasneje, ko avtomatično postane državljan; v treh letih nI dosti razlike, čeprav je res, da v tej starosti še ni dosti izkušenj. Je pa ogromno število deklet, ki so v osemnajstem letu že omožene in matere—ki so v tej starosti že delavke v plsar-nsh, trgovinah in tovarnah; prav tako so mladeniči te starosti v neštetih primerih uposlenl v produkciji potrebščin. Ako so dobri za delavca—poleg vojaka—zakaj niso dobri za volllca? Na drugi strani pa ni malo mož in že ni, ki akozi vse svoje življenje do visoke starosti obdrže—otroško pamet, nimajo samostojne razsodnosti ln capljajo za drugimi kot otroci. Mi bi prej zaupali glasovnico msrsikateremu osemnajstletnemu fantu in dekletu, kakor pa osemdesetletnemu možakarju, ki je vse svoje življenje volil po nasvetu svojih "bossov" ln nikdar po lastnem prepri tanju!— Demokracija ni za otroke, to je res—za šolskoobvezne otroke, kakor nI za odraslo deco na možganih, čeprav so starci in starke. ' Zelo pa je potrebno, da se mladina od petnajstega leta dalje vadi v demokraciji. V tej dobi ima doraščajoča mladina v ogromni veČini še "odprto pamet," to se pravi, ds še vedno sprejema nove ideje In zavrača prejšnje~-kar je nemogoče pri odraslih ljudeh, ki so zaprli svojo pamet vsaki novi ideji. Volilni zakoni, ki so po vseh državsh naše republike enaki glede starosti, priznavajo, da za kandidata je treba nekaj Izkušenj, katere niso potrebne za povprečnega volllca. Nihče na primer ne sme kandidirati za kongresnika, ki ni izpolnil 25. leta, senstor mors biti star vsaj 30 let in predsedniški ksndidat mora Izpolniti 35 let. To je |>ametna uredba, kljub temu Je že nešteto "otrok" prišlo v.kongres in tudi v Beli hiši je že bil ne samo "otrok," pač pa tudi "psiček. * Oni, ki ne zsupajo mladini, so nekoč nasprotovsll ženskam, da bi volile, češ—da Je ženska le "pol državljana," ki Je dobra le za kuhinjo in cerkev. Kako grdo ao ae blamirali, vidimo danes, ko Američanka voli že 22 let in tiste katastrofe, kstero so napove-davali z uvedbo ženske volilne pravice, še nI bilo. Prav tako se bodo blamirali glede oaemnajstletnih volilcev in volilk. Revolucionarni očetje, ki so drugače bili ailno revolucionarni in nupredni, »o ob ustanovitvi Združenih držav poverili volilno pravico le onim, ki so plačevali kakšen davek, to je poacetnlkom; navaden te>ak. ki ni imel nobene lastnine, ni amel voliti. Takšna je bila ameriška demokracija ob svojem rojstvu, smpak dan jc*že toliko dorasla, da /aupa vsakomur, ki izpolni 21 let. Ni daleč čas. ko bo /aupalu Ae mlajšim. Pravični h» bilo da se v»a mladina brei izjeme šola do oaem najetega leta Načrt ki ga je |x>stavt!a nkaška univerza, je hvalevreden: š«t Irt osnovne šole. tri leta srednje šole ln tri leta višje šole za vsakogar' To hi trajalo od šestega do osemnajstega leta. • Z osemnajstim letom, ko hi bilo šolanje končano, pride polnoletnost x vsemi državljan»kimi pravicami in dolžnostmi in mladi državljan ali državljanka ure p,,t«.m na delo, v službo ali kamor hoče. To ne pomeni, da bi vsi d«xki in deklice študirali za profesorje, zdravnike ali advokate. Dvanajstletno iolanje bi bilo le pripra va splošna izobrarba ali podlaga *e vse mogoče življenjake nalo-ge. ne p« za špet ialiste Kdor bi hotel biti specialist v tej ali oni profrsijt, rnsnač pa vsi želijo našim bratom v Sloveniji, da dobe republlkanako formo vlade Želja nas vssh dobrih ameriških Slovencev j« ali }rt morala biti da pomagamo svojim bratom ln sestram v stari^ domovini. In je tudi naša dolžnoat, da delujemo ri te celo prerokujejo, da bo tega krvavega plesa konec v pri hodnjem letu. Ds bi se le res u-resničile te napovedi. Dolgo več Itak ne more vzdržati nacizem, kajti breme Je posulo preogrom-no tudi za nacijsko pošast. Hrbtenica jI Je že pričela kloniti. Mt pa moremo biti pripravljeni, ds bomo Ishko pomagali poleg svoji novi domovini Ameriki tudi svojim ubog «m rojakom v stsri domovini s gmotnimi prispevki Kajti potreba bo velika Saj čitamo poročila, da je. vse uničeno v naši rojstni zemlji. Do sedaj smo ameriški Slo-| venci spravili skupaj še ne $40,-000 Bore malo , . . Menda smo predaleč, da nas ne doeeže glas naših lastnih bratov, sester, staršev, ki obupno prosijo pomoči In nam kličejo: klu- % članov gospodarskega ba SD tudi pri SNPJ. Dalje Že sedaj vabim vse zastopnike društev in klubov, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje naše postojanke JPO-SS, ki se vrši 20. dec. ob dveh popoldne. Na tej seji boste slišali poročila delegatov o slovenskem kongresu. Letna seja družbe Slovenskega doma se bo letos vršila 27. dec., začetek ob petih popoldne. Pridite, da boste slišali poročila vaših direktorjev, da boste dčli, kako se pri Domu gospodari Malt Vogrlch. 2 previsoki davki v Judeji. In če|tako je tudi reka dobila Nekaj o modrem Salomonu Clevoland. — Nekoč je bil postavljen velik " kamniti pes, o katerem legenda govori, kadar je zalajal, da so ga slišali iz Dana v Biršebo v južni Palestini. To je nekje tam ali "blizu" tam, kjer je sedaj vojna med Romme-lom in Angleži. Če je pes res lajal mli'ni, Je za učenjake uganka, ker pes je bil izklesan iz trdega kamna. Nekateri računajo, da so ga izklesali Felicijani že 1500 let pred Kristusom dočim trdijo drugi, da je bilo to delo modrega Salomona, ker je hotel ustreči svojim ženam. Vam moram povedati, da ga je tudi modri Salomon lomil kljub temu, da se njegovo ime blišči v bibliji. Če bi danes živel v Ameriki, bi ga vlada obtožila bigamije, kajti imel je nič manj kot tisoč žen. Za današnjega ubogega ameriškega delavca je to 990-krat preveč. Kljub temu so Salomona vse ženske ljubil«» ker učenjaki nikjer ne trdijo, da ga je katera tožila «a "divorce". Če je bil res zvest vsem svojim tisoč ženam, nam ne pove zgodovina, niti sveto pismo. Lahko pa, da si je modri Salomon poželel včasih tudi kaj "frišnega", ampak tudi o tem sveto pismo nič ne pove. ' Vedite tudi, da je bilo od teh 1000 žena 700 princezinj, 300 pa navadnih kmečkih žena. In slednje so lahko ovce pasle, kakor ona naša dekleta, ki ao prikorakale v Ameriko za nami hrabrimi možmi. Samo naša dekleta so krave pasle, dočim so Izraelci gojili le ovčad, ker pišejo v svetem pismu le o ovcah in jagnje-tih, koštrumov ali kozlov ne o-menjajo. t • r "Zakaj js U dedec imel toliko bab?" — me je pobarala dn-gava Johanca. Imel je vzroke kot modrijan. Imel je majhno kraljestvo ln močne militaristlč-ne sosede, kajti tudi takrat so že živeli Hitlerji in MuSsollniji. In tako si je miral Salomon pomagati na praktičen način. Kot monarh po poklicu je potreboval zaveznikov, kot jih je potrebovala Jugoslavija, Madžarska, Ru-munlja ali Bolgarska. In ker Je kralj Salomon vedel, di ima njegov bližnji sosed, velik monarh, hči, jo je zasnubil, da dobi zaveznika. In tako ai je pridobi val zaveznike ln njegov harem je raatel Ker je bil Salomon moder, je seveda vedel, da as bo zameril Jehovi, ker je imel preveč žena, daai je skušal vse zadovoljiti. Če bi ae to danes zgodilo, ko imamo cel kup ver in tudi spoved, bi ti bili vsi grehi odpuščeni Ampak to je bilo davno pred o-, no vero, ki zna grehe odpuščati. bodo nalagali visoke davke Chicagu, se lahko zgodi, da se bodo "premufali" v Cleveland na East 105th street in Monrison ave. ✓ Ampak Salomon je znal ljudi tolažiti, čdš, da je ceneje rediti njegovih tisoč žena kot pa se vojskovati, kajti v miru niso življenja v nevarnosti, marveč se še pomnožujejo, dočim v vojni padajo. Recimo, da je Salomonu vsaka žena rodila dva dečka, kar bi bilo že dva tisoč vojakov. Je pa še druga plat zvona. Trgovina se je povečala, ko je imel kralj vedno več zaveznikov. V njegovi državi je bilo dovolj dela brez WPA in je gospodarsko napredovala, čeprav ao se bogatini jezili, da so previsoki davki. In to imamo tudi mi v Ameriki, kjer najbolj kritizirajo oni, ki največ dobička napravijo, dočim smo mi mezdni delavci tiho ali pa samo natiho mrmramo. Seveda se je Salomon bal tudi svojih žena, da bi mu ne delale preveč preglavice. Hotel jih je zadovoljiti, in to posebno še, ker so bile različnih narodnosti in ne samo Judovke. Le pomislite ve ženske, kakšne preglavice so v hiši, če je ona Gorenj-ka, on pa Dolenje, ali on Štajerc, ona pa Kraševka. In kaj šele Salomonovem haremu! Izraelci so bili veliki nasprotniki psov. In če bi bil Salomon dovolil Felicijanki ali pa Egip-tovčanki, da bi bila na vrvici vodila malega kužka, bi bil o-genj v strehi. In če bi ji bil le nabavil lesenega psička pasme "buli," bi se IzraelČanke kregale, posebno pa še bolj postarne ki so že mislile na smrt in bile skrbeh za svoje duše. Pa tudi so čitale v svetem pismu stare zavese ono poglavje, ki pravi: "O-ni, ki bodo uživali jereboame (egiptovska živalica podobna miški), ga bodo psi požrli. Oni ki bodo uživali bikovo meso, ga bodo psi požrli. Oni, ki bodo rujno vince pili, mu bodo psi kri lizali. In psi bodo požrli Izabe-lo." (To je kruto ženšče, ki nima usmiljenja do svojega pohlevnega moža.) In tako ni čudno, da so se izraelske ženice bale psov, kot ae naše boje škrata. In bil je celo smrten greh oboževati lesene podobe, dasi našim ni prepovedano poljubiti lesenega sv. Martina, sv. Petra ali Pavla. Naše ženice imajo torej prednost pred Izraelskimi vsaj v tem, da lahko obožujejo lesene podobe. Pa tu di moški lahko poljubi leseno sv. Nežo, ne da bi šla "stara po divors." Salomon je moral bit bolj previden, da ni izzval revolucije v svojem haremu. In tako je vedno delal kompromi- Remesovem psu in se še dJH imenuje Pasja reka Remes je bil še mlad fant ali faraon, ki je hotel pokazati svo-e junaštvo. In tako se je podal kakor Hitler, da napade kralja Metelo in njegov rod Hit,tov Vodil je svojo vojsko preko F* necije do reke Orontes, odkoder e Imel pogled v nižave Kadeža Prvi dan je imel s sabo le Mko-mandote" in pa svoje bojne ko čije, ali "tanke" v tistih dneh Pešci so korakali dvanajst mil. zadaj. Kralj Metela je bil k* kor španski Franku in poslal u svojega petokolonca po imenu Bedouina, ki Je zatrjeval Reme-su, da so se Hititi umaknili proti jugu in pustili mesto Ka-dež nezavarovano. ' Remes je to verjel, dokler mi niso njegovi "petokolonci" ali špioni povedali, da se armad« kralja Metele skriva pred me-stom Kadežem. In tako je mi. sUl Metela, da bo udaril po Re-mesu od boka, ampak ta je spo. znal v pravem času, kaj se j( zgodilo ih boril se je kot lev, kajti faraoni so sami tako pisal zgodovino o njem. Dasi so bil Hititi v premoči, so kljub temi zmagali Egipčani s svojimi "taiv ki"; s sabo so pripeljali tudi ve liko menažerijo levov in tigrov ki so se zagnali na Hitite. Ii tako si je kralj Metela požele miru in ga tudi sklenil, Reme pa je postal zmagovalec. Tak je bilo takrat v sivi davnin Danes je drugače, toda vojna j Še vedno tam kot je bila za čas Remesa. Frank Barblč, 53 mi, da rešimo nesrečni slovenski narod gotovega pogina. Ob tej priliki tudi uljudno vabim vse člane gospodarskega kluba Slovaškega doma na letno aejo, ki s# vrši 9. dec. ob 7:30 zvečer. Seja je važna, ker treba bo izvoliti odbor sa 1M3. Po se-sprememb v letu 1M3. Nekate-ljl bomo imeli dober prigrizek in z vsemi danimi sredstvi in moč- Ampak Salomon se je znal tsdi tudi piva ne bo manjkalo pa tu di druge zabave ne. Torej na svidenje ob polni udeležbi, dec. zvečer. Omenim naj Ša, da je tolažiti. Mislil si je, M, bo še moj oče v nebesih zame posredoval, kajti vsi poznajo kralja Davida, ki je "panal" Goltata ln zraven še na harpo igral. Današnji človek bo rekel: *7a, pa sem slišal, ds je Salomon preveč obdavčeval Izraelce, da je lahko redil tiste svoje batmi-ce ." Da, res so ae pritoževali izraelski trgovei, ki ao ae dolgo pozneje "premufali" v Chicago na Halsted street, ker ao »Ui NUMBER AND AGE OF DOCTORS S PER 10,000 CIVILIANS Da zadovolji svoj ženski spo in tudi potolaži Jehovo in ker n smel v svojem haremu ne živih ne lesenih psov, je dal zgra diti sedem svetišč, sedem raz ličnih templjev, da so lahko vse njegove žene vsaka po svoje molile svoje bogove. Pred templje ptf*je dal postaviti velikanskega, iz kamna izklesanega psa. Pes ni lajal« lajali pa so njegovi Izraelci, toda ne vemo, če so ga nazivali boljševlka ali komunista, čltall smo le v svetem pismu 11. poglavje, ki pravi: "In Gospod je bil hud na Salomona, ker se je odstranil od svojih Izraelcev. 'In ker se tega ne držiš, kar sem ti za povedal in kršiš moja rib vodila, ti bom vzel kraljestvo in ga izročil tvoji služlnčadl'.. Ampak Gospod je suspendiral kazen za Salomona in dejal, da ae bo kasen pričela Šele na njegovih o-trokih. Prerokovanje se je pozneje u-resničilo, kakor pravi sveto pismo stare zaveze, ker so Rimljani napadli Jeruzalem, ga oropali in Izraelce razgnali na vse štiri vetrove sveta. Tistih sedem Salomonovih templjev je bilo uničenih, le velikanaki kamniti pea Je ostal na svojem pe-destalu. Ampak tudi tistega psa so Alahovi Turki in Arabci pozneje vtgli s pedesUla. da po svojem praznoverstvu uničijo vsako sled Izraelstva. Drugi, ki je tudi postavil ve-likanakega kamnitega pea, je Ml Remes, ki ae )e smatral sa veli- egiptovskega leta 1 m pred Kristusom, je postavil po veliki zmagi, da bo varoval Egipt pred zunanjimi sovražniki ter oznanil s svojim lajanjem njegov prihod. In . Se o Slovencih ln Evropi Belllngham, Wash. — Te vrst ce naj se vzamejo kot dodatek mojim prejšnjim dopisom glec slovenskega kongresa, ki je p< vzročil v javnosti precej deba pa tudi konfuzije. Soditi po g< vorih Summerja Wellesa, drža nega podtajnika, Wendella Wi kieja in po Atlantskem čarterj bodo odstranjene vse barikad ki so doslej držale narode v si ženjstvu. Ni konfuzija samo med narr marveč še več jo je pri bogat nih in pa pri onih, ki imajo vi like dohodke od kolonij, zdaj jim grozi propast. Naša "koi fuzija" torej ni vredna ornem v primeri z drugimi veliki/ konfuzijami. Mi čitamo, da neki grof Sfor hodi okrog ln se liže amebi vladi glede bodoče meje med J goslavijo in Italijo. Ta mož tr ti čas in denar brez potrebe. \ di se, da je v veliki konfuzi; ker ima še vedno v svoji gla vero v "status quo", ali "daH vse kot je bilo." Če bo, pote so vsi lepi govori prej omen nih tudi konfuzija z Atlantski čarterjem vred . . . Ali je potreben slovenski koi greš? Seveda je, ako bodo spr jete take resolucije, ki so primerne, to Je za plebiscit v vs< obmejnih krajih zato, da nar< ohrani to, kar mu je drago: sv jo govorico in kulturo. Meje po mojem mnenju vprašan preteklosti — vssj morale bi ti. Na to je trebs opozoriti tu ameriško vlado. Ce narodi dobe kulturno avt nomljo, bo do tuksj vse lepo redu. Slovenci bodo Ishko p« in molili po svoje in nihče ne bo branil. Ampak to še vae. Važno je tudi gospodarsl vprašanje — od kod denar za spodarske potrebe. Slovenj bo potrebovala več milijonov upostavljenje najpotrebnejši Kje bo dobila posojilo? ne mislim več ns Jugoslav«! marveč le na Slovenijo. VW bo v škripcih. Nekoliko bolje bilo. če bi 8lovenci dobil« ta^ vlado kot so jo Imeli Cehi ki 80 tudi zelo naprfdl (Dalje na I. strani ! K1 Finci, Pred dvajsetimi leti (Iz Proevete. 4. decembra 1*3 V PitUburf* Pa., je umrl Anton Buj** I Kostanjevice, čian SNPJ Delavske veatl. ' lavcev se razvijs v slav*' dustriji v New Vorku ItiüBSMSlTS V Me/^P"1*" je izbruhnila révolu Araber leelelafcB R«sU* Clčerin vjetski komisar ss ivnM^J éeve. |e prišel na k'«1'^ Lausennu. Svtsa, fl"' Vesti z jugoslovanske fronte poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in dragih virov ¿msriško čaaopleU o vlogi Ju-goftitrij« ▼ ▼ojnl na arado-zsmakam morju Newvorški list "PM" prinaša v svoji številki od 19. novembra članek svojega vojaškega strokovnjaka o vlogi Jugoslavije v operacijah ameriške armade v jeverni Afriki: V VVashingtonu je del voja skih izvedencev uverjen, da IU-lija ni najugodnejša in najsla-botnejša točka osišču podvrženih ozemelj, kj bi bila najbolj pripravna za vpad oboroženih sil na evropska tla. Ti strategi poudarjajo, da so Alpe velika naravna ovira, ki bi zapirala pot iz Mussolinijeve Italije v Hitlerjevo Nemčijo. Osvojiti Italijo bi bilo najbolj preprosto in najbolj direktno sredstvo, ako bi bil vpad izveden skozi Jugoslavijo, bodisi preko Jadranskega morja, bodisi okoli njegove severne obale. Prednost tefja načrta je v tem, da bi se za vezniške čete združile z močnimi jugoslovanskimi gerilskimi oddelki, ki na tem ozemlju delajo Hitlerju ogromne preglavice in so ga prisilili do večne policijske pripravljenosti. Tudi neposredni napad na Balkan preko Grčije, bodisi z zapa-da, bodisi preko Egejskega morja. ima svoje pristaše med vojnimi izvedenci. V teh malih državah so imeli Nemci od začetka okupacije sem neprestane tež-koče, a invazijska armada na Balkanu bi lažje dobivala podporo iz velike pomorske in vojaške baze Aleksandrije ter bi bila v tem pogledu bolj pripravna. nego katerikoli kraj v področju Sredozemskega morja. Ako pa bi bila smer evropske ofenzive neokupirana Francija, bi bilo neobhodno potrebno, da * v skladu s tem načrtom popolnoma ali vsaj deloma zasede lilija. Akoravno Alpe preprečujejo napad iz Italije na Nemčijo, bo vendar Italija najboljša baza za napad na Francijo ali Jugoslavijo. Ako bi Italija ostala tudi še nadalje aktiven in borben član osišča, bi njene vojake sile močno ogrožale vse efcnzivne operacije na Franco-«kem ali na Balkanu. V . .. — 0 novi vladi v Nedlčevem Belgradu Naša radioprejemna služba in tajniška agentura Over Seas Agent v prinašata vesti o novi vladi generala Nediča v Belgradu. ^^ Zurieh, 10. nov. (ONA).—Po dvomesečnem lovu in iskanju ljudi, ki bi kot marionetni ministri pristali na to, da se odpošlje Pridelek srbske žetve na ozemlja foišta. je bila pretekli teden po velikih težavah sestavljena v *l«radu nova vlada za Ukozva-B(>- rešitev naroda". Največja ovira pri sestavljanju te vlade je bila najbrže iz-primernega ministra za noto''je zadeve. To mesto je pri-Nlo Tanasiju Diniču, ki je v ^ f"*lu zamenjal Milana Ači-»"viOa. Dinič je baje zapustil '"Koslavijo leta 1936 po resnem *"ru tedanjim predsednikom vla* , ^ vrnij domov šele le-¡» 1939 ko je bil na vladi Cvet- «OVic. L^Lj" '"H novic ni o tem, ko- čile \o vladno krizo težkoče, ki so se pojavile med "poljedelskimi predstavniki'* Nedičeve vlade in zastopniki zasedbenih oblasti glede načrtov, kako naj se na najprimernejši način izkoristi žetev žitnih pridelkov. V ,.. — Hitler pošilja močne vojaške oddelke U RuaiJe na Balkan Ankara, 12. nov. (AP).—Hitler pošilja čete z ruske fronte, da bi si zavaroval bok proti zavezniškim napadom preko Sredozemskega morja. Nemci baje že pripravljajo odhod 40 divizij iz Rusije v Madžarsko in Jugoslavijo, kar bi bilo skoraj četrtina celokupnih nacističnih sil v Rusiji. Ako bi prišlo do takšnega umika, bi ruska armada najbrže mogla začeti zftn&ke operacije z najboljšimi izgledi na uspeh. V...— Angleško časopisja o Jugoalaviji Daily Telegraph prinaša poročilo svojega dopisnika iz Ankare, ki prinaša iz Belgrada vest, da zavezniška letala neprestano prihajajo nad Srbijo in tam spuščajo na tla vojno opremo, namenjeno vojaškim silam generala Mihajloviča. > Ta poročila ne omenjajo baz, s katerih prihajajo omenjena letala—najbrže imajo svoja oporišča v Egiptu—na vsak način pa to dokazuje, da je moštvo generala Mihajloviča v tesni zvezi z zavezniki. Iz krajev blizu srbske meje poročajo, da obiski teh letal zelo ohrabrujejo vojake generala Mihajloviča. Glede nedavnih spopadov v Bosni med gerilci in nemškimi ter hrvaškimi bataljoni poročajo, da so bitke zavzele velik obseg in da so bile zelo ogorčene. V Sloveniji in v Liki so imele čete osišča velike izgube. V omenjenih delih ozemlja so gerilci razdrU 8 milj železniške proge, porušili dva kamenita mostova in porezali telefonske žice. Os išče zaradi tega ni moglo poslati tja nobenih ojačanj, tako da so bile njihove čete v par dneh hudih bojev izčrpane. ».o Itr > na , Ho tn U hr«. i Glasovi iz naselbin (Nadaljavanja t t. Strani.) To so stvari, ki spravljajo ljudi v zadrego. Vendar eno je jasno: mali in bolj ubdžni narodi ne bodo mogli tekmovati z velikimi narodi. Pa tudi Nemčija ne bo mogla tekmovati v gospodarskem oziru z USSR, kajti U bo upeljala najbolj moderno industrijo na znanstveni podlagi in tudi poljedelstvo bo v velikem zamahu. Slovenski kmet ae bo pa mučil za malo pridelka, oral svojo njivico z voiički in plju-gom. Črnogorci pa še tega nimajo; Ruaija bo klicala: Brat, ne muči se, pridi k nam, kjer imamo dovolj kruha. Rusija ne bo osvajala, vsaj ne s silo, več pa s propagando. Ona bo zmožna ustvariti večje bogsstvo kot vsa ostala Evropa skupaj, razen če se združi v federaciji in ns istem programu kot je USSR. To je, da bi imela vsa Evropa eno žitnico, skupno industrijo in u peljsno vse v eno smer za vse evropske narode v dobrobit vseh. Meje? Kaj bi z mejami! So samo ovira in nazadnjaštvo Sta rodavni Kitsjci so bili zelo ns-predni pa so zgradili velik zid okrog svoje države . .. Tudi tukaj v Ameriki so hoteli mejo med Jugom in Severom in zato je bila vojna leta lWl-«5 Zdaj pa mi Slovenci hočemo zopet mejo za naše rojake onkraj morji! To hočemo, ker menda mislimo. ds je to zgolj rešitev natega naroda, dasi smo ga dolga leta zatajevali a "Avstrijci" — in še dovolj je takih Kar mi potrebujemo, to je Evropa, je odpravo vaeh mej njenih napori! v tej vladi naaled- dov in potem bodo lahko živeli dr. Jovan Mijuško-' brez vojne in ludi proaperirall Cedomlr Marjanov*. I Vprašanje tega plebiscita se naj f" lade. Člani te vlade so minister pravosodja: Kujundžic; minister del: inž. Kuzmanovič; proavete: Velibor Jo-rnetni minister: Djurs 'mm«ter pošte in Ulegra-P Kostič; minister pre-1 poljedelstva: inž. Ra-< • M*linovič; minister na-*podaratva: dr. Mllo-• 1 ikovič; minister soci->t«ke in nsrodnegs Stojimir Dobrotavlje- Nemški bombnik, ki ao ga aeetralUl maki letalci v bitki nad Stalkngradom. Šesti September m (Ciril Kosmač, ki je napisal novelo iz cikla 'Ogorek, ' katero prinašamo, je bil tam med obsojenci in je odsedel več let je*e v Italiji. Uspel je pa, da pobegne v Jugosfavijo, kjer se je lotil pisanja. Šteje med nate najboljie noveliste mlade generacije. Pozneje je živel 4 leta v Franciji, kjer ga je zajela vojna. Po dolgih mukah in težavah se je prebil preko Španije do Lizbone. Danes pa je v Londonu, kjer dela in pomaga dr. Kreku — za svobodo Slovencev in Jugoslavije.) "Bazovica" iz Egipta je prinesla v svoji 47. številki dne 18. oktobra 1942 naslednjo novelo v spomin na 6. september, 1930. * Slučaj je nanesel, da sem bil v tržaškem procesu priklenjen na verigo poleg MaruŠiča. V petek zvečer, dne 5. septembra 1930, ko smo v mali podzemski dvorani ob svitu bledih luči in mrtvih pogovorov čakali na razsodbo, se je Marušič nagnil k meni in me poprosil za cigareto. Takrat sem imel nekaj denarja; oče me je prišel obiskat, mi dal petdeset Ur in tako sem vse tiste dni neprestano kadil. Ob tisti pozni večerni uri ps sem imel samo še eno cigareto. "Samo še eno imam." sem rekel. *Ce ti je prav, si bova delila." Veriga je zarožljala z ubitim glasom. "Prav," je odgovoril. — Prižgal sem cigareto, enkrat potegnil in jo potem dsl njemu. Tako sva izmenjsje vlekla vsak po en dim. Maru* šič je potegnil samo trikrat. Ko sem mu ponudil v četrto, je odkimal z glavo. "Ne morem več," je dejal. Potegnil sem še enkrat, potem pa je nekaj Užkega padlo vame. Spomnil sem se, ds je za Marušiča predlagana smrtns kazen, ki bo po jasnem Bidov-čevem govorjenju nsjbrže tudi potrjena. Ta ogorek lahko spravim za spomin, sem si mislil. Za spomin, sem mrmral in bilo mi je rezko pri duši. Odkod me-ni takrat tista hudičeve moč, da sem Ishko videl poleg sebe mrliče in že rsčunal na spomin, ki si ga bom ohranil nsnj. Boril sem se v sebi. da bi se otresel te grde misli, ki je tako trdovrstno sedcls ns meni; tods bilo je vse zaman. Dogajajo se v človeškem življenju, in to najrajši ob najtežjih urah, stvari, katerih ne moremo doumeti in za katere nas nihče ne more klicati na odgovor. Pridejo sam bog vedi odkod, se vržejo na Človeka, ga kljujejo in mu ležijo na duši, kakor ne-odpustljiv greh. Človek stoji ob mrliču, pa mu naenkrat pride na misel, da bi silno rad zažvižgal; ali pa misli ng muho. ki se sprehaja po mrtvečevem nosu, jo pazljivo ogleduje, kakršna vrste je, rszmišljs, Čemu je sedla ravno na nos, zakaj ne na čelo, na lice ali pa ha brado, in ugiba, ali bo zašla v nosnice ali pa odletele, kadar bo prišla do konca nosu. Dobro se zaveds, da to ni prav, vest ga peče in v srcu čuti bolečino, toda čimbolj se skuša zbrati in otresti takih misli, tembolj legajo nanj in tem tesneje se ga oklepajo. Držal sem.. Usti ogorek, ki Je bil težji od veri^še precej časa v rokah in nisem vedel, kaj bi počel z njim. Ali naj ga pokadim do konca ali naj ga vržem na tla ali naj ga spravim? Po dolgih mukah sem ozmerjal samega sebe s slabičem, ugasnil ogorek in gs spravil v žep. Pogledal sem po svojih tovariših z boječim pogledom in zdelo se mi je, ds jasno in razločno vedo za mojo pregrešno misel. Ob ensjstih pre^ polnočjo je bila sodbs izrečena. Na smrt obsojene so odpeli c naše verige. Stisnili smo si roke in se poalo-vili. Zaprli so me v celico, kjer je bil pred mano zaprt Bidovec. Tam je kftjo čez vao steno nepisano z velikimi črkami Bidovec Ferdo. Bidovec je najbri nekje izruvsi žebeij in z njim klesal v omet svoje ime. Slsbost me je obšla. Naslonil sem se na sleno, ds ne bi padel. Čakal sem. Ceaa? Ne vem. Nekaj se pač mora pripetiti sredi tega molka. Čakal sem . . . Dolgo . . . Zelo dolgo. Nič. Cas se Je premaknil. Ura je nekje bifa polnoči. Kmalu za tem so šli čez dvorišče obsojenci. Spoznal sem njihov glss, pognsl sem se kvišku, se zgrsbii /a železne križe v oknu In za-vpil: "Halo fantje!" — "Halo!" je odgovoril nekdo. Stražnik je sllial moj krik pa je pritekel in ves prestrašen dejal: "Ulezlte W — "Saj nocoj sem vendar lahko p»»koncu.14 sem odgovoril — "Ne, utezite se in mirujte," je dejal tišje in izginil. Vrnil sem se k oknu in prisluhnil. Tako, sdaj so šli in nihče jih ne bo videl nikdar več. Samo spomin bo ostal za njimi. Spomin. — Spomnil sem se cigaretnega ogorka. Vzel sem ga iz žepa in si ga pazljivo ogledal. Ogorek je bil dolg, dobro ohranjen in na njčm ao se še poznale zadnje tri črke napisa "Šport." Ob testih zjutraj je prišel v celico jetniški kaplan. Postal je na pragu in žalostno pogledal. — "Kaj je s njimi?" sem vprašal r- "So že pri Bogu. Danes zjutraj ob petih." je odgovoril. Ko se je prepričal, da ječar ne stoji več med vrati, je segel pod plašč in mi dal številko lista "U Secolo Illuatrato." — "To je od Miloša, da boste vedeli. Imeli boste vsaj nekaj za spomin." — Ob teh besedah sem obstal. Spomin! Spomin? je dejal kaplan. Kakor bi vedel za vse moje muke zaradi cigaretnega ogorka. -Morda pa ve, sem si mislil in ni sem se upal pogledati mu v oči. — "No, kaj?" je začudeno vprašal. "Nič, nič," sem odgovoril. "Kaj mi lahko še kaj preskrbi te?" sem ga poprosil. — "Bom skušal. Toda najbrže ne bo mogoče," je odgovoril. — In res ni mogel najti ničesar več. Štirinajst dni kasneje so me prepeljali v Gorico. Star ječar, ki me je ob vstopu v ječo pre iskal, je obrnil vse žepe moje obleke in tako našel tudi tisti skrbno zaviti ogorek. Previdno ga je odvil in zapičil vame svoj pogled. "Kaj pa to pomeni?" je vpra šal. Prebletiel sem. Zadnje dni sem brsl Pickwickovce, se na-lezel uši in tako med vsem tem nekam pozabil na tisti cigaretni ogorek. Zdaj pa se Je nenado-] ma spet pojavil pred mano. Ležal je na široki ječarjevi dlani in bil zabicja velik in svetel. Priklical mi je v misli mučne boje in težke noči. Vendar bi ga ob tisti uri ne odstopil sa noben denar. Zato sem poskušal reči s čim mlmejMm in ravnodušnim glasom: "To? Saj vidite. To je nava-den cigaretni ogorek." Toda moj glas najbrže ni bil ravnodušen, kajti ječar me Jo rszdraženo pogledal in dejal: "Vidim, vidim, ampak Čemu je tako zavit?" Na to vprašanje nisem nsftel odgovora. Samo vrelo Je v meni, da bi starega ječarja najrsjši zagnal ob steno. Tesno pam stisnil roke k telesu in zaprosil: "Puatlte mi ga." "Puatitl? No, per sangue di Ssn Uennaro! Kdo ve, kaj tiči za tem?> Morda vsebuje celo kakšen sthup," je dejal in me nšinii a pre^lmim pogledom "Strupi, sem se razvnel. "Kakšen strup? To ja vendar apomin, drag spomin." / "Od koga?H Je vprašal. "Od — od — od — enega na smrt obsojenih, če ža hočete vedeti." sem glaano povedal 'n dvignil roko nad nJim. Ječar pa me je samo pre/er-ljivo pogledal in se naamehnil. »EJ, dečko, le mirno kri. Kaj bi rad tel zaradi umaaan«'!^ ogorka v kazensko celico?" "Saj to Je vendar otročarija," je dejal potem in počasi obrnil roko, da Je cigaretni ogorek zdrknil z dlani In padel na tla. Stopil je nanj in ga zmečkal. Slovensko Narodna Podporna Jednota MSTM So. Lawadale Ava. SLAVNI ODBOR VINCENT CAtNKAP gl f. A. VIOCR. si Uput wuxtAM num. »mm* is) MIŠKO O. KUHE!., gl MtaSjBIfc_____________ LAWKKNC» OHAOIhMKK. U)»* »ol «M ■____ _____________ MICHAS*. VRHOV NIK. U>r*kl m 1*4 «fatol MSI Bo l^wn.Uht An. C Ill MttUI» GOD1NA. u»r««tMi gUMU _ . _J«1 So L«»»wn. P» R ¡X No. I. OslUtoM. Pp--MBS Mtddtopotato. lw« t>.mi MuK -am rmmuu at. at umm*. mo. Ill l*t*rc» at. tvrWth, m w na at MATH WmtOVICH VINCENT CA1NKAR _ r A. vtoot________ MIRKO O KUH XL JACOB ZUPAN------- DONALD 3. l.OTRICH RUDOLPH USCH _ Ml a IS1M SI So Ls«rndol« Avo . Chlosgo. til Bs UvM*W Avo.. Chtrogo. m So Loom*** Av«v OiUmM. IU So UmMrt Avo, Mum IU. Sa TnaaSuii AH. otMofo, in. -~TM a MOU» 84. Ctonlsa*. O. ANTON SHVLAR. ptodwdaia PRANK VRATA RICH ........... PRANK ,, , ANDRSW WMUCV___ JOaZI'lllNS MOCMQL FRANK SA ITS. pr*awMUt MILAN MBIfMBt ......... ANDRSW ORUM JOHN OIJP PRSD M ALG Al ZZrTÄl T«w Št. Luatnt«. Po. IMll MiMhoh« An. CMnMoS. OMs -----1«S Pom! An, JohMloofit. Ps. m K IMUi Strni. ClivMaS. Ohio 1 So. LswmIsM An . CKMofl». tU. OOS Are«* Avo, ClvnUmi. Ohio Hl« S»o*Mt. Dvttoll. Mich An . CUi«*wiuo HUH. III WwMloa Avo, Pora. 1U Napori Otona Habsburškega Anflaški vojak straši dva vojaka. Id aU hila aleta na egtplskl f ranil. (Nadaljevanja.) Pokra! vojaškega snačaja State Department trdi, da ni v nikakšni ivezi s tem ukrepom, ki izhaja is Wsr Departmenta. War Department |>a trdi, da ja ta ukrep popolnoma vojaškega značaja in da nima nobenega vpliva na politične zadeva. Toda golo zanikavanje političnih zapetljajev ne zadoatuje, da se jih odpravi. Pristaši nsdvojvo-de trde, ds so dobili blagoslov od State Departmenta, oziroma vsaj blagoalov nekaterih osebnosti tega Departmenta. Razmišljujt s» tudi — te go-vorice Je povzročil nsdvojvods ssm — o odpiranju druge fronte na Balkanu. A ves Balkan Ja odvisen od vprašanjs bodoča organizacije v tem delu sveta. Tudi podzemeljsko gibanje v 1-taliji se silno zanima za to vprašanje. Vsak zaveznik, hi si ga sploh moremo zamisliti, bodisi vsled njegorags demokratičnega ali narodnostnega nasiranjs, ki bi gs mogli nsjti ns tem ozemlju, počeni! pri nscionalno-de-moki stičnih elementih v Itslijl In do generala Mihajloviča, vodja srbskih četntkov, do hrvaških gerilcev, do demokrstičnlh sil ns Madšarnkem in v Kumu-nijirf do demokratičnih In nacionalnih sil ns Poljskem ter vsi! Cehi k ukor tudi vsem Angletem, Amerikancem in demokraciji naklonjene sile v Avstriji sami, vsem Um je avstro-ogrska monarhija in njen pretendent najhujši sovrsžnik. Ha z ven legs ps so tudi vsi podtalni pokretl, ki delujejo v Nemčiji, sovražni habsburškemu cesarstvu. Igranje z njim Je voda na Hitlerjev mlin In njegov novi rad, kaUrega propagandni organi bodo to Izvrstno uporabili in pokazal! naclonalsociall-zem v luči kolikor toliko napredne slU. Nočem trditi, da bi katerikoli ursd nsše vlade podpiral nadvojvodo. Pač pa sem mnenja, da je načrt War Departmenta In po vera nje nadvojvode • tem načrtom ustvaril zelo neprijetno politično situacijo Neugodno tu-dl / ozirom ns AngltJ<» kj«-r je dolgo pred našim vstopom v vojno Churchill nazdravljal osvobodilnim zastavam republikanskih vlsd naalednišklh držav, ki tmajo tvoje lastne legije In se pod tvojim lastnim vodstvom t*oi« bodisi v svoji domovini, v gertiakih In aaboUžmh batsljo-mh, bodla! na afriški fronti RualU U preti Hshaberlsnom Razen tega pa ao U usrmlja —i srednja In vzhodna Evropa —. kar največje valnoat! za Kustjo. bodla! rarskn, bodla! k.»muni»tu no. ki se bo vedno zanimal« za strukturo sli v teh pretlellh. Ni* kdor v nobenem alučaju Huai* ja ne bo sprejeU. bodla! I* ideo-logl^nlh, UMIai iS vamoatnih i a/logov, ds bi se kot saključfk U vojne soprt ustanovila hab- sburška monarhija. Nikjer v tem starem ozemlju nimajo Habsburianl zaslombe v ljudstvu.' Podpirajo jih izključno le preostanki zastarale fevdalne menUliteto. Da poskuša nsdvojvoda in katerakoli drugs politična skupina izkorigtiti v čim večjem obsegu sedanji poloUj, kateregs Je ustvarila vojna, to je težko preprečiti. Oton si je zgradil vse potrebne socialne in politične sveže za tako priložnost. Priljuden je in v marsikaterem o-ziru človek modernegs mišljenja, dobro vzgojen In ima mater izredno močna, telesne volje, ki je politično zelo nadsrjens. Toda tski obzirl osebnega snačsjs ne morajo prikriti dejstva, da se habeburška dinastijs ni nikdar Hotels odpovedati svojim pravicam "božjega itvors". Mislim, ds bodo nsjmanj Ame-rlkancl pripravljeni zopet obnoviti po svoji zgodovinski trsdl-eiji oavojevalno in i m perls list ič-no dinastijo v središčni točki K-vrope, Vssko posamezno dejanje ima dana« svoj mednsrodnl politični odmev. Nemogoče Ja ločiti vojaške uspehe od političnih uspehov. Zgodovinski tok dogodkov pa ni mogoče obrnit! nazaj. Kar storimo dsnes ustvarja problem za Jutri. Nad vol voda Oton In daUvct v boju sa prema* v svtrijskl legiji H strani svobodnih narodov, katere bi Oton Habsburški ta-lel všteti mad svoja "Avstnj ca", bo naletel na silovit odpor — s tudi Iz njegovega last-negs tabora je ia čuti glasove protesta. \ New York, 23. novembrs. — Izpod |«resa Viktor Bleaela prinaša New York/Poat naslednji članek: Danes smo izvedeli, da so tu-ksjšrij! avstrijski monarhlatlčnt In delavski krogi v hudem sporu glede nadvlade nad avstrijsko legijo, ksUro zdaj organizira War Department v podporo eventualna invazije v Evropo V ozadju tegs spora je S-letni boj med nadvojvodo Otonom Habsburškim, pretendentom. ter Izgnanimi socialdemokiati in delavskimi organizacijami, katere je piegnsl leta 1934 pokojni kancler Dollfuas Ko je pretekli četiiek vojni Ujntk Stimaun objavil načrt za ustanovitev legije, je Oton sklical "vojaški knmitt /a oavobodltev Avstrije" v cilju, da začne nabirati moštvo novega bataljona. Nadvojvodo, ki Je tudi na čelu "svobodnega avstrijskega po-k i «to", napada «¿'strijaki delavski komite, k s Um «mm u načeljuje Julius Deutach. bivši soclalde-mokrsticni vojn! minister av-Stiljsk' i« pohllkr (Dalja |>rlhodnjič > All ale ssrsisnt na dnevnik Proavelo T PodpirajU svaj Usti DOLGA ROKA 8. M. GARDENHIRE = (S« nadaljuj«.) Moja navzočnost ga je najbrže motila, kajti izpremenil je lego «vojega mogočnega telesa ter začel divje grizti železne drogove svoje ječe. Globoko renčsnje se je počasi izpremenilo v jezno tuljenje, ki je kmalu vzbudilo tudi leve,, ki so zaceli grmeti s svojimi glasovi, da me je kar bolelo v ušesih. Mr. Henderson in Conners sta prihitela k meni. "Ali ste se ga dotaknili?" je vprašal Conners. Jaz sem zanikal. "Njega se dotaknili?" je vzkliknil mr. Henderson. "Tega bi nikomur ne svetoval. Kdor bi se mu — pravzaprav ji — toliko približal, ta je gotovo izgubljen. Grozni kremplji se po vsakomur stegnejo, ki pride preblizu kletke. Pri predstavah moram napeti vrv še bolj proč od kletke." Nehote sem stopil nszaj. Zverina je kazala svoje divje sovraštvo. Ležala je na tleh in % največjo jezo je tolkla a tacami ki jih je molila iz kletke, po zraku. "To ničesar ne pomenja," je rekel mr. Henderson. "Grozno divja zver je. Že odraslo so jo ujeli v Indiji in se seveda ne da ukrotiti." "Toda je izvanredno lep eksemplar," je rekel Conners. "Sir, Je popravil mr. Henderson. 44Je samica. Ne moremo dovolj na njo paziti; včeraj Je pri krmenju strgala nekemu moškemu suknjo." "K tej bi jSa niti signor Tommaso ne šel," je menil Conners. / Mr. Henderson se je zasmejal. "Dalje nego eno minuto bi prav gotovo pri njej ne ostsl živ. Ce bi mogel ta komad postaviti na svoj program, tedaj bi prihajali glodalci v velikem številu in Tommy bi dobil svojo tedensko plačo za vsako posamezno predstavo. Toda ali ste že kdaj videli človeka pri tigru v kletki?" "Se ne spominjaiVi," je odgovoril Conners. "Saj se to tudi ne dogaja, sir," je rekel mr. Henderson. "Le z največjo previdnostjo moremo voz počediti." Zamišljeno je Conners opazoval tigrovko. "Kaknc čudne sanje gorečega hrepenenja se morajo pojavljati v teh možganih! Morda misli na džungle svoje domovine, kjer je v kraljevski svobodi hodila na lov, ob zgornjem Gangesu, reki sveti, ali pa ob vznožju nebotičnega Himalajskega gorovja, ob kipih mallkov in tempi jih že zdavnaj preteklih časov, po pesku brezkončnih puščav in v žgočem Indijskem solncu! In zdaj ujeta za železno mrežo v ječi, da gleda zvedavo množico! Ni čudno, če misli na maščevanje." Kakor če bi razumela te besede, se je tigrov-ka polagoma vzdignila a skrivljenim hrbtom, kakor mačka. 'Ušeaa so se postavljala pokonci in napete mifcice so Izgledale kakor jekleni trakovi. Kar naenkrat pa se je zagnala v mrežo, da se je kletka zazibala na kolesih. In zopet se je začulo tuljenje, da se je tresel ves cirkus. "Pojdite proč," je rekel Conners, dočim so hiteli strežaji k drugim kletkam, da pomirijo vznemirjene živali. "Hočemo pustiti njeno vellčanatvo v miru; kakor ae mi zdi, vzbuja naša navzočnost njeno navišjo jezo." Šli smo k slonom, ki so rili po senu. Med njihovimi rilci se je zibal neki zelo okretni moški. Tudi deklica v obleki s svetlikajočlmi se našitki Je pridrvela na konju; koketno je pogle-dala Connersa, skočila s sedla ter atopila k nam. Conners ji je napravil poklon ter pohvalil njeno jahanje. "Morali bi me videti zvečer pri predstavi," je odgovorila, "ali pa pridite jutri zopet, ko bom poskušala neki specialni akt. Otvoritvena predstava bo v Stamfordu in to tudi ni daleč." "Ce bi mogel mr. Conners nekoliko vplivati na vas, da postanete pametnejša, bi ga prosil, naj pride vsak dan," je rekel ostro mr. Henderson. "Ali nisem že prej dovolj določno povedal svoje mnenje?" Deklica je jezno zmajala z glavo. "Kaj! Saj vaša soproga ni ljubosumna." "Hvala bogu!" se je hreščavo zasmejal Henderson. "Drugače bi moral vse skupsj pustiti. Presnete ženske .. ." Kar naenkrat se je nekam zagledal, stopil je na prste, da bolje vidi, in od groze je vzkliknil; njegovo obnašanje je vznemirilo tudi deklico, ki je napeto gledala v isto smer. Od kletk, kjer so bili levi, je šel po hodniku rjavolas, velik mož. Oblečen je bil v triko, ki pa ni pokrival močnega tilnika in mišlčastih rok, in v kratke, široke hlače, ki so bile pre-pasane s širokim nafranžanim trakom. Izpod svilnega turbana ao padali temni kodri, in v roki je imel pozlačeno palico. Pri kletki tigrov-' ke se je ustavil ter nas mimodušno motril. Pri tem pa se je ležerno naslonil na mrežo. . Pri tem groznem pogledu ao se približali vsi artiati, in tudi mi smo sledili mr. Hendersonu, ki je hitro šel čez srednji prostor. "Ali si popolnoma znorel?" je zakričala neka ženska tik poleg mene. -"Ti jo boš prav gotovo še enkrat pošteno izkupll, ti pravim." Spoznal sem žensko, ki je pred kratkim govorila z mr. Hendersonom; kakor se je videlo, je bila žena onega drznega človeka. "Pojdi sem, Lizzie!" je zavpil drznež ter se zasmejal, "potem te vtaknem skozi mrežo " "Kaj pravite k temu?" Mr. Henderson se je veselega obraza obrnil k nam. "To je Tommaso, kralj živali." Počasi in obotavljaje se je pomolila tigrovka taco skozi železno mrežo, pri čemer so se kakor bodalo ostri kremplji prikazovali ter zopet skrili. Pri jelš je moža za pas ter ga atlsnlla k mreži. Le z največjim trudom sem se vzdržal, da nisem zakričal. * Krotilec pa se je le nekoliko obrnil, pri čemur je nekoliko udaril s palico, prijel z levico tigrovo nogo pri kolenu, vtaknil desnico skozi mrežo ter nalahno praskal rumeno taco. "Tako, tako! Lepo, draga moja goapodična!" je govoril s svojim hreščevim glasom. 'Ti hočeš biti nežna, ksj? .Le počskaj, jutri te oblščem." Tudi drugo roko je vtaknil skozi mrežo, roke je zsgrebel v zgubančenl kožuh na tilniku ter potegnil žival k sebi. "Na svidenje! Ne bom te pozabil, ti lepo dekle," je rekel ter pogladll gladko čelo. "Tommy," Ja vprašal Henderson z naravnost spoštljivim glasom, "ali ste to že kdaj prej storili?" "Ne," je odgovoril krotilec, "prej se nisem nikdsr zanimal sa njo." Naslonil se Je čez vrv ter se Igral s pozlačeno palico, dočim se je zadovoljno In samozavestno amejal velikemu občudovanju, ki ga je videl v očeh svojih tovarišev. - "Vi veste, da'nimam prav nobenega strahu pred živalmi," je nadaljeval. "Jutri pojdem k njej." "Kaj? K indijski cesarici? Tega ne smete storiti," je vzkliknila miss Demorlst, ki je s tem Izrazila aplošno sačudenje. "Zakaj pa ne, ljubica moja?" se je zadovoljno nasmehnil "Ali nisi rsvnokar videla?" » (Dalje prihodnjič.) Položaj v Jugoslaviji r KONEC "Parilsanske" čete so drugačne V zadnjih mesecih je prihajalo |x*iedno iz Jugoslavije in nepo-kitzln«» u Moskve vi«dno več ve- ttti o ukozvanlh ' partizanskih" hkupinah. ki m> m* urbanizirale iiiij\• li<>si\i. Kakor vedno v (.thu vojankih vpadov, so bili v teh hkupitmh v Aačclku naj* t>i /*• lju«ij«-, katere je osv»>bodi-Ja uit icanuka vojcui ali pro|wd vladnih ntgsnmuij. Toda jasno j« / ubijale in plenile brer ta/ liki in m vcmmIi .'.ju'padle tudi ] generalom Mihsjl« vuem. IN »Is Koma pa m> se knnumiatl •orgsnlzirali in • • po*tali vodilni element U^s nil^nja Danes obstojajo moem skupine t^h ta ko/\anih *'pai ti/anov". Nekate-ii jih cenilo na skupno HOOOO Na> v in Titi», msil/srska kunm-nuta vodita nekatere teh čet DrugI Zopet, ki Klede bolj interesu nei segu. ODMEV ČLANKOV V NEW YORK TIME8U Jugoslovanski ambasador piše temu listu New York Times je 21. novembra objavil tudi pismo jugoslovanskega ambasadorja Konstantina Fotiča, ki s poudarkom objasnuje, da general Draža Mi hajlovič ne vzdržuje nobenih zvez z Nedičem. Pismo je na slo vi j eno uredništvu New York Timesa in se glapi: •The New York Times" je objavil serijo člankov izpod peresa odličnega vojaškega strokov njaka Hansona W. Baldwina bojih v Jugoslaviji. Zelo sem hvaležen Baldwinu in "The New York Timesu", da sta pokazala toliko zanimanja za vztraj ni odpor mojega ljudstva, za njegov boj za svobodo in za skupno stvar Zedinjenih narodov Mnogo mi je na tem, da objas-nim, kako neizprosno je genera Mihajlovič nastopil proti generalu Nediču. Želel bi pouda riti, da je general Mihajlovič sam z vso jasnostjo začrtal svoje stališče, osnovano na dejstvu da se general Nedič nahaja na čelu marionetne vlade v strahovito okrnjenem delu Jugosla vije. Večkrat je brzojavil jugoslovanski vladi, da odklanja vsako vez z generalom Nedičem, člo-^ vekom krivim sodelovanja Nemci. Dejstvo je tudi, da general Mihajlovič poročal, da je Nedič sam poskušal s pomoč jo svojih agentov zapeljati ljud stvo v zmoto in v to svrho pov zročal govorice o nekakšnih zvezah z Mihajlovičem. V neki nedavni brzojavki, v kateri je tem poročal jugoalovanskl vlad v London, je general Mihajlovič izjavil naslednje: "Nedič rsztress s pomočjo svojih agentov govorice, da sodelu je z menoj. Kategorično zavračam vsako misel sodelovanja človekom, ki je po mojem mnenju izdajalec in želim, da si to vsi Jugoslovani, prav posebno Srbi dobro zapomnijo. Prosim vas, da objavite to mojo izjavo preko radia." Stališče jugoalovanake vlade napram Nediču seveda nI nič manj odločno, nego ono genera U Mihajloviča. Na podlagi poročil generala Mihajloviča, alič-nih onemu, ki je tu navedeno, je jugoslovanska vlada uključila generala Nediča v svoj seznam vojnih zločinov. Bodite prepričani, da ae general Mihajlovič ne straši nobenih nsporov, ds bi zedinil proti osiščne elemente—tako med par- tizani kakor povsod drugod—ki se bore za osvoboditev svoje domovine proti sovražnikom Zedinjenih narodov. Konstantin Fotič, ambasador kraljevine Jugoslavije, Washington, dne 20. nov. 1942. TRINERJEVO GREN KO VINO ZA VOJNE DNEVE pteeej 18 i džunglah belega slona Do&tvUaJ! tn vtki a pohodov po notranjosti Zapadne Indije Ia0. Ferdo Lupša (Nadaljevanje.) Zgodovinski pregled prvih ča-eov naroda Thai O mestu Si Sukhodaj zgodovina ne piše veliko, tudi ne o vladarjih, ki so imeli v njem svojo prestolnico. Pravijo, da se je neka brahmanska sekta naroda Thai izselila iz jugoza-padnih kitajskih dežel in usta novila še pred Kristom blizu reke Menam Jom mesto Haribu-nja. Okoli leta 300 pred Kristusom ga je kralj Phra Si Dhama-raja prekrstil v Si Sukhodaj. Državi kralja Phra Si Dhama raja je bila uspda naklonjena, da ¿e je. v teku stoletij ne le ohranila, ampak je postala tudi mogočna. Sčasoma je podjarmila skoraj vse sosedne države, celo mogočno kraljestvo Khmer, ki je ležalo na vzhodni strani, ji je moralo odstopiti marsikatero obmejno pokrajino. Razne države Laotov, Lampang, Lamphun, Či jengmaj in še druge, so druga za drugo izgubile svojo neodvisnost. Država kralja Phra Si Dhamaraja je živela v prijateljstvu z raznimi mogočnimi azijskimi narodi; kitajski in drug poslaniki so večkrat obiskali Si Sukhodaj. V poročilu kitajskega poslaništva iz sedmega stoletja po Kristusu se čita, da je ta kratna kraljevina Thai imela cvetočo trgovino in poljedelstvo Poročila govore o izdelovanju sladkorja in drugih pridelkih, utrdbi mesta, stavbah itd. Kra ljestvo Thai je bilo torej bogato in dobro urejeno. Podjarm ljena plemena so mu plačevala davek, na vojnih pohodih ujeti sužnji pa so gradili ceste ali pa korakali kot gardisti v rdečih oblekah pred kraljevim baldahi nom. Izmed kraljev, ki so vladali v Si Sukhodaju v teku 14 stoleti, pred Kristusom, in pozneje nam zgodovina imenuje le malo imen. Phrs Si , Dhamaraja in njegov sin Uloka Kumara sta znana še iz dobe pred Kristu som, o poznejših časih pa zgodovina molči. Šele po nekaj stoletjih naletimo na ime kralja Apajagamuni, ki ga imenuje zgodovina očeta najslavnejšega vladarja ob času Si Sukhodaja To je bil vladar Arunavati Ru ang ali Ram Kamheng, kakor ga imenuje novejša siamska zgodovina. Pravljično ime tega kralja je Phra Ruang. Guverner mi je pripovedoval pravljico, po kateri je ta vladar podedoval vse svoje dobre lastnosti in vladarske sposobnosti od svoje matere, ki je bila neka princesa-demon Plja Nak (v indijski bajki Naga). Živela je baje v podzemski biserni palači v gorovju Čao Luang na vzhodni strani mesta. Ta princesa-demon se je pozneje izpremenila v človeka, v lepo devojko, ki je poetala ljubica kralju Apajagamuni. Po zgodovlnakih virih je vladal kralj Phra Ruang v dobi od leta 1045 do 1256. Pravljice in poročila ga popisujejo kot pra- SMPP/a QM vičnega in dobrosrčnega ja. Njegovo kraljestvo je pr galo vse današnje siamsko je. Do tedaj narod Thai ni i svoje abecede, ampak je rabljal pisavo Khmerov, ki imenuje Khom. Ta pisava prišla iz Devanagari v sansi skem jeziku. Phra Ruang je stavil abecedo, ki jo še da uporablja siamski narod in nekaka kombinacija pisal znakov narodov Khmer, Lao] Mon. Pisava Khom pa je os v uporabi samo za mon umen ne napise. Ta monarh je uvedel tudi sovno štetje chulasakarat v uradnih in zgodovinskih p< lih po zgledu kraljevine Pi (Burma), kjer je bilo že nekaj stoletij. To pričenja z letom 638 po Kr Preprosto ljudstvo še danda nji radp uporablja to štetje. O smrti Phra Ruanga poi pravljica, da je izginil pri k nju v valovih reke Menam ob velikem slapu za mesto Sacranalaj, kjer je bila njeg druga prestolnica, kam je zahajal. Ta vladar je zapustil kr stvo, ki je bilo na višku in moči, svojemu sinu Phra charatu. Pod tem vladarje je začelo hitro razpadati. (Konec prihodnjič.) v na\ casot Hrj^CHiNt , v 1'^ct»CIE A «Hise^'^ IHE NEW ENCYCLOPEDIA <| MACHINE SHOP PRACTICE GEORGE W. BARNWELL Tp.1«..^ of Technology ▼ «i1* Spisal snaai profesor ns BU« Podlago sa mehanično nunj< morete dobiti s knjigo NEW CYCLOPEDIA OF MACHINE SI PRACTICE (v angleščini) Ta * knjiga popisuje ln v HM pd temeljna iela mehanike. Rado* natanko, kar mors mati najt* mehanik; pojasnjuje vporaho j« ga stroja, orodja in meril. Pou& kako je treba vporsbiti načrte fl prints) ter vsm tudi dsje mnogo čunskth tabel, ds morete poj« svoje delo. Ne glede naj* * šele početnik, vam bo u knjiga koristna ln mnogo po^ba. --slik in risb. »7« «treni lo v« knjiga sune «AMO JI no plačamo ml. Nsroiit« Pr ^ OARNI SLOVEČ potuj® COMPANY, aie Weat YORK.-Z«l°ga ni\J2 to valno knjigo le « NEW NaroS Vojna porodila so ljivs danainjt dni. __posiuiate ves dan. ate J'jm ; 7' ""Z i v«*e apanje nemirno, čaa po vojni v Evropi, nauke, ka-. frTflko vifto t viumlnom B i je i terim moramo posvečati le zdaj | dobro sa potitno spanje. Dobite vso svojo posomost. ako hočemo ne le pametno re*evatl povojni problem temveč tudi razvozi jati on« probleme, ki ao ae ie zdaj pojavili in morajo biti reteni, ako hočemo zmagati. Kajti Jugoslavija ni razdeljena le med Nemo«. Italijane. Bolgare in Madftare. V njej divja tudi meičanska vojna sadovo-ako Jih is aeda in Trinerjevo zelo H* prt v atom lekarnarju. Vlivajte kakor )e določeno na steklenici. Trinerjevo grenko vino vihra popolno taupenje pri Uaoterih družinah zadnjih pet ln petdeset let Ta saneslji-vs ftelodtnics «in milo odvajalno arrdstvo Je adaj bolj*« kot kedsj prej, vsled nove primesi Vitamine B I. pospetuje spettt in prebavo grenko vino Je bilo na-grajeno s z Istimi medaljami v rasnih avetovnih rasatavah tukaj ki v Evropi ampak mi retano le: Pre- Armade. katerih edini cilj bi. ... moral biti boj proti «vrateik». .a bojujejo tudi med aeboj. Oe- ^"Z^'îTTïiï^ neral Mihajlovič ln njegova ar-^B l. —