spodarske ? obrtniške narodu Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 10. aprila 1872. O b s e g : Naprava svilodnega semena po celičnem načinu. O vinskih primesih in o prizadevah zboljšati slabo lansko vino. (Konec.) Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu Dopisi Zavarovalna banka „Slovenij Novicar. « v Lj ubij Gospodarske stvari. Naprava svilodnega semena po celičnem načinu. Spisal profesor Haberlandt, *) roditelj c. k. svilorejskega poskuševalisča v Gorici. Lisasta bolezen in njen premagalec: L. Pasteur. Gotovo je že vsakemu svilorejcu mnogokrat na uho přiznává jako veliko zaslugo v tem oziru tudi sedanji svet. Jasen dokaz temu je to, da mu je poklonila avstrij ska vlada za to 5000 gold, nagrade. Da bi pač ne prezirali svilorejci nauko v njegovih naj bi njegovi opomini ne bili glas vpijočega v puščavi! 2. Pravila Pasteur-ovega celičnega plodenja. Predno navedemo vse pripomočke za izpeljavanje Pasteur-ovega celičnega plodenja pred njegova pravila: Lisasta bolezen nastane le po omenjamo naj- „telescih", in to doletelo par besedi: „čelično pio den je" (Zellengrai- bolezen je mogoče le s tem odvrniti, da se odpravijo nirung), če tudi sam ni delo val po njegovih vodilih ter ona telesca ; se vdeležil njegove koristi. Slovenci smo režirali to važnost zato, ker mnogim } izmed nas niso bila znana ta pravila in ker nas niso lastne skušnje pripeljale do spoznanja jako velicega do- zimijo telesca nepoškodovana in tako prehaja ta bolezen b) telesca, ktera se raztresena v svilorejnici posušé poginejo in sviloreji v prihodnjem letu niso škodljiva; v živečem jajčici (tedaj v njegovi tekočini) pre- biČka v sviloreji gledé na dotične nauke. Sledeča kratka razprava ima doseči to, da pridemo do pozornosti v tem oziru. od roda do roda ? Mnogo truda in preiskavanja je stalo, predno se je lesca ktere jajčica, ktera zaplodi metulj 7 ki ima v sebi te 9 imajo spet tudi telesca v sebi; jajčica samic pa, v kteri Je čelično plode nje vpeljalo v oni obliki, sedaj in ki je jako pripravna. Trebalo je priti v okom nimajo telesec v sebi, so popolno brez telesec. oni LLJL uolezni, ktera je vcu ucocuouj uaui^/^u raia oy nui v/jv v.;kJCAi , oauLicu in oauii^a, icicsv;« o Evropi. Pa tudi po drugih zemljinah je ni deželice, zaplod bolj ali manj telesčast. več desetletij nadlegovala svilorejo pup, oba Cem bolj se bliža konec posamesnihvdob (jajčic, metuljev), tem bolj razsajajo telesca. Ce tudi ništa samec m samica telesčasta, vendar je tudi njun teri bi bila prizanašala ta bolezen. Vsakako je bilo treba priti do vzroka te bolezni ? v se Do sedaj rečeno se dá prav kratko tudi tako-le po tem je prišlo izraziti za pravilo celičnega plodenja: Ako hočeš do- solnce upanja na obzor, da bode mogoče priti v okom biti telesec jajčic prostih, deni metulja in nje- nadlogi. Vzroka te bolezni so iskali vže v kjer rastó murbě itd., v perji, v zraku > zemlji, govo babico skupaj sama, potem ju loči, da vsaka babica jajčica posebej izleže; zdaj metulja v vre- menu v pomanjkanji skrbi za zdravje gosenic. Mnogo in babico njegovo preišči z drobnogledom mnogo pripomočkov so predlagali strokovnjaki proti tej bolezni, pa konec vsega tega je bila — ničla. Ni V se po dolgo, kar je zve del svet, v kterem grmu da leži zajec tem bodeš vedel, so li zdrava jajčica (Konec prihođnjič.) ) m še ali ne. Vzrok te bolezni ni namreč v vnanjosti 7 ampak v zno- tranjosti te živalce se nahaja. Bolezen je prišla na dan v drobnogledni malenkosti. Našlo se je v notranjem delu jajčic, gosenic, mesičkov in metuljev prav prav malih vsiljencev — organizmov — j a j č j e oblike. Dalo se jim je imé „jajcasta telesca". Popolnoma je zdaj dognano, da čem več bolezni je, tem več teh telesec se 0 vinskih primesih in o prizadevah nahaja. Dokazalo se je, vu* o^ i*; ^ legovala ta bolezen sviloreje, ko se bodo ob varo vala da se potem ne bode nad- zboljšati slabo lansko vino. Spisal Rihard Dolenec v Klosterneuburgu. (Konec.) Ako se je pa nesreča že vgnjezdila, kaj pa potem jajčica, gosenice itd. teh vkužljivih telesec. Med XTJLCU. vsenil , JVLCll OU uuugau JJUO LCJ MUJ.C/U11X , najveća zasluga in čast Francozu L. P a s t e u r - u. Njemu kteri so potrgali pot tej bolezni gré storiti ? Nič druzega kakor to, kar nam storjena diagnóza veleva. Ona nam je jasno pokazala, da v preobili meri zastopane gnjilčeve kemične zaveze so krive vse spre- * membe, toraj proč ž njimi! vrzimo jih iz stanovanja 1 . • • 1 v • t v v 7 C. kr. ministerstvo kmetijstva je dalo ta poduk tudi za ktero najemnine ne plačujejo marvec v slovenskem, ceskem in hrvaškem jeziku na svetio. Vr. ciai rvi/d u licij duu i uu uc; jjicav^ujcju , škodo delajo. Al kako pa to storiti? še No nezmerno po fizični * « » Novice" so že pred dvěma letoma priporočale 17 ce- poti na en nacm t JJČt tu QLU11WL i , l^v; ll^lViil namreč s primernim upotrebova- lično rejo" ; glej 51. list „Novic" 1870. leta. Vred. njem gorkote, ali s tako imenovanim pasterizi- v 116 ranjeni; kajti tako vino presočiti ali filtrirati se tudi koj potem, ko je gorkota dostojno stopinjo do ne pomaga nič. pripomockih Seci moramo in so ali to raj še po kemičnih egl vino zopet na 5 stopinj ali pa celó na piljJUUiUťJViu , iu i/i ou an x. oui tanin) ali pa 2. žolca (Galatine). stroj nina (Garbesâure, ohladi, to pa zopet v brezzračnem prostoru po sicer gré Poglejmo najprej, kedaj da se ima po žolci ali vv «V^VU t WAV^^íjiwuuvyijll ^řiuotui u ^ oiuui o alkohol in ž njim tudi drugi deli, kakor duh itd. pod zlo pa str oj n ini seČi. Pred ko se za to ali uno sredstvo odlocimo, mo- pa nima stroja (v kratkem podamo „Novicam" popis *) ramo še dalje preiskavati ter prašati: ali je mošt dalje tacega stroja s podobo razjašnjen), si tudi lahko tako-le V A_____•___ 1 _____1 A__1__1 _ • _ J__J • _ k___* . * . _ _ • _ T T • w • 1*1 1 « • -m Za pasteriziranj (mašine), ki mo- pa nima stroj 1 V*' sluzij zatega del posebni stroji so po različnih sistemah sestavlj kratkem podamo „Novicam Kdor popis casa na tropinah vrel, tako, da je dosti strojnine v njem, ali pa da ni na tropinah celó nic vrel, je toraj skoro brez strojnine, kajti stroj nina ali zagatnost prestopi iz pomaga: Vzame naj se žganjarski kotel, ki se z vodo napolni (klobuk se pri tem ne potřebuje). Kotel se z vodo ■lir WĚĚ ■ pol nj se vtakne primerno debela kup lupin pelkov in hlastin v mošt; v teh se medkipenjem od znotraj počinjena, po kačje zVita cev (Schlangenrohr) stopi ter v mošt zlije. tako da se ikj y kotla ne dotikuje, in da ostaneta Ako se kaže prvo, potem utegne čišćenje vina z obadva cevina konca nad kotlom. Po enem koncu teče žolco (galatino) zadostiti. Kako pa da z žolco vino mrzlo vino z nekoliko više čisti, to mora biti vsakemu vinorejcu znano; zatega del ni treba tega dalje obravnavati. Žolca se namreč s cev, m po tej v vročo vodo, kjer se na od kotla ležece posode v 60 stopinj 55 segreje; pri drugem koncu odteka pa segreto vino strojnino sprime, ona (žolca) se tako rekoč z j é ter v zopet v drugo po kačje zvito cev, ki pa je v mrzio podobi tenke ali goste mreže po sodu razdeli. vodo jJUUULři tVylllV^ Ulil 111 ixw-v, ov/uu X u«uvii. T wv v uuu y tOplj ^iić* , tui<»j v iiiaujiiuiiv 1 ivui mrežo se vlové vse male capice (Floken) v vinu na- tem se zopet na 5 ali 0 stopinj R. ohladi zočih gnjiličnih zavez (kajti tudi te zaveze se zjedó), do kolike stopinj toraj v hladilnik (Kiihlapparat) V Da se zve in potegne jih na dno. Je treba Ko se je tako vino očistilo, ga gorkomer vmestj se je grelo vino y med obé cevi presneti, in dobro je, ako se mu tudi nekoliko mora včistiti in zboljšati To delo gré jako hitro in vino se Teg , «---— ——^ — -- ----——— — ^ z^^joc^i. x-v,8c* prepričati se, ou mm opolnoma čistega, to je rektificiranega alko- lahko popred mala poskušnja napravi. Vzemi namreč se tudi ola dodá, da postane nekoliko močnejše. Ali kakor dve ali tri steklenici (butelke), k se z bolnim vinom rečeno, ta alkohol mora biti popolnoma čist, to je, rek- polnil ter dobro zamašil. Te steklenice se še s slamo tificiran, vsega fuzelna prost (esprit bon gout); na 100 opletejo ter v kotel, ki je z mrzlo vodo napolnjen, po-bokalov 4 bokale ali 5 (ki se v prazni sod zlijejo in stavijo. Pod kotlom se zakuri, in kakor hitro kaže voda vino) je zadosti. Kaditi sode z žvep- na te še lom 7 upotrebovati, v nasprotnem slučaji pa 55 y tudi pomaga, al če se ima spriditi y ga ni treba t/y bO Stopinj xi«. , oc vûaïucju oici\icuiw i h nuiičt , ici se pusté pri miru, da se vino ohladi. Koj ko je vino se vzamejo steklenice iz kotla ter e pa je nasproti vino strojnine revno y potem ohlaj y Je naj bolj še, vinu vsa nesnaga, ktero je se prične tudi čistiti, kajti na dnu se zbere nekoliko je dodati. Dva funta grozd- se vino presname treba potem odstraniti s tem, da nih peljkov dobro zmletih (na kavinem mlinčeku) ali pa dve unci čistega tanina (ki se lahko kupi) na vsako vedro, zadostuje popolnoma. Po tem dodatku se mora bolno vino v kratkem očistiti, lepo barvo dobiti Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. (Dalje.) IV. in neprijetni duh zgubiti; kajti strojnina je zopet taka stvar, ktera storí, da se gnjilične zaveze zjedó ^oljedelec mora skrbeti, da ima mnogo dobrega (strojnina se zveže z gnjiličnimi zvezami), ter z vso drugo nesnago na dno vležejo. Tako ocisceno vino se mora se ve da zopet presneti, in dodati mu je, ako gnoja. Spisal Franjo Kuralt. Le tam kmetija nekaj zdá, Kjer dosť je dobrega gnojá. Slov. prislov. Akoravno so nam „Novice" že mnogo in temeljito merico, to je, vkaka dva polna kozarca naj se podvržeta 0 tem predmetu pisale, vendar ne morem preskočiti mogoče, čistega alkohola. To iz že navedenih vzrokov. Prepričati se, kteri teh dveh načinov da je za eno ali drugo bolno vino boljši, naj se skušnja naredi z malo ------7 " J S ^ ------ -- - -- L--------------------J i ----- ^ V/WJ-J.^ JVi^l^A^ , vtlVAWl tej skušnji. Ce se včisti z žolco hitreje in popolnejše, tako važnega vprašanja, ker še prepogostoma vidimo, se vzame žolca 5 nasproti je pa tanin na mestu. Dostikrat pa ste brez vspeha obedve to je že najslabejše znamenje, kajti to pričuje skušnji y y da in se kako malo se za dober gnoj skrbi, akoravno je on pod-laga vsemu poljedelstvu. Kako važen je gnoj in gnojišče, dokazuj ej o nam zlato je že tudi v vinu v preobilni meri nazoca strojnina raz- najslavnejši poljedelci, ki imenujejo gnojišče krojevati začela, kar kemiki humificiranje strojnine imenujejo. Strojnina se spreminja v tem slučaji v neko humusu podobno snov, kar daje vinu grdo jamo Tudi naš slovenski pisatelj nepozabljivi Matija , , «... —j- — — Vrtovec nam v svoji^ „kmetijski kemiji" dokazuje nikasto barvo, neprijeten duh in še neprijetnejši okus. važnost gnoja rekoč: „Če greš toraj v hišo, kjer po V cr- Jasno je, da se vinu brez strojnine to nikdar y in vinu z majhno množico le těžko kaj tacega primeri Vprašanje je zdaj: kaj početi s takim vinom? tvoji hčeri za nevesto prašajo, na razgled, pazi naj pred in naj več na govorjenje in zadržanje družine y tvoja -------—j . — ----» —— — druga skrb pa naj nikakor ne bo ne hiša, ne barno blago, top loto ga je treba obravnavati, ali pas te ri- ampak gnojni kup, tù poglej, kako da z njim rav- zirati ga je HPIHIBIP # MP treba. Pasteur, imenitni francoski vino - naj o ; če najdeš veliko nemarnost in zanikernost pri slovec in kemik, je ta izvrstni način vinozboljševanja iz- njem, tù lahko spoznaš, da so kar zarobljeni in lenobni našel, zato se po njem tudi tako imenuje. (Tudi o tem -----,---~ ~ —J ~— —v—----—\ — — v — ljudje , i« ci ivi ui uirvcii Dvujc u^oío no uaj , u«» ut. uu j^i * se bo ob svojem času natančnejše govorilo.) Pasteur njih kruha stradala. Lep in prav spravljen kup dobrega takim nikar svoje hčere ne daj , da ne bo pri si je mislil tako: ako se jajčji beljak pri neki višini — j-------#-----* —— #r—j"— r—---------- gnoja, jo jjivai uaoi toplote strdi, se morajo strditi tudi v vinunazoče gnjilčne kmetiiski razumnosti". je prva čast kmetovalcu, ki spričuje o njegovi zareze y vsaj so beljakove narave. In prav je imel y Gledite z gorkoto se dadó vse gnjilčne zaveze iz vina spraviti, ljedelca in in to že z gorkoto 55—60 stopinj po Reaumerovem gorkomeru; vendar se mora to segrevanje tako vrediti, da gorko vino ne pride zzrakomvdotiko, in da y dragi poljedelci, to so besede slavnega po- vinorejca, ktere je govoril pred 23 leti dokazal, kako važen da je gnoj za poljedelstvo. y m « Dobro došel! Vred. 117 Brez gnoja ni poljedelstva, ker on je njegova duša; že v hlevu popolnoma pripravil, ker toliko redilnih moč£ tak se ne sme poljedelec imenovati, kdor ne zná ali pa ne izgubi, noče dobrega gnojá pripraviti Kaj gnoj? Gnoj je telj živina ga dobro pohodi, scavnica ga popolnoma premoči, ne solnce ne dež mu moči ne vzame, v y valsko scavnico in njenim blatom j71v1a1vvx j xxv/ xxv/ vav^i tu U UJUVl 11U Y U Ci JL11 y V pomeŠana z ži- najbolj hranljivi moči se potem lahko na polje izpelje. obče se pa gnoj imenujejo vse tvarine, ktere pomešane z mlj rast Žatorej je zmirom boljše, da se gnoj v hlevu pripravlja, kakor da brez vse brige na gnojišču leži. Po- treba Tak linam hrano dajejo. Razločuje se pa več vrst gnoja, namreč: hlevski gnoj, čisti živalski gnoj, čisti rastlinski hlev, v kterem se gnoj pripravlja, mora biti je pa, da so tudi hlevi zato pripravni gnoj y tekoči gnoj, pomešan gnoj ali kompost, rudninski gnoj m umetni gnoj 1 naj cen ej Hlevski gnoj. On je skoraj najbolj ker ga poljedelec naj lagleje dobi, ki živini pičo visok, ne pa tako nizek kakor so navadni. rajo Jasli mo- oklada, in zato zopet od nje gnoj dobiva. Množina do rega gnoja je odvisna od dobrote in množine klaje biti premakljive, da se lahko više vzdignejo, kedar se gnoj množi in zopet niže spustijo, kedar se gnoj izkida. Tudi mora biti prostoren, da se gnoj lahko izpelje. y kakor tudi od stelj pripravljanja gnoja Stelja v hlevu se mora večkrat premetati da se Hlevski gnoj se pa zopet deli v: J AX A V^ T l* UV U1V1W T ^ 1 \j ULI ^ i/C* ti y VXCt Ol> suha stelja pomeša z namočeno. Zatoraj se tudi ne Goveji gnoj On je sme nikdar suha stelja na gnojišče nositi mrzel. Na rastline od početka počasi deluje, kasneje pa tem bolje, ker ne izpuhti iz njega toliko amonijaka oljo mokrotě nekako pomnoži samo gnojni kup, a gnoja ne. y kajti ona (Dalje prihodnjič.) gnjilca, kakor na pr. iz konjskeg gnoja On je koraj za k emlj dober, najboljši je pa za rahlo pe ščeno ali pa apnenasto zemljo. Ako se pa gnoji mrzla Narodno-gospodarske stvari. in težka LCZil^čl ZiClTll j n4-at7 za- ) rušina pogmje.^ smrečj stelj vícID 1 j Cem trja je kaka lap za y rabi nico popiva, tem delj časa mora biti pod živino telj čem teže scav- vale po 68 gold., ampak najmanj po kurzu od 85 gld. Ako premislimo, da se v naših deželah vsako leto da boli pognije m se Kak laglj razstavi aJ se krbi za gnoj v hlevu? Na samo na zavarovanje zoper ogenj raznim tujezemskim zavaro val nicam blizo milij on goldinarjev zavar vadno gnoj ne more v hlevu popolnoma pognjiti, ampak šČine odrajtuje; ako dalje še v poštev jemljemo zavaro- nekoliko, akoravno bi bilo najbolje, da bi se gnoj vanje življenja, za kar se tudi iz naših dežel vsako « 118 leto blizo^ milijona vnanjim družbám plačuje i ktere vanimi in raznookusnimi pijačami, ktere svét pozná pod imajo pr1 nas zavarovancev : ako vse to premislimo, imeni rozolije, slivovke itd. — Vmes so stali krožniki moramo svoje obžalovanje izreči, da se že davno z izbrano kruhovino. Prijazno povabljeni temi mi tako potrebna naprava vstvarila ni! Kako žalostno je zami smo se radi nekoliko odteščali; kdo bi tudi ne za deželo, ako iz nje vsako leto toliko denarj a gré od sprej el tacega uljudnega, pa tudi zapeljivo-mikavnega kterega se nikdar veČ le naj manj ši del ne povrne! Kdo vabila. Napili smo hvaležnega srca blagemu gostoljubu IV Uv/A V^CV O V XJL1JLXVÍU/JL ▼ W JL V/ AAt^j ^JU» wjlaj v^v/A aa v-r j^/ V f A JLM V • JULViV/ T %Aà M JL &vVt «A» 1 t^^/JLJLX KJ ML M A V li T tViV/JUV^ Ul KJ X VUI KS lti^ UliJL ti ^ V-J fcj UV IJ Li tl y bode danes se dvomil, da je potreba napraviti domače želeći mu veliko srečo pri njegovih kupčijskih podvzetjih. zavaro valno društvo? denarii v deželi o s tan ej o Naj potřeb nejša reč je, da naši 7 kar tem doseže, ako se ustanovi občna zavarovalnica, se pa ravno najprej s je bila ura že blizo 9. vabil Přišedši od „kožarnice" nazaj do prvostolne cerkve visocega stolpa je ravnokar zvon kapitelski maši; meni pa je bilo to še neki obsega vse vrste zavarovanja. Pozdravljamo toraj to kako posebno vabilo, naj bi se pospel na višave stol-podvzetje z velikim veseljem in po pravici kot „prvo pove, ogledat si od tam rajskolepo panoramo. Napotim „ "U X „ "___,_____ „ i ~ ~ u „ « ci^r^v,; 1 A ( C pi /\ a i* n ti vi n n r\ ttv\ /\ m 4- irv m /\ 4-rv tti l*r i /\^ n /\ n ^ ✓v m « « ^ —■ občno zavarovalno banko Slovenijo se toraj naravnost proti cerkvi, kjer so kanoniki rav- Pač ne gre prezreti, kolika je težava, delnice na- nokar opravljali svoje jutranje molitve. Po kamnenih ravnost v domače roke spraviti; ali ravno to je naj- tamnih stopnieah tavala sva z nekim sotovaršem vedno bolj potrebno, ker se veči dobički nakloniti dajo. tako slovenskemu ljudstvu naj- v više in više, tako, da so me ze prav noge bolele, predno tem i da se delnice na- prideva jdo prvih zvonov. Že od tod je lep razgled na ravnost med domaćini spečajo, si zagotovi podvzetje mesto. Se eno nadstropje više prideva k velikemu zvonu pred vsem narodni značaj na jedni strani, na drugi ki je res pravi velikán. Vlit leta 1843. tehta blizo 15Ó strani pa pripada čisti bankin dobiček ravno doma- centov in ima ogromen glas. Se više gori tik pod vrhno činom, kterim ga vsak pameten privošči, ker vé, da streho napravljen je železen mostovž tako da mores %J 1 JJL KJ J_LI y l\tuillli H O CO AV. jJM/LUUtViJL JJ1 1 Y ^ IVU1 ) U.C« O vl vil v/ UCi|Jl(%YlJUU J O ^UlUIiUU XXI KJ O %J KJ Y U LCfj r±\J y Ud XXX UI CO premožniši narodnjaki tudi več za narod storiti mo- okrog in okrog zvonika. Da me je radovednost tudi še Narodna stvar zahteva dandanašnji izdatne de- tje gori gnala rejo. narne podpore, ako hočemo kaj več storiti, kakor Sloveniji „ 7 ume se samo po sebi. Kdo bi tudi ta- živela !" nazdravljati. Naj nekaj. Ako se vse narodne moči združijo čega rajsko-lepega jasnega jutra ne želei vživati slad-omenimo še kote neizrekljivo krasnega daljnogleda raz to strmo- 7 se bode glavo višino. Rajski krasnovid ima člověk od le-tod na banka — v sredini slovenskih pokrajin — na prav krepke vse štiri dele sveta, zlasti pa na južno stran 7 noge postavlla, UF ^jch uac>i umvuui kjuvcvlx u^i^ui^iuv xai^iuouict uv/ijuc ui^obu u *J ciauioc v lui uguui , xuua hasnilo. Če bo namreč v Ljubljani prav lahko denarja mostan usmiljenih bratov; lepa pravoslavna cerkev to pa bo naši kjer se narodni stvari neizmerno razprostira doljne mesto z Jelačičevim trgom, Ilica, sa- iz banke dobiti, ali če bode najkoristnejše tukaj na lepši „izraelitiški hram", 7 se samostan usmiljenih sester itd. obresti denarje vlagati, se bodo Slovenci radi tje obra- Pa tudi na daljavo vidiš tu tisočero reči po neizmernih čali in zginil bode marsikter predsodek kteri še politiško „Slovenijo" razdeva. /ixoxv , muix oo zdaj piauja y au jji un uiotvu , v ujao&i auxux , uaoivi , x To bi se ravno v lovcu itd. Vidaželjno oko se ne more nasititi slasti planjavah proti Sisku, vojaški granici, Jaski narodnih krogih ne smelo prezirati. Kar- kterimi ga napaja razgrinjajoči daljnogled. 7 s Ko po dol- Dobički v denarjih tedaj, kteri pri vseh drugih za- gem trudapolnem tapanji po tamnih, polževo-zvitih ka- menenih stopnieah (menda jih je mnogo čez 200) pri se pri varovalnih zavodih le v žepe delničarjev tečejo | tem podvzetji domaćim zavarovancem samim na- deva s tovaršem nazaj doli v cerkev, je bila ravno ko-klonijo. Takošni dobički tedaj, ki podpisovalcem dělnic rarska sv. maša, která se vsaki dan z azistencijo ali z ~ glasovi na stranskem koru so mnogočudno odmevali po cerkvi, in svirali med- in v drugi vrsti zavarovanim koristijo, se dosedaj pri nobenem zavodu V se naj se že imenuje kakor si bodi leviti opravlja. Krepki ) ponujali niso. igre mašni latinski pesmi 7 ktero so pevci po grego- Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu (Dalje.) rij an ski h melodijah in šegah brez orgelj in enoglasno (unisono) prepevali. Danes dopoldne je bila že tretja in zadnja učiteljska skupščina; razpravljalo se je vpraŠanje IV. o dolž- nostih in pravicah učiteljev. sklepu razprav VIII. pismo venčan je bil najpred kip slavnega pedagoga Ko m en s k e g a ; temu sledile so mnogostrane zahvale raznim 25. dne avgusta smo učitelji bili povabljeni že ob odborom; slavoklici Nj eg. Veličanstvu kralju mestu Za- grebu Jt/« UUU aY^UOtai OIXXl^ UUilV^lJl kJlLM. YMIMIJVUI ^X^ILJU. y y uri zjutraj po programu v Stern-evo „povlaščeno predsednik še naznanil ■7 oi« » vrvuvi » vuuaiioiY u xvxcwju, rncoiu predsedniku, podpredsedniku itd. Konečno je kožarnico", to je, v strojarsko fabriko, ki je v sever- 7 da se je programu dodala se produkcija na velikih stolnih orglah popoldne ob 4. uri, nem oddelku mesta ob onem malem potočiču, ki Za- in na to smo se razšli. Nisem mogel drugače, da bi grebu o nalivih mnogokrat velike komedije delà, žarnica" je bila nakitjena " 77 Ko- z narodskimi zastavami, ka- Z8J6 XX dl XXX y \JLCAl O XXXV/ J V^J ^VOll UVWl V/ VlVUiXt ► fabriki od oddelka do oddelka; pričeli smo ondi nam da smo jej gosti dobro došli. Sli pred odhodom iz redutne dvorane se ne bil približal slavnoznanemu pedagogu in pisatelju Mijatu Stoj ano smo po vič-u iz Zemuna ter ga sreno pozdravil. Bral sem 7 mašine režejo lubje ter pripravljaj o čreslo prišli v > dalj e mlin, ki melje ježice; dalje po prostorih 7 se kože namakajo peró snazij o dlake mazejo in kjer smo kjer ko- namreč že mnogo njegovih izvrstnih spisov, ter pošlo venil za „Novice" leta 1857. njegovo v „ Neven-u" na« tisnjeno povest „Zločinac" (Hudodelnik). (Omenim naj tu ie memogredé, da pred malo leti je nekdo posne nečno izdelujejo. Tedaj od lubja, ježic in surovih kož to mojo prestavo ter jo priobčil pod novim imenom in prišli smo poslednjič do zgotovljenega usnja razne de- pod svojo „firmo" vnekem slovenskem časniku. Mislil bělosti in barve. Ogled tacih naprav je dobra djanska sem takrat tega gospođica opomniti 7. zapovedi Božje# njih tudi za mladino, al prizanesel sem mu bil. Osebno ga ne poznam; če da šola za vedoželjne učitelje, m po Stern-eva „kožarnica" je še vana; ravno o naši nazočnosti so se stavila poleg nje nekako začasno osno- bode pa bral le-ta moja pisma, bo že lahko vedel je on). Mijo Stoj ano vi č je že bolj prileten mož ve nova in veča poslopja. — Stopivši iz fabrike zagledamo like plemenite postave ; po odlikovanji, s kterim se ma pred njo v hladni drevoredni senci kakih šestero miz; je mnogo učiteljev doljnih krajev bližalo, spoznal sem, pogrnjene z sneženo-belimi prti šibile so se skoraj od da ga jugoslavenski svét visoko ceni. Drago je bilo množine steklenic, ki so bile napolnjene z raznobar- toraj tudi meni, spoznati ga po licu. 119 Zapustivši redutno dvorano napotil sem se narav- nila se je dvorana prav popolnoma. Gostov bilo je mnoga nost proti muzeju B ogom ! tem vendar prihodnjic kaj več. iz bližnje in dalj ne okolice da Tvoj vdáni je počastilo celó iz Ljubljane nas več VIWUO^ž ^ \JLOá y VUAV JLŠJ JUJUVlJCiUU umo gospodov ta večer. Po dobro vbranem Josip L. Ž elezodolski. petji se je predstavljala glediščina igra „Mlinar in nje- , in po besedi bila je tombola. Role so se diletante dobro razdelile; vsak bil je na pra- Dopisi. gova med hči" naše Trsta aprila. Nevolja, ktera je pri okoli- čanih od dne do dne veča, je sad sedanjega minister- stva; bridko ćutimo njegove hude udarce, kterih najvec krivo je mestno starešinstvo z našima dvema državnima poslancema, ktera sta glasovala o zasilni volilni postavi v državnem zboru z ustavoverci. Ministerstvo jima je bilo za to hv&ležno, kajti dovolilo je, da tržaškemu mestu bližnje občine zgubijo samostojnost ter pod mesto pa- ve c dejo. Okoličani so se temu z vso pravico ustavljali ; poslali so proti zgubi avtonomije svoje protest, od tisoč okolicanov podpisan; a vse to ni pomagalo nič. lahko čuti, da tako postopanje y Kdor ni sebičen lahon vladno vedno zveste tržaške Slovence zeló potrte delà. se Je ondi vse ne- Od kar v Roj an u čitalnico imajo kako predrugačilo ; po pravici se sme prva občina tržaške okolice imenovati. Na véliko saboto z večer je v Rojanski fari cerkvena slovesnost zopet bila tako krasna kakor lani. Kakor lani je tudi letos brezštevilna mno-žica pobožnega ljudstva iz mes ta došla na ta večer le-sem. Cela vas po ravnem in po hřibu bila je v luČicah ; stolp in farovž s svetilnicami v narodnih barvah v sredi, in vse drugo dalo jev lepi noči res čarobni pogled. Pa tudi čitalnica, krasno razsvetljena, se je odlikovala v vsacem oziru. Samo, čujte! Ljudska šola, samo po sebi lepo poslopje, bilo je ta večer temna, razen stanovanja učiteljevega. Mestno starešinstvo je svečavo pre- povedalo ! To Je sad nove „liberalne" ere ki se le v brezverstvu svetiti hoče! V kaki h rokah so tukajšnje sole in kakošno je šolsko svetovalstvo, o tem drugi pot kaj več. Sodražice aprila. Frickov Janez. (NaŠe y>bralno društvo") je napravilo na vélikonočni pondeljek veselico s petjem, deklamovanjem, s podučnim in šaljivim govorom in tombolo. — Petje bilo je prav lepo, posebno lepo so se pevale pesmi „Vstanimo, zarja vstaja", „Rado ide Srbin" C i Xtií /\ r-r w» 1 "i n ivt vi A k A^ DaI i OA v\ MAnl! Q Xl-ri Naj čuje zemlja in nebo". Peli so priprosti Sodraški fantje, ktere je učitelj g. Božič prav dobro izuril. Hvala njemu, pa pohvala tudi Vam, vrli pevci (Progarji) ! Le pogum in potrpljenje! B. iz Dolenje vasi, šaljivega Podučni govor je imel gosp voril je namreč ,,o boječnosti ničan raje pravi, „ pa P. iz Ribnice. Go- m jezi", ali kakor Rib- o strahapezdljosti in srboritosti". Že vedenje in obnašanje govornikovo vzročilo je mnogo smeha. — Po končani tomboli smo se podali z zasta- Stebercu" vami in petjem v lepo okinčano krčmo jv „utcuciuu , ki je vsem tako jako dobro postregel. Tudi tukaj smo govorili in radovali se izvrstno. Mnogo smeha je y peli vzročila duda (dudelsak), ktero sta gospoda P. in prav dobro obdelavala. Naposled izrekam tukaj še zahvalo vrlemu rodoljubu in predsedniku „bral. društva" gosp. Primožu Pakižu, ki tako krepko in lepo vodi društvo, in g. M. Ml ek už u, odborniku društva oskrbuje sobo za društvo in vsa opravila, dokler y ki , se druga bolj pripravna soba ne napravi. Živelo „bralno društvo", živeli vrli Slovenci Sodraški ! Skusite v „bralno društvo" še vpeljati kako domačo glediščino hvaležni vam bodo vsi domoljubi. Postojue. *) (Beseda v podporo stradajočim na Kranjskem.) Tudi pri nas smo 17. u. m. imeli besedo v igro ; m čitalnici v podporo stradajočim na Kranjskem. Napol- -------------------w ? — j- — vem mestu; zato^se je pa tudi vse brez spodtike lepo gladko izvršilo. Če pomislimo, da je igra sama na sebi težka in dolga, da je dosti sprememb na odru potreba, in da na deželi nimamo priprav na vse strani kakor v mestih, priznati moramo, da je iz vršite v igre preseglo w ^ va y * a*-« «w ija j i i v a csv ni y v1i4i j v jl JLU f jl uivv ¥ jk^a vy jk/ & vu a v naše pričakovanje. Preobširno bilo bi popisovati vse na drobno, zato rečemo le, da pohvala gre sploh vsem, kajti vsak je svojo nalogo dobro izvršil. Posebno pa se je odlikoval gospod Silvester kot „mlinar", reci smem , da ni lahko mogoče ono nalogo boljše izpeljati ; za njim pa gospodičini Šebenikovi inDitrihovi. Ta večer so naši diletanti sploh pokazali, da so jako zmožni tudi resne igrokaze na zadovoljnost občinstvu predstavljati. Naj bi^se tedaj igrokazi v čitalnici po-gostoma ponavljali ! Čisti dohodki „besede" so znesli 121 gld. 70 kr., ki bodo marsiktero solzico stradajočim obrisali. ta znesek sta pa všteta čitalnici izroČena posebna milodara gosp. Antona De kl eve iz Postojne, zdaj v Gradcu, s 30 gold., in pa bivšega postonjskega lekarničarja gosp. Andrej a Gottsberger-ja v Gradcu z 10 gold. * I dri je aprila. *) Dopis v Vh 1U11JU yj* uyilldL. -J — JL^UJJIO V januarija, ki je nekoliko grajal cerkveno godbo Danici" od 5. i je v dotičnih in viših krogih tako silno senzacijo izbudil Še ni ne konca ne kraja srditosti; kmalu bi se da bila menda že sodniška preiskava pričela, da bi se bil za- sačil oni grešnik, ki se je drznil kritikovati to y kar je doseglo vrhunec vrhovne izvršenosti pardon! kmalu bi se bil zarekel! škandalozne ! ki se je drznil hotel sem reci — vtikati se v stvari, ktere bi morale biti monopol le prvih reprezentantov godbine umetnosti. Pa je tudi res grdo, da se taki J ^ HA VA! A V/o VAV^ , KJLOt OC taiVl ,, pobje spregovoriti o „akordih", ki še škanta v rokah ne znaj o podstopijo y da držati! Prav prijazno Vas moramo tedaj opomniti starokopitnosti ne stavite ovér; le lepo na starem se izgledujte, staro posnemajte; potem ste gotovi da no- bena lastovka se ne bode vgnjezdila v cerkveno pod-strešje; potem ste si gotovi takega cerkvenega petja in sprevoda takega godbinega, ki spominja na celo vrsto * w ¥ \/ a.» V^UÍ ^ V VA MXIXV^M/ y XVJL M Jk/ V JLUAXXJ vV AAVH v/w^vr v Cekovniških hlode pripeljajočih voz. Kot star ,, škant" Je tudi star „soprán u star „alt", stara zanikarnost najvec vredna, kajti pobožni naj se v cerkvi kratkoča-sijo in smejajo, namesti da bi po slovesno-cerkveni godbi se povzdigovali v sveta čutila. Al ne samo naj- več vredna je stara stvar, se ve, da je tudi najlepša. Ako se člověk bavi z estetično-lepimi stvarmi, se tudi omika in srce se mu oblaží. Ta nebeškot moč se sploh pripisuje godbi, in če kje, gotovo tukaj nebeška potinja ni svoje naloge srečno rešila, kajti neobtesanost nekterih godcev še hrbtu tovarševemu ne prizanese „bunk", ako neče prenašati oslov u ▼ vinu ájLU ^uv JJ y — in enakih psovk, s kterimi se sploh bratovska ljubezen med godci in veselje do umet nosti goji (!). Umetnost ne trpi nikdar nobene sile, zato pa tudi naša godba sploh ne napreduje. To je Ahilova peta, vedeti. za ktero pa merodajniki ne vedó ali vsaj nočejo Se prav lepih čink bi hoteli brez „špice' (klarineta) zapiskati - ^«^xon^tx, — ali za zdaj naj prenehamo, na-djaje se, da merodajniki in vsi oni, ki ne trpé, da se javna reč javno pretresuje iz namena, da bi se napre« dek ovirajoče napake odpravile, svoj upliv obrnejo tje, kjer ga je treba yy bode ze šio" ! y da se yy škandal" odpravi potem Po nakljuČbi zakasnjeno. # Drugo drugi pot. Vred. Iz Senožcc 7. aprila. — Tužno vest Vam imam drage „Novice" danes poročati, vest o smrti nekdanjega Vašega dopisnika, mladenča bistre glave, iskrenega rodoljuba Fr. Medéna, ki se je 5. dne t. m. preselil v boljšo domovino, kjer konec je vsem nadlogam posvet-nim. Niso se mu izpolnile najtoplejše želje, videti ze-dinjeno Slovenijo, oproščeno sovražnih spon. Zdihoval je zadnje dni: oh! da ni mi dano bilo storiti za milo domovino toliko, kolikor bi bil mogel storiti. Seznanit se z bratovskim narodom srbskim potoval je tje maja meseca u. 1. ; nevajen ondašnjega podnebja je ondi hudo obolel, ter tako prisiljen bil se zopet povrniti v domovino , kjer pa žalibog ni več ozdravěl. Prosil je sicer še za podelitvo deželne štipendije Sneperske goz-darskešole, injo tudi dobil, tù pa si še kolikor toliko k smrti pomogel. Od tam přišedši decembra meseca se je kmalu vlegel, in ni je več zapustil postelje. Věčna mu pamjat! V slovstveni zapuščini ostalo je mnogo nedovršenih glediščinih iger. Poleg mnogo iz-virnih nabral je tuđi dokaj národnih pesmi in prislovic, a tudi veliko zbirko manj znanih slovenskih besed in jih raztolmačil, kar bodem ob svojem času, če Vam je drago, v „Novicah" priobČil. *) Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji na znanje vzel pismo deželne komisije za razstavo dunajsko z zagotovilom, da bode družba kmetijska storila kar koli jej bode mogoče. V ta namen se skiiče na 15. dan prihodnjega meseca izredni občni zbor, v kterem se bode tudi obravnavala udeležba družbe kmetijske pri tej razstavi. — Ker nekteri svilorejci še poprašujejo po semenu svilnih črvičev, daje se jim na znanje, da nekoliko lotov, po 2 gold., se ga dobi še v pisarnici družbini. Tudi mnogohvaljene nove rži, kteri je imé Sentjanževa rež (Johanniskorn), je še 55 funtov za 6 gola. dobiti na vrtu družbe kmetijske. Ta iz izhodnje Prusije naročena rež se seje zdaj spomladi z ovsom in ječmenom, ki dva- do trikrat letos skupaj pokosijo za frišno klaj o, prihodnje leto pa se obilo pridela te lepe rži, ki je z najslabejo zemljo zadovoljna. — (Velika razstava na Dunaji. — Dalje.) V prvi seji izvrševalnega odbora se je knez Metternich iz-volil za stalnega poroČevalca in deželni predsednik je imenoval za tajnika deželne razstavne komisije viteza Vestenecka. Zarad oskrbe pisarniških del in po-trebščin se po predlogu dr. Coste naprosi deželni predsednik , naj bi se zarad tega obrnil na načelnika raz- stave barona Schwarz-Senborna na Dunaji. Predlog o instrukcij ah za izvrševalni odbor, odseke in stalnega poročevalca se ne sprejme, sklene se pa to-le: „Izvrševalni odbor ima vse izvrševati; odseki so poklicani za to, da ali napravijo tehnična sporocila o vprašanjih predloženih od izvrševalnega odbora ali pa svojih lastnih; glavno delovanje ima pa izvrševalni odbor". Sklene se sklicati občni zbor, da se ustanové odseki, se začne njih delovanje in da stopijo odseki v zvezo z izvrše-valnim odborom po načelnikih, kteri so udje tega odbora. Po predlogu kneza Metternicha se izvoli pododbor obstoječ iz 3 udov: Trinker, Deschmann in Jan. Mur nik, kteri naj bi izdelal klic k vdeležbi, sestavil zaznamek onih, kterim naj se pošlje s prošnjo, naj delajo v svojih krogih. Konečno se še sklene, da bode izvrševalni odbor imel redno sejo vsaki pondeljek ob 5. uri, in tudi izvanredne seje, kedar jih želi stalni poro-čevalec ali trije udje. V drugi seji izvrševalnega odbora se je sklenilo, načelnika velike razstave prositi za 10 iztisov „poročil- *) Drago! Marsikaj ovega národnega blaga bi uteg-nilo dobro doiti „Matici", pa tudi slov. slovarju. Vred. nika velike razstave" (Weltausstellungs-Correspondenz), ter zapisnike sej občnega zbora in izvrševalnega odbora razglasiti v „Laibacher Zeitg." in v „Novicah". Sprejel se je tudi predlog viteza Gutmannsthal-a v porocilu na načelnika zarad podpore za pisarniške in tiskovne stro-ške na to opomniti, da zarad nastale revščine po deželi je nemogoče denar za te stroške dobiti v deželi, in ga tudi prositi, naj bi podpiral prošnje kmetijske družbe in trgovsko obrtnijske zbornice na gospoda ministra zarad do voljenja podpor za razstavne namene. Stalnemu porocevalcu se do voli, naj po svojem prevdarku pre-skrbí pisarniške potrebščine ter se tudi po predlogu Murnikovem sklene razstavni pečat v slovenskem in nemškem jeziku napraviti. Konečno se sprejme od pododbora vredjeni klic in se pritrdi od tega odbora se-stavljenemu zaznamku onih, kteri naj se pozovejo k vdeležbi ter se pododboru naročí napraviti dotično pismo. Drugi občni zbor kranjske razstavne komisije bil je 21. marca. Predsednik pl. Wurzbach je začel zborovanje s tem, da je naznanil, da Frid. Langer zarad mnozih opravi! ne more stopiti v deželno komisijo. Po tem je bila volitev odsekovih nacelnikov in njihovih namestnikov. Prvi odsek si je izvolil načelnika Trinker-ja in namestnika Kar. Lukmana; drugi odsek si izvoli Andr. Malitsch-a in viteza Gutmannsthal-a; tretji načelnika Petra Kozlerja in Alberta Sa-massa; četrti Karola Deschmann-a in Janeza Solarja; peti grofa Auersperga in Janeza Murnika. — Sprejme se dr. Costov predlog, naj vsi elani komisije izvrševal-nemu odboru imena onih pismeno naznanijo, ktere naj bi izvrševalni odbor imenoval dopisovalce. Murnik predlaga, naj se odseki, gledé na splošni razstavni program posvetujejo o tem, kaj utegne kranjska dežela poslati v razstavo. Trinker nasvetuje k temu dosta vek, naj se posvetujejo tudi v osebah, od kterih je pričako-vati, da bodo kaj razstavile. — Po predlogu Murnikovem se opravila zadevajoča začasno razstavo izročé 2. odseku, ona pa, ki zadevajo adicijonalno razstavo, in sicer 1, 2, 4, 6 tretjemu odseku, 3 četrtemu odseku in 5 pa petemu odseku. Dalje se sprejme predlog Murnikov, odseki imajo pravico se pomnožiti po izvedencih. — (Občnega zbora jpoliticnega društva „Slovenije") dne 4. t. m. se je pod predsedstvom gosp. dr. Janeza Bleiweisa in v nazočosti prvega magistratnega sve-tovalca gosp. Gut m ana kot vladinega komisarja ude-ležilo okoli 60 družbenikov. Predsednik je začel zborovanje z naznanilom programa, kterega prvi del: „razgovor o prihodnjih volitvah mestnega odbora" je posebno važen za Ljubljano, drugi del: „razgovor o predelski železnici" pa za vso deželo, za vso državo. O prvi točki razlaga na kratko zgodovino mestnih volitev od leta 1850. do današnjega dne, v kteri se nahajajo 3 dobe: prva dôba, ko je vladala v mestni hiši ona većina, ktere „Fleisch von ihrem Fleische" in „Geist von ihrem Geiste" je današnja; druga doba, v kteri so národni možje imeli mestno krmilo v svojih rokah, in tretja dôba, ki je nastopila pod Giskrovim ministerstvom, ko je greben izrastel nemškutarstvu v Ljubljani tako silno, da so šli trije izmed njih narodno većino mestnega odbora na Dunaj tožit; ko pa vendar prvi hip niso dosegli razpusta zborovega, so izostali iz zbora in tako tadanjemu c. kr. deželnemu predsedstvu vodo napeljali na nemčurski mlin, da je mestni zbor bil razpuščen. To pa je po pravici tako nevoljo izbudilo med narodnjaki, da je društvo „Slovenije" 1809. leta enoglasno sklenilo, popolnoma umak-niti se takošni sili, ki se utegne spet drugi in tretji pot ponoviti, in mestno gospodarstvo prepustiti nasprotnikom, da oni pokažejo, kaj da znajo. Predlanskim in lani, ko se je vsakrat volilo le po 10 odbornikov, se je istega 121 pravila držala „Slovenija" tem bolj, ker še nismo dobili nove volilne postave, ki bi pravična bila in pri-merna sedanjemu času. Vprašanje je toraj letos: kaj pa zdaj? Gotovo bili bi vsi edini v sklepu, da gremo volit, ko bi se volilo po novem štatutu in ko bi se volilo vseh 30 odbornikov, ne pa le 12, kteri, če bi tudi vsi naši bili, bi le šli ti ako delat gospodajoci većini in bi prišli prav v iste razmere, kterih smo mi do grla siti bili vec ko deset let, ko je nasprotna ve-čina nas zasramovala s tem, da je vničila večidel vsak naš predlog, če je še tako dober bil. Predsednik kon-čavši svoj govor naznanja zboru, da društveni odbor ne stavi nobenega predloga ter prepušča to zboru. — Gosp. V. C. Župan poprime besedo in pravi, da cela k dežela gleda na nas, ali bodemo volili ali ne; jaz sem za to, da volimo, in zato stavim predlog, da v principu izrečemo, da gremo volit. — Gosp. Mihelač je tudi ljudi slišal govoriti, naj bi se volilo; vsako leto nekoliko , jih bode čez leta vendar vec. — V istem smislu govori g. Regali, rekši, da je napčno bilo, da nismo volili prej šnj a leta; kdor se boja boji(?), ni domoljub; reši naj se, kar se rešiti dá; zato tudi on podpira Županov predlog. — Gosp. dr. Costa nasprotuje temu predlogu ter daje prevdariti zboru: kaj je primerniše, kaj bolje, kaj častneje pred svetom? To, kar ta ali uni pravi, ne veljá samo po sebi nic, če to, kar pravi, se ne opira na temeljite razloge in na to, kaj pa pride dobrega iz tega, kar hoćemo. Govorom častitih treh predgovornikov privzamem še tudi članek, ki ga je ravno danes prinesel „Slov. Nar." „Slov. Nar." podpira nasvet svoj za udeležbo pri mestnih volitvah^ s tem, da pravi, da sedanje mestno zastopstvo je grdilo slovensko ljudstvo, potegovalo se za vsa politična vpra- šanja na škodo slovenskemu razvitku, rovalo zoper Hohenwartovo vlado in kričalo, da je svet mislil, da v Ljubljani ni Slovencev. — Jaz pa trdim , in nihče mi tega ovreči ne more, da časnikarstvo vse, ministerstvo vsako in tudi najviši krogi so vedeli, kdo da v mestni hiši je trobil v umazani rog. Da v Ljubljani živijo Slovenci, to vé ves časnikarski svet; vsaj ni skoro nemcurskega lista, da bi vsak dan ne imel Ljubljane na ražnu, — malokdaj pa v misel jemljejo druzih mest. Deželni odbor je mnogokrat protestoval zoper ravnanje mestnega zastopa, in če bi protesti kaj veljali, gotovo ima protest deželnega zastopa zdatnejšo veljavo. Al kakošna bo situacija potem, ko bi mi imeli manj-ščino zastopnikov v mestnem zboru? Naši nasprotniki bodo še le prav pri vsaki priliki po svetu razupili slavno z ma go! Zdaj se s to bahati ne morejo. Z vdeležbo se še le podvržemo mestnemu zastopstvu, in ker zdaj pri volitvi 12 odbornikov ne moreino doseći većine, se bode reklo: Slovenci, v Ljubljani so v manjščini! Če so sklepi sedanjega mestnega odbora enoglasni — brez nas, je to pač bolje, kakor da bi se reci sklepale z udeleštvom našim, in sklepale bi se ravno tako, kakor so se sklepali do zdaj. Kaj hočete s kontrolo? V zborih većina odlocuje — in kontrolorji ne bi imeli druzega posla, kakor — poslušati sklepe većinske, in isto tako bilo bi pri sestavljanji porotnikov. „Slovenski Narod" končuje svoj članek s stavkom: „Najnerodovit-nejši posel na tem svetu pa je — roke križem držati in čakati, da pride zmaga brez boja". —To je res; al prečudno je to, da „Slov. Nar." hvali Čehi; o zadevi, ktera se lahko primerja z ono, zarad ktere bije na 1 j u b 1 j a n s k e Slovence ; on danes nasprotuje temu, kar drugi pot o politiki hvali! Skušnje obile pricajo, da se ne bojimo bojev še hujših kakor so pri volitvi mestni. Napačna volilna mestna postava se mora premeniti in takrat, ko se bode volilo vseh 30 odbornikov, pride po mojem mnenji čas, da stopimo na volišče. „Alkdaj bode to?" — bo rekel ta ali uni. Kdaj da bode, morebiti kmalu, morebiti ne, tega ne vemo; to pa vemo, da na svetu vse mine. Po živem prepričanji bodem jaz glasoval zoper volitev in predlagam, naj se prihodnjih volitev, dosledno kakor lani, „Slovenija" ne udeleži. Gosp. dr. Vošnjak misli, da se ne more trditi, da bi ne zmagali letos in da ne bi mogoče bilo v 3 letih jvečine dobiti v mestnem zboru; njemu se primera s Cehi ne zdi ve-ljavna, kajti deklaranti češki voli j o, a le ne gredó v državni zbor. Ko še gospoda Horak in Regali govorita za volitev, uni posebno za to, da se ne bode reklo, da sklepi obveljavajozmirom enoglasno v mestnem zboru, ki nima pravih zastopnikov za obrtnijstvo in trgovstvo, kaže dr. Po kl u kar na to, da zrela politika mora zmirom oči obrnjene imeti na to, kaj se doseže; ker pa po letošnjih volitvah ni nikakoršnega vspeha priČako-vati, bode on zoper udeleštvo glasovah Zda j se sprej me predlog za konec debate in le dr. Costa, ki se je še pred oglasil za besedo, odgo-varja dr. Vošnjaku, da ni trdil, da ne bi mogli zrna-gati letos, ampak trdil jele to, da vsa zmaga z 12 od-borniki nam nic ne pomaga; povdarja, da Cehi se tudi negativno bojujejo zunaj bojišča, ker ne gredó v državni zbor, in dostavlja, da isto tako v mestnem zboru so postopali v Ins bruku in tudi drugod. Gosp. Drašlar nasvetuje, naj se ne sklepa še danes o tej zadevi, ampak skliče še enkrat zbor. — Po skor enoglasnih protivnih klicih, daje stvar dosti bila přetřesena, dá predsednik, omenivši, da že 15. dne t. m. se začnó volitve, glasovati o predlogu gosp. Z u-pana: „naj se „Slovenija" udeleži volitve". Al samo 13 glasov je bilo za volitev; tedaj je dr. Cos to v na- sprotni predlog bil sprej et z veliko većino. — V istem smislu je sklenilo tudi katoliško politično društvo v nedeljo. — Vse to pa se ve da ne izklučuje, da ne bi se ustanovil poseben „odbor mestnih volilcev", ki se podá na volilno bojišče 15„ 16. in 18. dne t. m. \ g — (Iz seje deželnega odbora 5. aprila.) Iz sporo-čila, ki ga je deželni odbor prejel od vodstva gluho-nemnice v Lineu, je razvidno, da so zdaj 4 gluhonemi (mutasti) fantje in 1 gluhonemo dekle iz Kranjskega na stroške Holdheimove ustanove v tej šoli in da se po spo-ročilu vodjevem vsi dobro obnašaj o ter da se radi in lahko uče. — Domá so ti gluhonemi fantje: eden (Andrej Modic) iz Nove vasi pri Unci, eden (Janez Drukar) iz Kranja, eden (Stefan Furlan) iz Vipave, eden (Albin Bajer) iz Ljubljane; dekle (Helena Hafnerjeva) je domá iz Škofje Loke. — Po predlogu deželnega šolskega sveta kranjskega je minister za nauk in bogočastje g. Jožefa Stareta in g. Janeza Polanca za profesorja na c. kr. realni gimnaziji v Novem mestu imenoval; uni je bil profesor na gimnaziji v Požegi, ta suplent gimnaziji v Mariboru. — (Za zidanje nove fabrike za cigare v Ljubljani) je po ces. sklepu od 6. svečana dovoljenih 215.505 gld. in 15 kr. Zidarska delà so računjena na 82.853 gold. 82 kr., kamnarska na 25.473 gold. 95 kr., tesarska na 30.677 gold., mizarska na 4921 gold., ključarska čez 15.000 gold. itd. Delo vse skupaj ali na posamesne oddelke se bode po ponudbah (ofertah) oddalo, ktere se imajo zadnji čas do 2. maja t. 1. izročiti upravništvu začasne cigarnice v Ljubljani na vlogi s 50 kraje, štem-pljani, kteri se pa tudi priloži 5 odstotkov vadiuma. — (Iz zbora konstitucijskega društva.) Dr. Schrey, ki menda nobene ljudske šole na deželi pri nas od znotraj še videl ni, se ie unidan za naše šolstvo tako tJ / tJ navdušil (to društvo ima svoje seje med polici piva m vina), da je zboru predlagal, naj se ustanovi nabira 19 šolskega vinarja" (Schulpfennig). Podpíral je pa ta piše, tako-le : „Omika sem svoj predlog, kakor „Laibacherica' premenil nap psalm ? peljal edino samo „can tu s fir m , naznanjam, da sem in sicer tako. osvoboduje! Naj napredna stranka („Fortschrittspartei", kakor ga sv. Gregorij Véliki neizključljivo predpi-ali nemška ali slovenska, tega ni razločil) se potegne suje. Da je bil dozdaj pomankljivo postavljen, prizna! za ljudsko šolstvo kranjsko, da se ljudstvo odtegne na- bode vsak strokovnjak. ~~ ro dno-klerikalnemu vplivu; nabrani vinarji naj se obrnejo za to, da se vpeljejo sedanjemu času pri- vodi Ant. Forst kora v stolni cerkvi 9 (Pobirki iz časnikov.) „Slov. Nar je akopičil v merne in pripravne knjige in oskrbijo potrebni učni zadnjih listih spet toliko škandala in laži, da preseda pripomočki v ljudskih šolah. V ta namen naj se voli že celó svojim privržencem. Kmalu bo člověka sram odbor, ki to stvar v roke vzame in se zarad tega po- tak list v roke vzeti razume z občinami, deželnimi in okrajnimi šolskimi ker surovosti ni še do dobreg nadzorniki. Društvo naj pri tej ustanovi se z gmotno podporo udeleži (materiell unterstutzend mitzuwirken)." Enoglasno je bil ta predlog sprejet in voljeni so bili ne bomo ugovarjali, ker so O „Pavlihi" ne dognal govorimo danes v dveh listih, ki ? abcedarijo o „Prešernovem" imenu prodajajo na debelo tudi iz „Pressinih" listov pogretim lažem o dr. Cost pregnjusne vprašati mo v nasvetovani odbor med druzimi: učitelja Ep pich in remo patrone „Slov. Nar." : ali mislijo , da oni bodo Putre in pa velikonemški finančni sekrétarij Ertl. dolocevali, kd Mislili smo, da naposled bode dr. Schrey kar brž celo ----- - --------"J ^ 7 vui sme kako mnenje imeti in kd šolskih vinarjev položil napredno Kdor ne pritrdi temu, kar A. ali B mizo mosnjo „ in da potem bode navdušena stranka kar brž dodala VeČina gl vori nasproti in naj gl zagovarja, naj go nasproti, kakor mu drago j) šolskih vinarjev" za podlago vspešnega nabi- kupce ranja, _ _ dr. Schrey je neusmiljeno to přepustil Er- ne sramuje, da sam sebe pred svetom tako proštituira, teinu, Eppichu in Putretu! Da vse, kar iz glaso- rekši, da „se ni kjer" ni bralo, da ministerstvo <■ A * A « á 1 ft ft 1 A _ W odločuje. Mar mislijo patroni papirnatega „Naroda", da bodo oni koga terorizirali? Ce ,,Nar a se kar ? men glaso- rekši na na vitega društva konštitucij onalcev izhaja sprotstvo narodnim pravicam slovenskega ljudstva, izpričuje tudi ta njegov sklep . brez ovinkov izrečen v 9 da „se k ni bral za Auerspergovo namerava dr. Raz lag glavarja imenovati, in da le „Novice" so iz hudo bij da ministerstvo deželneg posredile pošteno imé dr. Razlag gori navedenih bcsedah Schreyovih. Ko bi konstitu- Dežmana in Auersp cijonalci res na blagor našega ljudstva delati ho- poštenost že pri kraj imenom teli ? kar vsi bi se bili vpisali v društvo 9 ki Naj naši se Je ze lani osnovalo v Idriji pod naslovom: „Sola, društvo v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu". 85. list „Vaterlanda" od 28 liste tistega časa, da se prepričaj enega potem je „Národová" bralci v roke vzemó marcija m s drug kako dunajské umazanim Ker pa „twiioiiiuuijuijčtico uotc^a jjiciudia» uíu > puvcufciu, iičiijlireu lu, au neKi zaaj prav aooer pri kar rodoljubi naši delajo, naj mu povemo iz pravil jatel dr. Raz 1 aga je kolportiral to govorico po Ljub konštitucijonalec" čistega plemena nič ne vé orozjem se bojuje „Narod" , več povedati, namrec kteremu smo v stanu še prav dober pri- to, da neki zdaj „Sole", kar pravi tako-le : „Z dobljenim denarjem ljani, a ne kot smesnico, ampak kot resnico. in raznimi darovi bode pomagalo kranjskemu ljudskemu šolstvu s tem, da bode revnim šolam kupovalo učne pri-pomoČke in ubogim učencem šolske priprave, da bode slabo plaćanim pa pridnim ljudskim učiteljem dajalo pri- merne knjige za daljno izobraževanje pa tudi denarne Gorice, v soseski sv. Andreja nabranih III. zapisnik milodarov za strađajoče Dolence in No tranj ce. Gosp. Ignacij Peternel, vikarij pri sv. Andreji poleg podpore, da bode pisatelje kn jig za domaće ljudske v Ukvah na KoroŠkem gold. 20 kr. gold., gosp farani Josip šole materialno podpíralo, in da bode po svoji moči gmotno Skarbina, fajmošter v Ukvah 1 gold., farani v Ajdov-pospeševalo vse, kar bi kranjsko ljudsko šolstvo povzdigniti ščini 4 gold. 14 kr., gosp. Šimon Gabrsčik, provizor v moglo". — Konštitucij onalci! ako vam ljudska šola ni Ajdovščini 1 gold. 8(5 kr.; skupaj 18 gold. 20 kr. edino le dresúra za ponemčevanje naroda slovenskega, vštetimi 534 gold. 93 kr. znaša skupni znesek 553 gld. stopite vsi, kar vas zahaja v stekleni kazinski salon, 13 krajc. kot društveniki v „Šolo" in podpirajte to društvo, ki V ilova gospá Marija Kalistrova je za strađajoče na v „Solo in podpirajte to društvo 9 ki bode gotovo tudi bolje pisatelje našlo za spisovanje Notranjskem podarila 500 gold, in te izročila gosp ljudskemu šolstvu primernih knjig, kakor vam jih bosta bočniku, okrajnemu glavarju v Postojni. spisa vala Putre in Eppich, ki utegneta morebiti pri- _ pravna učitelja biti za Kočevje, za Ljubljano nikakor ništa. In če bi Ertelnova tovaršija spisavala „sedanjemu času primerne knjige Glo morete si v svesti biti da vam jih bode vsaka poštena slovenska ljudska Šola nazaj poslala, kakor, je ^oviear iz domaćih in ptujih dežel. Čem bliže so dnevi volitev na Českem, tem sil to unidan „Slov. Gospodar" pripovedoval iz doljnega Štajarskega, kjer se tudi enako nemčursko-liberalno podvzetje snuje Če pa je gosp. Schrey nameraval s „Schulpfennigom pobiti A^AMnn ir\ rwU n r\ 4- r\ 1r olr AY» \iûtnû/i ni*OT7l nejše delajo ustavoverci za zmago pri volitvah. Židovski Chabrus dobiva iz Pruskega denarja na cente. Vendar je dozdaj upanje da zmaga narodno - konservativna (C puuiu „Peterspfennig , iu, x*«,rwj. x.v^v^ spottschlechter Witz", vsaj bi vendar vedeti moral s konštitucijonalskim „Schulpfennigom" i—i- - M M Xl-r1 13 + ( C lr ah je to kakor Nemec pravi 99 9 ein da bode ne za vinar škodoval „Peterspfennigu", ker njegova stranka stranka. Kardinal in véliki škof Praški je veleval du-hovnijam po vsej deželi, da se v cerkvah zdaj vsak dan moli za cesarja in srecni izid volitev. — Oger-skega zbora konec bo 20. dan t. m. Deakovci ne bodo dosegli nove volilne postave; levičniki spet o vsem dru- ni še beliča darovala v Rim. (Zavar ovalna banka ,, Slovenija (( je v zadnjih ne. dnevih jako čvrsto napredovala. Podpisanih dělnic je do danes 821 (po 68 gold., toraj je podpisane glavnice dozdaj 55.828 gold.). Vplačani denar se naklada na obresti v podružnico štajarske eskomptne banke v Ljubljani, pri kteri je do sedaj naloženih 22.000 gold. gem neprenehoma govorijo, le o novi volilni postavi Deželni zbor hrvaški je po kr.v reskriptu sklican na 15. junija v Zagreb. Kdaj se volitve poslancev začnó, ni še znano. Kur8Í na Dunaj 5°/0 metaliki 64 fl. 5 kr. (Poslano.) Od mnogih strani vprašan, zakaj da Narodno poso.iilo 70 fl. k . aprila. Ažijo srebra 108 d. 30 kr Napoleoiidori 8 fl. 82 kr. Odgovorni vrednik: Janez Muriiik Natiskar in založnik: Jozei Blaziiife v Ljubljani