Š'ev. Z43. V LJubljani, t ponedeljek. 23. oktobra isit. Leto XXXIX. ■-. ■■ ,'. Inseratl: lj-wi Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . ...» 10 „ u večkrat primeren popust. Poslano inrekL notice: enostolpna petltrrsta (72 nun) 30 vinarjev. vsak dan, Isvsemil nedelje in praznike, ob S. nrl popoldne. s Velja po pošti: ss Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 0-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— ta pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8'— za en meseo „ . „ 2'— T upravi prejeman masefiiio K 1*90 tfcž" DrednlStvo Je v Kopitarjevi nllol Štet. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. "ssa Avstr. poštne bran. račnn St 24.797. Ogrske poStne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Za katoliško časopisje. Poleg bakcilov, katere preganja zdravniška veda, imamo še hujše in bolj strupene, ki pa ne zastrupljajo človeških teles, ampak človeško pamet, in lo so protikrščanski časopisi in listi. Papež Pij X. je nekoč rekel: »Niti ljudstvo niti duhovščina ne razume velikega pomena časopisja.« Da jc Pij X. prav imel, nam priča neverjetno visoko število protikatoliških listov, ki iz-podkopavajo verske temelje avstrijskih katoličanov. »Časopisje je modema prižnica,« je rekel Rosegger. In proti-katoliško časopisje zbira okoli sebe milijone bralcev, ki jih je cerkvi odtrgalo. Po statističnih poročilih znaša število židovskih, naprednoliberalnih in socialnodemokraških nemško pisanih časopisov v Avstriji 360, krščanskih pa samo 90. Število abonentov svobodomiselnih časopisov znaša 1,810.000, število abonentov krščanskih listov le 466.000, torej komaj eno četrtino protikrščan-skega časopisja. Glede dnevnikov so nemški krščanski listi šc na slabšem. Število pro-tikrščanskih dnevnikov je 63, krščanskih dnevnikov je pa samo 13. Število izvodov nasprotnih listov je na dan 1,100.000, izvodi krščanskih listov pa znašajo 205.000. In če sc odštejejo od tega števila še-izvodi dunajskih časopisov »Neuigkeits-Weltblatt« (32.000), »Neue Zeitung« (90.000) in graškega lista »Kleine Zeitung« (35.0000), ki služijo bolj zabavi in radovednosti, kakor pa politični izobrazbi, potem ne dosegajo izvodi vseh strogo politično-kato-liških dnevnikov niti števila »Neue Fr. Presse«. Medtem ko katoliški koma j životarijo in velike primanjkljaje izkazujejo, imajo židovsko-liberalni listi ogromno število naročnikov. Tako ima »Neue Freie Presse« 68.000, »Neues Wiener Tagblatt« 66.000, »Wiener Journal« 72.000 »Wicner Abendbl.« 66.000, »Osterreichische Volkszeitung« 100.000, »Kronenzeitung« 160.000, »Arbeiter-Zei-tung« 56.000, »Dic Zeit« 35.000, »Inte-ressantes Blat,t« 61.000 naročnikov. Tedensko znaša število izvodov nasprotnih listov 9,320.000. Sudetske dežele, Češka, Moravska in Šlezija, imajo 30 liberalnih dnevnikov, medtem ko nimajo sudetski katoliški Nemci niti enega samega. Na 640 000 nemških katoličanov pride en katoliški dnevnik, na 40 katoličanov en abonent, medtem ko je vsak osmi Avstrijec na liberalni list aboniran. Med avstrijskimi Slovani niso razmere najbržc nič boljše, rajši še slabše. Na Slovenskem je katoliško časopisje splošno še precej razširjeno, tako da smo liberalnim in soeialnodemokra-škim listom še zmerom kos. Ali Uidi nasprotno časopisje se. čim dalje bolj razvija in postaja vedno bolj strupeno. Nasproti trem nasprotnim dnevnikom v Ljubljani imamo samo naš list na razpolago. Posebno naši socialni demokratje se krčevito trudijo, da bi dobili trdna tla med našim ljudstvom. Imajo svoj dnevnik in štiri strokovne liste: za tobačro delavstvo, za rudarje, železničarje in pa zidarje. Ali se imamo pri tako veliki razširjenosti protikatoliškega. tiska potem čuditi, če število protikatoliških glasov pri volitvah raste in če se vedno bolj širijo kriva načela o krščanstvu? Ali more biti bralec, sploh drugačnih nazorov kakor je list, ki ga bere? Katoliško časopisje ima že samo na sebi težavnejše stališče od protikatoliškega. Nasprotno časopisje sc ne bori i>roti ljudskim strastem in zmotam, ampak ljudstvo ravno v tem utrjuje in podvžiga; nasprotni listi raznemajo s svojo omamljivo pisavo najnižje nagone mase, da ia pijana in strasti omamljena tepta zakone in uprizarja revolucijo. Dob i poznavalci ča opisja trde, da, se niso največji prilizovale! v dnevih Ludovika XIV. tako kraliu laskali. kakor se laska protikrščansko časopisje ljudskim masam. Dan na dan se uceplja ljudstvu duh nihilizma in absolutnega kriticiz-ma v srce. Jc ni stvari na svetu, katere bi naspre ni 'is'i nc prevrgli in s svojo žgočo in vse uničujočo kritiko nc umazali. Posledice te pisave so naravnost strašne. Tista brezverska filozofija, ki jc v 18. stoletju gospodovala nad izobražen-stvom, je prodrla potom časopisja med maso, odtrgala milijone, ljudi od krščanskega življenja in jih pognala v tabor socializma. Lahko rečemo, da ni nobena stvar tako socialne demokracije pospeševala, kakor jo je materializem novodobne filozofije. Časopisje avstrijskih katoličanov jc tedaj silno pomanjkljivo. Ako hočemo te ljudi, ki so jih protikrščanski listi cerkvi odtujili, iz njih indiferentiz-ma izvleči, rabimo predvsem dobrega in tehnično na višku stoječega časopisja. Naši somišljeniki k temu sami lahko pripomorejo, ako pridno pri listu sodelujejo. Večkrat smo prisiljeni novice. ki se pri nas dogajajo, po drugih graških listih posnemati. Vpričo tolikih inteligentnih pristašev, ki jih imamo na deželi, bi bili tudi glede informacij lahko prvi list na jugu, ko bi nas hoteli naši somišljeniki takoj o političnih in drugih dnevnih dogodkih redno obveščati. Dobro informiran list se sam širi, ker ga mora vsakdo brati, prijatelj in nasprotnik. Druga zelo važna reč pri časopisju so anonce. Noben list, najsi ima tudi sto tisoč naročnikov, ne more dandanes pokriti svojih stroškov s samo naročnino; vsak list je navezan na. anoncc, ki krijejo najmanj polovico njegovih stroškov. Poglejmo židovske liste. »Neue Freie Presse« ima vsako nedeljo 80 strani in od tega. je 60 strani anonc. Če računamo na stran po 600 K, prinese tedaj nedeljska številka 36.000 kron. Za lanske velikonočne praznike je dobila »Neue Fr. Presse« za svojo velikonočno številko, ki je štela 100 strani anonc in 60 strani besedila samo za anonce 60.000 K. In to je denar avstrijskih katoličanov. Iz tega dejstva se lahko prepričamo, kake važnosti so anonce za politični list. Pri vseh svojih naročilih se skli-cujmo vedno na anonce v katoliških listih. Ne plačajmo nobenega računa, da ne bi tvrdke na to opozorili, da bomo vsako zvezo ž njo pretrgali, ako ne. bo v katoliške liste inserirala. Trgovskega potnika, ki nam ne more predložiti dokazov, da njegova tvrdka v katol. liste inserira, kratkomalo zavmimo. — Osobito katoliški trgovci in odjemalci naj bi to strogo izpolnjevali. In slednjič je treba tudi omeniti, da sami sebi slabo uslugo storimo, ako katoliško časopisje venomer kritiziramo in zmirom nad njim svojo nevoljo ob vsaki pravi in nepravi priliki izražamo. Kolikrat zapazimo pezdir v katoliškem časopisju, medtem ko bruna v liberalnem listu nočemo videti. Liberalni listi so mnogokrat veliko slabše urejevani in vendar imajo ljudje veliko manj pritožb, kakor čez katoliške liste. V Avstriji smo glede katoliškega časopisja veliko zamudili. Dal Bog, da bi se avstrijski katoličani tega zavedli in krenili na drugo pot, če ne, se je bati, da sc bo katoliška Avstrija v liberalnem časopisju zadušila. Vipava, 22. oktobra. Kakor je turško gospodstvo gnilo, tako jo gnil naš liberalizem. Turčija kosoma razpada in boje se že za svojo carigrajsko utrdbo Dardanele, tako se tudi naši liberalci tresejo za svojo najmočnejšo postojanko — trg Vipava, kjer še nikdar ni imela naša stranka večine v odboru. V skrajni sili so razvili zeleno prerokovo zastavo zeleno samih laži. Zagrnili so se vanjo, pa, odgrnili io bomo. Ali ni bilo liberalno gospodstvo pravo turško gospodstvo za vipavsko dolino? Kdo ne želi železnice? Še Turki bi jo želeli. Ko se je pa pri načrtih za bohinjsko železnico nameravalo vzeti smer skozi vipavsko dolino, sc je tega najbolj prestrašil liberalni paša g. Mayer, ki upravlja za lepe tisočake vipavsko vožnjo pošto. Šel je z g. Ilrovatinom na Dunaj, in z Dunaja je prišel z veselim licem. Še sedaj si zadovoljno gladi podbradek, kadar sliši žvižg vlakov tam od kranjskega Štanijela, po cesarski cesti pa še vedno drdra njegova pošta. Liberalne glave na glas dolže dr. Žitnika in I'er-havca, da sta zapravila železnico, na pojedinah v ložki graščini pa trkajo na zdravje kmečki kratkovidnosti, ki verjame njihovim pravljicam. Najnovejše je, da je neka družba nameravala vpeljati avtomobiino pošto iz Gorice v Postojno. Vse se je tc novice razveselilo, le ložki graščak Mayer se jc zopet prestrašil in hajdi na Dunaj! Rekel je, da gre sam kupovat avtomobile. Ali verjamete politikarjem in mešetarjem, kadar govore na glas? G. Mayer je prišel brez avtomobilov domov, raznesla pa sc je vest, da avtomobilne pošte ne bo. In tega Mayerja hočejo liberalci v odbor! Ali mislijo, da bo sedaj speljal železnico na Nanos? Naša stranka jc izvila liberalcem iz rok gozdni odsek, cestni odbor, nekaj mož spravila celo v občinski odbor. Dardanele so v nevarnosti! Zato so sc liberalci vrgli na vse te naše postojanke. Z gozdnim odsekom delajo, da je groza. Z velikim turškim bobnom oznanjajo, kako neprimerno visoko potnino dobivajo odsekovi odborniki za pota v nanoške gozde; toda enako potnino dobiva tudi par liberalnih članov. Zgražajo se, da so v gozdu celo jedli in pili, ko so cel teden bili v njem in odkazo-vali »šibe« (debla) — da si je pa župan Petrovčič na občinske stroške pustil plačati drago zlato uro in da jc učitelj Mercina pil na občinske stroške, je istim liberalnim glavam umljivo samo ob sebi. — Cel svet prosi za zboljšanje cest. Poslanec Perhavec je izposloval novo cesto na Nanos, in to iibcralcem zopet ni prav. Podjetnik je na par krajih gradil cesto s slabim materijalom, in vsega tega je zopet, kriv edino poslanec Perhavec! Ljudje božji — kje imate pamet? Primite podjetnika, saj ne gradi ceste g. Perhavec! Cesta tudi še ni kolavdirana in pri kolavdaciji bo prilika navesti vse pritožbe, da se nedostatki popravijo. — Dalje agitirajo, da jc poslanec Perhavec proti razdelitvi skupnega gozda. Neštetokrat je gospod Perhavec tudi na shodih izjavil, da bo on zastopal stališče večine vseh gozdnih upravičencev. Ako bo večina za razdelitev, sc bo gozd razdelil. Gotovo pa je, ako se bo morda vsled razdelitve gozd devastiral, bodo vsi liberalci padli po Perhavcu, češ, on je gozd razdelil in vsega kriv. Če liberalca oblačiš, se bo slekel, če ga slačiš, se bo pa oblekel. Kako lažnjiva je agitacija proti gozdnemu odseku, jasno priča zapisnik, ki so ga podpisali tudi liberalni člani odseka in v katerem vsi z ogorčenjem obsojajo napade na gozdni odsek. V zadnjem času so se liberalci spravili tudi na cestni odbor, v katerem jim je svoj čas pšenica cvetla. Lahko rečemo, da ni kmalu kje tako skrbnega cest. odbora, kakor je vipavski. Državna, cesta jc v mnogo slabšem stanju, kakor ceste, ki jih oskrbljuje cestni odbor. Pa ga vendar ne puste v miru. Žal nam je, da je med klevetnikc zoper odbor zašel tudi medicinae. uni-versae doktor g. Kane. V gostilni pri kozarcu vina trosi laž, da plačuje cestni odbor delavce po 5 K in da .lili pri delu ne nadzira. Res je ravno nasprotno, da jc cestni odbor zelo varčen in da delavce nadzira. G. Ivane, svetujemo Vam, da vprašate g. Skala, po čem je delavce plačeval. Ravno Vi nimate povoda, pritoževati se nad posameznimi korporacijami, po čem plačujejo svoje uslužbence. Vi snrejematc letnih 36U0 kron od dežele in zdravstvenega zastopa, torej ravno 10 K na dan polep zdravniške plače. Pričakovali bi od Vas, da hote za to plačo radi postregli vsakemu bolniku, toda vedno se mino-žc slučaji, da kadar Vas bolniki kličejo, niste posebno hitri. Pometajte torej najprej pred svojim pragom. Nikdar pa nc bomo pustili, da bi deželni uslužbenci neopravičeno napadali kor-poracije, ki stoje pod isto kontrolo kakor Vi. Mogoče ste hoteli s tem pomagati g. Karolu Mayerju do vstopa v cestni odbor. Gospod doktor, pustite g Mayerja, da strelja zajce in da poravna, kar jc pri svojem slavnem špitalu dolžan po pogodbi napraviti, zase pa lahko prihranite politične kozle, da jil) streljate, kar pa nc bo Vam v čast, nc nam, da bi imeli takega zdravnika. — Vkljub zeleni prerokovi zastavi bode padle prej ali slej tudi vipavske Dardanele. To je, liberalci, vaš kizmet. Slovanski vesinik. Izredno velik pogin ovac. liprava moskovske gubernijc sc jc obrnila na rusko notranje ministrstvo s prošnjo v kateri prosi, da sc ji podeli podpora 5000 rubljev za proučevanje raznih parazitov, ki so že v južnovzhodnih gu bernijah veliko število ovac uničili Tekom zadnjih dveh let so ti paraziti v 13 okrajih moskovske gubernije, ir sicer v 3193 vaseh 81.663 ovac uničili tako da v nekaterih vaseh ni noben« ovce več. Prvo zrakoplovno društvo na Bolgarskem. V Sofiji sc je pred kratkim ustanovilo prvo bolgarsko zrakoplovno društvo »Aeroplan«. V svoji zadnji seji je sklenilo, da bode nabiralo prostovoljne prispevke za vzdržavanje društva. Ustanovitelj društva je znani bolgarski zrakoplovec g. Veves, h kateremu se je pridružilo nekoliko uglednih bolgarskih mož in častnikov. Društvo namerava v kratkem otvoriti avia-tično šolo, za katero se jc žc oglasile precejšnje, število učencev. Srbski državni dolgovi. Anuiteta za. srbske državne dolgove jc v letu 1881 znašala 2,680.200 dinarjev; v leti. 1891 — 16,900.874 dinarjev; v letu 1901 20,095.150 dinarjev in letos znaša žc 34,704.500 dinarjev. Pritok židov v Varšavo. Varšavski tisk se v zadnjem času skoraj vsak član pritožuje zavoljo velikega pritoka Židov iz dežele v Varšavo. Leta 1910 je židovsko prebivalstvo v Varšavi doseglo visoke številke — 39 18 odstotkov vsega prebivalstva Varšave. Leta 190!: je bilo v Varšavi 277.769 židov in 425.67'i katolikov; leta 1909 — 281.731 židov in 428.958 katolikov. Leta 1910 — 306.071 židov in 417.946 katolikov. Kot vzrok tega pritoka navaja poljski tisk gospodarsko organizacijo poljskega prebivalstva,. Na eleželi ni več za Žide »kšefta« in zato še selijo v mesto. Bolniki ne smejo citati poljskih časnikov. Poz. poljski listi naznanjajOi da v zdravilišču pod Oborniki na Po-znanjskem, kjer se nahaja 50 poljskih bolnikov in 20 bolnikov drugih narodnosti, je bilo prepovedano Poljakom citati poljske časopise. Kot vzrok prepovedi ravnateljstvo navaja, da so ti časopisi politični in preveč bolnike razburjajo. Dvajsetletnica poljskega šolskega društva. Tc dni je obhajalo poljsko šol* sko društvo »Towarzystwo szkoly lu-dowej« svojo dvajsetletnico. Iz tajni-kovega poročila navajamo le-te podatke: V dvajsetih letih svojega, obstanka je to društvo ustanovilo: dve gimnaziji, dve učiteljišči, pet okrajnih šol, 148 ljudskih šol, 36 otroških vrtcev, 43 tečajev za. odrasle analfabetc in 40 obrtnijskih iu trgovinskih tečajev. Samo v enem letu (1910) v zgoraj navedenih ustanovljenih učnih zavodih se jc poučevalo 18.439 učencev, ki bi znabiti bili za poljsko narodnost izgubljeni, ko bi bili ruorali obiskovati drugojezične šole. Razun lega je. društvo za ooljsko ljudstvo ustanovilo 1990 čitalnic, v katerih se nahaja 305.208 knjig in 3663 listov, in 27 narodnih domov. Poleg tega je društvo še priredilo 27.315 predajanj in 3280 narodnih slavnosti. Rusinska krščanskosoclalna stran« ka. V Stanislavovu se je pred kratkim vršilo zaupno zborovanje duhovnikov grško - katoliškega obreda tamošnje škofije v zadevi bojkotiranja tistih ru-sinskih listov, ki širijo nevero; pri tej priliki so sklenili pridružiti se in ljudstvu priporočati stranko, ki jo zastopa katoliški list »Ruslan«, ki ga urejuje gospod Barvinski in protežira nadškof Szepticki. Na shodu je imel glavno poročilo duhovnik Klivok, ki je govoril o delovanju radikalnih rusinskih strank, ki širijo nevero, in svoje poročilo je sklenil z resolucijo o nujnosti ustanov-Ijenja nove stranke na krščanskoso-cialni podlagi, bojkotiranja lista »Dilo« in radikalno-ateističnih listov sploh, dalje o potrebi ustanavljanja župnijskih čitalnic po vaseh, namesto čitalnic »Prosvite«, ki širijo samo mlačnost v veri. Proti tej resoluciji sta govorila samo dva govornika, nakar je bila soglasno sprejeta. S tem je rusinska krščanskosocialna stranka v Galiciji ustanovljena. AalijanskoM vojska. Stališče Vatikana. Liberalni in socialnodemokraški listi so si te dni na podlagi pastirskih pisem in izjav nekaterih laških škofov izmišljevali najrazličnejše vesti glede stališča Vatikana glede na laško-tur-ško vojsko. Šli so v svoji bujni domišljiji celo tako daleč, da so zatrjevali, da Vatikan s tripoliško akcijo zato simpa-tizuje, ker ima Vatikan svoj denar naložen v »Banco di Roma«, »klerikalnem« podjetju, ki cla je na osvojitvi Tripolisa najbolj interesirano. Mi smo trditve, ki izvirajo, iz sovraštva do Vatikana, takoj zavrnili, zdaj pa je sam Vatikan podal oficielno izjavo, ki jasno precizuje njegovo stališči, obsoja celo tiste škofe, ki so se za tripoliško ekspedicijo zavzeli s svojo cerkveno avtoriteto in dokazuje, kako ima Sveta Stolica vedno pred očmi v prvi vrsti blagor in interese svete Cerkve. Ta izjava je tembolj znamenita, ker se obrača najbolj proti samemu kardinalu Vincencu Vanutelli, ki je dne 18. t. m., ko je poročil markiza Montoro s knjeginjo Sofijo Odescalchi, tripoliško ekspedicijo proglasil naravnost za nekako križarsko vojno v prid krščanstva. Nota Vatikana, objavljena v »Osser-Vafcore Romano« dne 20. t. m., slove: »Več listev, ki se označujejo za katoliške, kakor tudi več cerkvenih in posvetnih govornikov se. obravnavajoč o ltalljansko-turški vojski, izraža na način, kakor da bi šlo za sveto vojsko, ki da se je začela v imenu in s podporo vere ter Cerkve. Mi smo pooblaščeni, da izjavimo, da Sveta Stolica za tako razlago ne samo ne prevzema nobene od govornosti, ampak tudi, ker stoji izven sedanjega konflikta, teh izjav ne more odobravati in lih obžaluje.« Kakor so preje Vatikan čisto neopravičeno napadali nelaški liberalni in socialistični listi, tako ga zdaj zaradi te note seveda laški liberalni. Seveda Svete Stolice to ne briga. Njeno stališče je z ozirom na dejstvo, da tripoliška akcija gotovo nima značaja moralno upravičene vojske, da verski interesi pri tem za laško liberalno vlado, ki je vojsko začelo, niso merodajni in šele sekundarno pridejo vpoštev in končno k ozirom na to, da ima Vatikan varovati tudi interese ostalih katoličanov v Orientu, čisto korektno. Kar se pa tiče »Banco di Roma«, poroča liberalni dopisnik tržaškega •>Piccola«, Crispolto Crispolti, svojemu listu dne 22. t. nt,iz Rima sledeče: »Banco di Roma« nima danes nobene niti najmanjše zveze z Vatikanom (n ni v »Banco di Roma« naložen niti 3n vinar premoženja Vatikana.« Da pa vlada med novo laško upravo v Tripolisu in ondotnim apostolskim prefektom P. Rossijem najprisrčnejše razmerje, to je čisto prav in v interesu tako Cerkve kakor Italije. To laška vlada tucli vpošteva in bo v Orientu tudi nadalje upoštevala kakor vpošteva to v kolonijah tudi brezverska francoska vlada. Nadaljnja izjava Vatikana. 21. t. m. zavrača »Osservatore Romano« one liste, ki polemizirajo z njegovo noto, in poudarja, da ima Vatikan varovati interese vseh katoličanov katerekoli narodnosti v Orientu. Kar se pa tiče očit ka p r o t i n a r o d n o s t i, piše Vatikan dobesedno: »Resnica je, da Sveta StoMca in to je Cerkev, ni ne narodna ne protinarodna, ampak nadnarodna. Sveta Stolica iz istih razlogov kakor vse druge veler vlasti, katerih stališče je italijansko časopisje tako hvalilo, in pa žato, ker sedanja vojska nima nobenega religioznega značaja in podlage, no more nič drugega kakor Izjaviti svojo najstrožjo nevtraliteto in Jo tudi varovati.« Laški poraz pri Derni. Lahi so torej bili v Tripolisu vprvič, ko so prišli s Turki skupaj, pošteno te-peni. V Tripolisu samem se jim ni živa duša upirala, izkrcali so se, kakor da bi bili na izlet prišli. Ne tako v Bengaziju. Tukaj so jih Turki sprejeli s smodnikom. Kdor pozna Italijane, se ne bo čudil, cla jih je ta sprejem neprijetno presenetil. Lah ie zahrbten, zvit, bahat in gostobeseden, oko v oko pa je strahopeten, kar se je še vedno pokazalo. Zanimivo je, da laški poročevalci, ki se lažejo kakor sploh Lahi lagati znajo, ne povedo, koliko laških vojakov je stalo Turkom nasproti, pač pa pišejo, da je bilo Turkov 3000 in 15.000 Arabcev! Kdo pa bo to verjel! 15.000 Arabcev! Sicer pa so Lahi z najmodernejšim orožjem opremljeni, kako slabo so pa Arabci po večini oboroženi, to vendar vemo. »Temps« poroča, da je laških vojakov bilo 8000, oficielno poročilo generala Briccola pa ceni Arabce na 2000! Torej! Sicer pa iz laških poročil veje velika jeza in sramota. Poročamo nepristransko, navajajoč vire. Rim (oficielno). General Briccola, poveljnik cirenajiškega ekspedicij-skega zbora, poroča: V noči od 19. na 20. t. m. so naše čete pri Bengaziju bile zelo nadlegovane od becluinov. Bengazi smo zavzeli 20. t. m. Lahi so Beduine potisnili nazaj proti vasi Sabri. Zdaj se izkrcuje voini material. Število sovražnikov 19. t. m. cenim na 2000 beduinov in nekaj Turkov. Ostale redne turške čete, ki imajo 12 topov, so se, kakor se zdi, umaknile v gorovje. Kakor se sodi, je sovražnik izgubil 200 mož, veliko pa je ranjenih, na laški strani pa je pehota izgubila dva korporala in 13 vojakov, 54 vojakov je ranjenih, častnikov je ranjenih 7. (Kolike so pa izgube mornarice?) Ri m. »Tribuna« poroča, da je bilo laškemu vojnemu brodovju vsled energičnega obstreljevanja Turkov nemogoče vojake izkrcati pred Bengazijem. Poveljnik brodovja admiral Aubry in general Briccola sta nato fingirala, da odideta in sta Turke s tem premotila, medtem pa so se Lahi izkrcali na obrežju Giuliana. Turki so se, ko so to zapazili, kljub streljanju iz laških ladij, vrgli na Lahe, a ti so po hudem boju sovražnika prisilili, da se je moral umakniti proti Sidi—Husseinu. Lahi so Sidi—Hussein po zelo hudem boju zavzeli (in imajo tako majhne izgube!) Iz Tripolisa je odplul parnik »Lombardia« z enim bataljonom proti Bengaziju. Pariz. »Temps« poroča, da znaša število laških vojakov, ki so se v Bengaziju izkrcali, 8000. Boji so trajali dva dni, odločilni pa 10 ur. Kako je v Tripolisu? R i m. »Tribuna« poroča, da je v Tripolisu samem vse mirno. Artiljerija izvršuje vaje v okolici. Turki so se iz Bu—Melianu umaknili v Ardusani in Agezia. Vohuni poročajo, cla so griči okoli Agezia polni turških baterij. V okolici se pojavljajo oborožene domače čete. (To so tisti »Lahom prijazni Arabci!«) Turške čete zaplenjujejo karavane. V Tripolisu je silno razvito turško vohunstvo. Lahi nadomeščajo domače orožnike s karabinijeri. Turško-arabsko vojaštvo v Tripolisu. Carigrad. Turška vojska se je utaborila v diebelskem gorovju. Arabski rodovi iz Raze Soene v provinciji Fezzan, kateri štejejo 10.000 mož, korakajo proti Djebelu in so se baje že s Turki združili, šejk redu Senusijev pri-diguje sveto vojsko in izbira čete. Ako pridobi zase rodove Tibbu Tevarik, bo štela turško-arabska vojska 150.000 mož. Boji v Tripolitaniji. Rim, 23. oktobra. »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa dne 21. t. m. Včeraj se je tu govorilo, da so Turki zopet napadli laške postojanke. Govorice pa niso bile utemeljene, marveč je tu vse popolnoma mirno. Lahi hočejo na vsak način Turčijo v Mali Aziji In Evropi. R i m. Laške izgube pri Bengaziju in Derni (o kateri jako značilno danes ni nobenih poročil, tako da se ne za gotovo, so se Lahi tam izkrcali ali ne) so Italijo tako razburile, da hoče nemudoma začeti akcijo proti Turčiji v Mali Aziji in Evropi, ako se Turčija precej ne uda. »L* Escrcito italiano« je od mero-dajnih krogov izvedel, da hoče Italija zavzeti Mitilene, Chios in Rhodos ter eventualno tudi Smyrno. Carigrad. Turčija je pred pristanišče v Smyrni položila mine. Trgovske ladje spremlja vedno torpedov- ka, da na mine ne zadenejo. Turčija je poslala vojake in topove tudi na otoke. V Solunu je Vse pripravljeno, (če so so Lahi pri Bengaziju z vsem svojim brodovjem spričo par sto Turkov in nič zavarovanega mesta tako opekli, kako se bodo šele v Mali Aziji!) Turčija vstopi v trozvezo? C a r i g r a d. Tu se vednobolj množijo glasovi, da so avstro- ogrski in nemški poslanik ikonferirali z velikim vezirjem, ki cla je izjavil, da je Turčija pripravljena pristopili tiozvezl. Turki povišali carino na laiko blago. Carigrad, 23. oktobra. Glavno carinsko ravnateljstvo izjavlja, da mora imeti nelaško v Turčijo uvažano blago certifikate, kje da je bilo izdelano, ker se je povišala carina na laško blago za 100 odstotkov. Kolera med Lahi v Tripolisu. Carigrad, 23. oktobra. Listi poročajo, da divja še vedno med laškimi vojaki v Tripolisu kolera. Odkar se jc pričela vojska, je umrlo na koleri 260 laških vojakov. Oplenjena itaUJanska skladišča. Milan. »Corričre della Sera« poroča iz Carigrada, da so v Beiruthu Turki oplenili italijanska trgovska skladišča. Turki hodijo oboroženi okoli. Armenci in drugi kristjani so ukrenili potrebne korake za svoje varstvo. »Prodiranje« Italijanov v notranjost dežele. Tur in. Dopisnik turinske »Stam-pe« poroča, da ni pričakovati v bližnjem času prodiranja italijanskih čet v notranjost Tripolisa. General Caneva jc izjavil, da so se turške čete umaknile tako daleč, da zasledovanje istih ne bi bilo priporočljivo. (Dozdaj pa so Lahi vedno poročali, da hočejo n e m u d o -m a zasesti ves Tripolis.) Laške bojne ladje v nevarnosti. R i m. Zaradi izredno viharnega morja se boje gotovi krogi za manjše bojne ladje, ki vrše patruljsko službo med Kalabrijo in Tripolisom. Doslej niso bile priglašene niti v sicilijanskih, niti v tripolitanskih pristaniščih. Vstala na Kitajskem. Vstaši gospodarji Hankava. London, 23. oktobra. »Zentral-News« poroča iz Kingkhianga: Zmaga vstašev je bila velikanska. Vstaši so gospodarji Hankava. V Pekinu so napravila poročila o zmagi vstašev zelo globok vtis. Poslaništva velevlasti sodijo, da se revolucija še bolj razširi, če se vladi ne posreči, da postane v najkrajšem času gospodar položaja. V Pekinu so pripravljeni še na hujše stvari, kakor na to, da se cesarska armada umakne. Govori se, da je bila vtoplje-na ena ladja. V vladnih krogih se trdi, da se Juanšekaj brani izvršiti povelje o zopetnem zasedenju Vučana, ker narašča nezadovoljnost radi vladnih odredb. Nadaljnji vspehi kitajskih vstašev. London, 23. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Pekina: Vlada je izdala oklic, da morajo trgovci sprejemati popirni denar. Menjalnica 1 je ukazano, da morajo menjati bankovce. Tistim, ki bi tega ne storili, grozi vlada s težkimi kaznimi. V Pekinu so zelo pobiti. Trdi se, da so vstaši v soboto zopet priborili zmago, ki jo pa vlada zakriva. Danes jc sklicana seja državnega sveta. Radikalci so zelo agresivni, vsled česar je dvomljivo, če pride regent osebno v zbornico. Trdi se, da so odkrili zaroto, ki je imela namen napasti zbornico. Zaprli so veliko sumljivih oseb. Vstaja mohamedancev na Kitajskem. London, 23. oktobra. »Zentral-News« poročajo: Trdi se, da se nameravajo v Kansui dvigniti tudi mohamedanci. Podrobnosti o bitki pri Hankavu. London, 23. oktobra. Prvo uradno poročilo o zmagi vstašev pri Hankavu je došlo 20. t. m. dopoldne po brezžičnem brzojavu v Šangaj. Cesarski vojaki so se slabo branili. Streljanje topničark ni napravilo nobene škode. Vstaši so neprestano streljali. Vstaši so osvojili taborišče cesarskih čet in je utrdili. Boje se, da nastane na Kitajskem finančen krah. P c t c r b u r g , 23. oktobra. Tukaj-šhji listi poročajo iz Pekina: Revolucionarji so se polastili 40,000.000 mark državnega denarja. Finančni minister je naprosil finančni sindikat za 5 milijonov mark predujema. V Pekinu Je ustavilo 20 odstotkov podjeli Izplačila. Razna poročila. London, 23. oktobru. Revolucionarji poizkušajo zavzeti Kwangshui, ki leži 120 kilometrov severno Hankava. Peterburg, 23. oktobra. Neki dijak je streljal na Juanšikaja, a napad se je izjalovil. Pekin, 23. oktobra. Trdi se, da so zavzeli vstaši Canso. Pekin, 23. oktobra. Juanšikaj je vladi pisal, da je bolan in da mora svoj odhod v provincijo Hupe odgoditi. Di. nastija mu je pa ukazala, da kolikor mogoče hitro odpotuje. — Pismo Juanšikaja je vlado silno potrlo, ker jo Ju. anšikaj edini mož, ki bi mogel proti re. voluciji kaj uspeti. Ljudske igre. * A. C. Danilo: Dlmež, strah kranjske dežele. Ljudska igra. s petjem v šestih slikah. — Ta najnovejši sloven-ski igrokaz je izšel kot 17. snopič »Zbirke ljudskih iger«, nekako ravno ob petdesetletnici smrti proslulega rokovnja-ča Dimeža, ki se je zadušil v goreči opekarni 21. januarja 1862. Njegovo ime je znano še dandanes po vsej Gorenjski, zlasti pa v okolici Škofje Loke, v selski dolini, kamniškem okraju in drugod, koder živi še mnogo ljudi, ki so poznali tega roparja posebne vrste. Po še živečih virih je napisal g. Danilo, član deželnega gledišča, imenovano igro, ki nam predstavlja posebno znane dogodke iz njegovega življenja. Prva slika nam kaže Dimeža v starosti kakih 20 let na očetovem domu v Bit-njem. Bivši dijak, iz gimnazije izključen, je predmet neprestanim očitanjem strogega in pretrdega očeta. Iz ljubezni do revne Urške ukrade svoji materi nekaj dragocenosti, vsled česar ga oče zavrže kot tatu. V drugi sliki ga srečamo že kot poglavarja rokovnjaški četi v Raščinskem gozdu, ko »izravnava svet«. Sam pravi o sebi (str. 72): »Jaz nisem razbojnik in ubijalec. Ščitim kmeta in reveža, jemljem le kjer je preveč.« Zato ustreli v svoji četi Go-felsteherja, ki je navaden razbojnik, Na različne načine se maščuje nad gosposko, ki ga preganja. Zupana Sporna iz Mekinj vjame na poti v Ljubljano, kamor je namenjen baš radi Dimeža, mu pobere denar, se vsede na njegov voz s štirimi tovariši in se pelje v Mekinje k predstojniku na Kresiji pl. Po-sannerju. Tega preseneti zvečer v veseli družbi s svojim obiskom in ga odvede s seboj radi svoje varnosti. Biriču Stojcu uide na šmarjetni" gori v ženski obleki in mu zažge nad glavo svoje skrivališče, kjer tudi Stoje zgori. Podobna smrt doleti njega samega, ko za-i žge orožnik opekarno v Raščinskem gozdu, kamor je Dimež pribežal. Dejanje je skozi in skozi živahna Zgodovinskih podatkov je nakopičenih toliko, da jih človek komaj pregleda. Morebiti bi ne bilo odveč, če bi bil napisal gospod pisatelj, ki je itak moral vso tvarino zgodovinsko preštudirati, tudi nekaj zgodovinskih pojasnil, na primer glede takratne sodne uprave. V posameznostih bi bilo želeti, da bi se bolj pojasnil prehod »faliranega štu-< denta« v rokovnjaškega poglavarja. Med Janezom v prvi sliki, mehkim in skoro boječim fantom, pa med Dime-žem v drugi sliki, ki nas že mnogo spominja na Karla Moora. v Schiillerje-vih »Roparjih«, je velik prepad, ki se sicer da premostiti, a v naši igri ni zadosti premoščen. Nekatere stvari in izrazi, ki so sicer prav pristno rokovnjaški, a vendar za vzgojni pomen ljudskih odrov malo prikladni, se bodo bržkone ob uprizoritvah morali izpustiti (na primer na strani 47. in 58.). Drugače je pa igra skoz in skoz efektna in zasluži dobljeno nagrado S. K. S. Z. Za dobro uprizoritev igre je gospod pisatelj izborno oskrbel. Za vsako osebo navede podatke, kakšna je bila v resnici. Prav tako pouči praktično, kako se inscenirajo razni lučni efekti. Kot čujemo, se delo v kratkem uprizori na »Ljudskem odru« in takrat se bOcle pokazalo šele, koliko življenjske moči je v tej igri. ČEŠKE VISOKOŠOLSKE ZAHTEVE. Praga, 23. oktobra. Tu so priredili češki dijaki manifestačno zborovanje, na katerem so zahtevali drugo češko vseučilišče v Brnu. Poročal je poslanec profesor Srdniko. POLET 6EZ APENINE. T u r i n , 23. oktobra. Aviatik Clais-seur je dne 21. t. m. na Bleriotovem aparatu preletel Apenine. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „ Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Slike iz mesta Nanking na Kitajskem. KITAJSKA REVOLUCIJA. Mesto Nanking, ki leži na dolenjem teku Jankcekiana, jc sedaj v rokah. revolucionarjev. Na ulicah je bilo umorjenih mnogo revolucionarjev, vojakov in drugih prebivalcev. Vladne čete se zaman trudijo mesto zopet za- vzeti. Nanking je bil do leta 1405. sedež kitajskih cesarjev, dokler niso prišli do veljave Mandžu. Mesto, ki leži v okolici gričev, ima sedež cesarskega namestnika. Obdano je z zidom. Najlepše poslopje je 84 metrov visoka pagoda, ki se vidi na desni strani naše slike. f Dr. Josip vošniak. V Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem jc umrl v soboto zvečer ob pol 9. uri dr. Josip Vošnjak v starosti 77 let. Ž njim je legla v grob ena mar-kantnih oseb slovenskega naroda, eden izmed onih redkih vrst narodnih pijo-nirjev, ki so stali ob zibelki politično narodnega slovenskega preporoda. Dr. Vošnjak se je rodil 1. 1834. v Šoštanju na Štajerskem, postal I. 1858. doktor medicine na dunajskem vseučilišču in se poleg svojega zdravniškega poklica zelo živahno udeleževal narodnega dela na vseh poljih naše kulture. Njegovo delovanje je bilo zelo mnogostran-sko; razven političnih narodnogospodarskih in poljudnopoučnih člankov jc marljivo deloval tudi v leposlovju. L. 1867. je z dr. Prologom vred usta-tiovfl. »Slovenskega Gospodarja«, leta 1868. pa z drugimi rodoljubi »Slovenski Narod«. Bil je tudi večletni državno-zborski in deželnozborski poslanec za Kranjsko in odbornik kranjskega deželnega odbora. Živeč v stiku s preprostim narodom je prišel do propričanja, da jc treba poleg narodne zavesti ljudstva tudi na njegov gmotni napredek opozarjati. Napisal je Slovencem od 1. 1872.—1890. celo vrsto tozadevnih člankov v koledarjih družbe sv. Mohorja, n. pr. Hranilnice in posojilnice na kmetih, Posojilnice na pomoč kmetskemu ljudstvu, Proti žganju, Proti koleri, O gospodarskih šolah. Sploh se je jako živahno zanimal za narodno gospodarstvo. V tem pogledu je bil daleč pred svojimi političnimi tovariši Mladoslovenci. Razven tega je pisal tudi politične brošure, v katerih je pojasnjeval razne politične dogodke. Politični listi, Slovenci kaj čemo, Za narod, omiko in svobodo, to so njegovi spisi. Tudi na leposlovnem polju je znal zelo spretno pero sukati. Že v »Slovenskem Glasniku« je napisal nekaj črtic o našem narodnem blagu. Posebno bi bilo omeniti njegov znani roman Pobratimi in celo vrsto njegovih dramatičnih del: Lepa Vida, Doktor Dragan, Svoji k svojim, Pene, Ženska zmaga in par drugih veseloiger, ki so sc deloma igrale na naših odrih. Na svoja zadnja leta se jc umaknil !z politične javnosti na svoje posestvo v Slovenski Bistrici, kjer je pisal za »Slov. Matico« svoje Spomine, v katerih tudi tiči košček naše politične, socialne in literarne zgodovine. Njegov pogreb se vrši jutri popoldne ob 2." uri. Čast spominu marljivega in zaslužnega moža. Nova slovensko šola v Ameriki Cleveland, Oliio, S. Amerika. Žc večkrat se je poročalo, da je Cleveland v državi Ohio največji sloven ski kraj in da je javno življenje cleve landskili Slovencev nekako merilo za druge manjše slovenske naselbine. Res je, da po številu že od nekdaj druge kraje prekašamo, a v drugih zadevah smo mi daleč zadaj. Toila zadnje čase se je slovenstvo v naši naselbini tako dvignilo, da se bomo kmalu izkopali iz one zanikrnosti, katera sc nas je zadnjih par let Dolotila. Že leto dni se nabira sklad za novo slovensko katoliško šolo fare sv. Vida. Nihče ni mislil, da bode šolski odbor s tako žilavostjo deloval za udejstitev tako krvavo potrebne«slovenske šole! Decc, ki jc dorasla za pouk, je vedno več, a sedanja, šola ima prostora komaj za par sto otrok. Koliko nadebudne mladeži se na t,a način odtuji našemu jeziku, a še več jih podivja, da nc ve ne za Boga, nc za narod. Zato je pa ta vesela vest utolažila slovenske katoličane, ki bodo dobili prihodnje poletje veliko krasno šolsko poslopje, kjer bode dovolj prostora za slovensko deco. Da bode šola neka j krasnega in za Slovence dovolj velika, kaže svota, ki se bo za poslopje porabila; šola bode «tala, 60.000 dolarjev, to jc 300.000 kron avstrijske veljave. Lepa svota, a še lepši je namen, za katerega naši katoliški rojaki z vso požrtvovalnostjo prispevajo. Da se spozna velika odločnost in radodarnost naših ljudi, naj povem, da je ta vsota nabrana od prostovolj nih prispevkov darežljivih rojakov in čisti dobiček od cerkvenih veselic, ka tere prirejajo slovenski fantje in dekle ta. Lahko rečemo, da se nam ni treba bati za našo bodočnost, dokler bodo taki farani in na čelu jim podjetni gospod župnik Ponikvar. Ali kakor ni veselja brez žalosti, tako tudi ni dobre stvari brez nasprotnikov. Čim bolj se šolski odbor trudi, in Čim. večji je njegov uspeh, tem hujše je divjanje nasprotnikov. Na vse strani se zaganjajo ti neumni praznoglavci kranjskega liberalizma v naše katoliške može. Neko tukajšnje društvecc, ki se ima za. poosebljeno svobodomiselstvo, posebno divje kriči in rohni, češ, kaj je treba slovenske katoliške šole! To društvo najarogantnejših puhloglavcev pa prireja obenem igre, ki bi jih niti igrati ne moglo, čc bi katoliški pisatelj ne spisal iger, ki jih z največjim apetitom igrajo. Pa da bi ti neolikanci pisatelju vsaj tantijemc poslali; a. kaj še, kaj bodo pa potem sami delili. Bog jim daj pamet! Živele slovenske katoliške šole v Ameriki! Velik požar v Carigradu. Dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer jc pričelo goreti v carigrajskem mestnem delu Lubtan Bajezid in istočasno v grškem delu mesta Kum-Kapu. O požaru so došla sledeča poročila: C a r i g r a d , 23. oktobra. Dne 21. t. m. je izbruhnil velik požar istočasno v mestnem delu Bajezid, ne daleč od vojnega in finančnega ministrstva in v mestnem delu Kum-Kapu ob Marmara obrežju. Zgorelo je že več sto hiš. Carigrad, 23. oktobra. Požar v Stambulu, ki sc je radi ]M>manjkanja vode tako strašno razširil, so zadušili šele 22. I. m. ob 2. uri ponoči. V pogorelem mestnem delu so bivali večinoma premožnejši Turki. Zgorelo je več komikov, ena šola in ena mošeja. Koliko poslopij je zgorelo, še ni natančno znano. Škodo cenijo na 200.000 do 400.000 funtov. Policija naznanja, da je povzročila požar neprevidnost. Dnevne novice. + Iz deželnega odbora. Deželni ekonom Gustav Nebenfuhrer je imenovan nad upraviteljem. — Deželni odbor je sklenil prirediti nekaj sadnih drevesnic. — Z redom usmiljenih sester se. sklene dogovor, da zvečajo svojo hiralnico, s katero sc razbremeni deželna blaznica na Studencu. — Deželni vladi se prijavi govor mestnega tržnega nadzornika Ribnikarja, poln insultov proti deželnemu odboru, ki ga je govoril pod predsedstvom deželnega odbornika dr. Tavčarja z naročilom, da se disciplinarna preiskava raztegne tudi na ta nekva-lifikovani nastop magistratnega uradnika. — Ponudba ljubljanske kreditne banke za nalaganje denarja se odkloni in zveza ž njo pretrga. — Občina Dolenja vas pri Ribnici popravi občinsko pot v Rakitnici. — Razširjatev okrajne ceste v Radovljici sc odda Iv. Derniču. -j- Razdelitev referatov v proračunskem odboru državnega zbora. Po dogovoru strank bode v proračunskem odboru vodil dr. Š u s t e r š i č referat o državnem rudarstvu (rudarske oblasti, rudarske šole, državni rudokopi itd.) ter o pošti in brzojavu; posl. dr. Korošec pa bode vodil referat o tobaku in o najvišjem računskem dvoru. -f Dr. Tavčar se je ugriznil v jezik. Na Ribnikarjevem shodu dne 19. t. m. se je dr. Tavčar grozno jezil nad deželnim odborom, ki je spravil kandidata Ribnikarja v disciplinarno preiskavo. Ko se je pa spomnil, da jc on sam, dr. Ivan Tavčar, pred nekaj leti zaradi politike zahteval in dosegel v deželnem odboru disciplinarno preiskavo zoper dr. Gregoriča in Koblarja, sc je — ugriznil v jezik in obmolknil. V »Narodovih« noticah se pa še poznajo krvave pene, pomešane s psovkami na deželni odbor, ki rad uboga dr. Tavčarja. + Delavski shod v Dev. Mar. v Polju. Včeraj popoldne se, je vršil v Društvenem domu v Dev. Mar. v Polju jako dobro obiskan delavski shod, na katerem sta govorila državni poslanec Jožef Gostinčar in Iv. Nep. Gostinčar. Shod je sklenil, da se prosi glavno ravnateljstvo na Dunaju za draginjsko do-klado. Mnogo razburjenja in nevolje med delavstvom jc vzbudila vest, da je ravnateljstvo odpustim nekega delavca, ki se je natančno držal delavnega reda in razsodila c. kr. deželnega predsednika in ni hotel delati v nedeljo. Sploh se razmere pod ravnateljem Tittelnom vedno bolj poslabšujejo, mesto da bi se izboljšavale. Delavstvo ima zelo težko stališče, ker se ravnateljstvo prav nič ne drži tovarniškega delavnega reda in razsodila deželnega predsed nika. barona Schvvarza. Opravičeno sc delavstvo razburja nad postopanjem ravnateljstva in prav bi bilo, da bi me-rodajni faktorji napravili tu red. Shod je izrekel popolno zaupanje poslancem S. L. S. + Kako liberalni listi vzgajajo mladino. Pred kratkim so postavili na pokopališču v Mekinjah leta 1910. umr lemu fantu Tinetu Gedušak spomenik, na katerega jc dal nek »Jutrovec« uklc sati besede: »Priden fant, materi stre-gel, druge nabil. Vsak pameten člo vek, ki bi bral ta napis, bi rekel: pretc pač je bil. Tako bi ranjkemu ta napis nc bil v časten spomin, ampak v sramoto. Ljudje so hodili gledat ta zares »originelni« napis, zbijali šale ter delali razne opazke, kar je napotilo cerkveno predstojništvo, da je isto ukazalo napis zbrisati z motivacijo, ker je isti nedostojen, smešen ter sramotilo za ran j kega. Toda »Jutrovec« v svojem leib- Naročajte ..Slovenca". journalu poučuje gospoda župnika, da temu ni tako, ampak da je častno za ranjketra, ker je »druge nabil«, četudi je moral zato v ječo. Saj je — čujte modrijana — tudi Benedek leta 1866. pozival vojake, naj krepko udrihajo in narodna pesem kliče tudi »na boj junaška kri.« Ta bojni duh — pravi prosvitlje-nec — moramo prenesti na mladino. To se pravi po domače: Fantje, le ponočuj-te, pretepajte se ter bijte po glavah eden drugemu. Po sodbi »Jutrovi« bi bil potemtakem največji pretenač tudi največji junak. Kranjska dežela je bila razvpita zaradi surovosti in mnogih pobojev; vsi pravi prijatelji ljudstva delujejo z vso silo na to, da se mladina odvadi surovosti in pobijanja. »Jutro« pa hoče, da naj fantje pridno udrihajo in se pretepajo. Kam boste zavodili, vi »Jutrovci«, mladino s takim nespametnim, a neskušeni mladini vendar škodljivim pisarenjem? Zaslužil bi potemtakem po vašem navodilu častno kolajno, ko bi na cesti ponoči pobil bici-klista. — Pamet, kje si? t Malo več zavesti! Pri nas je večinoma že prodrl strankarski ponos tako, da pristašem S. L. S. ni treba več nastopati s tisto pohlevnostjo in skromnostjo, kakor nekoč. Samozavestno in odločno kažemo lahko povsod, kaj smo; v čast si štejemo, da smo pristaši mogočne in zmagoslavne S. L. S. Ta zavest naj pa tudi spremlja vsakega našega moža vsikdar in v vseh zadevah, zlasti pa v strankarskih vprašanjih. Nikakor torej človeku ne gre v glavo, da je danes, pri teh razmerah še clokaj naših ljudi, ki brez potrebe podpirajo »Narod«, »Jutro« ali »Zarja« ter druge liberalne časopise; pa če tega ne, vsaj jemljo jih v roke, kjerkoli nalete nanje. Zakaj bi v gostilnah vsakdo »naših« ne zahteval vselej »Slovenca«? Zakaj se smeši pred nasprotniki, ko kaže, kakor da brez teh umazanih listov ne bi mogel izhajati? Zakaj se obnaša, kakor da bi bil liberalec? Zakaj pri obrtnikih: brivcih in drugih, ki jih podpirajo naši, vidimo najprej in večinoma, liberalne liste na mizi? Zakaj se ti pred tvojimi očmi obrtnik, ki ga podpiraš s svojim denarjem, neženira-no ponaša z »Narodom« v roki? .... Zato, ker si premalo ponosen! Sicer pa: Ali velja, ponovna cerkvena prepoved liberalnih, veri in cerkvi sovražnih listov samo za posameznike? Kdo je pa izvzet? . . . Kje jc krščanska zavest, kjer odločnost, kje doslednost? — Revolverski atentat v sodnljskl palači pred sodiščem. V četrtek sc je pričela v Gorici kazenska obravnava proti Alojziju F a n t u z z i , ki je, kakor smo svoječasno poročali, na hodniku sodnijske palače z revolverjem dvakrat ustrelil na dr. Battiggija. Sodni dvor se je izrazil za nekompetentnega, ker izhaja iz dr. Battiggijcvih izvajanj, da se gre tu za poizkušen umor, kar spada pred poroto. — Uboj. Sedemnajstletni Ajdovčev fant iz Tupalič je v nedeljo 15. oktobra, Preddvorom pred Velkavrhovo gostilno v prsi zabodel posestnika Petra Lom-barja, po domače Anžetovca iz Bašlja., tako da je v par minut, izdihnil. Mlada vdova s petero otroci žaluje ob prezgod-njem grobu. — Ponesrečena ženska. Iz Dvora pri Bovcu je šla 30. septembra žena bivšega bovškega grobarja po domače Oderža na Sv. Višarje. Njen mož jo jo pričakoval za drugi dan, ker jo pa šc tretji dan ni bilo domov, jo je šel iskat. Izvedel je, da je prišla še isti dan na Sv. Višarje, in drugi da.n odšla za drugimi romarji, žene ni nikjer našel. Pozneje -*> , -t- - M • < - ^JSlSSte^ -^r.—m&JZ ^ —r-oJ^- „ "V, tS------— ** •_ _ - —Cr- hotnosti. Ker sta napadenka kakor tudi dečko začela močno kričati, se je lopov upitja prestrašil, ji vzel ročno torbico s šestimi ključi in belim robcem s črkama I. M. ter zbežal po polju. Napadalec jo srednje postave, črno oblečen, jo imel čm pokvečen klobuk in o-no-gc. — Pred kratkim so v dotičnem okolišu neznani ponočnjaki tudi hoteli napasti nekega kolesarja, ki jih jo pa prepodil z dvakratnima streloma in sc naglo odpeljal dalje. lj Jug pihlja. Dobili smo naslednje vrstice: »Z ozirom na notico priobčeno dne 18. okt. 1911 v št. 239 Vašega časopisa med »ljubljanskimi novicami« pod žo glav j pni »Profesor Jug zopet suspendiran«, zahtevam temeljem določbe § 19 tiskovnega zakona, da priobčite v zakonitem roku v svojem časopisu na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek: Ni res, da je profesor Jug v šoli verski čut svojih učenk tako žalil, da so se učenke same temu uprle in upravičeno proti takemu žaljenju protestirale; res pa je, da verskega čuta svojih učenk nisem nikdar žalil in bo disciplinarna preiskava, ki je bila uvedena proti meni na podlagi izmišljene anonimne ovadbe, nedvomno dokazala neresničnost proti meni naperjenih očitkov. V Ljubljani, dne 20. okt. 1911. Anton Jug, pravi licejski učitelj.« — O izidu preiskave bomo poročali. lj Odbor katehetskega društva objavlja, da bo letošnji občni zbor dne 8. novembra ob pol petih popoldne. lj Umrl jc bivši trgovec v Ljubljani gosp. Alfonz S c h o b c r. lj Popisovalnih pol za šolsko matico šc dozdaj več gospodarjev ni prineslo v mestni zglaševalni urad, dasi je tozadevni rok že potekel dne 10. t. mes. Prizadeti hišni posestniki oziroma njih namestniki se torej nujno opozarjajo, da store svojo dolžnost še ta teden. Šolske otroke je treba razun tega tudi policijsko zglasiti. Razne sivari. Kakor pri nasi Da so soc. demokrati častna straža kapitala., to jc znana stvar. Razumljivo nam to še bolj no-stane, če pomislimo, da se dajo voditi od judovskih bogatašev, ki jih imajo popolnoma »na, špagi«. V dokazilo gorenje trditve naj navedemo sledeča zanimiva glasovanja nemških soc. demokratov za k a p i t a l v nemški poslanski zbornici: Leta 1881, proti upe-ljavi borznega davka in v poznejših letih proti zvišanju in poostritvi tega, kar bi zadelo izključno kapitaliste. L. 1900 proti obdavčenju stav pri dirkah. Istega leta so glasovali še proti zvišanju carine na šampanjec in proti davku, ki so ga hoteli vpeljati na to pijačo, ki jo pijejo le soc. demokratični voditelji in drugi magnati. L. 1902. proti carini na razkošna in draga jedila, kot je kaviar in drugo ter proti carini na dragoceno perilo. Leta 1906. proti davku na avtomobile, ker so vsi vodje rdečo gardo lastniki avtomobilov. V I. 1909. zopet proti podvojenju davka na šampanjec in v letošnjem letu proti zvišanju davka na dobiček, ki ga brez truda dobi kanitalist, kot so različne tantijeme, dijete itd. Če bi bila soc. de. mokraška stranka res delavska, potem bi lahko z obema rokama in naj-večjim veseljem glasovala za vse gorj navedene predloge. Vsi ti davki se ti-čejo edino le kapitalistov in nobenega drugega, in kar kapitalist več plača, toliko manj plača ubog delavec. Pa ravno zaradi toga, ker so kapitalisti ti-sti, ki z denarnimi sredstvi vzdržujejo rdečo stranko, morajo delati za ka. pital. Delavstvo pa po svojem časopisju slepijo, da bi ne prišlo do spoznanja iu jim obrnilo hrbet. NOVA OBGANIZACIJA NEMŠKIH A V. STBIJSKIH KATOLIČANOV. S o 1 n o g r a d , 23. oktobra. Dne 1. januarja 1912 se ustanovi v alpskih pokrajinah organizacija avstrijskih nemških katoličanov na Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem, Koroškem, Tirolskem in Predarlskem. Organiza. cija sc bo nazivala »Katoliška ljudska zveza« in ne bo politična. »Katoliška ljudska zveza« bo ustanavljala krajne skupine. Agitacija se je že pričela. Telefonska in brzojavna poročila. POLITIČNA SITUACIJA. ' Dunaj, 23. oktobra. Barona Gau-tseha jo včeraj cesar sprejel v daljši av-dijcnci. Današnji listi označujejo polo-žaj za kritičen. »Nei;es Wiener Tagblatt« ve poročati, da se namerava rekonstrukcija. tako, da. se imenujeta dva nova ministra, in sicer ali iz čeških uradnikov ali iz neparlamcntarnih veljakov. Baron Gautsch bo o rekonstrukciji konferiral jutri s Čehi. Dunaj, 23. okt.*) Položaj je po-< polnoma nejasen. Vršijo se različna pogajanja, ki pa doslej šc niso dospela čez prvo, stadije. Včeraj se je zelo opazila daljša konferenca predsednika dr. Syl-vestra z načelnikom Hrvatsko-slo-venskega kluba dr. Š u s t e r š i č e m. Dunaj, 23. oktobra. Hrvatsko-slo-venski klub so snide jutri dopoldne ob pol 11. uri v posvet o politični situaciji. Sodi se, da se položaj razjasni do konca tega ali vsaj naslednjega tedna. Naslednji teden ne bo državni zbor imel nobene seje. Ta odmor se utegne uporabljati za odločilne dogodke. V enem je vse edino: cla je sedanja situacija nevzdržna. V zbornici ni nobene večine in uspeh glasovanj je odvisen od slučaja. V kratkem se mora odločiti, če se po* sreči Gautschu. zgraditi zanesljivo večino. Za slučaj, da se mu poizkus izjalovi, že čakajo razni pretendenti. Vendar je prezgodno, imenovati imena. NEMŠKI SCHULVEBEIN NA SLOVENSKIH TLEH. Pekel (pri Poljčanah), 23. oktobra. Tukaj so otvorili včeraj prvo schulver-einsko šolo, zgrajeno iz Roseggerjcvega fonda. Rosegger sam, dasi vabljen, ni prišel k otvoritvi, baje ker je bolan. Šolo označujejo Nemci sami kot »TrutZ' scliule«. OOBSKA OBSTRUKSTJA NE ODNEHA Budimpešta, 23. oktobra. Mirovna pogajanja z obstrukcijo so se razbila. Justliova stranka ie sklenila obstruirati dalje. ITALIJANI SO IZGUBILI PRI BENGAZIJU 800 MOŽ. Rim, 23. oktobra. Tukajšnji listi že priznavajo, da je bila bitka pri Bengaziju jako krvava in velikobolj hujša, kakor to slika general Briccola v svojem kratkem poročilu. Na italijanski strani je padlo 800, na turški 115 mož. Rim, 23. oktobra. Po mnogih brezuspešnih poizkusih se je Lahom šele včeraj posrečilo zasesti Derno. KITAJSKI REVOLUCIONARJI KORA* KAJO PROTI SEVERU. Peking, 23. oktobra. Revolucija se razširja. Vstaško čete korakajo ob železniški progi proti severu. Rebcli si osvajajo vedno nova mesta. Tako so se polastili Ičanga brez boja. V Pekingu vlada velika panika in si obetajo slab konec, zlasti ker je Juanšikaj odklonil dinastiji pomagati. JAPONSKA TOVARNA SMODNIKA ZLETELA V ZRAK. Tokio, 23. oktobra. V soboto je tu zletela v zrak državna tovarna smodnika. 12 oseb je bilo ubitih, 9 pa ranjenih. Smodnika je bilo uničenega 4000 kilogramov; dvoje poslopij je vsled eksplozije razrušenih. AVIATKA PONESREČILA. Kladno, 23. oktobra. Včeraj jc ponesrečila prva avstrijska aviatka Bo-žena Legler. Aparat se je razbil, ona pa je težko ranjena. Za sobotno številko prepozno došlo. lj PoroSll so je danes gosp. K a r o 1 Žohar, ognjičar pri 7. topničarskem polku z gdčno Ivanko P a v š e k. Poročal ju je vojaški kurat č. g. Maračič. Naj Bog z obilno srečo blagoslovi to zvezo! lj Poroka Ljubljančanke v Ameriki. V New Yorku ste se poročila gosp. H. P. M e r t e 1 in gdčna Julija P r o s e n c iz Ljubljane. Poročil ju je slovenski duhoven Rev. Anzelm Murn. Gosp. II. P. Mertel je slovenski javnosti v New Torku dobro znan kot graditelj zrakoplova »Fulton«. Ima tudi izdelovalnico za cerkvene potrebščine, svečenike, lestence Itd. Izučil se je pri Samassi v Ljubljani bi potem izpopolnil svoje znanje v velikih tovarnah na Nemškem in v Združenih državah. lj Vpokojeno nčiteljstvo. V četrtek, dno 19. t. m., se je v Ljubljani pri sestanku vpokojenega učiteljstva ustanovilo novo društvo z imenom »Društvo vpokojenega učiteljstva Kranjske«. Nekaj nad 20 veteranov se je ebralo vsled sklicatcljevega poziva pri »Novem svetu« v posebni sobi restavracije, kateri so se posvetovali, kakšen namen naj ima novo društvo. Sklenilo se je, da društvo ne bode politično, niti strankarsko. Z vnemo so se oglašali pismeno sotovariši z dežele, ki bi bili radi prišli na sestanek, ako bi jim dovoljevale njihove slabe gmotne razmere. Izvolil se je osnovni odbor, ki je takoj izmed sebe izvolil svoje funkcionarje, in so: Škrbinec Janko, predsednik; Engelman Krist., podpredsednik; Punčah Sim., tajnik in blagajnik; 7A-bert Ant., Javoršek Ant., Božja Josip in Račič Alojzij, člani. Odbor je prevzel nalogo, da sestavi pravila, katera se predlože visoki c. kr. vladi v potrjenje. Starejše vpokojeno učiteljstvo, katero Se nima prispevkov draginjske doklade, je glasno povdarjalo živo potrebo, da mu jo društvo sigurno izposluje pri deželnem odboru. Želimo, da društvo 6 dobrim uspehom deluje! Ij Reklamni koledarji in gremij trgovcev. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da je odprava reklamnih koledarjev v smislu sklepa gremijalnega ebora z dne 28. maja 1911 veljavna Šele za leto 1913. One trgovce, ki so si reklamne koledarje za leta 1912 Se naročili ali pa nameravajo to storiti, opozarjamo torej, da smejo za leto 1012 Svojim odjemalcem reklamne koledarje se d a zj a t i. S tem torej popravljamo notico v eni zadnjih številk, ki se tiče reklamnih koledarjev, v kateri je bilo pomotoma rečeno, da je že za leto 1912 prepovedano razdajati reklamne koledarje. lj Zgubila sc je srebrna zapestnica i petimi obeski. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na magistrat. DVE ŽELEZNIŠKI NESREČI V GALICIJI. Razbitih 24 voz, ena oseba mrtva, več ranjencev. Krakov, 23. oktobra. Na. postaji Trzebinia na progi Krakov—Dunaj sta zadela včeraj ob 4. uri zjutraj dva tovorna vlaka. Pok je bil strašen. 17 voz je popolnoma razbitih. Ranjenih je bilo več železničarjev. — Skoraj istočasno je pa skočil s tira na postaji Rzezow tovorni vlak, ki je vozil v Krakov. Razbitih je bilo 7 voz. Ubit je bil strojevodja, ranjenih pa več železničarjev. POŽAR V RUDNIKU ZA ŽVEPLO V TRABONELI. N e a p e i j , 23. oktobra. Katastrofa r rudniku za žveplo v Traboneli apada med najstrašnejše nesreče zadnjih let. Iz dozdaj še neznanih vzrokov je izbruhnil v rovu požar, ki je zažgal žve-plene sklade. Strašen smrad je takoj omamil delavce, ki so se nahajali v jami. Dasi so takoj pričeli z rešilnimi rleli, so rešili zgolj iO delavcev živih, «4 delavcev se je pa zadušilo. Sreča v nesreči je bila, ker se ni pripetila nesreča prejšnji dan, ko je delalo v rovu 400 delavcev, medtem ko je delalo na dan nesreče 60 delavcev. kKonkurz je napovedal M. Pijanko, ki ima zalogo avtomobilov in strojev v šolski ulici v Celovcu. Za začasnega upravitelja konkurzne mase je sodišče imenovalo g. dr. Ferdinanda Miil-lerja v Celovcu. Koroške novice. k »Učiteljski dom«. Društvo »Učiteljski dom« v Celovcu je imelo dne 19. f. ni. svoj občni zbor v meščanski sobi Trabesingerjcvoga hotela. Blagajnikov namestnik je poročal, da se je izplača-[ 'o lansko šolsko leto 1749 K 34 vin. podpor slovenskim učiteljiščnikom koro-9 škim, letošnjo šolsko leto pa. 170 kron. Dohodki so bili v lanskem letu skromni, ker se vsled smrti profesorja Apiha, ki jc bil blagajnik društva, ni posebno agitiralo za društvo. Društvo pa je jako važno, ker podpira tudi letos 15 slovenjih koroških učiteljiMnikov. Zato pa, plovcnei, podpirajnio izdatno naše predori s f no društvo! Štajerske novice. š Kaj bo z našo mladino. Iz Maribora, Ni se čuditi, čc nima naše mesto za tujce posebne privlačne sile. Kaj pa naj vleče človeka prav za prav v Maribor? Ali morda poulični prah ali smrad zakotnih ulic? Ali mogoče nemškutar-jenje? Varnostne odredbe so pa v Mariboru tudi take, da sc Bogu smili! Dan za dnevom se ponavljajo tatvine pri belem dnevu, pa tudi vlomi in napadi, skoraj kar pred očmi policije. Najbolj se moraš še zanašati na svojo krepko pest. Pa to bi še bilo, a kako nastopa naše dijaštvo, bodisi slovensko ali nemško — no o tem, ako bi ne bila nujna potreba, bi niti ne govorili. Nemško gledališče, je pri predstavah kakor je tista »Die keusehe Sussane«- prenapolnjeno skoro samega dijaštva. Od pr-vošolca gimnazijca, pa noter do učite-ljiščnika in realca, ki obiskujeta prvi letnik, vse drvi v gledališče. Fantje, ki so sicer še nepokvarjeni, zahajajo nemoteno v ponočne družbe, dogajajo se reči, ki so vredne res stroge kritike. Bog nc daj, da bi dijak zahajal v kako slovensko društvo ali obiskoval prireditve naših društev! Sme se pa seveda nemoteno obiskovati nemški »teater« in obskurne predstave, sme sc soditi po zakotnih gostilnah itd. š Dr. Alojzij Hudal, dosedaj kaplan v Kindbergu na Spodnjem Štajerskem je imenovan za kooperatorja v zavodu S. Maria deli Anima v Rimu. š Nesreča. Posestnik in mlinar Jožef Arčon v št. Vidu, sodni okraj Šmarje, se je hotel 14. t. m. peljati s hčerjo in zetom v Šmarje. Izposodil si je pri posestniku Antonu Horvatu konja in voz, pri čemur so ga opozorili na lastnosti mladega konja, ki vožnje šc ni bil mnogo navajen. Arčon pa je hotel pokazati, da more še kljub svojim 72 letom obvladati mladega iskrega konja ter se je odpeljal s svojimi gosti. Do Šmarja je šlo vse po sreči, nazaj grede pa je pozabil Arčon na nekem klancu voz zavreti, vsled česar je pričel konj divje drveti naprej. Ko pa je vzel žet vajeti v roke, je zavozil z vozom v obcestni kup kamenja tako, da so vsi zleteli iz voza. Jožef Arčon si jc pri tem pretresel možgane ter je drugi dan umrl. š Ukradeno vino. Iz Konjic se nam poroča: Posestniku Jerneju Šmigoc je bilo od 5. do 17. t. m. ukradenega vina v vrednosti 900 kron. Tatovi so razbili vrata na kleti in odpeljali vino s sodi vred. Sumnja se obrača na gotove osebe, od katerih je bila dninarica Marija Jenln že aretirana. š Surov človek. Pred nekaj dnevi je delavec Franc Zupane v Petrovčah pri Celju težaka Hirschberg imel v šali za norca. To je težaka. Hirscliberga, kateri ni hotel razumeti šale, tako raztogotilo, da je zgrabil Zupanca, ga vrgel v cestni jarek ter ga tako obdelava! s čevlji, pestmi in nekim polenom, da je Zupan-cu privrela kri iz ust. Ko je klical na pomoč, so prihiteli ljudje, na kar jc su-rovež pobegnil. Proti Hirschbergu so napravili ovadbo. š Pri razstreljevanju pečine ponesrečil. Kočar Mihael Polzak v Podpeči, okraj Kozje, je pomagpl dne 16. t. m. tamkajšnjemu posestniku Zakošeku orati. V bližini njive se nahaja pečina, katero je hotel Zakošek z razstrelje-njem odstraniti. Polzak je bil pripravljen pečino izstreliti in je dobil zato potrebni smodnik. Kavna! pa je tako neprevidno, da mu je skoro cel naboj zaneslo v obraz, pri čemur jc dobil nevarne poškodbe. š Junak z nožem. 20Ietni posestnika sin Andrej Robifi je dne 27. avgusta v nekem nrepiru s Franc Pinterjem zadal temu dva nevarna bodljaja z nožem. Celjsko okrožno sodišče ga je zaradi težke telesne poškodbe obsodilo na 13 mesecev težke ječe. š Umrl jc dne 20. t. m. g. Karel Lasz, civilni inženir in posestnik graščine »Forsthof« pri Celju. š Drobne novice. Iz finančne službe. Prestavljena sta nadpaznika Franc Rcpolusk iz Št. Jerneja ob Ščav-nici v Konjice in Mihael Fereučak iz Ptuja v Slovenji Gradec. — Nadpaznik Lužar Jože jc napravil z dobrini uspehom uradniški izpit. —• T m c n o v a n je g. Jakob Mesa rec za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožni sodnijil v Celju. — Obrtnopospeše v a 1 n i u r a d v (i r a d c u priredi od (5. do 18. novembra strojni tečaj /a mizarje. Priglasila so poslati ravnateljstvu zavoda. Iz C v e n a p r { I, j u t o m <> r u. V I noči od 16. na 17. oktobru so mislili Ui- tovi ofojpaii p6Štiii urad v Cvenu. Opazili so jih pravočasno in jih odpodili. š Celjske novice. Deška okoliška šola šteje letos 436 učencev. Zavod ima pet razredov in tri paralelke. 6 razredov se nahaja v šolski podrtiji v Novi ulici, dva pa v Gosposki ulici v hiši gospe Kodcrmann. Poslopje v Novi ulici jc zares pravi avtrijski škandal. — Z a n i m i v o predavanje priredi celjska čitalnica dne 4. novembra. Predaval bo nek mladoturški inženir o razmerah na Turškem. š Požig. Posestnica Marija Breznik v Pirešči pri Celju je šla 19. t. m. oblečena k počitku. Ko so drugi žc spali, je zažgala posteljino in šla iz hiše. Ko je stalo poslopje v plamenu, je pobegnila. Orožniki so jo ujeli in na vprašanje, zakaj je zažgala, je izjavila, da je mislila po zažigu priti do zavarovalne svote. š Ptujski »Stajerc« je zgubil vsled spora med Rautcrjem in Ma likom precejšnje število naročnikov med trgovci in obrtniki. Pa tudi kmečke hiše so šc bele vrane, kjer bi se čital ta renegat-ski listič. š Aretovan! vlomilec. Iz Šmarja pri Jelšah se nam poroča: Postopač Martin Jesenko je vlomil 16. t. m. v zaprlo hišo posestnika Petka v Novi vasi. Ukradel je srebrno uro in večjo svoto denarja. Jesenka sumijo že dalje časa tamkajšnjih vlomov , in tatvin. Orožniki so ga prijeli in izročili sodišču v Šmarju. š Samoumor in poizkušen! samoumor. Iz Ormoža nam pišejo: Dne 18. t. m. so našli na bregu Drave obleko, tobačno pipo in več druge ropotije, katera je bila last nekega berača. Videli so ga iti v kopalno uto. Starec je najbrže iskal v Dravi snvrt in jo tudi našel. — Dne 19. t. m. je skočila radi nekega domačega prepira v Dravo neka Ivana Salm iz Ogrskega. Potegnili so jo še pravi čas iz Drave in jo izročili domači oskrbi. š Defravdant pobegnil. V Gradcu je v soboto ponoči pobegnil iz zapora bančni prokurišt Schvvartz, ki je ponevoril 100.000 K, in sicer s pomočjo nadpaznika Rotha. Rolll je bil v slabih gmotnih razmerah ter se sumi, da je Sch\v'ar-tzu pri bogu pomagal. Roth jc nastopil ob 12, uri ponoči svojo službo, namesto ob 4. uri zjutraj. V tem času je neopa-žon zapustil s Sehwartzem ječo. Kam sta pobegnila, se ne ve. Sumi so, da je Roth dobil od Schwartza dol ponever-jenega denarja. š Otrok umrl vsled opeklin. Blizo Sv. Marjete niže Ptuja so na paši zakurili ogenj. Šestletna hčerka delavca Rudolfa. Horvata je prišla, preblizo ognja. Začela ji je goreti obleka, ker ni bilo nikogar blizu, je dete kmalu na to umrlo vsled hudih opeklin. š Požigalka. Posestnica Marija Breznik v Veliki Pirešici pri Celju je 16. t. m. sama zažgala postelj, nato je bežala iz hiše. Ko je bila vsa hiša v plamenu, je začela kričati in vpiti na pomoč. Ko so prišli ljudje, je zginila. Ko jo jo pozneje žendarmerija prijela, je sama priznala, da je ona zanetila ogenj. Rekla, jc, da je zažgala, ker je upala s tem dobiti visoko zavarovalnino in ž njo poravnati dolgove. š Celjski nemškutarji so že začeli pridno agitirati za okoliške občinske volitve. Ambrožičeva renegatska klika že pridno lazi okoli slovenskih okoliških kmetov in jih skuša z vsakovrstnimi sleparijami in obljubami pridobiti, da bi volili nemško kandidate. Tudi Slovenci bodo morali združeni začeti z agitacijo. Zmaga nam je v drugem in trettjem razredu zagotovljena; vsekakor pa bi nas znalo doleteti kako presenečenje. š Poroka. Dne 23. oktobra l. 1. so je poročil gosp. France Koscr, c. kr. poštar v .Turšincih pri Ptuju, z gospieo Štefko Zadravec z Vurberga. Bilo srečno! Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2/n, sred. zračni tlak 73b'U mm k-/ S Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temp«-ratura po Celiijn ! Velrovi Nebo ! rt C K „ h f: * .1 5 » 21 9. zveč. 736-5 78 sl. jvzh. jasno • 00 J 7. z Htr. 2 pop. 34-9 34 6 5-2 16*2 sl. svzh. p. nt. jzab m. oblač. oblačno » 9. zveif. 349 12-8 sr. jvzh. n 03 23 7. zjutr. 2. pop. 446 33.4 133 166 sr, jvzh. p.m.jzah. 9 pol. ob. Josip Mlhelič, trgovec, naznanja v svojem in v imenu svojega brata Alojzija MlheliSa vsein sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostnn vest, tla je njuna iskreno ljubljena mati, oziroma sestra in svakinja, gospa Alojzija Mihelič trgovčeva vdova po dolgem težkem trpljenju, previ-denu s svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj dne 22. t. m. ob 11. uri ponoči v 79. letu svoje starosti blaženo zaspala v Gospodu. Pogrni) se bo vršil v torek dne 24. t. m. ol) 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. KriStofu na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnicc se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1911. Zahvala. Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene nepozabne soproge, oz. matere, sestre in tete, gospe Tine Lužarm Vardjan izrekam tem potoni svojo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še čutim dolžnega izreči toplo zahvalo blgr. gospodom predstojnikom c. kr. finančnega ravnateljstva, veleč. gg. stanovskim tovarišem ter vsem ljubim sorodnikom, znancem in prijateljem za številno spremstvo pri pogrebu kakor tudi voiec. darovalcem krasnih vencev. Vsem najlepša zahvala! V Ljubljani, 21. okt. 1911. Ign. Lužar, c. kr. fin. straže komisar, 3188 Žehijoči soprog. Zahvala. 319« Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob smrti naše ljubljene hčerke, sestrice in sestrične, go-gospodično Anice Fajdiga izrekamo vsein sorodnikom, prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so dragu ranjko spremili k zadnjemu počitku, najiskrenejšo zahvalo, Posebno se pa zahvaljujemo preč. g. 1'. 1'lacidti za mnoge obiske ob čnsu bolezni ler vsem clarovateljem prekrasnih vencev in šopkov. Ljubljana, 23. oktobra 1911. Žalujoči ostali. Prodoifllkii izurjena v trgovini mešanega bla. Xt\. želi premonitt svojo službo. Želi si v kakšno malo trgovino. Nastopi se lahko s I. januarjem. — Naslon se izve pri upravi tega lista pod šifro .Prodajalka' _3194 PURANI 160 komadov, težki po 8 kg so letos zadnjikrat na prodaj do petka na Vodnikovem trgu Zupni urad v Gorjah pri Bledu razpisuje službo 3197 oMsta in cerkovnika. Plača v denarjih okrog 1000 K in prosto stanovanje. — Zadnji termin jc 5. november. Prednost imajo oženjeni prosilci. I. Piber, župnik. Iz nekega konkurza izvirajoč raznovrsten 31Si Srednja predvčerajšnja temp. 8'70, norm. 9'5». Srednja včerajšnia temp. 1141 norm. 9'3n Izjava. Bodbina pl. Salomon s tem že petič naznanja, da ni plačnica za kakoršnekoli dolgove, ki bi jih napravila na naš račnn kaka tretja oseba, ker mi plačujemo vse sproli v gotovini 3190 kot trauerze, mala in velika dDi-gala, itd. itd., dalje opeka, večje število samokolnic, desk, žičnih mrež, strešnega papirja, postelj s slamni-cami, novih iti starih kocev, se proda globoko pod lastno ceno. Vpraša naj se: H. Suara, Ljubljana, šolski drevored štev. 2, Po svem. Delavske pokojnine na Francoskem. Francoski delavski minister priobčil jc poročilo o izpeljavi zakona o delavskem zavarovanju v republiki. Število zavarovanih znaša 0,188.000. Od teh se jiJi je zavarovalo samih nekaj nad 2 milijona, druge i milijone je pa vpisala država, če se pomisli, da znaša število onih, ki se morajo zavarovati nad 10 milijonov, vidimo, da je dosedaj ie ena petina delavstva izpolnila svojo dolžnost nasproti postavi. »Figaro« objavlja, da oni štirje milijoni so sami nasprotniki zakona in jih mora vlada sama uradno vpisati. Prostozidarji v Maroku. List »Epo-ca« v Madridu se obširno peča z delovanjem francoskih prostozidarjev v Maroku. Dolgo časa je imela španska prostozidarska organizacija moč v Maroku in ni pustila Francoskemu Velikemu Oricntu do veljave. Pozneje, pa jc prišlo do sporazumljenja med Španci in Francozi in sedaj ustanavlja Veliki Orient po celem Maroku lože in skuša povsod ubiti španski vpliv. Imenovani list opozarja, da delo republikancev. ki so glavna opora prostozidarjev, delavski nemiri in revolte, kar pa povzroča španski vladi le stroške. Govori se, da. se vrši vse to namenoma in po načrtu francoskih lož. Kdo je iznašel telefon? Tisoči bodo odgovorili na to vprašanje: Edison! Le malo število jih bo trdilo, da je bil Gra-ham Bell iznajditelj. Gotovo pa niti 10 ljudi ne ve, da je Filip Reis, neznaten naravoslovec, že leta 1860. konstruiral telefon in mu dal tudi to ime. Za izboljšanje in praktično opremo aparata mn je primanjkovalo sredstev in niliče tudi ni verjel v njegovo iznajdbo. Ko pa je Graham Bell njegovo iznajdbo izpopolnil in ko jo je Edison spravil do viška, so postavili Filipu Reisu, tamkaj, kjer je kot prvi konstruiral telefon in ga tudi upora.bil, v Gelnhausnu pri Hamburgu spomenik. Stavka 8000 tekstilnih delavcev. V" Nachodu stavka 8000 tekstilnih delavcev. ker se je odklonila zahteva za 30-odstotno zvišanje plač. Boje se, da nastane splošna stavka v celem vzliodno-češkem industrijskem ozemlju. Književnost. * Milan Pugelj: »Mali ljudje«. Pri Ivrdki Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani jc izšla nova knjiga. »Mali ljudje« iz peresa slovenskega pisatelja Milana Puglja. Vsebina: V letih nerodnih. Zimska pot. Hlapec. Osat. Na. gradu. Sestanek. Krst. Vrane. Pismouk. Cena je 3 K za broširan, \ K za vezan izvod. * Zgodbe fare škocjan pri Dobravah. Pod tem naslovom je izšla v I. Krajčevi tiskarni 112 strani broječa knjižica v mali osmerki. Založil jo je pisatelj Pet. Bohinje,c župnik škocjanski. Vsako tako delce nas razveseli, ker le na ta način bodo izčrpani vsi pisani viri, ki leže po naših farnih in deloma tudi občinskih arhivih. Najzanimivejši oddelek v vsej knjižici je pač popis Otoka pri Gotncm brdu. Kakor vse kaže, je bilo res na tem otoku — danes ni več otok — marveč le ime Otok, nekdaj veliko selišče. Zopet pa ni bilo toliko, da bi bilo na njega razvalinah nastalo kar več vasi, kakor se v knjižici trdi. Malo čuden se nam zdi naslov »Zgodbe«, zakaj ne »Zgodovina«? Saj nam je vendar pisatelj hotel podati sistematično sliko o svoji fari, ne pa samo posamezne dogodke. Potok je takoj na prvi strani Badovlja in Radulja. Kaj je pravo? Samostal niki: živinarstvo, svinjarstvo so ne rodni in nikjer v rabi. Mi govorimo le o živinoreji, konjereji. Nemogoče je, da varna. Torej pravilno: s pocinkano ploščo. Tako velike nc napravi nobena tovarna. Torej pravilno: z pocinkano plo-ščevino. Župnik je enkrat Germ, takoj nato pa Grm. Predlog »raz« se rabi v pomenu doli. N. p. raz hrib, raiz glavo. Če bi bila farna cerkev prestavljena »raz Otok v Škocjan«, bi morala, Ra-dovlja teči iz Krke proti Škocjanu! Nekaj čudnega sc je zgodilo s farno cerkvijo. Na str. 28 jc dolga 25 in pol metra, v ladji 9 32 m in presbiteriju 7 58 m široka, visoka 11 25 m. Na strani 34. pa sc je brez prezidave skrčila na. dolgost za 3 in pol m, razširila za 68 cm in dvignila za 1-75 m! Virov jc preveč in po nepotrebnem citiranih. Tako n. pr. »Lega fare je nenavadna«. Čemu tu citirati starejšega pisatelja? Saj lahko vsak sam vidi, kakšna da. je njena lega. Istotako gosp. pisatelj menda ja, sam ve, kod je služboval, tega torej ni treba šele po tiskanih zgodovinskih knjižicah iskati! Stran 62. To in šc nekatere jezikovne hibe bi bilo grajati. Sicer pa. radi pripoznamo, da se jc gosp. pisatelj mnogo trudil pri zbiranju gradiva. Kdo ne ve, koliko preglavice dela vfctsih ena sama letnica. Hvaležni smo mu za zgodovinsko pcrcsce-in je tudi faranom za slovo podal lep spominek. — Anton Lesjak. * Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. Cena broš. 3 K, vez. 4 K. — Naš »Urbanus« je pač ena izmed naših najbolj srečnih knjig, ker si jo omisli, kdor le more. Ni čuda! Saj je družabna vzgoja, omika, ki se od nas v javnosti zahteva in lepota vedenja eden najglavnejših pogojev za napredek. Naš »Urbanus« nuja vsa pravila za omikano vedenje kolikormogoče popolno, jih tudi utemeljuje in sploh polaga prvo važnost na oliko in plemenitost, srca. Naš »Urbanus« je tudi zategadelj neprekosljiv, ker najde v njem sveta tako inteligent, ki časih tudi pride v zadrego, kako naj se ob kaki bolj redki priliki vede, kakor preprost človek, tako meščan kakor kmet, tako odraščeni kakor otrok. Naj bi ne bilo nobene boljše hiše na Slovenskem, ki bi ne imela »Knjige o lepem vedenju«. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Globoko zasnovani roman. Najnovejši zvezek »Leposlovne knjižnice« nudi krasen Dickensov roman »Povest o dveh mesiih«, ki zavzema v slovstvu vseh narodov eno naj odličnejših mest. Saj se pisatelj po pravici prišteva med največje romanopisce vseh vekov in ravno »Povesi o dveh mestih« kaže vse vrline njegovega globokega duha. Roman je pravzaprav tragedija francoske revolucije; Dickens nam v njem z mojstrsko roko slika vzroke, nastanek in bistvo tega velikega zgodovinskega prevrata. Ne ošabnosti in nasilstev aristokracije, ne podivjanosti in slepote jakobinstva ni nobeden tako živo, verno in s takim sarkazmom ter duhovitostjo opisal kakor Dickens. Sredi tega divjega meteža najhujših strasti pa zvene strune najnežnejše milobe, požrtvovalnosti, zvestobe in velikodušnosti, ki omiljujc temno sliko onih silovitih časov. In kar se tiče značajev v Dickcnsovi povesti, bi ostrejše risanih in markantnejših težko drugod zasledil v celem svetovnem slovstvu. Dickensov roman razširi bravcu duševno obzorje kakor malokateri drugi, ga uči umevati zgodovino in blaži duha ter ga povzdiguje v heroizmu ljubezni ter prijateljstva, ki ga pravzaprav ta povest — ki bi se tudi lahko velika pesem imenovala — opeva. Kdor bo po tej knjigi segel, temu se bo srce široko odprlo za vse plemenito in dobre. Slovenci smemo na prevod Dickensove »Povesti o dveh mestih« biti ponosni, ker smo s tem zopet, nov biser svetovne literature vpletli med tisto malo dragocenih stvari, ki jih imamo prestavljene. Vsak omikanec si bo zato ta zvezek »Leposlovne knjižnice« gotovo rad nabavil in z njim obogatil svojo knjižnico. Knjiga jc izšla v zalogi »Katoliške Bukvam e« v Ljubljani in velja broširana 5 K 50 vin., elegantno vezana 6 K 50 vin. Plahte za vozove na pokrivala za komate in odeje, platno za jadra meter najceneje pri Štelann Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 2iH?IJi morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefana Nagy, trgovina z železnlno, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 NUISOL" 99 od Bergmann & Ko., Teiln (Tetschon) ob Labi jc in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2*50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Feitlch-Frankhelm, brivec. v/* & Vdovec odlična oseba, stanujoč na deželi, srednjih let, sc želi v svrho ženitve seznaniti s pošteno, zmerno žensko, samsko ali vdovo, starosti 30 do 40 let. Pojasnile daje upravništvo „Slovenca". 3168 3 Služba organisU in občinskega tajnika se razpisuje. Plača 960 kron. Prosto stanovanje. Prošnje na jse pošlje zadnji čas do 30. t. m. Nastop takoj ali 1. decembra .3162 Toplice, 19. oktobra 1911. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, 8im itd. Izdelovat«]) O. *$evJl Ljubljana, Stritarjeva otlca 1 Enkratna naročba Vas prepriča o iz-borni kakovosti našoga blaga in njega nizkib cenah. Potrebščine za pisalne stroje: barvne trakovo za vse sisteme, ogljc-ni papir, strojepisni papir i. dr. Za razmnoževalne aparate: voščeni papir, razne barve, tinte, papir za razmnoževanje itd. Vse p"s?rnlšks potrebščine ima vedno v zalogi in razpošilja cenike brezplačno lEKEH Cojlijll Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. Telefon št. 38. 2846 Odda se zaradi bolezni in družinskih razmer takoj v najem pod ugodnimi pogoji stara dobro idoča 316G gostilna v ugodnem kraju na Kranjskem. :: Ponudbe sprejema pod .Gorenjsko' upravništvo tega lista. in pristno naravna štajerska, dolenjska in goriška vina priporoča cenj. gg gostilničarjem in zasebnikom trgovina z vinom JOSIP BOŽIČ, Sp. Šiška, kleti pri An-žoku. Ljutomerčan v steklenicah. 3170 Priznano mo£na, lahko tekoča solidna in neprekosljlva so 866 „Kfnta"-kolesa. NaloUIirnejSa Jamstvo- Ilustrovani ceniki brezplačno. K. Camernfifii, Liiiana, DunaisHa c. 9. Špecljilns trgovina ■ kolesi In poaamomlml deli. Izposojevanje koles.- Proda se ali pa da v najem B Tf gostilno v Ljubljani z vsemi pritiklinami. — Odda se tudi velika zračna klet blizu Ljubljane. — Naslov pove upravništvo »Slovenca". 3062 Štev. 4238. Jubilefne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1911: a) osemnajst cesarja Franca Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirnajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in tO po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1911. Priloži naj se jim od občinskega ln župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti no more več delati in da je ubog: oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. 3 87 Ml Zavarovanje na življenje. Prvovrstna družba sprejme pod zelo ugodnimi pogoji takoj nekai izurjenih trgovsko izobraženih gospodov za izučbo za zunanjo službo. Ponudbe z dobrimi refsresicansi od res prao dostoinih, delaoolpilB prosilce«, katerim je resnično za dosego sčasoma dobro plačanega stalnega mesta, odpošilja 3046 uprava tega lista pod šifro „Sfa!3IO mesto 1911*'. 3 Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko PUCH 1911 ii pu Fr. Cudnu mm ¥ Lfublfani Prešernova ulica, samo nasproti iranCiškanslie cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer, RingsGhifi. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. 913 ANTON SARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. Opreme za neveste! Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje. - J1 o za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila. Vzorci so vsakemu na razpolago. W 1'787 (1 Izdaia konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moške?«-